ftev. 43. Leto LXIV.
Vse spite, v oceno poslan« knjige itd. je poSiljati na aredniitvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravniitve v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse po-Mljatve )« poiiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V LJubljani, 30. oktobra 1924. Poštnina plačana v gotovinf.
Izhaja vsak četrtek. Na-——---a noorgs-
Licealna knjižnica
1058 Ljubljana. Strossmaverjeva ulica. II. drž. gimn. (Bpl.)
Glasilo UdruienJa Jugosl. Uiiftellstva
■ III11^
Poverlenlftvo LJubljana
ca možem, szna Ste». .Pov.UJU ia s Hana-
naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst j. plačati po Din 2*50 od petft vrste. Inseratni davek posebej. Polt ček. ur. 11.197.
Vprašanje naših upokojencev.
V današnji številki prinašamo uredbo o draginjskih dokladah državnih upokojencev, ki je stopila v veljavo namesto zakona, s katerim bi se moralo vsestransko rešiti vprašanje ureditve materialno-pravnega stanja državnih upokojencev.
Rekli smo vsestransko, kajti danes je vprašanje državnih upokojencev zelo komplicirano, ker imamo kronske upokojence, dinarske upokojence po starih zakonih in dinarske upokojence po novem uradniškem zakonu. Prva naloga zakona za upokojence bi bila. da izenači kronske upokojence z dinarskimi. To bi bilo pravično in naravno!
Uredba tega ni napravila, kajti zvišanje draginskih doklad in izenačenje istih z dinarskimi upokojenci še vedno ne znači, da imajo ti tudi enake dohodke, ker imajo kronski upokojenci, vkljub enakim draginjskim dokladam, trikrat manjšo temeljno pokojnino napram istovrstnim dinarskim upokojencem.
In četudi bi z draginjskimi doklada-mi bili ti dohodki popolnoma izenačeni, bi ne mogli smatrati, da je s tem rešeno to vprašanje, kajti upoštevati je treba, da se vdovnina odmerja od osebne Dokojni-ne upokojenčeve in ne od draginjskih doklad in da ravno z ozirom na upoko-jenčevo rodovino zadobi to vprašanje še globlji pomen. Pomislite na razliko vdov-nine po kronskem upokojencu po starih zakonih ali celo po dinarskih upokojencih po novem uradniškem zakonu.
S tem vprašanjem zadobiva nova draginjska uredba za upokojence značaj pomanjkljive rešitve z ozirom na občutno socialno stran tega vprašanja.
Reči moramo, da je uredba sama na sebi popolna, kajti ona obsega vse, torej je tehniško dovršena, samo rešitev posameznih vprašanj ni zadovoljiva.
Uredba tudi še deia razliko med upokojenci po novem uradniškem zakonu s polnimi in nepolnimi službenimi leti, dasi je danes več kot gotovo, da morajo
Ministrskemu svetu. Skladno s predpisom člena 61. zakona o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev in upoko-
* Razglašena v »Službenih Novinlah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 236, izdanih dne 15. oktobra 1924. (Prilog XLIX. — 1924) in »Uradnem listu« št. 97, od 22. oktobra 1924.
LISTEK.
I. VERK:
Nekatera načelna vprašanja kmetijskega pouka.
(Dalje.)
Marsikdo mi bo ugovarjal iz različnih razlogov, toda krenimo pogled v same sebe, v svoje srce, v svojo kri. če ne naravnost, pa vsaj posredno izhajamo vsi izpod slamnatih krovov, kmetija je bila mati nas vseh. To bi bil prvi razlog! Smo pa tudi od prvega do poslednjega nacionalisti in hočemo, da bodo temelji naše nove, narodne države na trdnih tleh. Država ne more sloneti na komunizmu, ne na kapitalizmu, ker sta oba internacionalna, temveč le na pose-dujočem srednjem sloju, posebno na agrarcu, ki je svojo zemljo vzljubil in jo tudi brani. Vsaka država mora gledati, da krepi svoj temeljni sloj, ker smo mi činovniki države, pa moramo pri tem podpirati, torej posvetiti svoje moči tudi kmetijskemu pouku z isto požrtvovalnostjo kakor drugim predmetom osnovne izobrazbe.
biti upokojenci po 1. septembru 1923 upokojeni vsi na podlagi plač novega uradniškega zakona, četudi formalne odločbe o tem še nimamo.
Efektivno uredba tudi ne more zadovoljiti nikogar, kajti obljubljalo se je upokojencem 100% zvišanje, pozneje 50%, ki ga pa uredba nikakor ni prinesla.
Tako nam je ostalo vprašanje ureditve materialnega stanja upokojencev še vedno nerešeno in smo dobili z uredbo draginjskih doklad za upokojence ie skupno bazo, na kateri se bo lahko vršilo naaaljno reševanje tega vprašanja in priprava za končno rešitev s posebnim zakonom za upokojence, ki edini lahko izenači kronske upokojence z dinarskimi.
Odločno moramo obsojati tudi odklonitev člena 2. vladnega predloga s strani opozicije, ki je preprečila, da niso prišla vsaj nekatera mesta v prvi dra-ginjski razred, ker se je s tem za do-gledni čas odbilo to tudi za aktivno urad-ništvo.
V celoti moramo reči, da se za vprašanje upokojencev vsaka vlada pre malo briga in je ta madež države ostal dosedaj še na vseh vladah. Nobena še ni pokazala pravega razumevanja za rešitev tega vprašanja, kakor za rešitev vprašanj socialnega značaja sploh. To nam je najboli izpričal zopet zadnji pravilnik o znižanju železniške vožnje za državne uradnike, s katerim se je zopet taksiralo državne upokojence kot manjvredne in se jim je odredila le trikratna znižana vožnja.
Nekaj krivde leži tudi na upokojencih samih, ker se sami izločijo po upokojitvi iz organizacijskih vrst aktivnega uradništva in nekaj tudi na aktivnem uradništvu, ker ne smatra več upokojencev kot del svojega stanu in del svoje celote, dasi bi bil marsikateri izkušen upokojenec lahko najbolja opora organizaciji aktivnega uradništva.
jencev z dne 28. februarja 1922** sem izposloval potrebno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine o odločbi ministrskega sveta D. R. br. 103.517 z dne .20. septembra t. L. ki se nanaša na izpremembo in dopolnitev zakona o draginskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upo-
** »Uradni list« pod št. 70 iz 1. 1922.
Omenil sem v svojem uvodu, da so bilance naših kmetskih gospodarstev počele postajati pasivne. Teoretično bi bili mogoči za to štirje razlogi: elementarne nezgode, nedelavnost kmetskega prebivalstva, naravne neproduktivne zemlje ali nerazumevanje dobičkanosne eksplo-atacije. Vsak poznavalec razmer bo ugotovil v prvem hipu, da nismo v zadnjih letih imeli elementarnih nezgod v tolikem obsegu, da bi vplivale na splošnost, kmetsko prebivalstvo je delavno kakor je bil delaven naš kmet že od pamtiveka, naša zemlja povzroča res mnogo napornega dela, pa je tudi hvaležna in dobra plačnica, torej je iskati vzroka današnjega slabega gmotnega stanja naših kmetovalcev le v nerazumevanju, kako se lahko zemlja dobičkanosno eksploatira. Ne bilo bi baš težko povedati našemu kmetu, kje je rak-rana njegovega gospodarskega nazadovanja, tudi je dovzeten dovolj, da bi vse lepo razumel, a da bi se ravnal po nasvetih, da bi ubogal kmetijskega strokovnjaka, ne, tega ne, in nikdar ne! Morda je to posledica tisočletnega suženjstva, dia vidi kmet v vsakem, ki je le malo boljše oblečen, le nekega biriča ali špijona, kateremu se ne sme nikdar zaupati; on napravi ravno nasprotno od tega, kar mu »gospod« nasvetuje. Vrhu tega je naš kmet skrajno
kojenk z dne 28. februarja 1922 in zakona o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav z dne 30. marca 1922.***
Ker je po čl. 51. zakona o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk z dne 28. februarja 1922 za to potrebna tudi naknadna odločba ministrskega sveta, se mu usojam predlagati, naj izvoli sprejeti nastopno odredbo:
Člen 1. Državni upokojenci in državne upokojenke dobivajo razen pokojnine še draginjske doklade po odredbah te uredbe.
Draginjske doklade so osebne in rodbinske.
Višina osebnih doklad se odreja po višini pokojnine in po stalnem stanova-lišču.
Člen 2. Glede na osebne doklade se dele službeni kraji na tri krajevne draginjske razrede, in sicer:
I.	razred: vsi oni kraji, ki so bili tudi doslej v tem razredu po členu 2. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922;
II.	razred:
a)	v Srbiji in Črni gori mesta;
b)	v Hrvatski. Slavoniji in Medjimurju: kraljevska svobodna mesta in mesta, nadalje vsi ostali kraji, kjer je sedež srezkih oblastev;
c)	v Sloveniji in Dalmaciji: vsa mesta in vsi kraji, kjer je sedež srezkih oblastev;
č) v Bosni in Hercegovini: vsi kraji, kjer je sedež srezkih oblastev;
d)	v Vojvodini: kraljevska svobodna mesta z urejenimi senati in mesta, nadalje vsi ostali kraji, kjer je sedež srezkih oblastev;
III.	razred: vsi ostali kraji, ki ne spadajo ne v I. ne v II. draginjski razred.
Člen 3. Civilni in vojaški upokojenci in civilne in vojaške upokojenke kakor tudi upokojenci in upokojenke državnih prometnih naprav, ki so bili upokojeni, preden so stopili v veljavo novi zakoni o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, o ustroju vojske in mornarice in o državnem prometnem osebju, dobivajo draginjske doklade z ozirom na višino pokojnine in število službenh let mesečno po teh tabelah:
I. Če so upokojeni z največ 20 službenimi leti:
*** »Uradni list« ood št. 127 iz leta 1922.
konservativen, zaljubljen v zlate stare čase, stare lepe običaje in stari, če tudi neplodni način gospodarstva. Pretekla bodo morda stoletja, preden bo mogoče iz njegove duševnosti izvleči nezaupljivost in konservativnost, kajti to ni napaka posamezne individualnosti, temveč je to greh mase, ki se ne da kretati tako brzo, kakor poedinec.
Vendar pa upanje na končni uspeh ni prazno iz dveh tehtnih razlogov. Že doslej so nekateri inteligentnejši gospodarji zapustili stare tradicije in uničili v sebi splošno mentaliteto mase. Vzgled teh bo učinkovito vplival na druge, da se polagoma začno dvigati iz duševnega mrtY]la in počno razumevati, da za uspešno gospodarstvo nista dovolj plug in njiva, temveč sta v isti meri važna tudi svinčnik in papir ter spoznanje, da nam gmotnega stanja ne izboljšata samo trda, žuljava roka in upognjen hrbet, temveč tudi razum, faktor vsakega dela.
Ni še to strokovno - kmetijski pouk, povdarjam to le v dokaz, da je tudi kmetu treba splošne izobrazbe, nekake duševne gibčnosti. Vse kategorije intelektualcev zahtevajo v prvi vrsti splošne izobrazbe za svoje člane, le kmet je lahko kmet, če tudi je neizobražen, tako se misli, nedostatke svojega duševnega razvoja pa plačuj s krvavimi žulji v smislu
Letna penzija v dinarjih Drag. razr.: ali kronah:	I. II. III.
do 2999 dobivajo	900 800 700
od 3000 do 4999 dobivajo 1000 900 800 od 5000 do 6999 » 1200 1000 900 od 7000 in več dobivajo 1400 1200 1000
II.	Če so upokojeni z več nego 20 službenimi leti:
Letna penzija v dinarjih Drag. razr.: ali kronah:	I. II. III.
do 2999 dobivajo	1200 1000 900
od 3000 do 4999 dobivajo 1400 1200 1000 od 5000 do 6999 » 1600 1400 1200 od 7000 in več dobivajo 1800 1600 1400
III.	Upokojeni zvaničniki, služitelji in njim podobni:
Draginjski razredi: I.	II.	III.
500 Din,	450 Din,	400 Din.
Člen 4. Upokojenci, ki so bili upokojeni. preden so stopili v veljavo novi zakoni, kakor: pokrajinski namestniki, bani. izredni poslaniki in pooblaščeni ministri, predsedniki in člani državnega sveta, glavne kontrole in kasacijskega sodišča, pomočniki ministrov, predsedniki apelacijskih sodišč, redni univerzitetni profesorji, generali naše vojske od ujedinjenja do uveljavitve novega zakona o ustroju vojske, nadalje upokojeni generali prejšnje srbske in črnogorske vojske, ter so imeli na dan upokojitve najmanj 20 let službe, priznane za pokojnino. prejemajo kot vse draginjske doklade po 3000 dinarjev na mesec, brez ozira na višino pokojnine in na stalno stanovališče. Ta doklada pristoji upokojenim ministrom brez ozira na število službenih let
Pravico do te doklade imajo samo upokojenci, ki so upokojeni z zgoraj naštetih zvanj. Oni. ki so upokojeni z drugih zvanj, nimajo torej brez ozira na svoj čin pravice do te doklade.
Člen 5. Civilni in vojaški upokojenci, civilne in vojaške upokojenke kakor tudi upokojenci in upokojenke prometnih naprav, ki so bili upokojeni, preden so stopili v veljavo novi zakoni, in ki uživajo kot osebno pokojnino popolno plačo položaja. s katerega so bili upokojeni, dobivajo draginjske doklade po nastopni tabeli:
1. Upokojeni uradniki: Letna penzija v dinarjih Drag. razr.: ali kronah:	I. II. III.
do 2999 dobivajo	1500	1300 1100
od 3000 do 4999 dobivajo 1700	1400 1200
od 5000 do 6999 » 2000	1600 1300
od 7000 do 8999 » 2100	1800 1500
od 9000 in več dobivajo 2200	1900 1600
prav domačega izreka: Kdor nima y glavi, mora imeti v peti!
Prvi pogoj za izboljšanje kmetskega položaja je torej temeljita splošna izobrazba, s posebnim upoštevanjem onih predmetov, ki bistrijo razum in omogočajo pravilno presojo vsakega tudi težkega položaja.^ V poštev pride seveda praktično računstvo, še bolj pa slovnica, kajti ta je podlaga čitanju z razumevanjem. Opazujemo, da naš kmet pač rad čita beletristične spise in jih tudi povsem dobro razume, strokovnih pa ne mara, češ, da je v njih nova slovenščina, četudi je jezik v obeh isti. Pojav je povsem razumljiv! Beletristični spisi vplivajo na fantazijo in čut, strokovni pa morajo najti učinek v razumu, zahtevajo kritično presojo vsake besede, torej popolne sigurnosti v stavkovi analizi. Vsako kršenje osnovne izobrazbe bi. plačal v prvi vrsti kmet s potnim obrazom. Z mrzlično naglico napredujejo vse panoge vede, le naš kmet, povdarjam naš kmet, stoji mirno in strmi z neverjetnimi očmi na vse to in ne razumeva, da čim večja bo distanca med njim in splošnim napredkom, tem težji bo njegov gospodarski položaj.
Uredba
o draginjskih dokladah državnih upokojencev."
2.	Upokojeni zvaničniki in njim podobni, brez ozira na višino pokojnine:
Draginjskl razredi:
I.	II.	III.
750 Din,	700 Din,	650 Din.
3.	Upokojeni služitelji in njim podobni, brez ozira nia višino pokojnine:
I.	II.	' III.
650 Din,	600 Din,	550 Din.
Upokojenci pod 2. in 3. prometnih naprav prejemajo še nadalje dosedanje draginjske doklade po členu 11. zakona o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev. upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav.
Doklade, določene s tem členom, pristoje prav tako onim upokojencem, k; so se jim za pokojnino vištela tudi vojna leta in ki prejemajo samo na podstavi tega popolno plačo položaja, s katerega so bili upokojeni.
Aktivni častniki, popolni invalidi in državni uradniki, ki so bili kot rezervni častniki spoznani za popolne invalide, dobivajo prav tako draginjske doklade iz tega člena po plači položaja, s katerega so bili spoznani za popolne invalide. Uradniki obvezniki, popolni invalidi svobodnih poklicev in bivši dijaki, ki predlože dokaze o popolni nesposobnosti za kakršnokoli delo. katerih čin pri vojski pa ni odrejen, uživajo draginjske doklade aktivnih podporočnikov.
člen 6. Upokojenci in upokojenke, kar jih je bilo upokojenih, ko so stopili v veljavo novi zakoni, prejemajo po plači, ki so jo imeli po dosedanjih zakonih, draginjske doklade kakor uslužbenci, upokojeni, preden so stopili v veljavo novi zakoni.
Člen 7. Civilnim in vojaškim upokojencem in upokojenkam kakor tudi upokojencem in upokojenkam državnih prometnih naprav, upokojenim, ko so stopili v veljavo novi zakoni, se odreja po plači po teh zakonih višina osebnih draginjskih doklad z istim odstotkom, s katerim se jim odreja pokojnina; pri tem se jemlje za podstavo osebna draginjska doklada, ki so jo imeli ob času upokojitve po odliočbi ministrskega sveta o draginjskih dokladah z dne 17. aprila 1924. D. R. br. 42.300 * z izpremembami in dopolnitvami z dne 17. maja istega leta. D. R. br. 53.500,** samo da ne smejo biti tako odrejene doklade. in sicer:
1. za uradnike:
v draginjskem razredu
1.	II.	III. 550 Din, 500 Din. 450 Din.
2.	za zvaničnike in služitelje:
v draginjskem razredu
I.	II.	III.
400 Din,	350 Din,	300 Din.
Ministrom, upokojenim po novem zakonu, pristoji mesečna doklada. odrejena zanje s členom 4. te uredbe.
One rodbine umrlih državnih uslužbencev. ki uživajo rodbinsko pokojnino državnih uslužbencev po prejšnjih zakonih ali plačah ali pokojninah, prejemajo draginjske doklade po členu 3. tabele 1. ali III. te uredbe, kakor je bil pač pokojnik uradnik, zvaničnik ali služitelj.
Rodbine onih umrlih državnih uslužbencev, ki so jim bile pokojnine urejene ali bi bile urejene po novih zakonih in po novih plačah, imajo iste draginjske doklade. ki so jih imele ali bi jih ime.e osebe. od katerih izvajajo pravico, ko bi bile te osebe upokojene (člen 146. zakona o uradnikih).
Člen 8. Upokojencem gre. če so v vojaški službi, ista osebna draginjska doklada kakor v civilu. Če jim gre po činu v vojski višja doklada od doklade, ki jo uživajo v civilu. jim gre osebna doklada tega čina.
člen 9. Osebe, ki dobivajo iz državne blagajne milostne oskrbnine ali živ-ljenske rente, in sicer na podstavi in v okviru pokojninskih zakonov ali zakonskih predpisov, ki so veljali, preden so stopili v veljavo novi zakon o državnih uslužbencih, nadalje osebe, ki uživajo miloščino po § 76. zakona o civilnih uradnikih kraljevine Srbije, dobivajo osebne doklade iz člena 3. te uredbe.
Osebe, ki prejemajo podporo po čl. 125. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in po čl. 109. zakona o državnem prometnem osebju, nadalje osebe, ki uživajo miloščino po aktu vladarske milosti, dobivajo kot osebno draginjsko doklado minimalne doklade po čllenu 7. te uredbe.
* »Uradni list« pod št. 123.
** »Uradni list« pod št. 171.
Člen 10. Sirote državnih uslužbencev brez očeta in matere, ki uživajo vzgojnino. dobivajo osebno draginjsko doklado po 10 dinarjev na dan. in sicer ob pogojih, ki veljajo za upokojence in upokojenke glede pravice do osebnih doklad.
Člen 11. Vse osebe, ki imajo po tej uredbi pravico do osebne draginjske doklade, imajo tudi pravico do rodbinske doklade. in sicer:
a)	za zakonito ženo po 150 dinarjev na mesec in
b)	za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu, ali pozakonjenega, po 150 dinarjev na mesec.
Glede upokojencev in upokojenk, upokojenih po novih zakonih, se smatra, da je všteta v to vsoto tudi doklada za otroke, določena v členu 143. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 12. Rodbinska doklada za ženo ne gre uslužbencem:
1.	če je žena aktivna državna uslužbenka ali upokojenka;
2.	če ima žena toliko rednih dohodkov, bodisi iz premične ali nepremične imovine, bodisi iz osebnega dela kakršnekoli vrste, da znašajo ti dohodki na mesec 500 dinarjev ali več;
3.	če gresta zakonca naraeen, ne glede na to, ali teče pravda o ločitvi zakona ali ne.
Člen 13. Rodbinska doklada za otroke (ali razlika od dioklade po členu 143. zakona o uradnikih) ne gre uslužbencem:
1.	za otroka po dovršenem 16. letu:
2.	za otroka, ki vstopi v javno ali privatno s.užbo z dohodki v denarju ali v naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 500 dinarjev ali več;
3.	za otroka, ki se oskrbuje v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu na brezplačnem mestu;
4.	za otroka, ki ima šolsko ali na-učno štipendijo, užitek iz kakršnegakoli fonda, podporo ali ustanovo na mesec 200 dinarjev ali več;
5.	za. otroka, ki vstopi v trgovino, v obrt ali podjetje za učenca ali vajenca, pa ga vzdržuje delodajalec brez nagrade;
6.	za otroka, ki se omoži ali oženi;
7.	za otroka, ki ima lastno premično * ali nepremično imovino, katere dohodki znašajo na mesec 500 dinarjev ali več.
Izjemoma se priznava pravica do te razlike rodbinske doklade za otroke tudi po dovršenem 16. letu:
a)	za hčer. če gospodinji očetu, ki je vdovec;
b)	če je otrok duševno ali telesno trajno nesposoben za kakršnokoli delo ali pridobivanje;
c)	če otrok redno nadaljuje šolanje v državi ali v inozemstvu, ne da bi prekinjal potrebno kontinuiteto v šolanju. in sicer za čas šolanja, toda najdalje do dovršenega 23. življen-skega leta.
Tudi za primere pod točkami a), b) in c) veljajo omejitve točk 2. do 7. tega člena.
Nesposobnost za delo ali za pridobivanje se dokaže z izpričevalom državnega zdravnika ali pa občinskega zdravnika v krajih, kjer državnega zdravnika ni; obiskovanje šole se dokaže z izpričevalom šolskega oblastva.
Če sta oče in mati upokojenca, gre raziika te doklade za otroke onemu zakoncu. ki mu gre zakonska doklada za otroke.
Člen 14. Osebe, ki prejemajo osebno doklado po odredbah člena 10. te uredbe, nimajo pravice do rodbinske doklade.
Člen 15. Če je mož aktiven državni uslužbenec, žena pa upokojenka in narobe ali če sta oba upokojena, ima vsak zase pravico do osebne doklade.
Člen 16. Izvzeti od pravice do draginjske doklade vobče. t. j. osebnih doklad in rodbinskih doklad. so upokojenci in upokojenke, ki imajo bodisi od lastne imovine, bodisi od osebnega delana mesec 3000 dinarjev ali več dohodkov.
Oni državni upokojenci, ki se bavijo s samostalnim obratom ali svobodnim poklicem, kakor: odvetniki, zdravniki, inženjerji i. dr., nimajo pravice do draginjske doklade. razen če dokažejo z zdravniškim izpričevalom, izdanim po državnih ali občinskih zdravnikih, da so nesposobni za delo zaradi starosti in telesne nesposobnosti, ali če so prekoračili 65. leto starosti.
Člen 17. Odredba prvega odstavka člena 16. te uredbe ne velja za ministre in za upokojence in upokojenke, ki prejemajo osebno pokojnino, če so upokoje-
ni po 20 letih efektivne službe, a za upokojenke. ki uživajo vdovsko pokojnino, če so starejše nego 65 let.
C.en 18. Za otroke, ki uživajo rodbinsko pokojnino, veljajo te-le odredbe:
Če uživajo pokojnino otroci brez očeta in matere, gre pravica do prejemanja osebne pokojninske draginjske doklade najstarejšemu, ki prejema za ostale uživalce iste pokojnine še po 150 dinarjev na mesec kot rodbinsko do-kladb.
Ce pa imajo otroci, ki uživajo pokojnino po očetu ali materi, enega1 roditelja še živega, ki je bodisi aktiven, bodisi upokojen državni uslužbenec, nimajo pravice do pokojninske osebne doklade, nego njih roditelj ima pravico do rodbinske dokiade zanje, in sicer ob pogojih. ki so razloženi v členu 13. te uredbe.
Če je več otrok nego eden. se razdeli znesek te pokojnine na enake dele in po velikosti takega dela se oceni, ah izpolnjuje otrok glede imovinskega stanja pogoje, ki se zahtevajo no tej uredbi za pridobitev pravice do rodbinske doklade.
Če uživajo otroci pokojnino po očetu skupno z mačeho, prejema mačeha pokojninsko osebno doklado kakor tudi rodbinsko doklado po 150 dinarjev na mesec za vsakega otroka, in sicer, če žive skupaj; če pa živi mačeha ločeno od pastorkov, se osebne in rodbinske doklade seštejejo in ves seštetek se razdeli na dele kakor pokojnina.
To velja za otroke, ki prejemajo pokojnino po prejšnjih zakonskih predpisih Srbije in Črne gore.
Člen 19. Če mož ni v državni službi, žena pa je upokojena, ima žena pravico samo do osebne doklade, razen če dokaže, da je njen mož siromašnega stanja in nesposoben za delo. V tem primeru ima žena pravico do rodbinske doklade za otroke, in sicer ob občih pogojih, ki veijajo za prejemanje te doklade. Moževa nesposobnost za delo se ugotovi po predpisu člena 108. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
člen 20. Če se zakon razveže ali če živita mož in žena ločeno, veljajo glede rodbinske doklade za otroke te-le odredbe :
1.	če sta mož in žena oba upokojenca ali če je eden izmed njiju v državni službi, drugi pa upokojenec, gre rodbinska doklada za otroke onemu zakoncu, pri katerem se otroci vzdržujejo;
2.	če je mož svobodnega poklica, mati pa osebna upokojenka in se vzdržujejo otroci pri njej. gre doklada za otroke materi kot osebni upokojenki:
3.	če je mož upokojenec, žena pa ni ne državna, uslužbenka ne osebna upokojenka, ima mož pravico do rodbinske doklade za otroke, toda doklada se izplačuje ženi. če so otroci pri njej.
To velja, bodisi da je zakon razvezan, bodisi da teče pravda o ločitvi zakona. bodisi da ie mož odšel od svoje žene ali ona od njega ter živi iločeno, ne glede na to, ali teče pravda o ločitvi zakona ali ne.
Člen 21. Če je državni upokojenec ali državna upokojenka disciplinski kaznovan (kaznovana) s tem, da se mu (ji) je odvzela plača, ali če ie v preiskavi ali obtožen (obtožena), dobiva osebno
dok.ado znižano v istem razmerju, kolikor se mu (ji) je znižala tudi pokojnina, samo da se mu (ji) osebna doklada ne sme znižati več nego za polovico. Tudi v tem primeru ostanejo rodbinske doklade popolne.
Če se mu (ji) odvzame vsa pokojnina. mu (ji) ne gre ne osebna ne rodbinska doklada.
Člen 22. Osebna draginjska doklada po tej uredbi se sme vzeti v popis samo za državne terjatve, in sicer do polovice, in za sodno priznane vzdrževalnine.
Rodbinska doklada se ne sme jemati v popis za nikakršne terjatve.
Člen 23. Upokojencem in upokojenkam. ki žive v inozemstvu po dobljeni dovolitvi (člen 157. zakona o uradnikih), se znižujejo osebne in rodbinske doklade za 30%.
Člen 24. Za prejemanje dravinjskih doklad po tej uredbi morajo upokojenci in upokojenke pri blagajni, kjer dobivajo prejemke, izpolniti posebne prijave, ki jih predpiše minister za finance in s katerimi se ugotovi, da so glede pravice do prejemanja draginjskih doklad izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo.
Vsako izpremembo mora predloži-telj po že predloženi prijavi takoj naznaniti dotični blagajni z novo prijavo.
Blagajne, ki izvršujejo izplačevanje, imajo zaradi preizkušanja že predloženih priljav pravico in dolžnost, od po-edincev zahtevati predložitev novih prijav.
Za dokaz, da so predložiteljeve navedbe resnične, služi jamstvo dveh državnih aktivnih ali upokojenih uradnikov.
Člen 25. Če predložita upokojenec ali upokojenka neresnično prijavo za prejem draginjske doklade in jo prejmeta po njej, se kaznujeta s tem, da se jima odvzame osebna rodbinska doklada za leto dni.
Poleg prej navedenih kazni se vsak takšen upokojenec in vsaka takšna upokojenka še kazenski obtoži zaradi goljufije.
Poroki na prijavi, s katero se zahteva draginjska doklada. so v kazenskem in v materijalnem oziru odgovorni tako kakor predložitelj prijave, če so ve-doma podpisali neresnično prijavo. Kaznujejo se z isto kaznijo, določeno v tem členu, kakor predložitelj.
Izrekati kazen, s katero izgube draginjsko doklado vsi upokojenci in vse upokojenke, je pristojen minister za finance.
Vsa finančna oblastva in vse avtonomne blagajne morajo kar najstrožje paziti na pravilno izvrševanje tega zakona ter vsako nepravilnost priobčiti ministru za finance (generalni direkciji državnega računovodstva za administrativni oddelek) zaradi izrekanja kazni in nadaljnega postopanja.
Člen 26. Te odredbe veljajo izza dne, 1. septembra t. ti.
Minister za finance: dr. M. Spaho s, r.
Ministrski svet je v seji z dne 8. okt. 1924 usvojil gorenji predlog gospoda ministra ter odobruje, da se povsem postopa po njem.
Predsednik ministrskega sveta: Ljub. M. Davidovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Protesti okrajnih učiteljskih društev.
Desolatne prosvetne razmere pod klerikalnim prosvetnim režimom. — Učiteljstvo je „na razpoloženju" in brez službe, šole so pa brez pouka. — Neomajna vera članstva v UJU.
—res Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je na svojem zborovanju dne 16. oktobra t. 1. sklenilo:
1.	V mariborski oblasti so z ozirom na preteklost zlasti ob državni meji in v Prekmurju. tudi v šolstvu posebne prilike, katere je treba upoštevati v vzgojno narodnem in državnem zmisllu. Neobhodno potrebno je za prospeh šole, narodne in državne misli, da funkcionarji šolske oblasti te prilike poznajo in upoštevajo. Zato obžalujemo, da šolska uprava ni upoštevala pri zadnjih imenovanjih tega važnega principa.
2.	V interesu šolstva je, da se vrši reden pouk. Zadnji čas pa se je ustvarila pri nas nova kategorija učiteiljstva, namreč »učiteljstvo na razpoloženju«, med tem. ko se po mnogih naših šolah ne more vršiti reden pouk zaradi pomanjkanja učiteljstva. Zato pozivamo šolsko upravo, da čimprej odpravi te izredno žalostne razmere in izpolni prazne razrede z »učiteljstvom na razpolo-
ženju« ter nastavi učiteljske abiturijente in abiturijentinje.
3. Odločno obsojamo vsa nasilja in krivice, ki so se dogodile v zadnjem času številnim posameznikom našega stanu ne iz stvarnih in strokovnih, ampak iz politično-strankarskih ozirov. Vsled njih ni namreč težko prizadeto le učiteljstvo, ampak tudi razvoj našega šolstva.
Posebno pa obsojamo nasilje, ki se je izvršilo nad zaslužnim višjim šolskim nadzornikom Ganglom. ker je s tem prizadeto tudi vse učiteljstvo.
Bič,' ki nas tepe. bo le tem tesneje strnil naše vrste v neomajni slogi in solidarnosti, zakaj močna in trdna stanovska organizacija bo za bodočnost našega stanu in našega šoilstva prav tako važnega, ali pa še večjega pomena, kakor je bila do sedaj.
—res Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo. 4. oktobra 1924 v Rogaški Slatini. je sprejelo sledeči protest:
Priloga Učit. Tov. Štev. 43.
V Ljubljani, 30. oktobra 1924.
Stran 3.
PROSVETA
Glasnik Poverjeništva UJU v Ljubljani o kulturnem in prosvetnem gibanju učiteljstva.
Z vstopom v nacionalno državo je postala naša organizacija nositeljica važne kulturne in prosvetne naloge; čimjačje in čimširše bo njeno kulturno in prosvetno delovanje tembolj bo služila narodu in državi. Kulturno in prosvetno delo naj ne bo le sredstvo drugim ciljem temveč naj služi samo svojemu vzvišenemu idealu.
MIROSLAV ZOR:
Lutke
Učitelj, in naj bo v mestu ali na deželi. je danes eden glavnih činiteljev pri prosveti naroda. Skoro ni društva, v katerem ne bi bile zastopane naiše vrste. Na vseh poljih se udejstvujemo. povsod vzdržujemo aii ustanavljamo.
Skoro ves svoj prosti čas posvečamo temu delu izven šole in ni se zastonj že marsikdo oglasil da bi se naj vse to naše prosvetno delo držalo izključno le šole. Navadno delamo in delamo, pa se z našim trudom ponašajo drugi. Lahko pa bi delali isto in še več in naš trud bi koristil največ le šoli in našemu stanu. Oklenimo se intenzivneje šole. ustanav-ljajmo v šoli prosvetne ustanove.
Sicer se je že začelo, a v mnogo premajhni meri. Začelo se je s šolskimi odri in z njih predhodnicami z deklama-cijami. dialogi itd., ki jih prednašajo otroci. Lahko bi se prirejale šotlske javne telovadbe, lahko bi se ustanovile na vsaki šoli šolske javne knjižnice — ne samo na nekaterih. Mnogo bi se aalo še našteti.
Moj namen je nekaj drugega. Marsikatera šola se danes lahko ponaša s svojim šolskim odrom, ki si ga je postavila z lastno pridnostjo in pomočjo šoli naklonjenih okoličanov. V »Učit. Tov.« lahko čitamo o delovanju teh odrov. Zal, da se ne dado ustanoviti na vseh šolah. Pogilejmo vzroke, zakaj ne more imeti vsaka šola svojega odra. Več je teh vzrokov. Prvi in poglavitni ie današnja draginja in pomanjkanje mecenov. V šolskem okolišu, kjer ljudje niso naklonjeni šoli in učiteljstvu, se težko dobi denar za tako napravo. Tudi z malimi prireditvami ne. Kje pa naj drugje vzamemo denar ali pa material?
Drugi vzrok je ta, da v šoli ni pravega prostora. Zelo nerodno je postavljati oder vsakokrat posebej. Pri postavljanju se pokvari zdaj to, zdaj ono.
Ne bom našteval še drugih vzrokov.
Poglejmo še, kako vpliva oder vzgojno na gledalce. Pri vsaki igri mora vplivati umetnost prednašanja in pa umetniška scenerija, kajti samo predna-šanje in najsibo še tako dovršeno, vpliva le polovičarsko na fantazijo gledailca. ki si ne more predstavljati ne kraja, ne časa gotovega dogodka. Velikega pomena je torej pri vsaki igri scenerija. Kakšna pa je ta pri naših šolskih odrih? Ma-lokje je dobra, večina je slaba in neeste-tična. Če je scenerija slaba, mora biti prednašanje igre dovršenejše, če se hoče, da bo igra količkaj učinkovala. Kakšno pa je to prednašanje? Če igrajo odrasli, je slabo, če igrajo otroci, je morda še slabše. Težko je dobiti na deželi in med otroci dobrih igralcev — seveda so tudi izjeme, ki pa skoro ne pridejo v poštev.
Če je torej prednašanje slabo in še scenerija slaba, nam šolski oder malo koristi. Seveda se da vse to počasi izboljšati, zvezano pa je vedno s precejšnjimi stroški.
Vsemu temu se da odpomoči, če ustanovimo na šoli marijonetno gledališče. Ne mislite, da je to »gašperlteater«
1.	Ker smo dosegli svojo jugoslovansko državo in dinastijo lastne krvi, smo dolžni v svojem narodnem in državnem ponosu z velikim zanosom in s pomnoženo navdušenostjo prirejati ob državnih praznikih slavnosti, ki naj bodo tudi prebivalstvu dostopne.
2.	Te slavnosti naj obstoje iz cerkvenega in šolskega dela.
3.	Za obhajanje cerkvenega dela zaprosi šolsko vodstvo pravočasno, in sicer le pismeno (nikdar ustmeno) pristojni župni urad za sv. mašo ob primerni uri, kojo doiloči šolsko vodstvo, da se je more udeležiti vsa šolska mladina in
v šoli.
izpod Tivolija, ne majajte z glavo oni, ki niste še tega videli. Čudno je res pri tem, da nikdo ne verjame v izbornost ma-rijonet, dokler sam ni videl Kdor pa je enkrat videl, mora biti prijetno iznena-den. Zatorej si najprvo oglejte, potem šele govorite, kdor Pa ni videl, tudi nima pojma o vsem tem. V Ljubljani je v »Mestnem domu« dovršeno marijonetno gledališče, tega si oglejte, ilastnik ga bo gotovo radevolje pokazal vsakemu, kdor se bo zanimal zanj.
Marijonetno gledališče bi se dalo napraviti na vsaki šoli, prav na vsaki, ker ne stane veliko, ker ne zavzame toliko prostora in ker ga ie lažje napraviti. Vsak količkaj praktičen učitelj si ga bo sam napravil, stroški bodo pa tako malenkostni, da skoro v poštev ne pridejo. Material se dobi povsod in ko sem delal jaz marijonetno gledanšče. se ne spominjam, da bi kupil kako stvar nalašč zanj. Seveda — če se hoče dovršeno gledališče, bo že treba šteti semintja par dinarjev, nikdar pa ne toliko, kakor pri velikem odru.
Za marijonetno gledališče je treba ogrodja, scenerije, lutk in igralcev. Ogrodje je preprosto, kdor ga ne more sam napraviti, mu ga bo za mai denar izdelal vsak mizar. Scenerija je lahka, ker je majhna in učitelj, ki zna količkaj slikati, jo bo napravil z lahkoto, mnogo lažje in lepše, kakor n. pr. velike kulise pri šolskem odru. Z lutkami je stvar te-žavnejša. Treba je potrpljenja in nekoliko več praktičnosti, kajti lutka mora biti anatomično gibljiva in pravilno oblečena. Preostanejo še igralci, ki dajejo lutkam življenje. Ker se teh igralcev ne vidi, ni treba, da bi imeli bogve kakšnih igralnih sposobnosti, treba je znati le premikati lutko in deklamirati. To bo znal vsak(a) tovariš(ica) Cela stvar ni tako težavna^ kakor izgleda, treba je le poizkusiti.
Marijonetno gledališče bi vplivalo največ s svojo umetniško scenerijo. in če so igralci izvežbani, tudi z igranjem, kajti včasih se da igro bolje igrati z lutkami, kakor z živimi igrailci.
Da se stvar povzdigne, naj bi se pri vsakem okrajnem učiteljskem društvu organiziral poseben odsek, ki bi prevzel ustanavljanje marijonetnih gledališč po vseh šolah okraja. Lahko bi se delo razdelilo. Gotovo se bo našel v okraju učitelj. ki bo posebno dobro izdelaval lutke, drugi bo zopet lepo slikal itd., tako bi vsak eno stvar napravil v večji množini in stvar bi biila v redu. Odsek za mari-jonetna gledališča naj bi nadalje skrbel za primerne igre. Slovenskih iger sicer še nimamo, treba jih bo pač prevajati ali prenarejati, ali pa na novo spisati.
V najkrajšem času bi dobile lahko vse šole svoja marijonetna gledališča. , Treba je le poskusiti, uspeh bo mnogo •lepši kakor pa pri šolskih odrih.
Kdor se zanima za stvar, mu bo gotovo tudi spis dr. Iv. Laha o marijonetnih gledališčih v »Popotniku« iz 1. 1921. dobro došel. Za natančnejša navodila sem pa tudi jaz vsakomur na razpolago.
odrasli. Obenem zaprosi šolsko vodstvo župni urad, naj da tudi on razobesiti raz zvonik in župnišče državno zastavo ter naj povabi tudi prebivalstvo na cerkveno siavnost in k razobešanju zastav.
4 Pri sv. maši oziroma po nji, ko se je cdmoiila skupna moilitev za kralja, vladarsko hišo in državo, zapoje šolska mladina skupno s prebivalstvom s sprem-ljevanjem orgelj državno himno.
5. K obema deloma silavnosti povabi šolsko vodstvo razen učiteljstva s posebno pismeno okrožnico proti podpisom še:
a) duhovništvo v kraju;
b)	vse ude krajnegai šolskega sveta z načelnikom;
c)	vse ude občinskega odbora z županom. Ako je v šolski občini več političnih občin, vse odbornike in župane teh občin;
č) lorožniško postajo ;
d)	požarno brambo;
e)	finančno stražo in
f)	v kraju oziroma šolski občini obstoječa društva itd. ter ustmeno po šolskih otrocih tudi odrasle.
6. Šolski del slavnosti naj obstoji po možnosti iz
a)	slavnostnega govora z ovacijo državi in vladarju;
b)	petja državne himne;
c)	poklona v obliki pismene vdanostne izjave vladarju potom srezkega glavarja, kojo podpišejo vsi pričujoči funkcionarji in če (le mogoče tudi iz
č) prirejanja živih slik, kratkih gledaliških prizorov oziroma prednašanja in petja domorodnih pesmi;
d)	večje slavnosti se naj raztegnejo na popoldne v obliki vsaj ene šolske veselice na leto.
Celoten šolski oder in kulise za šolske odre se dajo prav efektno izdelati z izrezavanjem in nalepiljanjem barvastega papirja. Tak oder nudi gledalcu prijeten utis, pestre plastične slike. Še lepši efekt zadobi zvečer pri razsvetljavi — izgleda tako. kot bi bile lakirane oljnate slike.
Delo ima tudi to dobro stran, da je tak oder zelo praktičen in izpeljiv v vsa,-ki učni sobi ter je zelo soliden in trpežen. Vsaka eventualna poškodba (trganje n. pr. pri platnenih kulisah) se da hitro popraviti s prelep.enjem enakega papirja, tako da so slike vedno dobro ohranjene.
Tudi je tak oder hitro razdrt in praktično zložljiv.
Načrte takega odra in kulis v manjšem obsegu je poslal tov. Ljudevit Komar. učitelj v Ponikvi ob južni železnici našemu uredništvu. Kulise in oder bi se dalo narediti hitro tudi po šabloni, če bi se oglasilo dovoljno število naročnikov. Praiv primerno bi bilo, ako bi se ob priliki pokrajinskih skupščin Pov. UJU priredilo tudi razstave, na katerih bi se razstavili modeli takih izdelkov. Model nalepljenega odra in kulis obsega pred-
Naša kulturna organizacija.
Predavanja in poročila pri društvih.
—s Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico, 7. maja 1924 v Mariboru Od 114 članov, navzočih 98.
Waldorfska šola in pedagoška načela dr. Steinerja, predaval tov. A. Skala.
Poučni izlet v plinarno v Melju. —s Učiteljsko društvo za brežiško-sevniški okraj, 10. maja 1924 na Vidmu. Od 67 članov navzočih 46.
O samoizobrazbi učiteljstva. predaval tov. Čopič. Sklenilo se je ustanoviti v okraju več »Pedagoških krožkov«, kjer bi nastopili agilnejši tovariši in tovariši-ce s predavanji. Prvi se ustanovi po tov. Bregantu v Sevnici.
—s Slovenjebistriško učiteljsko društvo. 10. maja 1924 v Poljčanah. Od — članov, navzočih 39 (69%).
O našem pdložaju, poročal strok, tajnik tov. R. D os t al.
—s Logaški krožek okrajnega učiteljskega društva, 17. maja 1924 v Logatcu. Od — članov, navzočih 29.
Pravni in gmotni položaj učiteljstva in novi uradniški zakon, predaval tov.
Vlad. Požar.
Kako pospešuj osnovna šola idejo narodnega in državnega edinstva?, predaval tov. D o 1 j a k.
—s Tržiški krožek, 17. maja 1924 v Šmarjeti. Od — članov, navzočih —?
Najnovejše določbe zakona o taksah s posebnim ozirom na prosveto, predaval tov. Brezova r.
Kdor plove brez smotra in jasne smeri v svetovni reki, je izgubljen, ta služi le drugim; zato se moramo vprašati: ali imamo pravi smoter, pravi ideal, brez pravega ideala in jasne smeri ni mogoč napredek. Kake kulturne in prosvetne ideale imamo izven šole? Usmer-jajmo tudi v tem pravcu svojo pot!
7.	Slavnosti obhajanja državnih praznikov se udeleži učiteljstvo s šolsko mladino korporativno istotako šolskih veselic.
8.	Skupno petje državne himne v. cerkvi smatramo za neobhodno potrebno sredstvo za vzgojo dinastičnega in državnega čustvovanja ne samo v srcih mladine temveč tudi odraslih, zato obžalujemo močno, da je ministrstvo ver s svojim odlokom z dne 15. marca 1924, V. K. broj 844 do nadaljnjega ustavilo petje državne himne v cerkvah dotlej, dokler se ne določi novo primernejše besedilo, s tem nam je odvzelo najboljše vzgojno sredstvo in nam je znižalo pa-triotično in dinastično razpoloženje ter je državnim praznikom zagrnilo njihov vzvišen pomen v meglo, zato prosimo, naj se ta odlok ne samo kot jako neumesten, temveč tudi kot patriotizmu naravnost škodljiv, razveljavi.
9.	Ministrstvo ver blagovoli izdati vsem cerkvenim uradom odlok, naj v smislu teh stavkov podpirajo in pospešujejo slovesno obhajanje vseh držalvnih praznikov.
nje lice. sobo, pokrajino ter stranske kulise.
Tov. Komar je pripravljen izvršiti tak oder tudi drugje, če se obrnejo tovariši nanj.
V izdelavi ima1 še drugo serijo vzorcev v narodnih motivih.
Oder je sestavljen iz dveh stranskih in dveh povprečnih sten — ki vse skupaj tvorijo lice — ter se postavijo v kratkem času. Vse ogrodje sestavljajo tanke letve.
Načrti so tako sestavljeni, da so uporabni za vse šole, ki imajo 5.50—7 m širine in 3.20—3.80 m višine šolske sobe. Delo je trpežno in solidno. Eventualne poškodbe se v par minutah popravijo tako, da se prelepi na ranjenem mestu z istobarvnim papirjem.
Večinoma se rabi le dve sliki, soba in pokrajina, ki sta glavni sliki na odrih, drugo se temu primerno prikroji.
Oder v tem slogu je zgrajen popoln v treh mesecih.
Kdor želi podrobnih pojasnil ali naročil, naj se obrne na spredaj označeni naslov.
O ženskem vprašanju drugod in pri nas, tov. nadzornik Lj. S t i a s n y.
O poslu, odgovornosti in nagradah šolskih voditeljev, tov. Aleksander L u -n a č e k.
—s Radovljiško učiteljsko društvo, 17. maja 1924 v Kranjski gori. Od — članov, navzočih —?
O stanovskih vprašanjih s posebnim ozirom na prevedbo, predaval tov. strokovni tajnik Rud. D o s t a 1.
—s Litijsko učiteljsko društvo, 17. maja 1924 v Ljubljani. Od 78 članov navzočih 64, t. j. 82%.
Zahteve modernega pouka v splošnem; kako se je razvil problem nazornega pouka, predavala tov. gdč. Krista Schullerjeva.
Iz ujetništva v Rusiji, predaval toY. Iv. G a b r o v š e k.
—s Učiteljsko društvo za maren-berški okraj. 21. maja 1924 na Kaplji. Od 33 članov navzočih 19.
Najperečejša tekoča stanovska vprašanja, predaval tov. Hren.
Nekaj o papirju, tisku in časopisju, predaval tov. Jože M r a v 1 j a k.
—s Kamniško učiteljsko društvo, 21. maja 1924 v Radomljah. Od 74 članov navzočih 55.
Učitelj opisan v slovenski literaturi, poročal tov. Ciril Petrove c.
—s Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj, 4. junija 1924 v Mariboru. Od 114 članov navzočih 86, t. j. 75%.
O delovnem principu v elementarnem razredu, predavala tov. gospa M. G o d č e v a.
Stavki z ozirom na slovesno obhajanje
državnih praznikov.
(Sprejeti na zborovanju učiteljskega društva za Mariborsko okolico dne 4. oktobra 1924 v Mariboru.)
Izdelava kulis in šolskega odra z nalepljenjem.
—s Učiteljsko društvo v Murski Soboti, 4. junija 1924 v Murski Soboti. Od članov — navzočih %.
i O zgodovini Prekmurja, predaval prof. Orožen.
Podmladek Rdečega Križa, predaval tov. nadzornik Cvetko.
—s Učiteljsko društvo za Ptuj, 5. junija 1924 v Ptuju. Od 137 članov navzočih 87.
Kako se gačijo živali (s praktičnim poizkusom pred zborovalci). predaval tov. Cepič.
Socialna ustanova učiteljstva, poročal tov. M u z e k.
—s Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico, 11. junija 1924 v Ljubljani. Od — članov navzočih 150.
O telesni vzgoji, predavala tov. M. Sekulova, s praktičnim nastopom pod vodstvom tov. Kredarjeve.
Ekskurzija, ogledovanje pivovarne »Union« v Ljubljani.
—s Slovenjebistriško učiteljsko društvo, 14. junija 1924 v Šmartnu na Pohorju. Od — članov navzočih —?
O modernem pevskem pouku, predaval tov. Š e g u T a.
POROČAJTE o vseh prireditvah in izvenučnem prosvetnem delu, ne zat našajte se, da bodo poročali drugi. Pot ročila naj bodo kratka, točna in popolna.
KULTURNO SAMOIZOBRAŽEVALNO DELOVANJE ZVEZE JGSL. UCITELJ-STVA V ITALIJI.
Poročilo samoizobraževalnega odseka:
Samoizobraževalni odsek je imel letos štiri seje.
Socialno izobraževalni tečaji.
Hoteli smo dvigniti izobrazbo učiteljskega stanu s socialnimi tečaji pri Sv. Luciji in krožkovimi izobraževalnimi sestanki. Socialnega tečaja pri Sv. Luciji se je udeležilo okrog 100 članov. Dejstvo, da je število udeležencev vsako leto večje, nam dokazuje, da so tečaji potrebni. Pri-poznati pa moramo, da nedostaja predavanjem na tečaju enotnosti in sistematič-nosti; predmeti predavanj so izolirani in se ne morejo združiti v en sam problem. Doseči bomo morali, da bodo vsa predavanja obravnavala le eno glavno vprašanje; le tedaj bomo dosegli neko organsko in dejstvujočo kulturo, ki bodi naš namen. So pa zopet razlogi, ki govorijo za sedanji način; spoznamo namreč čim več kulturnih osebnosti, kar je važno za naše obzorje; tudi bomo pozneje, ko bomo uredili notranji del predavanj glede enotnosti, lahko zbirali izmed onih, ki nam bodo največ nudili.
Izobraževalni krožki.
Drugo sredstvo, s katerim želimo dvigniti izobrazbo članov v okviru naše Zvez^, so sestanki članov, ki bivajo v neposredni bližini in se lahko shajajo vsaj enkrat na mesec. Letošnje leto nas je izučilo, da so člani duševno pripravljeni za take sestanke in da je treba le tovarišev, •ki znajo in hočejo voditi izobraževalne krožke.
Število in obisk sestankov.
Prva naloga samoizobraževalnega odseka je bila letos, da se krožkovi izobraževalni sestanki začnejo in organizirajo. Druga naloga pa je bila, da dobijo udeleženci sestankov prave in globlje pojme iz socioilogije. V Idriji, kjer je precej tovanišic, ki so vse organizirane, so se sestanki vršili redno. Bilo je 10 predavanj, ki se jih je udeležilo poprečno po '15 članov. V postojnskem okraju so delovali trnovski, šentpeterski in vipavski krožek; člani iz postojnskega krožka so se udeleževali sestankov v Št. Petru. Ko bo imel postojnski krožek svoje lastne sestanke, bo izobraževalno delo v okraju urejeno. Bilo je 19 predavanj, ki se jih je udeležilo po 12 članov. V koperskem okraju je bilo delovanje otežkočeno, vendar so bila prirejena 4 predavanja, ki se jih je udeležilo po 5 članov. V tolminskem okraju so se tovariši shajali in na prijateljskih sestankih priredili 5 predavanj, ki se jih je udeležilo po^5 tovarišev. V vo-loskem okraju so sestanki zaradi slabih komunikacijskih zvez skoro nemogoči, vendar sta bili 2 predavanji, ki sta se jih udeležila po 2 tovariša. V Trstu je precej učiteljev in učiteljic, vendar sta bila le 2 sestanka, ki se jih je udeležilo po 15 članov. Izobraževalnega dela ni bilo v pa-zinskem, goriškem in sežanskem okraju. V pazinskem okraju so sestanki nemogoči zaradi razmer in zaradi terenskega svojstva dežele; poudariti pa moram, da tovariši kljub nesrečnim razmeram niso pozabili na izobrazbo in da jim časovni kulturni dogodki niso tuji. Neopravičljivo pa je nedelovanje v goriškem in sežanskem okraju.
Temata predavanj.
Na sestankih je bilo 42 predavanj sledeče vsebine: Uvod v sociologijo, Posameznik in družba, Osnovni pojmi iz sociologije, Postanek in bistvo države, Liberalizem in kapitalizem, Utopični socializem, Temeljni nauki marksizma, Šola in družba, Socialna zgodovina Slovencev, Poročilo o Ušeničnikovi »Sociologiji«, Poročilo o Krekovem »Socializmu«, Poročilo o Engelsovi knjigi »Od utopije do znanstva«, Poročilo o Žgečevi knjigi »Vzgoja najširših plasti našega naroda«, Uvod v rfarodno gospodarstvo, Življenjepis Angleža Morrisa, Kaj nam je najpotrebnejše, Pojm filozofije, Utilitarizem in evolucionizem v etiki, Etični darvinizem, Kritika evolucionizma, Kantova etika na-ziranja in mišljenja, Etika in religija, Krščanska etika, Esteticizem v etiki, Etična vzgoja, Šolska vzgoja in etika, Impresionizem in ekspresionizem, Zgodovina italijanskega šolskega zakonika, italijanski šolski zakonik, Novi šolski zakon in nove šolske odredbe, Novi učni načrt za ljudske šole, Novi zakon o načinu usposobljenostmi izpitov.
Razvidno je, da ni bilo v snovi predavanj prave enotnosti. Krivo je bilo to, da sestanki še niso bili urejeni in ni bilo povsod predavateljev, ki bi jim bila znana sociologija.
Načrt za drugo leto je sledeči:
Centralna knjižnica.
Ustanovila se bo Zvezina knjižnica, ki bo obsegala draga in zares znanstvena dela; posluževali se je bodo predavatelji in oni člani, ki se ne bodo mogli udeleževati sestankov.
Delovanje krožkov.
Sestanki naj se nadaljujejo, kjer so se že vršili, pomnožijo naj se, kjer jih je bilo premalo, začnejo naj se tam, kjer jih letos ni bilo.
Predavatelji.
Odsek bo zbral iz vsakega krožka po enega člana, ki ima sam zadosti izobrazbe in se zaveda, da je izobraževalno delo njegova dolžnost.
Statistika.
Neobhodno potrebno je, da se uvede redno dopisovanje med odsekom in voditelji sestankov. Po vsakem odseku naj se takoj poroča, kdaj je bil sestanek, kdo je predaval, kaj je bil predmet predavanja in koliko članov se je udeležilo sestanka.
Program predavanj.
Kjer ni bilo letos predavanj iz sociologije, naj se vršijo drugo leto. Krožki pa, ki jim je sociologija že znana ali pa jo bodo končali v kratkem, naj obravnavajo na sestankih vzgojeslovna vprašanja na sociološkem in filozofskem temelju, posebno pa naj proučujejo načela in vrste delovne šole.
Nekaj pa nam je najpotrebnejše. Prepričani moramo biti, da je etično življenje višek kulture in da bomo premagali nasprotnike, ko bomo nravno boljše živeli kot oni.
PODPIRAJTE »NARODNO --PROSVETNI SKLAD« Pov. UJU, da pridemo čimprej do večjega razmaha in osamosvojitve našega narodno pro* svetnega dela.
Naše narodno prosvetno delo.
Šolske ljudske knjižnice.
—pk Hum pri Ormožu. Vodstvo Davorin Trstenjakove ljudske knjižnice se iskreno zahvaljuje učiteljskemu društvu v Marenbergu za v tem mesecu naklonjeni dar 100 dinarjev. Posnemajte!
Izleti in ekskurzije.
—pi Letošnje počitnice so bile za našo šolsko mladino posebno pomenljive.
Na predlog nestorja tukajšnjega učiteljstva, tovariša Janka Škrbinca. so šolska vodstva v Višnji gori. Stični in Št. Vidu priredila medpočitniški šolski zletna Obolno, med Stično in Litijo stoječo goro s prekrasnim razgledom. Ker se je zleta udeležilo okoli 150 učencev in učenk, so tukajšnje tvrd-ke izdatno prispevale z jestvinami in pijačo. G. M. Omahen je podaril svinjeti-no, lastnik vile Jenčič pa izborno pijačo, ki so jo pomešano z vodo. mogli piti tudi šolarji, ker studenci po hribih niso povsod zdravi. Iz samostana od g. opata smo dobili velik daljnogled na stativu, gg. Gorišek. Škufca in drugi so poskrbeli vozove. Tako smo torej odšli 15. avgusta popoldne na zlet in prenočili pri posestnikih ter imeli v soboto. 16. avgusta krasen razgled proti severu od Litije do Triglava in dalje. G. župan Erjavec iz Drage nam je razložil posamezne vrho-
ve in nas je končno še fotografiral, ker se peča. mimo raznih drugih funkcij, tudi s fotografijo. Posebno pa nas je razveselilo, ko se je pripeljal okoli desete ure dopoldne na domačem vozu g. nadučitelj Škrbinc sam, ki ga je na vrhu igrajoča se mladina veselo obsula. Pripeljal je seboj lep kos govedine, iz katere so navzoče gospodične pripravile slasten golaž po njegovem načinu, v resnici tako, kakor ga zna skuhati samo naš Janko. Popoldne smo se napotili proti domu in smo, sicer nekoliko trudni, toda veseli in ži-dane volje, prišli v Višnjo goro. Mladina je dobila kavo v gostilni g. Škufca, od-raščenci pa so se pokrepčali z izbornim pivom. Učenci in učenke so šle v mraku domov, gg. Omahen, Jevnikar. Roje. Erjavec, Gros, Samec in Tekster pa so priredili pogovor za elektrarno Zagradec-Krka; prisostvovala sta tudi gg. Pešec iz Šmarja in Rus z Grosupljega. Pogovor je tekel tako ugodno, da je obljubil gosp. Omahen iz svojega kupiti rezervni parni stroj, g. Erjavec z nekaterimi tovariši pa dinamo. — Po končanem pogovoru so nas zabavali z godbo in petjem (klavir g. tovariš Škrbinec) mladi gospodi in gospodične do približno polnoči. Tako smo končali lepo prireditev veseli tembolj. ker smo v našem kraju p r v i s takim izletom. Medpočitniške izlete priporočamo tudi ostalim šolam kot izborno pedagogično razvedrilno in podučno sredstvo.
— AKO IMATE V SVOJEM KRAJU KNJIŽNICO, POGLEJTE, če je prejela najnovejši katalog knjig UčU teljske tiskarne. Ako ga ni prejela, spo= ročite po dopisnici, da se ji ga dopošlje. Sporočite natančne naslove vseh knjiži nic v vašem kraju v to svrho!
Šolske razstave.
—po Šolska razstava na Talčjem vrhu pri Črnomlju. Viadukt pri Otovcu je eden najinteresantnejših delov belokranjske železnice. Delo je vodil inž. Horvat in ga tudi odlično izvršil. Par streljajev od viadukta stoji prijazna ta-lačka šola. Okolica je tipično kraška in tov. Čebular izpreminja ograjeno šolsko gmajno v ličen in zanimiv šolski vrt. Mimogrede povedano — je napravil tudi tu kr. šoL svet napako, da je vrt ogradil, predno je bil svet splaniran. Na vrtu je opaziti prav lep napredek in trpelo bo še nekaj časa, predno bo vse delo končano. Vse drugo lice pa kaže notranjost šole. Letošnja razstava je bila razdeljena na več oddelkov, med katerimi je bil pač najbogatejši risarski. Uspehi so prav odlični, kar je znak, da ima tovariš prav dobro metodo in goji predmet z vso vnemo. V začetku drži vajeti čvrsto napete in jih le polagoma popušča. Na ta način dobi tudi sigurno linijo, ki je najbolj merodajna stran risanja. Pri barvi pa piane vsa otroška domišljija na dan. Barve se prelivajo na vse mogoče načine, da je dosežena najbujnejša pestrost, ki jo tako ljubi otroška duša.* Veliko važnost polaga Čebular tudi na podpise pri risbah in jih spravlja v sklad s celoto, kar daje risbam poseben značaj. Važno je tudi kmetijsko risanje, ki se goji še malokje, je pa za kmet. prirodop. pouk največje važnosti. Tesno v zvezi je rokotvorni pouk, ki se naslanja na potrebe domačega gospodarstva. Cel muzej najrazličnejših modelov gospodarskega orodja in priprav je razstavljen, kar vzbuja zanimanje kmetiškega ljudstva. Prav nazorno je razložen moderni panj s premakljivim satovjem. da se lahko tudi najbolj zakrknjen starokopitnež prepriča o praktičnosti modernega panja. Da pa pokaže tudi res praktično stran naprednega čebelarstva, je preuredil tov. Čebular star kmetiški čebelnjak v moderno čebelarsko opazovalno postajo. Stara zunanjost vabi domače prebivalce, da ne najdejo izgovora po novih dragocenih zgradbah, ki stanejo ogromno denarja. Končnice panjev je poslikal z najrazličnejšimi prizori raznih pravljic, ki vabi staro in mlado in pri tem kar nehote opazuje tudi življenje čebel. Čebelnjak stoji v vasi proč od šole in tako imajo priliko tudi neverjetni Tomaži na skrivaj ¡pogledati v kraljestvo Binetovih čebel., kadar ga ni doma. Potem ni čuda, da raste zanimanje za napredno čebelar-stov na Talčjem vrhu od dne do dne. — Pomanjkanje raznih učil ni menda nikjer tako občutno kakor ravno v Beli Krajini. Na tej šoli pa se množi zbirka
* To vidimo pri narodni ornamen-tiki, kjer se mora dovoliti otrokom vso prostost. Tu naj se deca razigra v formi in barvi, tu naj pokaže svojo notranjost!
od dne do dne in stroški so prav minimalni. Odlične zgradbe mostiščarske vasi se pomudimo pri Taboru, ki nas spominja na turške čase. Iz grobega betona je lično zgrajen hrib, ki ga venča lična cerkvica, obdana z visokim močnim zidom. Učiteljeva beseda razpali otroško domišljijo in že se vname vroč boj na Taboru med napadalci in obleganci... Za prirodopisni pouk si je pripravil Čebular lepo zbirko najrazličnejših preparatov. Zlasti ptice so lepo preparirane, ker imajo tudi svojo karakteristično »okolico«. Škorec kuka skozi odprtino iz dupla, drugi mu pa žvižga pred duplom, druge ptice so naj gnezdih, srakoper je ravno »odprl svojo mesnico« na črnem trnu in prodaja »meso« raznih hroščev in mladih tičkov, plahi hudournik pa prhuta z ostro razpetimi krili pod šolskim stropom. Šola nam kaže vsepovso-di delo. za katero je človek ustvarjen. Z delom pa pride človek do blagostanja in boljšega življenja. Čebular kaže s svojim delom deci, da je lahko z marljivostjo doseči vse, tudi navidezno težke cilje. Naš kmetiški človek je realist in on ne veruje samim besedam in teoriji, ampak hoče vzgledov in dela. Kjer najde oboje, je njegova nezaupljivost razoro-žena in tam ne opravijo niti osebni, niti načelni nasprotniki nič, ampak naletijo na odkrite zagovornike šolstva in gospodarskega napredka.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Ljutomer. Tukajšnja osnovna šola je dne 15. avgusta t. 1. priredila s sodelovanjem glasb, učiteljice gdč. Min-ke Zacherlove in ml. goslača gimnazijca g. Draga Šijanca iz Maribora v telovadnici prvi mladinski koncert, ki je po zaslugi našega neumorno delavnega učite-lja-upravitelja g. Frana Zacherla imel prav dober uspeh.
Mladinski zbor učenk je s spremlje-vanjem klavirja ljubko in čuvstveno pel E. Adamičeve: »Trobentica«, »Na Jurjevo«, »Pri polžu«, »Ciganka« in »Uspavanka«; nadalje je pel: »Dekle in lilija« — Hladnikov dvospev, »Čergo moja« in »Potočara« — srbski narodni dvoglasno, »Berjeza« in »Vozle rečki« — ruski narodni, »Divja rožica« — Volari-čev dvospev, »Rože za Marijo« — Pre-mrlov dlvoglasni zbor. »Istrske narodne« — Šantlov dvoglasni zbor. ob sklepu pa »Vesela pevka« — Hladnikov dvoglasni pevski valček.
Občudovanje občinstva je vzbudil 15-letni goslač g. Drago Šijanec. Sviral je dva težka komada: 1. Balada in polo-neza »Vieuxtemps« in »Ciganski ples«. Imponira njegov mirni, a sigurni nastop, lahkota igranja in čistota tonov v najvišjih legah in najtežjih pasažah. Ako ostane vztrajen v stremljenju za popolnostjo, obeta nam prvovrstnega virtu-oza na goslih. Nadebudnega goslača, ki ga je občinstvo navdušeno aklamiralo, pa tudi težje pevske točke je mojstrsko spremljevala na klavirju priznana piani-stinja gdč. Minka Zacheriova, dočim je za lažje pevske točke oskrbovala »prat-njo« 11-letna učenka Tatjana Grosma-nova.
Ako še omenim, da je bil ta prvi mladinski koncert ljutomerski dobro obiskan, in da je vsled tega podporno društvo osnovne šole zadovoljno z gmotnim efektom, sem v glavnih potezah navedel vse potrebno. Vendar ne!
V dolžnost si štejem izreči v javnosti priznanje odličnemu narodnemu delavcu in dolgoletnemu buditelju in krepitelju narodne zavednosti tovarišu Franu Zacherlu. Polnih 35 let svojega službovanja je poleg uspešnega šolskega dela vežbal — največ v poznih nočnih urah — pevske zbore v Cezanjevcih, pri Mali Nedelji in v Ljutomeru, prirejat ljudske veselice, razne koncerte, gojil šolsko ter cerkveno ljudsko in umetno petje z najlepšimi uspehi, vse kot neplačano narodno-požrtvovalno delo. S tem je dajal tudi impulze mnogim tovarišem v domačem okraju, da so začeli že pred desetletji delovati na enak način. In če se je — ne morda dandanes, marveč že v predvojni dobi — upravičeno nagla-šalo, da je v ljutomerskem okraju narodna zavednost splošna in utrjena, bila je to samo naravna posledica Zacherlo-vega in njegovih posnemovalcev delovanja pri pevskih zborih. Idealno in vztrajno je deloval ta tovariš, dokler je bil čil in popolnoma zdrav, ne miruje pa tudi sedaj, ko mu je kap deloma ohromila le vo roko: enak je junaškemu borcu, ki vztraja na branilcu do skrajnosti. Njegovo uspešno narodno - kulturno delovanje zasluži najvišje odlikovanje! Čast — komur čast!	Cvetko.
1.	Izjavljamo, da smo brezpogojno solidarni z enotno organizacijo UJU.
2.	Obsojamo vsakogar, ki posikuša zanesti neslogo v naše vrste.
3.	Obžalujemo, da odločuje v prosvetni upravi politika, ne pa postava in pravica in je v najvažnejših vprašanjih učiteljstvo izključeno od sodelovanja.
4.	Protestiramo, da se odstavljajo najodiiičnejši, nad vse zaslužni šolniki, kakor Gangl, Rape, Scheil i. dr., da se razveljavljajo službeni dekreti in se premeščajo učitelji brez službene potrebe na želijo nekaterih oseb.
—res Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj je zborovalo dne 11. t. m. v Brežicah, in je sprejelo sledeči resoluciji:
1.	Protestiramo proti nasiljem, izvršenim v prosvetni upravi v zadnjem času nad naprednim učiteljstvom, predvsem radi razrešenja g. višjega šolskega nadzornika Gangla in krivične uporabe člena 71. činovniškega zaikona.
2.	Protestiramo proti pisavi »Slovenca« v zadnjem času ter odločno izjavljamo, da smo sondami in z vso disciplino v enotni organizaciji UJU!
—res. Ljutomersko učiteljsko društvo, zbrano dne 11. oktobra 1924 na svojem zborovanju v Kapeli pri Radencih:
1. obžaluje, da odločuje ravno v prosvetni upravi politika in to baš politika
stranke, ki ni nikdar vzela resno šolskega vprašanja;
2.	protestira, da vrši sedanji režim nasilje nad naprednim slovenskim učiteljstvom, predvsem protestira in je ogorčeno radi razrešenja višjega šolskega nadzornika Engelberta Gangla ter ljutomerskega okrajnega šolskega nadzornika Ivana Koropca;
3.	odločno obsoja zlorabo člena 71. činovniškega zakona, ker se na ta način goji in podpira vse drugo prej nego bratstvo. vzajemnost in uspešno prosvetno delo.
—res Sv. Lenarško učiteljsko društvo je sprejelo na svojem zborovanju dne 15. oktobra t. 1. sledeče resolucije:
1.	Enoglasno izjavljamo, da smo bili, smo in bomo solidarni z našo organizacijo UJU.
2.	Odločno obsojamo nasilja, ki prihajajo od prosvetne uprave v zadnjem času nad naprednim učiteljstvom. Protestiramo proti odstranitvi višjega šolskega nadzornika E. Gangla.
3.	Odločno zahtevamo osamosvojitev šolske uprave od politične.
Prezaslužnemu srezkemu šolskemu nadzorniku izrekamo najiskrenejšo zahvalo, kajti vodil je od prevrata sem popolnoma objektivno in z mnogim trudom v nacionalističnem duhu učiteljstvo .z najboljšimi pedagoško - didaktičnimi nasveti in modernimi načeli.
Položaj profesorjev.
V članku »Stanovsko gibanje slovenskih profesorjev« (»Učit. Tovariš« št. 41 od dne 16. oktobra 1924) stoji trditev, da je položaj profesorjev »relativno ugodnejši nego je bil v Avstriji«.
Da vidimo: V Avstriji je profesor pri prvem definitivnem nameščenju prišel v IX. činovni razred, t. j. činovni raz" red stotnika ali kapetana. z 10 službenimi leti je prišel v VIII.. z 20 službenimi leti v VII. činovni razred ali čin podpolkovnika. Začetna plača v IX. činovnem razredu je bila 2800 K na leto, najvišje 6500 K brez aktivitetne dokilade. Celotni najvišji prejemki profesorja so se od najvišjih prejemkov podpolkovnika razločevali za nekaj sto kron letno, kolikor je bila stanarina pri oficirjih višja kakor aktivitetna doklada pri državnih uradnikih.
Sedaj pride profesor z definitivnim nameščenjem v 8. grupo I. kategorije, ki ima isto položajno plačo kakor poročnik. Profesor doseže 4. grupo I. kategorije, ki ima sicer isto položajno plačo kakor podpolkovnik, toda celotni prejemki podpolkovnika so večji za 850 Din mesečno v denarju in za 27 m3 drv na leto, kar
predstavlja mesečno najmanj 300 Din, tako da star, doslužen profesor prejema približno iste prejemke kakor kapetan, to je konča s prejemki onega oficirskega čina, s katerim je v Avstriji začel defini-tivno službo. Na videz ugodnejši položaj imajo starejši ravnatelji (nad 20 službenih let), ki imajo položajno plačo bri-gadnega generala; toda tudi njihovi celotni prejemki ne presegajo celotnih prejemkov podpolkovnika, dočim so v Avstriji ravnatelji imeli čin in plačo polkovnika.
O nadzornikih niti ne govorimo. Njihov položaj je tak. da se vsak profesor in vsak ravnatelj brani nadzorniške-ga mesta.
Pri vsem tem pa je treba upoštevati, da tudi današnji oficirski prejemki po valutni vrednosti daleč zaostajajo za predvojnimi; tem bolj veilja to seveda za profesorje in druge civilne državne uradnike.
Edina ugodnost dosežena je s tem, da mladi profesorji avtomatično postanejo definitivni, dočim so v Avstriji nekateri suplenti morali po 5—6 let čakati na izpraznjeno mesto.
Nasilja novega prosvetnega režima.
—na Največji centralizem, ki smo
ga dosedaj poznali pri prosveti, so sedaj v praksi upeljali klerikalci, ki so se naj-strastneje borili proti centralizmu. Dr. Korošec celo novincev ni pustili imenovati prosvetnemu oddelku. kaj šele okrajnim šolskim svetom, za kar so se klerikalci svojčas tako gnali. Taki so klerikalci v praksi in jih je imel sedaj vsakdo priliko spoznati!
—na Anarhija pod klerikalnim prosvetnim režimom. Okrajni šolski nadzorniki uradujejo samo po dva dni v tednu, so nadalje še upravitelji šol v lastnem okraju, so voditelji obrtnih nadaljevalnih šoi in poučujejo celo na njih. Uradne akte odnašajo iz urada domov. Prav lepa vlada »reda«.
—na Protekcija ministra prosvete »zakona, pravice in reda«. Ako pogledamo deške šoile v Sloveniji, opazimo, da je »mali minister« g. Velikonja namestil na njih zadnje čase vse polno ženskih učnih moči ter uganjal na njih pravcato partizansko protekcijo. proti kateri se je klerikalni tabor še pred kratkim tako strastno boril. V Mariboru je naimestil hčerko bogataša dr. Leskovarja na deški šoli, ki je komaj dovršila učiteljišče. O takih nameščenjih bomo še obširneje izpregovorili.
—na Gospod vladni komisar Narte Velikonja je imenovan v ministrstvo za šume in rude, a rešuje partizansko prosvetno politiko pri prosvetnem oddelku. Kako se to strinja z vlado »zakona in reda?«
—na Maščevanje režima. Tovariš Vladko Rapč, učitelj v Mostah, je premeščen v Sv. Lenart nad Škof j o Loko. Na njegovo mesto je klerikalni režim delegiral mlajšo učiteljico. in sicer na deško šolo. kar je tudi lep primer »zakonitosti«.
Splošne vesti.
—r Odpuščanje slovenskih učiteljev v Italiji. Šolski skrbnik Reina je zagotavljal: poslancu dr. Besednjaku, da se ni bati odpuščanja slovenskih učiteljev. Toda italijanska gospoda govori eno', dela pa drugo. Sedaj so odslovljeni prvi učitelji na podlagi nove zakonodaje za osnovno šolo. Odpuščeni so: Berne-t i č Fran, R a k i t o v a c, Cerut Silvester, Predloka, Demarin-Flego Zorka, K e n i č Andrej, Zagorje, K n a p Anton, Col, Medvešček Bogomil, Dekani, M i s 1 e j Josip, Bukovica. Pahor Josip. Sežana. Sledili bodo še drugi odpusti.
—	Za prosvetnega inšpektorja bi-toljske oblasti je imenovan gosp. Peter Lješnarevič. direktor gimnazije v Ve-lesu.
—	Belokranjskemu učiteljskemu društvu. Ker ie prosvetni oddelek za Slovenijo razveljavil odlok višjega šolskega sveta z dne 16. decembra 1919, št. 16.153, s katerim je dovolil, da se smatrajo dnevi ob zborovanju učiteljskih društev pouka prosti, se za 8. dan novembra 1924 določeno društveno zborovanje ne bo vršilo. — Predsednik.
—	Vse one. ki eventualno še niso prejeli »Rešenja« o prevedbi opozarjamo in jim nasvetujemo, naj še enkrat s ko-leka prosto vlogo urgirajo rešitev »rešenja« in naj ponovno izpolnijo in prilo-že ono pol® »Podaci«. ki smo jo morali izpolniti vsi meseca decembra 1923.. Vlogo naj potem uradnim potom pošljejo na ministrstvo.
—	Učiteljska imenovanja. Nanovo so imenovani: Ivana Košar v Bukovščico, Vanda Andoljšek v Trbovlje, Ada Ö 1 h o f e r v Gabrje, Jagoda B a č i č v Polšnik, Avgust B i n -d e r v Ovčjak. Alojzij C o t m a n v Reichenau. Ana T e r p i n v Laze. okraj Črnomelj, Roza Ros v Stranje, Adalbert
Božič v Staro vas, Celestin P e r k a -v a c v Ribnico, Cezar S a n c i n na Vinico. Zora K n e i s e il v Staro vas, Jan-k o v i č Janko v Podstenice. Marija K o-vič na Trebelno, Stanko Gaj še k v Senovo. Mara Š i f r e r - D i e t z na Zidan most, Anica Gabršek v Reko nad Laškim, Adolf Arzenšek k Sv. Jederti, Frančiška Moljk na Rakek, Bogomira Dobovšek v Dobrepolje. — Premeščeni so: Franja Cerne-M r a k iz Tržiča v Leskovec. Vladimira Perhavc iz Leskovca v Tržič. Roza Krische-Progar iz Črmošnjic v Hinje, Zora Iskra iz Radovljice na Vič, Julija Web le iz Kočevja v Št. Peter pri Novem mestu, Anica S e k u 1 a z Blok v Podzemelj, Rudolf Bratok z Velikih Poljan v Št. Rupert, Alojzij Mar kič iz Ovčjaka na Vič. Milan Grom iz Žvirč v Ba'bino polje. Jožica Erbežnik iz Dolža v Prečno, Kristina Hafner iz Žužemberka v Radovljico, Hilda Mihe lč i č iz Sv. Križa pri Litiji v Zagorje, Dragotin Zupančič iz Stopič v Rakitno, Franjo Bit ene od Sv. Primoža na Pohorju v Staro lipo. Darinka Bercé iz Boštanja v Št. Janž, Katarina A n d r e j k a iz Preske v Rove, Elza Podboj iz Rov v Presko. Gabrijela Grom-Hladnik iz Dol. Nem. vasi v Babino polje, Marija Bar toi iz Dolenje vasi v Ribnico, Ivana D o 1 i n š e k iz Kolovrata v Senožeti, Ladislav Požar z Ježice na Barje. Oskar Hrast iz Mengša' na Črnuče. Mira K 1 u n iz Fara-Vasi v Loški potok, Fran Z u k o v e c iz Št. Petra v Novo mesto. Marija K r a -molc-Vyzourek iz Dobrepolj v Št. Vid nad Ljubljano.
—	Verne duše so prost dan; to naj velja vsem onim. ki se tozadevno obračajo na nas. Dosedaj je bilo to še vedno v navadi, kadar je padla med dva dni nedelja.
—	Pojasnilo. V eni zadnjih številk »Učit. Tovariša« je bilo objavljeno, da je dobilo študijski dopust za višjo pedagoško šolo v Zagrebu samo enajst klerikalnih strankarjev. Sedaj so se na'm javili, da so dobili dopust med temi tudi ti-le člani UJU: tov. Iskra, Cotič. Roje, Vidmar (ta za slikarsko alkademijo), Anica Cernejeva in Tone Seliškar, ki pa je samovoljno prekinil dopust in se vrnil na svoje službeno mesto.
—	Imenovanje. Josip Ribičič, učitelj pri Sv. Jakobu v Trstu je ime-novam za začasnega šolskega upravitelja na Rakeku ; učiteljica Julija K o s -Kmet v Podkraju za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Dolenji vasi.
—	t Fran Jordan. V deželni bolnici v Ljubljani je umrl tov. Fran Jordan, stalni učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani. Pokojnik je prej služboval v Toplicah pri Zagorju, Radečah, Bukovju. Razdrtem in kot nadučitelj v Ihanu. Rojen je bil v Grobljah pri Št. Jerneju, šojlal se je v Kočevju in Novem mestu ter je napravil leta 1893. maturo na ljubljanskem učiteljišču. Posebno se je posvetil na-da.jnemu izobraževanju. Obvladal je francoski jezik, obiskoval tečaj za roko-tvorni pouk na Dunaju, pri katerem se je posebno zanimal za mizarstvo in le*-sorezbo, tečaj za moderno risanje v Ljubljani in za kmetijstvo na Grmu. Bil je blagega značaja in vzoren šolnik, kar mu je šolska obilast izkazala z dvema priznanicama. Zapušča štiri nedoletne otroke in ženo. Blaigemu tovarišu bodi ohranjen časten spomin, preostalim pa naše sožalje!
—	V Črnučah pri Ljubljani je umrl tov. Cerar. N. p. v m.!
—	Belokranjsko učiteljsko društvo je sklenilo v počaščenje spomina prvo-boritelja za naše pralvice, soustanovnika Učiteljskega konvikta, vrlega tovariša Jakoba Dimnika pristopiti Učiteljskemu konviktu kot ustamovnik z zneskom 1000 Din.
—	Tiskovine za knjigovodstvo trgovskih nadaljevalnih šol ima v zalogi Učiteljska tiskarna, in sicer blagajniško knjigo, dnevnik, glavno knjigo, salda konti in skontro blaga, vsi v posameznih polah. Vodstvom trgovskih nadaljevalnih šol jih najtopleje priporočamo.
NAROČNIKE »ZVONČKA« opozarjamo, da bo prihodnji številki »Zvončka« priložena položnica z označbo dolžnega zneska. Prosimo nujno, da nam nemudoma poravnate naročnino. Kdor nam tekom novembra ne poravna dolga na naročnini, ne bo dobil decembrove številke. Naše tovarišice in tovariše vljudno prosimo, da na to opozorijo naročnike »Zvončka« v svojih razredih. Mesečniki dobe obračune pozneje. Upravnik.
IZJAVA/
Med učiteljskimi imenovanji, ki se čutijo preganjani, je bila navedena' v listih tudi učiteljica ga. Sterk-Jurca Marija, ki je prišla med te menda tako, kakor Pilat v vero.	*
Da bi se z zlobnim zavijanjem ne spravljalo morda tega imenovanja v stik z neko disciplinarno zadevo, izjavljam podpisani, da je imenovana učiteljica za razpisano učno mesto v Hajdini sama prosila, katero mesto ji je potem prosvetno ministrstvo podelilo.
V Radečah meseca oktobra 1924.
Jos. Armič,
šolski upravitelj.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Darila: Anton Porekar, nadučitelj na Humu pri Ormožu 50 Din namesto venca na grob umrlemu tovarišu in sošolcu ter iskrenemu prijatelju Martinu Šalamunu. — Za »Gangiliov kamen« sta darovala Ferk Bogomir, učitelj pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju in Julka Bantan, šolska upraviteljica v Maokovcih (Prek-murje) vsak po 1 obveznico 7% državnega posojila a 100 Din (sept. 1922.) = 200 Din. Zbirka »Ganglov kamen« izkazuje sedaj 9396 Din. Iskrena hvala! — Blagajniki učiteljskih društev spomnite se članarine za naš dom! — M. K o ž u h, blagajnik.
Učiteljski pravnik.
—§ Brezplačno zdravljenje za državne uradnike v bolnicah. Kakor izvemo, je izdan odlok, da se uveljavi člen uradniškega zakona glede brezplačnega zdravljenja državnih uradnikov v bolnicah Slovenije. O zadevi bomo podrobneje še poročali.
—§ Dvomesečna posmrtna pomoč in pogrebnina se izplačuje v Ljubljani in ne v Beogradu. Kakor izvemo je izdana odločba, da se odslej tudi dvomesečna posmrtna pomoč in pogrebnina izplačuje in nakazuje pri finančni delegaciji v Ljubljani in ni_treba šele rešitve z Beograda. S tem se je nakazilo in administracija zelo pospešila. O zadevi bomo podrobneje še poročali.
—§ Prošnje za penzijo in vdovnino morajo biti opremljene z »Uverenjem o godinama službe«, z izkazom o razrešitvi iz službe. Glavna kontrola zavrača vse prošnje, ki niso opremljene s temi prilogami.
—§ Čin pedagoške šole. Glavni prosvetni svet v Belgradu se je izrekel o činu pedagoške šole. Pedagoška šola po tem izreku nima čina fakultet, vendar spada med visoke strokovne šole. Pri izpremembi uradniškega zakona se mora kandidatom s kvalifikacijo pedagoške šole omogočiti, da pridejo v I. uradniško kategorijo.
—§ Izostanek državnega uslužbenca od službe. Ministrstvo pravde razglaša: Centralna komisija za izvrševanje zakona o civilnih državnih uslužbencih je izdala o izostanku državnega uslužbenca iz službe sledeče mnenje: Po členu 104. zakona o državnih uradnikih mora državni uslužbenec, ki kadarkoli in iz kakršnegakoli razloga ne more priti v službo, o tem poročati takoj, najkasneje pa v 24 urah. svojemu neposrednemu starejšim in opravičiti svoj izostanek. V zakonu ni predpisano, kakšna bodi ta opra-vičba, in prepuščeno je presoji dotičnega starejšine, da se zadovolji tudi samo z uslužbenčevo prijavo, če je uslužbenec verodostojen in zanesljiv, tako da opravičuje zaupanje. Če ga ne opravičuje ali če dalje časa ne pride v urad. se mora zahtevati zadostno dokazilo, ki naj z njim uslužbenec izpriča svoj izostanek. Kar se tu smatra za izostanek vobče, velja tudi za izostanek zaradi obolelosti. Tudi v tem primeru je uslužbenec dolžan. postopati po členu 104. zakona. Če traja bolezen dalje časa in je uslužbenec sicer verodostojen, se lahko zadovolji starejšina tudi samo z uslužbenčevo prijavo. Drugače mora zahtevati od njega dokazilo. Pri izbiri tega dokazila pa starejšina ne more več postopati po svoji presoji, ker je to dokazilo predpisano v členu 108. Če se torej po starejšinovem mnenju pokaže potreba, da se ugotovi zdravstveno stanje državnega uslužbenca, ki je izostal od službe, mora ta svoj izostanek opravičiti na podstavi komisijske ugotovitve svojega zdravja, kakršna je določena s členom 108.. ker je tudi
* Za ta dopis odgovarja uredništvo le toliko, kolikor določa zakon.
ta eden izmed primerov, ko se mora zdravstveno stanje državnega uslužbenca ugotoviti po zakonu,, in ker se opira dotična starejšinova zahteva na usluž-benčevo dolžnost, opravičiti svoj izostanek po členu 104. zakona. Starejšina določi komisijo dveh državnih ali samoupravnih zdravnikov, ker je že sam pojem »komisija« združen s pogojem, da mora določiti komisijo neko oblastvo. Ce pred.oži uslužbenec izpričevalo dveh državnih ali samoupravnih zdravnikov, se takšno izpričevalo ne more smatrati za dokazilo po členu 108., ker to ni komisijski pregled. Okolnost, da je samo starejšina pooblaščen, določiti zdravniško komisijo, še ne obseza dolžnosti države. da bi trpela stroške in nagrade zdravnikov, ker to za državo še ne zna-či primera, ki ga navaja tretji odstavek člena 108. V tem primeru ni dala naloga za pregled država (kakor je to rečeno z besedo »zahtevala«), marveč je bil uslužbenec po členu 104. dolžan, dokazati svojo boiezen, kar se more zgoditi po členu 108. samo s komisijskim pregledom. Določitev komisije po starejšini je samo tehnična stran tega vprašanja. Zato trpi v tem primeru zdravniške stroške in nagrade uslužbenec kot stranka, ki je morala po dolžnosti opravičiti izostanek (člen 104.) in po starejšinovi presoji v to svrho zahtevati pregled (člen 108.. tretji odstavek). Drugače pa bi bilo n. pr.. če bi hotela država uslužbenca zaradi bolezni, toda brez njegovega pristanka, odpustiti iz službe ali ga upokojiti po točki 1. člena 133. uradniškega zakona. V tem primeru bi trpela zdravniške stroške in nagrade država,, ker uslužbenec po zakonu ni dolžan, podati ostavke sam ali zahtevati sam upokojitve.«
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARENBERŠKI OKRAJ zboruje v soboto. dne 8. novembra 1924 ob 9. uri dopoldne v Vuhredu v šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Predavanje: tov. Makso Tomažič — »Narodno - državljanska vzgoja s posebnim ozirom na obmejno šolstvo«. 4. Tov. Vidmar: Razkazovanje skioptičnih slik. 5. Slučajnosti. Udeležba obvezna. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v četrtek. 6. novembra t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru ob 10. uri s sledečim sporedom: 1. Vplačevanje zaostale in letošnje članarine. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Predlogi. 5. Tov. Spreitz predava: »Teologija* ali načelo smotrenosti v prirodi« 6. Slučajnosti. — Ker decembra zaradi praznikov ne zborujemo. pričakujem polnoštevilni obisk vseh — zvestih. Pomni: poglavitni zapovedi slovenskega učitelja in učiteljice sta: bodi oian(ica) Jugoslovanskega Učiteljskega Udruženja iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. Druga pa je tej enaka: obiskuj zborovanja in plačuj redno svojo članarino.
Š i j a n e c , predsednik.
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, 8. novembra 1924 ob lepem vremenu ob 10. uri na Suhorju. ob silabem vremenu pa isti dan ob 12%. uri v Metliki. Dnevni red: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Poročilo predsedstva. 3. O risanju v 3.. 4.
in 5. šolskem letu — predava tovariš Albin Čebular. 4. Slučajnosti. Udeležba za vse člane obvezna; nečlani z ozirom na 3. točko dnevnega reda dobrodošli. — Odbor.
= RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 8. novembra 1924 na Jesenicah ob 10. uri dopoldne. — Predsednik.
— Mestna meščanska šola v Tržiču
se bo v proslavo šestletnice osvobojenja izpod nemškega jarma zglasila 29. okt. 1924 z nabiralno polo pri vsakem prebivalcu tržiškega sodnega okraja in ga prosila za malenkost v korist revnim učencem in šolarski kuhinji. Z ozirom na blag naimen proslave tega pomembnega dne se pričakuje dobrega odziva in razumevanja njenih teženj.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
■ItlBBBla
bbbttkb	kbbbn9
■ ■■■	HIBI
Ne pozabite naročiti ■a brezplačni album
hi
Ei ■
SS5 Maribor, Koroška c. 19. SSS
„KARO"ieviiev
z dopisnico na naslov:
Dragotin Rogflic,
s ■
««■»•»■a
iBiaBBIHBHiSBBgami
BBBBfa«
aanoBoRB »■■bbbbb^&bb
Učiteljski zbor II. mestne deške osnovne šole v Ljubljani naznanja tem potom, da je njihov dober in zvest tovariš, gospod
mestni učitelj
dne 27. oktobra zjutraj izdihnil svojo blago dušo.
Tovariši in tovarišice, ohranimo blagega tovariša v trajnem spominu.
V LJUBLJANI, dne 27. oktobra 1924.
Primerna darila za Miklavž
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika
noč in druge povesti. Vez. Din. 30.—. Baukart: Marko Senjanin, slovenski /žo»
binzon. Vez. Din 12.—. Dimnik. Kralj Peter 1. Vez. Din 20.—. Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 40. Fran Erjavec: Afriške narodne pripovedke.
Vez. Din 28.—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke.
Vez. Din 26.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani
spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 60.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 28.—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 56.—. Ewald - Holeček : Mati narava pripoveduje.
Vez. Din 32 -. Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge pot
vesti. Vez. Din 26.—. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—. Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—. Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi.
Vez. Din 28.—. Gangl: Zbrani spisi. IL, V. in VI. zv. vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II natisku.) T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, solni čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni.
Vez. Din. 25.—. Manica Komanova: Narodne pravljice in
legende. Din 18.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—. Lah: Čeike pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10 Vinko Möderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—.
B. Račič: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape: Mladini. II, III., IV, V., VI. zvezek. Vez. Din 10 —, eleg vez. Din 12 —. VII. zvezek Din 12-—. VIII zvezek Din 15.— Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—.
Ribičič. Vsem dobrim. Vez. Din 10.—.
V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrocil
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. k Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Jan Karafiat - Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—.
Leposlovne knjige.
Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovensket
ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42.
Rado Pavlic: Ljubezen in sovraštvo. V
platno vez. Din 92.—. Milan Pugelj: Zakonci. Drugi natisk. Vez.
Din 28.—. Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—. Florijan Golar: Kmečke povesti. Cena Din 28.—.
Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžali. Trdo vezana Din 28.—. V platno vez. Din 32.—.
Dramatika.
Zv. Kosem: Morje. Din 16.—. Maeterlinclc-Bemot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Sem Benelli-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 28-—.
Šolski oder.
Korban: Povodni mož, igrica za mla> dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra« 3 Din.
Tiran: Čudežne gosli. Pripovedka s ple> som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama' tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Gregorif-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo
osn. šol.) Broš. Din 8'—, vez. Din 12.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Prof. dr. Pavel V. Breznik: Francosko-slos vensko. nemška konverzacija. V platno vez. žepna knjiga Din 35.—. Bučar: Slovenski metuijar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planineI Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in či>
tanka. Broš. Din 5.—. Fran Ramovš: Historična gramatika sloven*
skega jezika. Broš. Din 260.—. Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno
vezana žepna knjiga Din 66.—. Veber: Etika. Din 120.—. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—.
Šolske knjige.
J.
Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—.
Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—.
Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—.
Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—.
Flerč: Peta čitanka. Vez. Din 46.—.
Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih Sol.
Mešiček - Drnovšek: Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12.
Anton Nerat: Zgodovinska čitanka, name* njena učencem višje stopnje osnovnih šol. Vez. Din 15.—.
Ivanka Negio-Hiastova: Pevska šola združena s teorijo. Vez. Din 68.—.
Dr. Josip Pipenbacher: Latinska vadnica 11. del. Vez. Din 40.—.
Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za roko« delske obrte. Broš. Din 5.—.
Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—.
Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18.—.
Lčsic a- Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—.
Jedrlinid: Druga srbska ali hrvatska či> tanka. Vez. Din 22.—.
Josip Bačič: Udžbenik hrvatskoga ili srp* skoga jezika. Vez. Din. 42.—.
Bezjak-Pfibil: Pedagogika. I. knjiga. Vzgo» jeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56.—.
Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12.
Adolf Grobming: Osnovna vijolinska šola za učiteljišča, glasbene šole in slične zavode. I. zv. Broš. Din 50.—.
Adolf Grobming: Osnovni pojmi iz glas> bene teorije za učiteljišča, glasbene šole in sorodne zavode. Vez. Din 46.—.
Prof. dr. Pavel V. Brežnik: Francosko-slos vensko-nemška konverzacija. Pomožna šolska knjiga, v platno vez. žepna knjiga Din 35.—.
Pesmarice in mnzikaiije.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša do» movina*. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domo> rodne pesmi. Din 3.—.
Zirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. a Din 3.—.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—.	«
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za I. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.—.
Slike.
Sič: J. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90-5 cm.	Slika a Din 30 —
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13. tabel. Cena Din 220 —.
Šaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10'—.
Galerija naših mož.

1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškrc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
telefon štev. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
15. Gangl
61-5 X 47-5 cm.__Slika ä Din 1Q-—.
čekovni račun štev. i076i
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.