108. Itnllta. I IMHiiL i iMl I.HH U. BLUl •»MraM i Prostor 1 m/m X 54 m/m x» male oglase do 27 m/m visine 1 K. nad to vlSino vsl oglasi 1 m/m X 54 m/m 1 K 50 v. Uradni razglasi ta poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženltae ponudbe In poroke pavšalso 80 K. — Pri naročiiih nad 10 objav popust Vpralanjem glede taseratov na) se priloli znamka za odgovor. OprjvmUtvo „81o*. Karoda" In „Narodat Tiskam« Kaallova nllea it. 5, prltllćao. — TaUfon At 304. „Stotrafcl Mar««* vtl|a** tfvalfaai ta poptttti ¥ JagMlailtli i VtaMMMttti edoletno napiej plačan . K 180-- celotatao ...... K24O*— polletno. ..,...„ 90*— poOetuo .•••••• i,120— 3 inescčno. • «•«•* 45* ~~* 3 mescfno • •••••* 60**^ 1 ,, ...#..., 15*— „ . • . 4 . w 20"^» Pri morebitnem povfSanja se ima daljšt ruročnina doplačatL Novi naročnikl nai pošljejo v prvlč Mročnino vedno 10* po nalaznici. Na samo pismena naročita brez poafatve denarfe se ne moretno ozIratL grtaalatri „si*r. Mart««" Eaaflora iUn *t i, I- aaMrcpH? Ttlalta tt«r. 94. ■^aliA MMiiBM Ia aa^tatsAMA faa ssalA^aBBa hnhaHii'. ■a^aa^Bjaaar^P ^nvBBBBjBBr|^nBBBBnn a^p ^■r^nr^nnB^BBB^Bi^Hp^p aiav ^■■■^■^■^^■'^^^■^v ^^"^^^^^^^^^ »^^^^»^r-» ajaT* atokoajteanr u« vrala« "%WI Posamtira itevilka velia 1 krono. Poitnlna platana v gotovini. Spomenica primorskih Jugosloiienoo urhounemn suefn In nittiju. LDU Trst, 1. maja. Zašto Tkf političnega društva »Edinost«. ^.-;.: dr. VVilfan, dr. Pođgornik in dr. Stanger so dne 26. aprila 1920 v San Remu izročili spomenico vrhov-nemu svetu mirovne konferencc in drugo spomenico ministrskemu predsedniku Nittiju. Prva spomenica, izročena vrhovnemu svetu, sestavljena v fran-coskem jeziku, se glasi v sloven-skem prevodu: »Jugoslovani na ozemlju med Dravo in Kvarnerom, katero je za-seJla Italija, so sledili s strahom delovanjii mirovne konference in so pretehtali iznova potom svoje politične organizacije svoj položaj z Gzirom na to, da se je sestal vrhovni svet v San Remu. Njih za-upanje v načela pravičnosti in pravice, ki jih je proglasila ententa in ki so privedla do zmage, je neomaj-no. Zaupajo tuđi v bratsko pomoč zastopnikov kraljestva Srbov, Hr-vatov in Slovencev, s katerimi jib vežejo in jih bodo vezale v vseh slučajih nerazdružne idealne vezi. Vendar jim ne dopušča splošni položaj ,da bi čakali kot gledalci na odločitey o svoji usodi. Nasprotno, zdf se jim nujno potrebno, da sami posežejo v razpravo. Ta nujnost se Jfm zdi tem bolj zapovedujoča. ker je predložila italijanska deputacija z istega ozemlja vrhovnemu svetu neko bale plebiscitarno izjavo vse-ga interesiranega prebivalstva, v kateri zahteva striktno izvršitev londonskega pakta glede meje med Italijo in Jugoslavijo in poleg tega se priklopitev Reke k Italiji. Na-sproti tej izjavi postavljajo Jugoslo-vani, ki tvorijo većino omenjenega prebivalstva, potom formalnega sklepa svoje politične organizacije, ki naj ga predlože v vednost vrhov, sveta gg. Wilfan (Trst), Podgornik (Gorica) in dr. Stanger (Istra), naj-absolutnejši in najodločnejši de-menti. Gori navedena italijanska izjava, ki si nadeva ime plebiscitarne, je bila sklenjena na sestanku uđru-ženj nekaterih političnih strank, ki tvorijo samo manjšino ćelo med Italijani dežele. Kar se tiče trditve, da se strinja s tem gotovo število občin, je treba pređvsem pripomni-ti, da ne tvorijo te občine niti petine vseh občin in da jih ne zastopajo svobodno izmed ljudstva izvoljeni župani, ampak komisarji, ki jih je imenovala italijanska oblast. Ce bi se bilo vršilo resnično ljudsko glasovanje, bi bil uspeh čisto različen, Obžalovati se mora v interesu definitivne prijateljske ureditve spora. da se zatekajo italijanski politiki spornega ozemlja vedno in vedno k podobnim mistifikacijam, ko bi bilo vendar v korist vseh, če bi razpola-gali odgovorni državniki glede položaja dežele in glede želj prizadetih narodov samo z informacijami, ki odgovarjajo resnici. Imenovana mi-stifikacija je tem bolestnejša za Ju-goslovane zasedenega ozemlja, ker gredo njih najbolj živo upanje in vse njih aspiracije ravno za tem, da bi jim bilo dovoljeno, da bi odločali z resničnim plebiscitom o svoji usodi. Ako bi bili Jugoslovani s spornega ozemlja prisiljeni, da se odre-čejo uresničenju svojih želja, da hJ se združili s svojimi krvnimi brati v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, bi želeli, da bi se spreiela v skupnem interesu rešitev, ki bi Jo — ako bi bila izbera svobodna — gotovo odobravala velika većina Italijanov na tem ozemlju. Predlagana rešitev bi vsebovala tvorbo vmesne države, ki bi bila no-polnoma neodvisna in nevtralizira-na in bi obsegala sporno ozemlje. kl loži med Dravo in Kvarnerom in rred najsVrajnejšimi vzhodnimi. ozi-roma zapadnrmi mejami zahtev obeh strank. Ta država hi bratsko dru/ila nalik novi Švici dele. ki bi bili ođtrgam od obeh narodov. Vsa vprašanja, ki se tičejo varstva etničkih manjen in se na videz takc težko rešijo, bi b;la reŠena naravnim potom — vedno po vzgledti Sviće — potom ustroja popolne enakosti, kar je nasnrotno v narod-nostnih državah, kakor sta Italija in Jugoslavija, nemogoče. In mo-goče bi taka država, ki bi imela do-volj virov za svoj gospodarski ob-stoj, resila pravično tuđi tezka vpni-šania pristanišč in železnic v teh ozemljih potom enotnega in pravić-nega ustroja. Poudarlti pa je vendar treba, da vmesna država, ki ne bi obsegc'a vsega imenovanega ozemlja, ne bi služila svojemu stavljenemu name-nu in ne bi bila sploh zmožna življenja. S tvorbo fake države hi se raztelesil zapadni Je! Ju2os!»»\nnov P'»d tri suverenitete, Kor bi občutno §kodovalo razvoju in naprei1Vu In ćelo ogrožaio obstoj. Jugoslovansko odpislansno upa, da bo vzel vrhovni svet obrazložene misli blagohotno v pretres « Podpisani- dr. Wilfan, dr Pod-goraik, dr. Stanger.« Druga spomenica, ki ie b'Ia fz-ročena ministrskemu predsedniku Nittiju v slovenckem originalu z Ita-lijanskfm prevodom, se Rlasi* »Vaša ekscefenca! V trenotku, ko ima vrhovni $vet odločifi v Jari ranskem vprašanju, so Jugoslovani zasedenih ozemelj, ki se razteza-jo od Drave do Kvarnera, čutili nuj-nost, da se sliši njihov glas, in so po političnem društvii »Edinost« v Tr-siu, ki jih zastopa, naročili podpisa-nim, da priobčijo vrhovnemu svetu mirovne konference njihovo staliŠče v vprašanju, ki se tiče njihovih naj-\išjih koristi. Podpisani prosijo vslcđ tega \'ašo ekscelenco kakor predsednika sestanka vrhovnega sveta, da vza-me na znanje sledeče: Podpisani smatrajo za dolžnost, opozoriti Vašo ekscelenco na to, da prizadetemu prebivalstvu doslej ni bila dana priložnost, izraziti svojo voljo, in da takozvana plebiscitarna manifestacija nekaterih političnih skupin tega ozemlja se ne more smatrati za svobodni izraz volje \se^a prebivalstva, a niti njegove većine, Poudarjamo zlasti dejstvo, da občine, ki so podale svojo izjavo soglasja z gori omenjeno manifestacijo, vodijo izvanredni komisarii, imenovani od italijanskih oblastev, kateri nišo poklicani, da tolmačijo čustva in voljo prebivalstva, ki ni bilo zaslišano v tem predmetu. Radi tega in zaupajoč v pravičnost svoje stvari, oprte na pravico samoodločbe, zahtevajo Jugoslovani ozemelj, zasedenih po Italiji, da naj se pozove vse prebivalstvo, da odloči o svoji politični usodi potom rednega plebiscita. V tem oziru bi se lahko, ko se sprejme načelo ple-biscica, predložilo glasovalno vpra-šanie, ki bi v svrho, da se zagctovi mirno skupno življenje obeh ple-men. moglo zavzeti končno obliko poravnave med obema nasprotnima stretnljenjema, Podpisani zastopniki jugoslo-vanskega prebivalstva predmetnih ozeruelj se pozivajo na modrost in čut pravičnosti visokega zbo-r a in upajo, da se ne odloči o usodi tesa prebivahtva, ne da bi bilo prej zaslišano. Biagovolite, Vaša ekscslenca, mnogih narodov, ie bila vklenjena Poljska. Poljska ie bila Icrallestvo^ a takrat že volilno kraljestva t L pcy smrti vsakega kralja so volfli ne>p vega, torej kakor prezidenta. Kandidatov za prestol ni manjkalo; sov sedi in mogočniki so iih kar vsifje-vali; Rusija je imela svojega kand^ data, Francoska ali Avstrija svojega. t Henrlh Schrelner. (Vrlemu možu v spomin napisa! prof. M. Pire.) Ob svojem postanku takorekoč je izgubila Jugoslavija svoje najod-ličnejše slovenske šolnike: najprej Hubad, za njim je šel Đežek in za tem zdaj še Schreiner. In baš tedaj, ko smo postali samostojni, ko smo vrsrli raz sebe vse, kar nas je težilo na šolskem polju avstrijskega, ko smo gledah* vedrega lica v bodoč-nost pred seboj razvoj našega šol-stva po naših, jugoslovanskih željah, baš teda] so šli od nas. Đežek in zlasti Schreiner sta se postavila tako! mlad! Jugoslaviji s svoiimi neštevil-nimi izkušnjami na službo; z mlade-niskim ognjem ie jel soddovati Schreiner pri reformi naSega 8ol-stva; ali ga bodo posijali, ali bodo sledili njegovim pametnim besedam, kdo ve? Toda pustimo prihođnjost, ozrimo se po preteklosti in oglejmo si ogromno delo velikefca delavca! Henrik Schreiner se je poroda dne l. Julija 1850. leta ▼ LJatomenL V svojem 21. letu je položil na mariborski gimnaziji zrelostni izpit z od-liko, šest let pozneje pa profesorski izpit na dunavski univerzi in sicer iz prirodopisia kot urlavnega in iz matematike ter fizike kot stranskih predmetov. Kakor većina slovenskih dijakov si je služil tuđi Schreiner med vseučiliščnimi študii? sam kruh. bil ie vzgojitelj v rodbini finanČ-nega ministra de Pretis, ki Je spozna] vrline mlađega moža. Že pred profesorskim izpitom je služfl Schreiner eno leto kot suolent na realni gimnaziji v drugem okraju du-najskem. do izpltn pa je odšel kot stiplent na učiteljišče v Bolcan na Tirolskem. Po enem leta (1878.) je postat na tem zavoda profesor in ostal tam do 1890.1. Radi so ga imeli v Bolcanu, pridobil si je tam mnogo prijateljev, ki so občevall Se zdaj z njim na prav Ifcibeznjfv način. In potem ie prišla tretja in zadnja služba Schreinerjeva: dne 1. septembra 1890. je bil imenovan za ravnatelja na mariborskem moškem uateyi5ča. Dosegel je to mesto tore* razmeroma mlad; priporočala ga je zanj v prvi vrsti njegova zmožnost, a kaj je pomenila ta v stari Avstriji, če je bil človek Slovenec! Štajerski Nemci bi bili za stavili gotovo vse sile proti niepovemu imenovanju, če bi se ne bil oisal »Schreiner« in če bi ne bil prihajal iz Tirolske. Tako pa so si mislili, da prlhaja k njim Ne-mec, ki bo trobil v njih rog in ubtjal Slovence. A tuđi Schreiner ni slutil tedaj, da so ga noslali na vulkan, tn trideset let je bil na tem vulkanu, kljubuioč vsem izbranom, vsem vt-harjem. Kdor je živel zadnja deset-lerja v Maribora, ta ve. kakSno tf-tansko delo ie to? Na eni strani av-strijska vlada, ki je Kitila povsod le Nemce, ki je razsoiala vsa sporna vpraianja le v Škodo Slovencev. na drugi strani nemSki profesorlf in dijakL ki so v svojem Sovfnfzmn gledali na vsako kretnjo, kl so pazili na vsako besedo svojega ravnatelja, da bi lopnili po nlent, na tretji strani pa tuđi Slovenci, ki se nfso strašili tuđi stike z Nemci in renegati, da bi tzpodkopaii tla fleorfloi SchrtbmiL Vsem tem činiteljem so se pridružili še razni šolski nadzornik! v Gradcu, ki so sicer poznali natančno Schrel-nerieve zmožnosti in bi ga bili po-vzdignili na najvišja mesta, če bi bil Nemec in — če bi ne bil trpel pri tem njih egoizem. Da, da, tuđi sebičnost drugih je odločevala zasluge SchrcN nerju, ki je spisal boljše Šolske knjige nego njegov nadzornik. Henrik Schreiner je bil izvrsten prtrodopisec, zlasti botanik. Pozna! je natanko literaturo svoje stroke, to pa ne samo v svojih mladosinih letih, temveč zasledoval je do konca svojega življenja vse nove pojave na znanstvenem polju. Odkar je postal Schreiner ravnatelj mariborskega moškega ačiteljišča. pa se ie pe2al v prvi vrsti skoro izključno s pedago-gika ki je postala tako njegov glavni predmet Smelo trdim, da je do-sesrel Schrefner na tem polju višek. NI ga bilo pedagoškega vprašanla. kjer bi ne bfl doma; o vsakem vprašanju je poznal vso zgodovino njego-ven razvoja, njegove vrline in nje* govc hibe. Povsod je znaj dati prave nasvete; kdor je z njim govorif, ie vedel, da ima pred seboj veščaka, kf ga ne dosega niti daleko na Zato pa se tuđi taki možje, ki so bili službeno nad Schreinenem, nišo spuščali radi ž njim v pedagoška razmotrivacfcu ker so si bili v svesti, da jih visoko nadkriljuje. Sam sem bil pri neki inspekcijski konferenci navzoč, ko se je ognil deželni šolski nadzornik fe Gradca taki razpravi z besedami* »Es ware sehr verlockenđ, dlese pa'dagogische Prage zu er6rtern. aber . . . itcL, In prešel je na drugfe stvari. Tuđi Nemci so poznali njegovo visoko znanje; eden izmed njffi je izustil o neki priliki besede: »Od Dunaja do Trsta ni pedagoga, U bf nadkriljeval Schreineria.« Kot učitelj je bil Henrik: Schre*. ner pri šolski mladini zelo priljubljen. Učil je tako, da mu le vsak pas-Uivo sledil. Dasi je poučeval nad 40 let« se je vendar za vsako nm veit-no pripravljal in je to tuđi sam 6»-stokrat poudarjaL Za to pa je tildi od svojih učencev sabteval išla vmt» noct »Mi mi ->«^»^ ^ bkmhI M 2. stran._____________________________________________________»SLOVENSKI NAROD", dne 4. maja 1920. 100. Itcv. Leta 1739. ie cmagal in zakraHeval nisko - avstrijski kandidat saskl Ne-mec Avgust III., leta 1763. pa Uubi-mec carice Katarine plemić Stani-slav Poniatowski. Domaćini so se pri volitvah delili pro to contra; bila sta po dva tabora, a vsak se ie borll vede ali nevede za tujo državo, no-beden za svofc). Tako se je ob vsakl voljtvi država pretresla do temelja. Izvolleni krali ni imel nobene oblasti, ne v zakonodajstvu, ne v vojski, ne moči v obrambi ljudstva proti plemstvu. »KraljU so bili ple-menitaši. V istini država ni bila več kraljestvo, ampak republika, (»rzo-czpospolita«), toda bolna republika. V državnem zboru, ki naj bi vo-dii državo, ni bilo ne meščanov ne kmetov, In državni zbor naj bi delal kakor en mož — to je. sklepi so bili veljavni le, če niti en poslanec ni na-sprotoval (»liberom veto«), Vsled tega se je od 1. 1/652. do propasti države izkazalo le sedem državnih zbo-rov s kakimi sklepi; vsi ostali pred-logi so popadali v vodo. V državi je življenje zastajalo m vladala je — anarhija. Tišti, ki &o prežali na poliskt plen, so bili te anarhije veseli. Rusiia je izza leta 1717. »garantirala« pred-pravice plemstva, garantirala »libe-rum veto« in vse tište zakone, ki so znižale moč poljske vojske pod nič. Leta 1733. so Rusija, Pruska in Av-strija sklenile »alianso crnih orlov« v svrho skupnega »delovanja« na Poljskem. Zavezale so se, da bodo branile — anarhijo in pravico do bo-lezni; gorje zdravniku, ki bi hotel bolnika zdraviti! Prus Friderik 5e sprožil delitev Poljske (1772). Poljska ie začutila nevarnost. Njeni najboljši sinovi so uvideli. da ie vsega zla kriva baš »ustava« . . . In prisel ie 3. maj 1791. Tega dne Je nastala nova ustava ali konstitucija, ki je hotela resiti tonočo ladjo države z redom in demokracijo. Po tej ustavi prestol ne bi bil več voli-len, ampak deden; zakonodajno oblast ima državni zbor, ki ga tvori* Jo kralj, senat in poslanci naroda. Kralj ima v državnem zboru posve-tovalen glas. a srne do sledećeca za-sedanja odložiti izvrHtev predloženih zakonov, če se z nflmi ne ujema. Ministri so pred državnim iborom odgovorni. Llberum veto te od-pravi. Ta nova ustava je pripustila me-ščanstvo v državni zbor, a žal kmet-skega vprašanja se ni temeljito lo-tila; priznavala pa je kmetom var-stvo zakona; Se to ie sa ono dobo bil napredek. Reformatorji so hoteli na enl strani dvigrniti ugled in moč kralja, a na drugi strani razširili pravice preko plemstva na meičanstvo ter se približal kmetu. Ta-le zadnja točka, ki bi pome-nila zdravje, se je seveda zdela ne-varna za one. in onim, kl so pričako-vali dobiček od poljske boleznL Pa tuđi krepitev kraljevske moči bi ifm bila pogubna; zakaj v onih razmerah bi bila ona obenem krepitev Šdpor-nosti poljske države. Katarina je zato reformatorie imenovala enostavno — jakobince ter dovolila, da so se poljski nasprot-niki s kraljem vred se leta 1791. v Targovicah (v kijevski guberniji) združili v tako zvano »targoviško konfederacijo«, ter napovedali boj novi ustavi. Slaveč staro »zlato svo-bodo<, so iskali zavetišča pri Katarini. In Katarina je prišla z armado. Tadej Koščuško je hotel resiti Poljsko, a ni je več mogel . • . Pač ie o priliki, ko je videl, kako je plemstvo izdajalo domovino, vrgel s sebe ple-menitaško suknjo in si oblekel kmetsko, a s takimi gestami je pri-šel prepozno. Prišla je druga (1793) in tretja delitev Poljske (1795) Padla je Poljska, a še umirajoč je pokazala svoje zdravo jedro; demokracijo in ied; pokazala jo je s svojo ustavo z dne 3. maja 1791. Dr. Fr. I. Politične uestL = Politični položaj. LDU Beograd, 1. maja. »Depeša« piše pod naslovom »Politični položaj«: S prihodom tnirovnega delegata in ministra za zunanja dela dr. Trumbića se notranji položaj države nikakor ni izpremenil, ker je minister prišel v Beograd zaradi vprašanj zunanje politike, ki se morajo resiti. Zunanji položaj se te dni razbistri. Rešitev notranje krize je še vedno v rokah krone, ki caka na prihod našega poslanika y Parizu dr. Vesniča. Po-jšlanik dospe nocoj. Pojavljajo se •fclasovi, ki dvomijo o njegovem uspehu, ker se v parlamentarnih krogih vzdržujejo vesti, da je Narodni klub absolutno proti njemu. Skupina Ribarčeva se še odloči, ali ostane v vladi. = Konec želez. stavke. LDU Beograd, 1. maja. »Beogradska Štampa« piše v uvodniku: Smatrati se more, da je z včerajšnjim dnem železničarska stavka v Jugoslaviji končana. Na železnicah se je vzpo-stavil normalni promet. Na eni strani zatrjuieio, da so delavci zmagali, na drugi pa, da so doživeli poraz. Kaže, da se resnica giblje v sredini, t. j. ministrstvo za promet je zasto-pa.lo stališče, da Je država starejša od poedinca. Zelezniški nameščenđ so se uverili, da bo njihovim gmot-nim zahtevam ugodeno. S poštenim sporazumom bo vsa stvar končana. = Kaj so hotel! nas! Komunisti. Beograjska »Politika« je priobčila srovor komunista dr. Čivka TopaTo-vića, ki se je udeležll komunističnega kongTesa v Vojvodini, na katerem je govoril med drugitn: Vsak kflome-ter železnice, vsaka nova tavama, vsak gospodarski napredelc pomenl ojače^e protfrevolucfje. česar mi ne smemo dopustiti. Skrbeti moramo, da se delj časa ne izvrši konsolila-cija gospodarskega položaja. Naše gibanje mora biti neprestano, da or>-držimo politično napetost in da vsles tega ostanejo naše vojaške čete doma in se tako oslabijo demarkacijske crte. Stremeti moramo za tem, da spravimo državo v položaj, v katerem ne bo mogla ugoditi delavskim zahtevam. Le na ta način ohranimo nezadovoljnost delavskih mas, kate-ro lahko izrabimo v slučaju protire-volucijonarne akcije proti madžarski revoluciji. Čeprav ne moretno še prevzeti politične oblasti v svoje roke, moramo delati z vsemi sredstvi na to, da zasiguramo zmago revolu-cijske vojske. Vemo, kaj se bo po-tem zgodilo. Italijani bodo zasedli naše ozemlje, da vzpostavijo zopet zelezniški promet, kj ga potrebujelo zavezniki. Jugoslavija bo tako raz-kosana. To je gotovo, toda tuđi ruski socijalisti so na ljubo internacijonal-nemu socijalizmu žrtvovali svojo državo. To moramo storiti tuđi mi. Gotovo je, da se našemu narodu ne bi godilo dobro, če zasedejo Madžari našo zemljo, toda tako zahteva interes mednarodnega socijalizma. V nastali meščanski vojni bi izginile naše narodnosti, toda zmagal bi ko-munizem. Ali nišo tuđi Rusi žrtvovali svoj narod na lfubo sociralizmti? = 1. ma] v Beograda. LDU Beograd, i. maja. Za današnji dan je bila sicer proglašena sploŠna stavka, toda zunanje Hce Beograda se s tem ni tzpremenilo. Zaprte so bile edinole nekatere boljŠe kavar-ne, dočim so bile odprte srednje !n manjše ter restavradje. Trgovine so bile vse odprte. = Ženski tabor v Vellkovco. Resolucije, sprejete na ženskem ta- bom 18. aprila ▼ Vdfkovn m tla* se: KoroSke iene in dekleta smo se zbrale 18. aprila v Velikovcu na ma-nifestactjsko sborovaale iZvm ženskih društev na KoroBteni«. Zbrale smo se članica 32 tonskih društev li vseh kratov cone A. da s vsem poadarkom opocorimo slovensko in lugoslovensko javnost na veliki trenotek bližajoCega se plebiscita in 1* lijavljimo, da me koroSke žene in dekleta ne maramo imeti nl-kakih stlkov več % nattmi dedniml nemškiral tlačiteljl in sovražniki ter da bijelo naša srca edlno za »druži-tev z našim! Jugoslovenskimi sestra-mi, katerlm pošlljsmo Iskrene koro-ško - slovenske pozdrave. 2. Prise-gamo, da bomo zastavile vse svoje sile, da se z ugodnim plebiscitom koroški - slovenski del priklopi Jugoslaviji. 3. Rotimo ves slovenski in jugoslovenski svet, posebno pa vse merodajne oblasti od kraljevskecta Beofirrada do bele Ljubljane, da nas v tem našem zgodovinskem boju z vsemi sredstvi in z vso močio pod-pirate, kakor stoti za nemškimi srla-sovalci vsa Avstrija. = Zbor Črnogorcev. LDU. B e o-grad, 1. maja. Jutri ob 15. se vrši veliko zborovanje vseh črnogorcev, stanujočih v Beogradu. Na dnevnem redu je vprašanje Skadra ter notra-njih razmer v Crni gori. = Vofeška policija v Zagreba. Vojaške oblasti so ukrenile, da se v Zagrebu ponovno uvede vojaška policija. = Po konferenci v San Remo. Iz Curina poročajo, da se je Lloyd George pred svojim odhodom iz San Rema izjavil napram francoskim novinarjem, da ostane dan konleren-ce v San Remu pomenljiv datum v zgodovini. Konferenca se je končala v najboljšem sporazumu med zavezniki. V bodoče se bodo odpravila vsa nesporazumljenja med Parizom in Londonom potom osebnih sestan-kov državnikov. Francoske časopis-je je vsled te izjave Lloyd Oeorgeja, ki se je v zadnjem trenutku nepriča-kovano postavil na stran Francije In tako DOpolnoma izoliral Italijo, nadvse zadovoljno. Italijanske intrt-jre proti Franciji so se za enkrat izjalovile. = Italijansko trpljenje radi ia-dranskega vprašanja Premirje visi nad političnim in gospodarskim življenjem Italije, kakor meč, ki po zmagi še ni spravljen v nožnico. Ker ni bil jadranski problem sistemlzi-ran, trpi Italija grozno v svojem last-nem ustavnem in upravnem življenju, v razvoju svojih financ, v svo-bodi lastnega jdbanja in orientiranja. Škoda je toliko veČja, ker Je država mlada in je potrebovala po vojni, kolikor mogoče hitre obnove. Med ladranskimi problemi se vleče zlasti reski problem. Posrešek je bil, od-vzemati rrm veljavo z besedami, na-ravnost zločin pa bo, ako se ga untči z dejstvt Samo kot orožnik zavez-nikov je stal Italijan na Reki, ali ne* ustrašena italijanska zvestoba D' Annunzia je zbližala Reko k Italiji .Glede vzhodnih mej je Reka Italiji fx>trebna. Vesti pa prihafala da se resi jadransko vprašanje tako. da se izvede londonski pakt, Reka pa da bo svobodno Italijansko mesto. »II Po-polo Romano \t plsal, da so v San Remu delegatje spreleli italijansko jadransko odposlanstvo in so poslu-šali župana Iz Zadra in tržaškega PI-tacca. Nitti In Scialoja pa ništa hotela sprejeti reškega odposlanstva. List sodi iz tega, da se izvede londonski pakt, Reka pa bo svobodno mesto. Vse to se čita v »Piccolu del-la sera«, ki bridko toži, da se rešuje jadransko vprašanje v kvar italijan-sk! za bodočnost umerjeni politikt. Tako Škodo ima Italija, sedaj pa naj bi odpadla Reka! To mu ne gre v glavo. Ali počasi mu bo le moralo iti v glavo, da mora Reka odpasti, da ne bo pripadala Italiji, pa tuđi to. da se londonski pakt ne srne nikdar iz- VTŠitL Tuđi Wilsonova crta pomenf za nas veliko krivico. Mi zahtevarao vse, kar Je naše. kar mora po naravi in pravici pripasti nam! Italija si ie svojega trpljenja, U io bo pa ie dolgo bolelo, sama kriva. Oprijela nai bi se bila pravičnosti in trezno preml-slila svoje korake za prihodnjott, pa bi bila lahko že zdavnaj prišla do do-breta sporazuma z Jiuroslovani, kl bi le) več koristil v lastnem gibanju in oHentiranju kakor pa hlastanje po negotovosti londonskoga pakta in prlpustitev D* Annunzljeve komeiUe na Reki, s čermtr se vedno boli od-tujuje Jugoslovanom in obtežuje vedno bol) svoje politično in gospodarsko življenje, čez desetletja bodo italijanski politiki preklinjali vodstvo italijanske vlade v sedanjem reŠeva-nju jadranskepa problema. = Sestanek dr. TrumbiČa s Sclalofo. Listi poročajo iz Rfma, da se italijanski minister za zunanje po sle Scialoja sestane prve dni prihod-njega meseca z jugoslovanskim ministrom za zunanje posle dr. Triim-bičem. ko se leta povrne !z Beograda. Sestaneta se v gornji Italiji v kakem kraju ob železnici, po kateri se dr. TrumbiČ vrne v Pariz. Kraj še ni dolocen. Oovori se, da se oba ministra sestaneta v Steresi. = Kolčak n! ustrelien? Po ve-steh iz Varšave poroča »Krasnaja Oazeta«, glasilo ruske boljševiške vlade, da admiral Kolčak ni bil ustre-ljen, marveč da se nahaja zdrav v nekem zapom, kamor ga je utakni-la boljševiška vlada. = Oproščent vobi zločlnec In vojno pravo. Kakor smo že poročali, je bil bivši avstrijski feldcajjrmajster Stefan Ljubičič, ki je bil obtožen prekoračenja vojnega zasilnegra prava, a po doligi razpravi oproščen. Sedaj se trudi dunajsko časopisje do-kazovati, da je moral feldcaJKmaj-ster Ljubičič ravnati ravno tako in nič drujrače. da je moral sam, brez vsakega sodnega postopanja izreci smrtne obsodbe že na samo ovadbo. da so osumljenci kršili disciplino, alt da so bili strašljivi, neodločni, da so se skušali skrivati itd. Moštvo je bilo torej na milost in nemilost izroče-no vsakemu predstojniku in leld-cajgmajster je podpisal kakor mašina, ne da bi se bil prepriča! o upra-vičenosti obtožb, smrtne obsodbe, sklicujoč se pri tem na neko tajin-stveno vojno zasilno pravo. Pri tem slišimo gorostasne izgovore, da smrtna obsodba, izvršena po tem zasilnem pravu, ni nobena kazen, marveč samo preventivno sredstvo. nadalje da dejstvo, da se gospod feldcaigmajster ni potrudil studirati aktov, ni zločin, marveč odpustljiva malomamost in podobno. Pa še več izvemo, da vomejara zasilnega prava sploh ni bilo! Na predsednikovo vprašanje je namreč odgovoril obto-ženi general: »Armadno vrhovno poveljništvo Je takoj začetkom vojne odredilo vojno zasilno prava Do-ločb o vojnem zasilnem pravu pa ni bilo nlkfer naiti. Opetovano se je opomnilo na ukaz o zasilnem pravu in v najbolj kritičnem času pri Zakli-czvnu je armadno vrhovno poveli-ništvo ukazalo, da morajo poveTjniki nastopiti z vso energijo in strogost-jo. Poveljniki na fronti so stali pod strašnim pritiskom, odgovorni so bili za vse, Ćete 11. zbora so bile se-stavljene skoro iz samega vzhodn> •gališkega moštva. Ćele stotnije peš-polkov gtev. 15.. 18. in 95. ter čeSke-ga pešpolka štev. 88. so vrgle orof-je proč ter prestopile k sovražniku.« Kako podučeni so bili generali je razvidno Iz tehle vprašanj in odgo-vorov. — Državni pravdnik: Kaj pa je po Vašem mnenju vo|no zasilno pravo? ObtoŽenec: Kratko posto-panje. To je preventivno sredstvo, ni kazen. DrŽ. pravnik: Ali Vam nišo znane določbe haaške konvencije o običajih vojne na kopnetn? Obto-ženec: O tem nimam pohna! Drž. pravnik: Člen 30. druge haaške kon- vencije določa. da m niti vokni. za-sačeni pri vohunskem dejanfn na smejo usmrtiti brez sodnega postopanja. Obtoženec: Jas vem samo, da so poveljniki opetovano dobili ukaz, da moralo kar naistrožje postopati proti vohunom, bojtzljivcem in lxda-ialcem. — Ker izgovori z vojnim zaslinim pravom nišo držali, so hitro skonstruirtli nekakl vojni obič-U. Tako so morili po Oallciji ctvfliste in vojake, pred vsem seveda Slovane in skorai izključno samo Slovane, aktov nobeden ni čltal, zadostovala je kratka ovadba in feldcalsnnalster je lastnoročno zaplsal: »Sodba se izvrši«, med tem ko se nihče sodU ni. Justični šef 11. zbora Božidar Strnadt izpove, da Je sam vidd ec-krat protokol, ki Je obstojal samo te besed: »Se obesi.« Smatra! je to sa Šalo, a bila je kruta resnica. Tako so torej postojali avstrijski grenerall, kadar je šio za slovansko prebival-stvo in za slovansko vojaštvo in da-nes se najde na svetu še vedno sodi-Sče, ki spoznava tako postopanje za pravično ter oprošča morilce. Telefonska In brzojauna poročlla* PROTOKOL O RESITVI JAD-RANSKEGA VPRAŠANJA. LDU. Beograd, 30. aprila. »Po* litika« piše pod naslovom »Jadransko vprašanje«: Zdi se, da se bliža rešitev jadranskega vprašanja svojemu koncu. V podučenih krogih sovče-raj trdili, da se Je v neposrednih pogovorih med na-5lm kraljestvom in 11 ali Jo dosegel sporazum. V parlamentarnih krogih trdijo, da se more smatrati za gotovo, da se bo do konca tega tedna podpisal protokol o reSitvi jadranskega vprašanja. MADŽARSKA MIROVNA POGODBA. LDU. Park, 30. aprila. (DKU.) Kakor poročajo listi, Je konferenca poslanikov včeraj končala madžarsko mirovno pogodbo in sklenila, da se zopet sestane v soboto, da se rxv grodba izroči madžarskim delegatom. Pogodba se bo bržkone Dodpteala začetkom prihodnjega teđbsu SKADER. LDU. Rim, 30. aprila. (DKU. — Brezžično.) Po poročilih iz Londona potrjuje posebni poročevalec Usta vMorning Post« v Cetinlu, da je čr-» na gora anektirala Skader. Prebl-valci Skadra so s tem zelo aadon voljni. Hll smemo zanpafl bleblscltnl komlslfl? Pišejo nam: Za nekoliko časa bomo imeli m Koroškem plebiscit v coni A in R Ker veliko ljudi upa, da nara prinese ententina komisija pravico, bo dobro, če natačno pogledamo to »pravično« delo te komisije y GorenJ Sleziji in na Pruskem. Eententine komisije so prevrele formelno ćelo adlinistracijsko vlado na terenu podvrženemu glasovanju, v resnici pa so ostali po vseh admi-nistracijskih in policijskih uradili in po sodnijah še dalje nemški (pruski) uradniki, in samo načelno vlado ima general Le Rond, kateri se nahaja v Opoliu (Oppcln). Varnostno službo opravlja ie nadalje t. zv. »Sicherheitswehr#* katere člani so izključno Nemci te najboU šovinističnih okrajev Prusiie n. pr. Brandenburške itd. Stalež teh »Sicherhe!tswehrfov^f ie v časih večji, kakor je bil ori prej-šnjih pruskih grarnizijah, Oboroženi so kakor na fronti. Imajo ne samo ni hotel trpeti; v tem oziru Je bil ne-izprosen, v svesti si, da ne zahteva od učenca ničesar, kar bi šio preko njegove sile in zmožnosti. Povsod, kjer je služboval, so tuđi vpoštevali njegovo marljivost in izredno vest-nost; izpričevala, ki so mu jih izdala ravnateljstva sol, na katerih je po-učeval, so polna hvale o njegovi učni metodi, o njegovih uspehih itd. Schreinerjeva predavanja iz peda-srogrike v mešfianskih tečajfh pa so tvorila nekak duševni užitek, v tem oziru ga nišo prekašali tuđi vseučf-liščni profesorjl na Dunaiu in v Gradcu. Tuđi kot ravnatelj ie bil Henrifc Schreiner na svojem mestu. Tu ni bilo nobene zahrbtnosti napram pod-rejenlm profesorjem, sama gola od-kritosrčnost ga Je bila. Ce se ie kdo zatekel k njemu v tem ali onem vprašanjn. ga ie to nelzrečeno veselilo. Takoj je jel razlagati svoje nazore, kl so sloneli na dolgoletni \z~ kušnji pohvalii Je to ta ono, napačne nazore pa tuđi naravnost in ođkrito zavrgeL poroođ MvaMoč tađl nu* ke, zakaj je proti tej ali oni trditvi. Ošabnost, kl je žalibog čestokrat v navadi pri Slovencih. kadar doseže-Jo kako višjo stopnjo v službi, je bila Schreinerju popolnoma tuja. On se n! bal, da bi s svojim odkrittm mne-njem mogel izmibiti kaj na svojem ugledu, ali pa da bi se s tem kaj po-nižal v svoji časti. Seveda Je tud! svoje mnenje vsakomur v lice pove-dal, to pa nikdar Iz SkodoSeUnostl temveč vedno z dobrim namenom. Kdor seveda tejsra ni razumel ta Je prišel s Schreinerjem v konflikt a to je bilo večinoma le pri takih IJn-deh, kl nikakor nišo mogli umeti, da ne smatra Schreiner svide službe za tako Sirokovestno kakor oni sami. Na ta način se je moglo le tuđi zgoditi, da so se taki Sirokovestneži zatekli k zadnjemu sredstvu — k Nem-cem. Voditelj mariborskih Nemcev In državni poslanec Wastlaa Je Iz-ustfl napram nekemn Slovenca be-sede: »Povejte mt, gospod, kakSen pa Je pravzaprav Vaš ravnatelj Schreiner? Jaz ga poznam kot vrle* m moi* a aama prflufr od aaodi Slovencev vse polno ovadb, da naj nastopim proti njemu« ovadb, da vsebujejo njegove čitanke polno pansla vističnih in prott-avstrijskih beriL« Žalostna slika iz polpreteklostt! Osem in pol let je bil Henrik Schreiner tuđi okrajni šolski nadzornik za mariborsko okolico, obenem s tem poslom pa Je opravljai tuđi posle ravnateljstva na učiteliišču dalje. Večkrat so ml zatrjevaJi učitelji, ki so mu bili tedal podrejeni, da jim ni bila nobena inspekcija tako ljuba, kakor Schreinerjeva. Ceravno le bl-val pri njih Ie malo časa. Je vendar ostakli polno lepih naukov, ker Je povsod takoj sooznaL k]e je treba Doseći vmes. Tako je vzjrojJl Schreiner kot profesor, kot ravnatelj, kot okrajnl lolski nadzornik in kot pre-davatelj na učiteljskih konferencah cde generacije slovenske« učitelj-stva; vsi se s ponosom spominjalo nanj kot svojega najboljJcRa vzgojl-telja. teta 1900, je ustanovil Henrik Schrehm dnitm »Stovensk« 8ol- sko Matico«, koje predsednik je bil do svoje smrti Z velikim veseljem je deloval v tem društvu, urejeval spise in pisal največ sam. Našli so se v zadnjem času ljudje, ki so očitali »Slovenski Šolski Matici« senilnost. Uudje, ki so komaj zlezli iz šolskih klopi in so sklepali v daljavi da mora že tako biti ker gre Schreiner v 70. leto, nišo pa imeli prilike v oseb-nem občevanju spoznati, da Je Schreiner ostal do zadnjesra po svojem duhu mlad, da ni izpretfedal niti enega novega pojava na šolskem polju. — Pod Schreinerievira vodstvom Je priredila »Slovenska Sol-ska Matica« počitniški tečaj za učitelje in učiteljice v Ljubljani, pri katerem je Schreiner prevzel predavanja o »značaju in o vzsroju značaja.« Jaz te nisem bil tedaj v Mariboru, slila! pa sem večkrat od mero-dajnih oseb polno hvale, kako se je Schreiner zavzeJ pred leti za razvoj slovenske dramatike v nemčurskem Mariboru, kjer je bilo nevamo le ko-ličkaj pokazati slovensko barvo. PtmviU so mi, da la a uramatno vztrajnostjo vodil diletantske predstave Dramatičnega društva v Na-rodnem domu in da naše diletantske predstave nišo bile nikdar na tolikem tisku kakor pod Schreinerjevo režijo. Pokojni Schreiner je bil tuđi de-laven in človekoliuben predsednOč »Dlialke kuhinje« ter vesten član na-čelstva »Mariborske Posojilnice«. Nad vse prijeten pa je bil Schreiner kot družabnik. Pred vsera sra Je dičila Izredna odkritosrčnost kl ostane pač Se vedno ena izmed najlepših čednosti, — žalibog ie je vedno manj —, bil ie pripravljen za vsako zabavo in razvedrilo, če je tuđi šio za zahteve. ki so bile za nje-srovo starost včasih že previsoke. Kaj ljubi so mu bili zleti v kroffu prijateljev v mariborsko okolico, večinoma jih- fe aranžiraj sam. Tedaj se Je smeta] Schreiner iz polnega srca s svojim prisrčnim smehom pa nas je spravil tuđi dru are v dobro voljo. Umri nam ie! Meni se zdt, kakor bi bil tegubil I njim dobreca ofieta. V miru naj. počlval strojne DuSKte te ročne granata, tem-več tuđi metalce min to lahko te tež-ko topničarstvo .Viđ se tore] že na prvi pogled, da nfso to nobene var-nostne straže, temveć regularne Sete, pripravljene za hudl boj. Maloštevilnl In slabo oboroženi Koalicijski vojaški oddelki sploh ne prihajajfo y poStcv in so od pnisKfli vojakov (danov »Sicherheitswehr.) popolnoma ignorirani Delovanje pruske administracija policijska nadloga in tlačenje poijskega ljudstva nele, da se ni zmanjšalo, ampak se Je ćelo povećalo, »Sicherheitswehr« in policijski organi teroriziralo ljudstvo rudi v pričo koalicijskih zastopnikov. Vsa zborovanja poljskega ljudstva so prepovedana, poljske Sole pa zaprte. V uradih se srne uporabljatl samo nemščino. Iz Berlina prihaja na stotine milijonov mark v svrho agitacije. Nemci pustošijo plebiscitni teren kolikor morejo in izvažajo na zapad vso hrano, industrialne stroje in vse vrednostne stvari, da bi — v slučaju za njih neugodnega nspeha glasovanja — ljudstvo postalo ubogo in nezadovoljno in na ta način že za naprej pripravljajo tla za sovražno agitacijo nemirnih elementov. Poljske utemeljene in z dokazi opravlčene proteste nimajo nobene-ga uspeha. ker Nemci vživajo protekcijo pri svojih varnhih Angležih. Vladimir llflć Ulja-nou-Ljenin. Gteorge Ijansboury, elan angleške >Tjabour Parte« in ravnatelj london-skega dnevnika >Daily Heralda«, je bil nedavno v Moskvi pri Ljeninu ter zdaj poroca o svojih vtiskih, ki jih je dobil po Ljeninu, na katerega gledajo neka-tori kakor na Boea, a drugi kakor na luciferja. Lansbury trdi: >Videl sem mnogo đržsvnikov in poznam prav dobro, ki stoje načelu moje domovine. Nihčo se ne more primerjati z Ljeni-nom glede delavnosti. marljivosti in energije. Ljenin govori odkritosrčno, brez ovinkov. Manire so mu uglajene, etar je okoii 50 let. srednje velik, se drži nekoliko sklonjeno in ima posebno izrazite oči. V glavni potezi njego-vega značaja sta krepka volja in od-ločnost; globoko prezira vse one, kl so naklonjeni kompromisom, a spoštuje Bamo one. ki so sposobni pretrpeti vse za svoja načela. Zđi se mi. pravi Lans-boury, da bi šel Ljenin na morišče « istim mirom, s katerim hodi na svoje-tove seje Stanuje v KremlJTi, prekras-nem carskem gradu, toda njegova soba j© priprosta ter ga obdaja le rekaj uradnikov in pisarjev, ki so mu potrebni pri delu. Ljenin je neumoren de-lavec in posveča ves svoj čas samo delu. Oblači se enoetavno in izmed famoznih diamantov, o katerih. se je toliko pripovedovalo, da jih je vzel iz zakladnice carske obitelji, nisem za-p&zil na njem niti enega, dasiravno sem bil pri njem opetovano in sem ga videl pri različnih prilikah. Edini cilj rjegovega življenja je fanatično iska-nie čina in sredstev, kako bi se obnosilo človeštvo v socijalnem pogledu, ksko bi emancipiral in osvobodil de-lavne elane družbe iz dosedanjega robovanja, in kako bi izpostavil zmago mednarodnega socijalizma.. Ljenin je poosobljenje glasovite formule: ves svet je moja domovina, vsi ljudje so mi bratje in delati dobroto je moja edina religija. Ruski komunisti so z ozirom na socijalistični pokret prav isto kar je Jezus za kršćanstvo, t. j. oni imajo v sebi duha in odločnosti, da žrtvujejo vee za stvar, o kateri so prepričani, da je edino zveličavna. L»ansboury trdi, đn je smešno smatrati Ljenina za krvoloka. Tekom 30 mescev borb in skušenj ruske revolucije ni ostal na Ljeninu nikak madež. Se danes nosi Ljenin ▼ sebi dve krogli po zadnjem atentatu, vendar Je vesel in svež ter ee rad Sali. Ker govori perfektno angleški, sta govorila lahko cdkrito o diktaturi proletarijata, parlamentarizmu ter o vseh strahotah, ki jih prinaša vsaka revolucija, zlasri pa tako radikalna in ne-uemdljena, kakršno preživlja zadnja leta nesrečna Rusija.« Dalje pripoveduje Lansbourv, da je govoril o Ljeninu z debro znanim in resnim ruskim popom, ki mu je dokazoval: vLJenin in njegovi najbližnjl prijatelji so se vedno trudili preprečiti izgrede v državi. Dan-danes je gotovo, da Je Ljenin ne le t Rusiji temveč v vsem svetu nafbolj oso-vražen in obenem najbolj oboževan človek; za vsa Rusijo je Ljenin danes simbol noveg* življenja in svobode. (?!) Ljubijo ga možje in žene in hi počinili zanj.c Lansboury prlpominja: >O njem ne govorim tako, ker se stri-njam ž njim v vseh vpraSanjih, ker jih Je prav mnogo, glede katerih ž njim bistveno razlikujem, nego le za to, ker mislim, da ga poznam kot cloveka, pii katerem se besede skladajo % njego-vimd dejanft«. Lansboury kot San de-lavske stranke je eeveda navduSen za fanatičnoga vodjo ruskega socijalizma, toda neoporečna ostane istina, da se Je Ljenin pred razpadom ruske fronte na nemško inicijativo na nemške strofike pripeljal v olombiranom vozu po Selee-nici iz Sviće preko NemMie v Rusijo ter da je bil Ljenin s svojo agitadjo kriv pobun v ruski annadi ter s tem tuđi kriv strasnih poraaov in# pokoljev. Ljenin je vrgel Rnsijo v najgroznejio revolucijo, ki 30 pozna svetovna zgodo-vina, tekom katere Je poginiK> teez Ur 00 se uniflle adlfaide raokaga aa-rođnega premoienja. To je bilo na korist pad le Nwncijit a Rusij* te ivija Se đanes r preporodnih krćUi, katerui konec je £e sedogleden. čm dtarUa ss wi»t*aii wv*šm UmbtiMmak+z Neimenovan dobrotnlk sa Veliko noč po-novno 1000 K: Kmeteka poftoiilnlca mesto venca Lenčku 1000 K; dr. Petef Defran-cesehi 400 K; Ludovtk Cerne, zlatar 400 K; Avrelila Kranner v Gorenjem Logatcu mesto venca L Metschnig 30 llr; Neimeno- svsso 300 K; Nrim—mro povodom tpr^-l§ma v domofviftsfcD iveio 300 K; Oottav in rani Cadei, nstto vcaca g. Lenant 100 kron; Makso Ccrnak povodom sprejema v domovinsko svezo 100 K; Janko Dolar povodom sprejema v domovinsko sveso 100 kron: Josip Zidar, odstop sa|eml£liie 100 kron: FeJdmaršallaitntnt baron Rechbach v Gradcu, volllo 100 K; Josip Omersa, po» vodom sprejema v domovinsko zvei 50 K; Isti z istega povoda za oalepde slov. vojake 50 K. Dneone oestl. V Liubliani, 3. mala 1920. — Za preoanovo Slovenske Matice. Iz vrst naših književnikov je prišel predlog, naj bi se Slovenska Matica v svojih pravilih in svojem delokrogu preosnovala ter prilagodila današnjim razmeram. Stevilo odbomikov naj bi ee zmanjšalo na 20, na občnem zbora naj bi imeli glaaovalno pravico le prisotni Člani, nezanesljive pooblastilnice naj se odpravijo. društvo naj izdaja redne in izredne knjige ter naj otvori lastno knjierarno. Člani nai bi bili redni, pod-porni in ustanovni. Književni program ee naj omeji predvsem na iz^rno in prevodno lepoalovje ter na poljudno znanstvo, podajano v najlepši obliki. Strofo znanstvo se naj prepusti Jugo-glovanski Akademiji, našim vseučili-šžem in državnemu založniŠtvn. Ker dosedanja članarina Slovenske Matice, 8 kron, daleko ne zadošča za draginjo tiska, papirja in vezave in ker so bili j dosedaj pisateljaki honoraru uprav ne-' znatni, bo treba članarino izdatno zvi-šati ter cene knji^am dvigniti. Novo ustanovljeno >Društvo slovenskih lepo-slovcev« (predsedDik g. prof. A. Fun-tek, podpredsednik Fr. S. Finžgar, tajnik Peterlin Fetruška, blagajnik svet-! nik dr. Fr. Detela) ima namen zasto-j pati interese naših književnikov v { ^motnem in moralnem oziru ter je pre-j vzelo nalosro. v svezi 3 >§lovensko Matico« delovati v prospoh slovenske književnosti in naših književnikov. O njegovih predlo^ih bo sklepal odbor Slovenske Matice in njen občni zbor, ki se skliče čim preje. Naša Matica izda v kratkem za svoje Člane Dostojev-skega roman >Idijotc v dveh delih. — Univerza v LJubliani. Na predlog: fakultemega sveta juridične i fakultete je poverjeništvo za nk in ) bogočastje imenovalo g. dr. Danila j Maj'arona, odvetnika in zbornič-I ne^a predsednika v Ljubljani, pred-] sednikom fzpraševalne komisije za I pravnozgodovinske državne izpite na univerzi. — K notlci »PomanjRtanie zđrav-nlkov na dežell« v 95. štev. smo dobili se tale pojasnila. Glavni vzrok pomanjkanja zdravnikov na deželi je ta, da sedaj še sploh nimamo za-dostnesa števila domaćih, dobro kvalificiranih zdravnikov - Sloven-cev. Res je, da se je zadnji čas na- j selilo po večjih mestih posebno v Mariboru in v Ljubljani nekaj zdravnikov, ki bi šli lahko na deželo, ali teh par zdravnikov bi ne odpomoglo dosti, ker je več kakor 30 mest neza-sedenih. Misel pa, da bi klicali zdravnike iz inozemstva, se mi ne zdi zdrava in umestna, ker se tujef jako težko nauče našega jezika, kar njim samim prcvzroča velike težko-če, bolnikom pa le škoduje, ker jim jezika nevešči zdravnik ne more vseh podrobnosti, ki so potrebne prt zdravljenju, tako razložiti, kakor Je treba. Komaj smo se po večlni zne-bili vsfljivih Nemcev .ki so prezirali naš jezik, pa naj jih zopet kličemo! Kam pa naj gjemo čez par let z na-raščajem, ki ravno studira. Ali nam ne bodo le ti pozneje upravičeno očitali, da nimo mislili nanje. Samo v Ljubljani je vpisanih 70 medicincev. koliko jih je v Zagrebu in v inozemstvu mi ni znano, gotovo pa še več. Ker imamo v Sloveniji približno 300 zdravniških mest, imeli borno v 5 do 10 letth Se preveč zdravnikov. Zato mislim, da ne smemo vabiti inozemcev. ker takl, ki bi hoteli priti k nam, naravno tuđi fliso posebno dobro kvalificirani, kakor vemo iz zadnjih kompetenc. Saj borno imeli v 1—2 letih tuđi Se nekaj Srbov in Hrvatov, ki bodo gotovo radi prišli na pomoč. Vsekakor pa bo treba zvišati za začetnike Se vedno pre-nizke plače, in razmeram neprimer-ne potne pristoibine in urediti penzije. — Tuđi nabava obilih inStru-mentov, ki so potrebni zdravniku na deželi, ovira sedaj marsikoga, posebno pa ureditev domače lekarne In zelo otežkočena nabava zdravil. V tem oziru naj bi šle pristojne oblasti zdravnikom na rcko mesto da bi z različnimi odloki otežkočali njihovo že itak težavno staJišče, pa bo kmalu drugače. — Pomisliti Je, da zdravnik na deželi nima prav nobenega du-ševnega razvedrila. Hoditi mora ob vsakem vremenu po dnevl in po nofii po slabih potih in strmih hribih — velikokrat za plačilo. kl nikakor ne odgovarja njegovi Izobrazbi in trudu. Zato ponavljam že znani izrek; za pošteno delo pošteno plačilo, po-tem pa ne bo več pomanjkanja zdravnikov. Poudarjam pa 5e. da za deželo ni vsak zdravnik sposoben. Prvič mora imeti zadostno kvallfl- i * kKttli L k ni teotem ncakau a kaki veliki bolnici, kfer se naj izvež-ba posebno v kirurgiji in porodni-štvu, drutfič pa mora biti telesno krepak in zdrav, da lahko prenaša vse težave, ki so spojene s službo na deželi. — Razveljavlienfe pooštrenih varnostnih odredb. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani preklicu]e z današnjim dnevom svoj razglas z dne 24. aprila 1920 glede zbiranja ljudi na cestah, zapuščanja doma, za-pirania veznih vrat ter zapiranja gfostilen in kavaren ob 21. uri, ter uveljavlja zopet normalne predpJse. Razcrlas deželne vlade glede točenja opojnih pljač ostane v veliavl, ker bo o razveljavljenju tega razglasa skepala deželna vlada. — Ekspozitura verižniškega urada v Gor. Radgroni ie začela poslovati dne 9. aprila. Tekom treh tednov je zaplenila 20.000 iajc. ka-tera so tihatapci nakupili v Prek-murju ter jih sknšall Jztihotapiti v Avstrijo. V PrekmuTjii plačujejo jajca po 40 v. Zelo števflna je v Prek-murju perutnina. Tihotapstvo raznih živil v Avstrijo je v radgonskem okraju zelo razširjeno. — Osebn! promet na fužn! želez-nfcl. Obratno ravn^telistvo južne že-leznice naznanja: O polnoči od 2. na 3. maj se vzpostavi na vseh progah južne železnice celotni osebni promet v istem obsegu, kakor je bil pred izbruhom stavke. Ražen tega vozijo rudi §e vlak?: §t. 35a in 36a na nrogi Liubljana - Maribor in št. 509a in 502 na pro#i Zidani most-Zaereb. Nadalje vozita vsak pone-deljek in petek na progi Zidani most-Zaprreb brzovlak 5t. 512. vsak torek in soboto pa brzovlak št 513; ta dva brzovlaka vozita kurzne vozove Du-naj - Zagreb In Dunaj - Beograd. Iz-iemoma vozita ekspresna vlaka št. 33 in 4 v tekočem tednu rudi v sre-do In četrtek. Cas prihoda in odho-da vlakov je razviden iz stenskega voznega reda. Opozarja se pa, da odhaja vlak št. 39 po voznem redu 1. maja iz Maribora ob sedemnatstih, torej 30 minui pozneje kakor đose-daj, in prihala v Ljubifano ob 21.52. — Ponarefen? avstrflskl tisočafrf. Na Dunaiu so prišli na sled, da kroži v prometu ogromno število ponare-ienih bankovcev po 1000 K in 10.000 K. Kakor se sodi, je ponare-ienlh za več mllflonav tisočakov. Trgovci in zavodi nečejo vsled tega spreiemati tisočkronskfh bankbvcev. V ja\mosti je nastala pravcata panika. Na tisoče l}ud! oblega poslopje Avstro - Ogrske banke, da zamenja bankovce no 1000 in 10.000 K. Ban-kam le vsled tega navala poSel že ves drobfž. Ponarejeni bankovci so bil! fabricirani, kakor se sodii, na Poljskem. — P1a& državnih naineSčcncev. Ministrstvo za finance objavlja: Na predlog finanfneea ministra je mini-^trski svet spreiel naredbo, s katero se ureuije položaj in plače državnih Inameščencev. — Rudarske orfstoftlne. V Slo-venffl se zviša prostoslednina (prl-strtfbina od nrostosleda) od letnih 8 Vron na 32 K, merovina od famskih mer od 8 K na 40 K in merovina od nadnevnih mer od 8 K na 48 K. Vse pristofbi'ne Je Dlačevati četrtletno naprej od 1. aprila 1.1. — Rudarska visoka Sofa v Kra-Vovu naznanja. da se orične Solsko leto 1920./21. 1. oktobra t. 1. Ker le uveden na visokošoll numerus clau-sus, rezerviral 1e rektorat 5 mest za slušatelje jugoslovanske narodnosti. Natančne podatke se zve pri poljskem vfcekonzulatu vLlubljani, hotel T,Union«, soba štev. 2, med 4. in 6. uro popoldne, — Po končairf železnlčarski starld. Za železničarske stavite se i je potrdilo, đa so airttfrali in terorfztf- 1 raD protoci Ijuđje, kl so s tem zasfe- dovali lastne koristi. Prometno irf- ! nfstrstvo je fetfalo naredbo vsem že- » leznfflcfm ravnateljstvom, čsl strogo [ Dostooajo po obstoiečih zakonih pro^ . ti oseham, kf so orinadale stavkov- f nftn odborom, ali pa so drugrač* oredn'ačfle pri izvajanjii stavke, ali pddpihovale osotoje na odoor, afl pa preprečevale, da delavolfnf začnejo i delati, zlasti pa proti osebam, ki so 1 sabotirale ftr zakrivile defanja, k! se . Vazrrajejo po kazenskem zakonu. • Vse te osebe se bodo izročfle prfstoj- : nlm go^Kwp, te nvedeta vntik** vo. Ukroti 90 merođajnm mesta ukre-nfla vse potrebna, da se v bođoče preprećijo agitacije in bresvestna zavajanja h krivim dejanjem, Prometno ministrstvo bo za njihovo pa-triotlČno delovanje nagradilo vse one Železničarske uslužbence, kl so po-žrtvovalno in brez strahu pred te-rorjem stavkujočih đelali in v naj-težjem času vršili svojo ddžnost in s tem dosegli, da se je promet vzpo-stavil vsaj v najpotrebnejši meri. — Razgreta kri komunistov. Na to notico smo prejell: Z ozirom na notico »Razifreta kri komunistov« prosim, da ugotovite, da sem se jaz, Alojzij Karič, nadsprevodnik, stanu-joč v Spodnji Siški St. 166, odpeljal 14. aprila v Karlovec, kjer sem ostal ves čas do 26. aprila, kateri dan ] sem se ob 9. zvečer sele zopet vrnil v Ljubljane Jaz torej ne morem biti identičen s Karičem, ki je napadel sprevodnika Oodca. — Alojzij Ka^ r i č, nadsprevodnik . — Komunist profesor v Mariboru. Iz Maribora nam pišejo: Desna roka Wallischa in Nachtigalla in vodja slovenskih komunistov je tu-kajšnji gimnazijski profesor Favaj. Kot tak je nastopal na vseh komuni-stičnih shodih in je prevajal kot govornik na slovenski jezik vse tište hujskarije, s katerimi je Wallisch cb-delaval nemčurske komuniste v nemškem jeziku. Slišali smo ga na zadnjem shodu komunistov v Gotzo-vi dvorani neposredno pred izbruhom stavke železničarjev dne 16. aprila 1920, huiskati komuniste. Mož je v ožjem odboru komunistične stranke, ki je preplavljala po 16. aprilu Maribor in okolico z letakl ve-Ieizdajske vsebine, v katerih se je železničarje pozivljalo, da se ne sme-jo odzvati vpoklicu k vojakom in ob-delovalo delavstvo, da na! stopi v akcijo v trenotku, ko bo voiaš^vo nastopilo. Favaj si je vzfcojU med sedmošolci že Čedno število boljše-vikov komunistov. Za Wallischem in Nachtigrallom so se baje izdale tira-lice, ta mož pa še vedno nemoteno razlagra srednješolcem dobrote brez-skrbne^ra in brezdelnega življenja v komunistično sovjetski republiki. Ako že policijsko ravnateljstvo ni-česar zoper teza. brezdomovinca ne ukrene, zahtevamo stariši od Fav?ja zapeljanih otrok od gimnazijske^a ravnateljstva, da odslovi tega učitelja državne misli in edinstvenosti ter oznanjevalca boljševizma. — NemŠko - komunistične priprave v Mariboru in Ptuju. Kakor je vSlov. Narod« od 17. tm. poročal, je kolodvorska policija v Čakovcu zabranila izvoz moke iz Čakovca, kajti tisto prenašanje moke po železničar-jih, Nemcih, iz Maribora, ]e prese-galo že vse rneje. Več kakor 14 dni hamreč Je prihajala z jutranjlm vla^ kom ćela armada železničarjev in železničarskih otrok in žen iz Maribora v Čakovec in pokupila moko, kolikor je je dobila ter nosila v Maribor. To je bilo vse na rovaS stavke, ker so bili prepričani, da bo po stavki preobrat in da bo Maribor v Nemški Avstriji in potem ne bo mo-g:oče več prenašati in utihotapljati moko iz Čakovca, Torej tako so se že pripravljali !n tako daleč so se-gale njihove misli. Simptomatično je bilo rudi, da so bili tišti železničarji in njihovi družinski člani sami Nemci, ker samo oni so bili informirani, kaj se pripravlja. Kako so imeli komunisti vse pripravljeno za preobrat, dokazuje, da so imeli že do-ločeno, kdo bo načelnik v posamez-nih postajah, posebno v Pragerskem, Ptuju, Mariboru itd. m kdo bo od-puščen iz službe. Na indeksa so bili vsi Zvezarji. Ražen tega so imfcli vse pripravljeno za proslavo 1. maja. Tako so n. pr. v Ptuju kupili novo rde-čo zastavo za 2000 kron, katero bi razobesili z mestne hiše v Ptuju. — V Kočevju )e mir. Pišejo nam: Tuđi tukaj je stopilo delavstvo, solidarno z železničarH, tako] od kraja v štrajk. Oprti na Kočevarje, vedno pripravljene k pobuni, so priredili več shođov brez oblastvenega dovo-ljenja, sicer pa v celera vzdržali mir kljub c«>etovanmi In raznovrstnim grožnjam. Čim dolf Pajđigt. Sv. Petra nasip «. Izgubit se Je temnomođrl plaifl 3*' Cheviota zt desetletno dekHeo, In star poleg domobranske vojalnlce. 0 spocGčno Olgo Ton! f 0^01 ^ mrter* [ notranjske rodbine, — JubKeL V nedeUo 2. mak M obhaial g. Anton C u k s ioprofifcrM^ 1 rijo v kro&i svojih otrofe %$fcQ$tofij l poroke. Jubilant je we$t pristat pfti^ . rođnonapredne stranke. Ceisffiairi6.Jc — Umri le včeraj r starosti OT \ let s:. Ivan Q o r e c. oče trarovoa 1 > kolesi L Oorca. Pokojnik je HI ittK . vdušen narodnjak in somlSljenik na? 1 Se stranke. Pojsrreb bo v sredo ofi 5^ . Blag mu spovnln! ,* — VlomL Danet poodK W Wf0 . vlomljeno v dramslco< gfeđaHKfc P — Ukraden plsaM stroi V trffoK i vini pohištva Brata Sever na Ooepo^i - svetski cesti Je bil v soboto dne 24 I aprila iz pisarne ukracten Remlngtoti . plsalni stroj, model 10. Vlomljeno Je I bilo skozi vezm vrata ter je tat to- -; • . ■" ■ • ■". :;**" 4«tmu JpLOVENBO HA10O« 9*m «,nafrim_______________ ___________ 100. Itev. IleodreSena domovina. — Beoohio Garibakfi t Zadra. Itafijanski general Beppino Oarfbal-či je 28. m. m. dospel v Zadar, ltali-Janaši so ga sprejeli z velikimi manl-festacijami. General ie nagovori! zbrane % občinskega balkona in omeniL da ie nameraval že leta 1914. sasestf Dalmacijo. Tedai ie bila njegova želja neizpolniiva. Dejal je, da mora iutri mesto zapustiti, a da se še povrae, ker hoče prouče vati italijan-stvo teh pokrajin. Italijanska društva v Zadru so ob tej priliki izdala posebne manifeste. — Z Goriškega. Slovenska Huđ-ska šola v Gorici se otvori v Malem Domu. Magistrat išče klopi za to Solo. Svoj čas pa so Italijani vzeli šol-skermi Domu 200 klopi in jih dali magistratu za i talijanske sole. Naj vrnejo te Solskemu Domu. ker so njegova lastnina! Tako grdo posto-pa italijanska šolska oblast s Slovenci. — V be^unski vlak na gori-5kem kolodvoru, kjer ni nobenega reda* se je zaletel stroj. Ponesrečil je pri tem stari Andrej Brešan iz Podgore. — Narodna tiskarna v Gorici je izdala in založila v mehkove-zani izdaji Prešernov »Krst pri Sa-vici«. Stane 80 cent. — Poletni čas je uveden tuđi na zasedenem ozem-On. Ponekod se ravnalo po novem, 'poTjekod po starem času. Tako zvoni na Tolminskem poldan v en! občini po stari, v dnisi pa po novi uri. Kmetje ne marajo za novi čas. — Iz Renč pišejo o dr. Tnmi, da zo pet hodi po deželi in propoveđuje komunizem, rohni zoper »izkorfšče-valce« našega naroda, zadovoljen ni z nobeno rečjo, samo menda s to, da bi Goriška padla pod Italije V Gridi-Šču pri Renčah ima staroznani mlin Lah Domenico Toneatti, nfe&ov pravni zastopnik je dr. Tuma. Tone-atti te izkorišeevalec ljudstva hi prešanja po dr. Tumi 24 begunskih družin, ki so po odredbi okr. jrfavar-stva prebivale v oirem mlinu. Dr. Tuma jih je tožil pa pogorel s tožbo. Sodnik je imel čut za revne družine in je zavrnfl tožbo dr. Tume, zastop-nika Ijudskega izkoriscevalca, — »Goriška Straža« piše glede na šte-vitne poroke na Goriškem: »Bodoči razvoj družine ?e odvisen od starf-šev, zato na] pazrlo na to, ko skfepa-jk> zakon, ali imajo za to vsa potrebna svojstva. Svoje otroke najvzgaja-fo tako, da bodo zdravi in čisti na duši fn telesu. da bodo iz dna srca ljubili svoj narod, kremenito ma ostali zvesti in nikdar pozabili na to. da jih je rodila slovenska mati. Med-sebojna ljubezen in neizpodbitna ?rabezefi do svojega naroda bodi podlaca zakonom, kf se sklepajo v sedanjem času. Potem se nam ni treba bati za prihodnjost našega naroda. — Veriznlkov hi naviialcev ceo te polno tuđi v Trstu. Ustanovili so poseben urad, ki zasleduje verižnike fn navifalce cen v Trstu. V času od 24. marca do 17. aprila je bilo kazno-vanih 423 prodajalcev, ki so proda-jali svoje blago nad določeno ceno in 150, ki nišo hoteli k blagu v izložbi pridjati določenih cen. Aretiranih je bilo zbog sličnih prestODkov 660 oseb. zaplenjenega pa ie bilo blaga: 8283 kg sladkorja, 8070 kg moke. 38.549 teg riža, 11.059 kg; tursice in 2667 kg jestvin. HmSl vra£yjo£I se oofni ojefnikL Prišla je v deželo pomlad, pri-nesla nam ie cvetja in poživila nas ie. Kakor prerojeno se čuti srce, ko zre v zeleno naravo in lažje prenaša težave hudih časov. Ptice selivke se zopet vračajo k nam in lastavica neumorno zida svoje gnezdece. In s pticami sellvkami prihajajo iz Italije tndi narodovi mučeniki - boritelji za osvoboditev naše domovine — naši vjetniki. Tuđi njim je zasijala zelena pomlad, ker prosti so sramotne** modemega suženjstva In z upapol-nim srcem se vračajo v domovino. Nišo še videli osvobojene svoje domovine — rojenJ so bili pod tujčevim robstvom in ko prestopijo nje meje se jim zazdi kot da hitilo v objem matere. Toda 5e pred nadalfno mislijo o ustroju svoje osvobojene domovine pa morajo doživeti vjetniki razočaranje — ono razočaranje, kl ga ob-čuti sin, vrnivSi se Iz sovražne tuli-ne k svoji materi — ki ga zavrže. In v čem je to razočaranje? Misel, da bo zadostovalo vjetnlkom Ie veselje, da so se vrnili v svo|o domovino, Je zaslepila naše kroge, da so obrav-navali to vprasanje Ie povrSno !n brez premisleka na bedo, v kateri s€ itak že n ah a ja naš narod. Vrnil se je vjetnik domov, prihrankov nimt, zaslužka ne dobi, brez svojcev ie ali pa žive sami v revščinl. Potrebuje obleke, perila tega in onega — as Cim naj si kupi? Državne naprave so Jarmom nesnosne draginje in ne more poimg ati. ReriCisa ta breiposel-nost privede na ta način veliko šte-vilo vjctifikov do detemržitostl In kot taki vržefc> raz sebe vse, kar Je v njih poStenega in zavednega. »Slovenski Rđeči križ« je v čašo, ko so se začeti vračati vjetniki napravu zbirko, da bi mogel pomagati vjetnikom. Leta 1919. je zbral za vjetnike 9542 K, letos pa 22.806 K 27 vin.. skupaj 32.350 K 2? vin. Ker ta svota nikakor ni »adostovala, da bi mogfo društvo ujetnfleom, z ozi-rom na draginjo, pomagati z izdatno denarno pomočjo je nakupile^ za svoto 31.970 K 70 vin. perila, katerega vsem vjernikom jako primanjkuje. Dobiti se je mogla s tem Ie majhna množina perila in društvo je Izdalo na vjetnike že skoraj vse. tako, da je zaloga na perihi pri kraju. Podoor v denarju se je izplačalo za 400 K. Vjetniki se vedno obračajo na »Slovenski Rdeči križ« za pomoč. Uq:odil je dosedaj po možnostf njihovim želfam — odreci pa bo moral odslej vjetnikom pomoč — ker nhna lastnecra premoženja toliko, da bi mogfel pomagati. V prvi zbirki ki jo Je napravilo društvo je naše zavedno uradništvo pokazalo, da čuti z bednimi in po-moči potrebnimi vjetniki, kajti zbralo je skoraj polovico skupne zbirke, da-siravno občuti samo posledice dra-grinje. Ponovno se obrača »Slovenski Rdeči kr!ž«c na našo Javnost % DroS-nio. da priskoči na pomoč društvu, da bo moglo nadaHevatl bi razširiti akcijo za vračoloče vtetnlke ter fi-raža željo, đa bf ta zbirka obseirala Imena vseh naših tr^ovceT, mace* nov fn zavodov. Pomoč vjetnikom je velevažna pano^a ljudske oskrbe m gledat! moramo na to, da ne postanejo tud! vjernlki vsled bede — žrtve rojne izprijenosti. »Slovenski Rđeč! križ« Llubfjana, Potjanska cesta (Alojzljevliče). Knltnra. — Iz sJedališke pisarne. Vsled nenadne obolelosti g. Rogoza je pre-vzel nanagloma vlogo kapitana v predstavi »Smrtni ples« g. režiser Šest. — Šol&ki svet II. stop. St 2L V sa-ložbi Učiteljske Tiskarne je izšla 2. številta Solskega lista za II. stopnio, torej za 4. in 5. Solsko leto. Knjigo je uredil g. Andrej Rap^ ter 30 razpre-delil po raznih, ttčnih predmetih. Cena knjigi je 8 K. »II trovatorec. Verdljev Manrico, ki Je skoro četrt stoletja v Ijobljanskem gleda-lišču nastopal kot »trubadure, se je ml-noli petek nenadoma pojavi] v sovi obleki kot »Trovatore«. Tako smo torel vsaj v enem ozim učakali novost, ko nam ie operno gledališče ne utegne podajati drugih . . . Uprfzorftev sama Je, kar se tiče učfnka, Živo spominjala tistih časov, ko so Verdijevo delo sploh Sele začell predstavljati sa ljnbllanskem odru. Sa) ]e res. da vse te melodije čivkajo že vrabei po stre-hah; toda ohranile so vendar Še svojo prikupoost in zato jih Je občinstvo pri le-tošnii prvi uprizoritvi sprejdo uprav na-vdušeno ter poglavitne osebe — gospodični Richterjevo in Thietryievo kakor tudl gospode Drvoto, Levarja in Rumplia — po vsaki slikl večkrat poklicalo na oder. Cve-tičnfh daril Je bflo tudl v Izobilju. Vobče samo bodi otnenjeno, da so bfll val solisti Izborni pri glasu, da sta gospodični Rlch-terjeva in Thlerryjevt z nmet-, niSkim okusom ukoriščall svoj blesteči material da ie gospod Levar iz Istega vzroka prejel pohvalo ob odprtl sceni in da je moral gospod Drvo ta stretto, keT )o brez napora uveliavil njen slovečl visoki c, ćelo ponoviti Orkester je pod vodstvom 2. U n 2 e r j a obvladoval svoj del ponekod z Južno ognjevitostjo. — Vse torej kaže, da bo »Trovatore« letos učakal Se ne-katero nadštevilno ponovitev. —n— Repertoir kralj, skrrenskega sleđall-§Ca y LJnbFJanl. Opera. 3. maja ponede-ljek^ zaprto. 4. ma) a torek, Trovatore. Abonement C. 5. mala sreda, Rusalka. Abonement B. 6. mala četrtek, Faust Abonement D. 7. maja petek, Trovatore. Abonement E. 8. maja sobota, Žongler. Abone*-ment C. Drama. 3. maja, ponedeljek, Smrtni ples. Abonement C. 4. maja torek, zaprto. 5. maja sreda, Sneg. Izven abone-menta. 6. maja, četrtek, Sneg. Abonement E. 7. maja petek. Smrtni ples. Abonement D. 8. maja sobofe, VsJljenec, Salona. Abonement A. — Prelep* Vasirflca. Ruske prav-Ijice, Prelepa Vagiljica. Suežna in dm-ge, prirejese za na&o mladino od Čvetka G o 1 a r j a, bo ravnokar prifiie na nad knjižni trg. Knjiga se dobi v Narodni knjigarni in drugih knjđgar-nah- Cena 12 kron. — Iz dtjaškfli vrsi Lanslco leto |e začelo narodno sleJeka od Osijeka« poroča o 31oven-cih in prinaSa slovenske priapevke ter reprodukcija Š. Santlove slike »Kovač*. Med mnogimi knjigami tega dništva je izčel tuđi prevod P M. Ra-koša Milan Pugljevih »Pripovijesti«. — Mirbeau Octave: Sebastijan Roch. Roman naravi- Moderna knjižnica, rvezak 57—59. Ta veliki roman francoskecr* modernega pUatelja je silna obtožba proti samostanskim vigajališftem. Iz tistih internatov je iz-sla večina franooskega plemetva, inte-ligence, a tuđi najbogatejsih sinov Čest ihlepnih trgovcev in obrtnikov. ki so preplačevali patre za to, da 80 jim sprejeroaH otroke v družbo aristokracije. Mirbeau je podal tu grozno sliko o metodah solanja in vsgajanja dečkov po takib, moralno gnilih jezuitskih in-atitutih. RazliJme tipe patrov - nčite-ljev, dečkov - gojencev propalih aristo-kratov silne nadutosti in omejenih ma-lomesčanov, poleg teh tipe zdravih in resnih mož in ien ia prosvetljenih franooskih krogov je nasllkal pisatelj paž naravnost iz življenja. Da so Fran-cozi razgnali te nekdaj slavne institute, se ni čuditi; da jih je v Avstriji razbil ceear Jožef II., mn je šteti vedno znova v največjo zaslngo. Samostanska vzgoja je našla obeodbo, ki je neoporečna, a velja še dandanes. >Se-bs^stijan Roch« je zdravo berilo za starše, ki žele svojim otrokom dobro. >Javne sole 2 javnimi učitelji!« je vo-dilna misel tega eijajnega mnotvora. — Turneja Splitskog muzifnog druitva Zvonimir ima na programu slijedeće muške zborove: Aljaž: Ob-čutki. Binifiki: Oujee dusol Dobronić: Z ago rak i ivonovi i Kumovima oiganima. Dvoržak: Biblijske pjesme. —: Ej uhnjem. He-gar: Tabor mrtvih. Hrazdira: Dobrodošlica i Kralju na rodjendan. Jana-ček: Ave Maria i Kad znaS. Križkov-sky: Utopljena, Novak: Hrvatskoj i Ah tamo! Sattner: Pogled v nedolžno oko. Tolinger: Nafte gore liet. —: Tri poljska mazura. —: Vijenac slavenskih popjevaka. SoholstUD. — Društvo za zgrađbo gokolskega doma Sokolu I. v Ljubljani priredi v soboto, 8. maja t L, v veliki dvorani hotela Union >Majnikov večer« s »le-dečim sporedom: 1.) konc«rtne točke društvenega orkestra; 2.) naetop pev-skega kvarteta br. pr»l. dr. Pavel Ko- zine; 8.) Parma: >Poelednja nočc; Arija Rudolia U opere Boheme, poje brat L. KovaA operni pevec; 4.) Wag-ner: arija Wolframa iz opere »Tann-hauserc; Ant. Lajovic; >Svetla noč«, poje br. Stamcor, operni pevec; 5.) kupleti in komična nastopi g. Povheta, opernega pevca-, 6.) nastop pevskega zbora >Liubljanski Zvone. — Odmor. — Po odmoru ples. — SreColov, šaljiva posta, poviljoni. — Začetek ob 8. uri. — Vstopnina za (flane in Članice vseh sokolskih drustev proti izkaznlci v predprodaji pri br. Gorupu (t^™» Gričar in Mejač, PreSernova ulica) in pri sestri 2andi Gorjanc (Mefltni trg 3) 10 K; za neelane in pri blagajni ore« izjeme SO K. — K obilni udekflbi vabi odbor. — Zdravo? _________(*) Drnituene ucitl in prlredlliNk Dndtvo tNbHedev po&fcegi Mrala priredi Akademilo ▼ torelu dnt 4. maja v mali dvorani Narodne** doma v Uubljani-ZaCotek ob ia ari zveCer. Sodeluieta lx prHaniostl poles članov Poliskesa iezl-kovnesa kraika mz- Wr. operna pevea Jo-šef Steimiowski in rluzon Zathey. Predavanja «0 slovenska. Spored: h Ogovor prcdsednlkov. 2. Petle. Poje c St^P-otows«: a) W. Zalenslđ, Zac*arowana krolowna; b) M. Karloirtc«, Skadl pierwss gmi*zđy; c) M. Karlowlc*. Panđetam. a Poljski pesnik Adam Middewlcz. a) vvođ predava g. V. Masi: b) deklamadla, deklamira sdč. Božena Cermakova. 4. PoUskl moderni dramatik Stanlslav \wjm**L***** **• ■• "* •• PtUe — poN %r Zamey: a)1 St Montimlco, 9larow (aulooes), h) J. OaB: Ođybym bfl WKhd*ry. «. Ptoiiski Hrik L«df«M Rydelt a) wwod, predava r. &r. Fra Stele, b) Dekla-macfia, defldamira z. Bnnimir Kozine. Vstopnine ni; hvalefno se sprelemajo ra-đeiulinJ ptispevkl ta droitvene »mmene. UttaoTri +cm i»or AUđmMaeti eporftMC* Ua»a se |e vrti v seđeljo, dne JL ia)a ob 11. dopoldne v maH dvorani Narodnegra doma. k Slovessko iiaalto dnalivo ima v sre-do ob 5. svojo redne mesetao seja DmišbJI koncert LfoblJaiHfceffi Zvona začne ob pol 8. ia ne ob 8. zvečer, ker so ga oblasti dovolile Ie pod pogojem, da bo do pol desetih končan. k Koncert. Slavni češki pevski zbor »Smetana« iz Plzna, kl ie dosegel najvišja odlikovanja v Parizu, Bruslju, Londonu In v mnogih mestih Evrope, bo v soboto, 15. maja t. L v Ljubljani v Unlonski dvorani koncerti ral. k porodla. RAZMOTRFVAN.f A O JADRAN- SKEM VPRASANJU. Trst, 1. maja. (zakasnelo). »II Piccolo della sera« priobčuje ob priliki zaključka konference v San Re-mu uvodni članek r> od?roditvi rešit-ve jadranskega vprašanja. Po dol-gem uvodu v katerem ponovno pri-znava, da sta Francija in Angfija praktično pozabile na londonski dogovor in si umile roke v grenki vodi Jadranskega morja, pravi, da vse-buje sedanja odjaroditev vel'ko ne-vamost za Italija, ker je rešitev ja-dranskega vprašanja odvisna od iu-goslovenske volje in Majsrohotnost!. KakSen je bil torej italijanska - jugo-slovenski sporazum, na katerega ni mogla pristati beogradska vlada ba-je vsled težkoč notranje politike? Uveljavljenie londonske pogodbe z ozirom na Dalmacijo. Reka bi postala svobodna država s pretežno slo-vansko većino, meja*' y>Julfjske Bene-Čije« bf se Drenesla na crto Senože-če (Punta Fianona) in bi se opustila edina obrambna crta, ki vodi z itall-janskega in vrhniškega prelaza preko Nanosa in Snežnika k morju. Italija bi dobila od vseh jadranskih oto-kov Ie Lušin, Unije, Vis in Pelagruž. Ta rešitev se strinja izvzemši re§ko državo popolnoma z Wilsonovim nacrtom. Na podlasri Nitti - Scialojeve spomenice od 10. jantiarla ^e ta me-ja nezadostna za strategično var-nost Italije, dočim je na drugi strani jasno, da bi imela Jugoslavija dejan-sko kontrolo na Adriji, ker bi bila v oosesti Kotara in Šibenika. Tedaj sta Nitti in Scialoja priporrmila, da bi sovražno brodovle lahko zapustilo Šibenik, bombardiralo italijanska obrežna mesta in se vrnilo preje nego bi moglo stooHi v akcijo brodov-je iz Benetk in Pulja. Vis nikakor ne zadostuje za pomorsko bazo v Adriji ?n rudi Pulj brez otoka Cresa se ne bi mogel braniti. Če sta torei Nitti in Scialoia pripravljena na tak sporazum, ju je v to gotovo prisilil položaj notranle politike, potreba med-narodnega prometa, trgovine in Iz-menjave blaga in trajnost vrnitve mirovnoga stanja. KRVAVI IZGREDI V RIMU. Rim, 1. maja. »II Tempo« peroča o krvavih dogodkih pred Ljudskim domom: Tri velike množice stavku-jočih so z raznih strani naenkrat za-čele streljati na policijo. Padlo Ie okoti 80 strelov. V boju med stražni-ki in stavkujočimi je bilo ubitlh tuđi 16 stražnikov. Nemiri so se pojavili kot protest, ker se ni proglasil takoj po končanem zborovanju v Ljudskom domu delavski sovjet. NITTIJEVE ZASLUGE, Pariz, 1. maja. »New * r£me-rican« komentira interviv dopisnika »Associated Presse« z Nittijem in pravi: Versailleska mirovna pogodba, Dodpisana komal pred desetiml meseci. je našla svojo usodo v krSu. Z NemčHo se ne občuie več, kakor z gobavcem, katerega se vsak otfblje. Jadransko vprašanje se bo resilo na podlagi sporazuma. Internacijonali-zacija Dardanel se bo izvršila s so-delovanjem Rusije. Sovjet, vlada se bo priznala in z Rusijo bodo kmalu vzpostavljeni diplomatični odnoSaji. Praktična diplomacija zmaguj© nad histerično In tragično dMornacijo v Parizu. Nitti ie za časa kratke konference v San Remu storfl več za vipostavitev miru Jcakor oariSkn konierenca v dolgih mesecih. Prava mirovna pogodba se ie začela Izde-lovati v San Remu^_____________ Izpređ iDdlf Ca. — PoUrlčnl obrekovalea Dne 2. marca 1.1. so sedeli v Koprfvčcvi gostilnl na Grosnpljem kmetle, po večini somiSjeniki SKS. Debatirali so 0 novi klerikalni vladi ki Je prt-Sla tcdal zopet na površje. Razgovor Je nanesel tuđi na dn Zerjava. Vcči-na je odobravala dr. Zerjavovo politika V debato pa Je posesrel večni »Kaj ga boste hvalili, ko pa ie taotd cestno kaso oravbati!« Ko ga Ie go-stflnlčar Koprivec opozorfl na žarji-ve besede, je 5c pristavi!: »Ja. ia! Res je, saj mi je Drobnič povedaLc — Pred Uubllanskim okrajnim so* ščem se je danes moral 2itnik «ago-varjati zaradi žaljenja časti Prizna-va, toda noće sprejetl poravnave, da plača za »Jugoslovansko Marlco« 1000 K. Vprašan, koliko hna premoženja, 2itnik ohotavUaje pove: »Tl-soč $?oldinarjev9« Sodnik na zabilježi: »Desertisoč kron!« — Sodba: Anton 2itnik ft kriv prestopka po §-u 488. k. z. ter se obsodi na 1000 K denarne kazni ali 14 dnl zapora. — Sodnik: »V tren dneh se lahka priU* žite.« — »V treb dneh, proslmc 4 9, ter odide. RaznoterostL * Usa feškeslovaiklk Um v AaMffld. V New Yorku se ie osnovala U dnl U&a češkoslovaških žen v AmerikL V tvojem programu pravi, da se hoče brisati za b!a-gor nove in stare domovine. V stik stop! z vsemi raznimi v poštev prihajajočiml dro-štvl. V odboru je U Ceftili in U slovaiklh ien. * Katere žene hnajo oajkpfe rokt. Neki američki list je prlnesei opis rok wi-stopnic krasnega spola raznih narodov oa svetu. Razpravo ie splsaJa neka ruska etnografinja. Prihaja do zaključka, da imajo Kitajke najlepše roke. Za njlral pa poljske Zidinje. Prsti so ozkl, mehka Je rotei kakor baršun, oblika ffna. Orde roke tmajo Angležinje in Nenike. Prav lepe roke Imajo Španjolke in s svojim! kretnjaral Hm mnejo dati nepopisno dražest. * Vročtoa ▼ Lonđu—. Meseca marca je bilo pri nas lepo toplo. Pa tuđi drugodl je bilo tako, v Londotra pa so se dne 23L marca poSteno potili, kajti toplomer Je ka-zal v senci 63 stopinf. To je Wl najtopIciJJ raarčni dan zadnjih 50 let * AngteSka podponMi akdla za Ceho-Slovaško. Angleška vlada In angleSkl Rđ©-Či križ sta darovala 14 mllllonov kroa za ranjene In bolne vojake ter v svrho ' oe!iali ▼ Berlin. * Krematorfl v Pra^L Pragm si zcradl velik krematorij. StaJ bode 4,767.482 K. Ker pa mesto ne zmaga takih strolkov, )• dovoli^o Nar. shromaždenl tnbvencrjo do 2,800.400 K. * Spnslni bolezea ▼ JknertkL li američkih ura4nfli statističnih podatkov )t razvidno, da je umrlo v Zedinjenlh đria-vah leta 1913. reč oseb, kakor kdaj pre) v zgodovfnf republike. Umrlo j« 1.471J6T oseb. Za špansko, influenco tu pljučnlco }• nmrlo 477.467 oseb, to 1« 13 odstotkov ▼seh smrtnih slučajev. * Rešfl brod hi tri mormmiH. Ko H odplnl brod »Velebit« Iz Gradca prott Ma* karski. Je aastal srrozovit vihar tn parobrod se je moral vrnlti v luka Malo pred njegovim povratkom je vihar odtrga] od kraja mali brod »Zvonimire s tremi raor-■aril. Poveljnik »Velebita« Jim Je šel fcttr* na fomoč kijab vellkf a«vanios4l ^ar rmHL Hrod Ih noriafj*. * Letar ▼ OaBcfJL Btiiif, fl. «are«. Po poročllih fr Vzhodne Galicije ie obolelo tamkaj nađ 100.000 oseb na tegarju. V ne* katerih večiih krajih fe sahtevtl leetr ogromne žrtvi Vsleđ nozadostnfli tialtar-nih određb !n lakoto se epidemija vedno bol] Siri proti zapadu. Iz Krakova poro£a)o, da se sedaj dnevno naznan! nad 20 novA sluSaiev lesarja. Vsled nasrlecra HrJenJa epidemije se boje, da se bo fe^ar v kratkem nojavfl epidemiSno tuđi v Avttrlil bi čeho* slovaJki republlin * PreblvaUtv* Carltrada, Caricrail Ima sedij milijon In 17 tisoč preblvaJcev. Od teh ]t Turkov 450.000, med njim) nrad-nlkov i> voJakov s drufinaral 150.000» Gr-kov Je 440.000, Armenocv 150.000, ostali pri-padajo dmjim narodnottim. * PoUskl 2lđie m t«ltfo n Ponn4-fko. Židovski narodni komite v Variavi )• naprosfl vlado, da bi tmel kolonizirati Po-znanjsko« češ, da Se tam lako malo Udov-. skega elementa. Židovska banka Je nakaza* Ia ca pričetek kolonizacije 100.000 mart * Česid afrarel kuptMo tfsktrn. »Ceske Slovo« poroča, da so airarct kupili 25. tiskamo ti sicer tiskamo A. Mir licharja v Iglavt za 155.000 K. FolzDcdbe« > Zcublla |e učiteljica Iz Trbovelf V *ft» te% ob prihodu v LJubljano Hstnlco s veSfo vsoto đenarja In voJaSko letitbnacllo n. vofnjo iz Trbovel) v LJnblJano. Poit«d na!dfte1J ^c nn.prosi. đa odda najđcno pti policijskem ravnateljstvu ali Ji itaojOii S JxtK>vljc grott dobri Mcradi, 100. Itcv. .SLOVENSKI NAROD', dne 4. mij« 1920.____________________________________________ 5. $tran. Vojno poBOlHo o Ćeho - Slooaikl. Akcijski odbor *a vnorCenja vojncga posojUa nam ptito: Na Češkom se je ustanovilo dne 31. avgusta preteklegm leta »ObCno društvo sa varstvo vojnih posojil«, kl je naSlo takoj mnogo zaslombe med ljudstvom. NajbolJ se seveda gibl)ejo Nemcl na čeikem, H 90 razmeroma največ vojnih poaojll podaisalL Pa tudl Moravci (češki in nemškl) nišo ia-ostall V novejšem času so se jlni pridružili tuđi SlovakL kl lmt]o veliko ogrsktft vojnega posojila v svoji posesti. Na Ćelu društva za varstvo vojnih posojil v Opavi, ki štcje ogrom. Ste vilo 360.000 drultvenikov stoji član sedanje čeho - slovaike narodne skupščine, Podružnice društva za varstvo vojnih i>osojil prirclajo shode, ki vzbujaio mnogo zanimanja. Na shodlh, kjer preda-vajo odlični finančniki o važnosti vpraša-cia vojnih posojil. sklepajo se resolucije* v katerih se vlada pozivlja, da se zavzame za prevzetje posojil. V nekaterih me stih so se resolucije predložile okrajnim glavar-jem s prošnjo, da jih prii>oročilno pošljejo v Praso In več okrainlh glavarjev je pri takih prilikah »javilo, da sojlasajo % stav-lienlmi zahtevami. Čeho - slovaška vlada v začetku ni označila svojega stališča na-pram vojnemu posoJUu. Izogibala se Je lz-rccni Izjavi, ker tuđi med Cehi obstoia struja, kl nasprotuic prevzetju posojlla, če$, da so se sredstva »pridohljena s poso-Jll!, uporabljala proti Čehom. To mnenje zastopajo na pr. čeho - slovaHđ legijonar-}i. V zadnjem času pa je čeho - slovaška \!ada svoje staliSČe Irremenila. Ker se je razpisalo novo državno posolilo, je bilo treba ljudstvo pomiriti zaradi nsode vojnih posojil in tako vzbuditi razpoloženjt za večjo udeležbo pri podpisovanju novega posojila. Pred razpisom tega posejila le čeho - slovaški finančnl mlnister Sortntag dne 7. februaria poklical k sebi urednike prasTdh listov, da Jim pojasni posojline po-goje. Pri tei priliki je omenil finaneni mini-ster, da hočejo državljani, predno podpi-5e!o novo posolilo, biti na jasnera o tem, ka i bo usoda avstrijskih vojnih posojil. Ceho - slovašVa vlada, Je rekel minister ?onntag. se zaveda, da se to vprašanje ne 5Tie resiti niti z narodno?tncRa niti s stranka rskega stallSča, temvefi samo z držav-nega, to )e z sospodarskesa in flnančneg« s*aH5ča, Iz'avfl je, da finančno mfnistrstvo vpra§anJe temeljito proučuje in da se bodo predlogl o vojnih posojllih predložili narodni skupSčini. Po besedah ministra Sonnta-ga namerava vlada predlagati priznanje io vnovčenje vojnih posojil v dveh stopnjah. Podrobneje o načinu, kako bo postopala, se pri tej priliki ni tzraziU pač pa je pozneje nekeniu uredniku »Lidovih Novin« omenil, da se bodo v prvi vrsti priznala vofna po-sojlla delavskih zavarovalnic proti nezgo-dam, bratovskih skladnje, hranllnic, bolničkih zavarovalnie, občekoristnih zadru«, ekrajev, obCln in nedoletnlh sirot. 0 vnov-Cenlu vojnih posojil, ki so iih podpisali drugi državljani, pa bi določala po minl-strovem mnenju sele novoizvoliena narodna skupščina. Izjava flnanfinega ministra Sonntaga pomeni sfeer važe« uspeh rfea« nja sa varstvo vojnih posoill ni t>a pomirila zasebnih lastnikov vojnih pMJil. Zato sa društva za varstvo vojnih posoitt započela | novo akcijo in zahtevala, da naj se vsa vojna posojila fcrezpogojno prlzaajo. Ceho - slovaška vlada se dosedaj 5e ni odločlla, naj li te vprasani« vujneja po-sojili re$l že po »časni narodni skupštini tH po naroda! sJnpieM, U m bo krcam teca oiasaca terolln. ZuOmivo J«. kikfao ttalllBt jivnk praška trgovtte sbornta napran vpra4»-nju vojnih posolU. Na vpraUnii« at»vU«M od druitva sa varstvo vojnih potojfi H oamrt^ Izjavila sled*£«; i. N«prUnMUii« vojnih posoltl bi Imelo po mneiiju v«tb udeležencev razgovora o vpralanlo vojnih posojil mdč^vaUn uClnak ne le za vse pri-zadate, ttmvftč tuđi za ćelo državo, če hl se vojna posojila proglasila kot nlčvredna, hi si drlivi skodovala na ugledu li kreditu v inozemstvu, Priporoča se primino prevzetje posojil d, Fopolao priznanja vo|-oJh posojil bi državne tlnanc« preobčutno oškodovalo. Nihčc ni prtčakoval, da se bodo vojna posojila v Dolnem obaecn. to ft brez prikrajšanja nominalne vrednosti in obresti priznala. Ob previetju posojil bi bilo prlporočati prlmemo znliinit nominalne vrednosti in obresti. 3. Izvedenci praške trgovske zbornice so sicer mnenja, da je pravično, če se deta pri priznanju razlike med lastniki obveznic vojnih posojil, tzratajo pa bojazen, da bi razlikovanje ne bilo izvedUlvo, ali da bi bilo tako težavno, da bi bilo vse delo otef-kočeno v Škodo driavnih Interesov. i Zdruienje nemskih bank v Pragl pa Je oddmlo to - 1« mnenj«: 1. Unlčenje vojnih posojil smatramo kot nelzvedljlvo, ker bi bila njesova posle-dfea nepregledna gospodarska kriza ter omajanje državnega kredita na znotraj In na zunaj. 2. Popolno prevzetje bi ne olkodovalo znatno čeho - slovačke države. Vojna posojila so večlnoma v posest! Ceho - slova-5kih državljanov in davkoplačevatcev, kojih gospodarska moč bi se s priznanjem obvarovala, z neprfznanjem pa uničila. ozi-roma z delnfm priznanjem oma U1 a. Dalje n! prezreti psiholoSkega momenta S popolnfm priznanjem hl se državna i zavest drčavtianov dvi^nUa, taV». da bi v bodoče težVa ffm od drlave ntlo*efia bremena nosili brez ugovora 7 bolazHin pri-Čakovano oSkodovanje državne fimnČne sile bi se zravnalo s progresivno preno-ženjsko oddslo, i 3 Razlikovanje pri prevzetfu Je od-ločno odklanjati RazHčno ravnanje bi po« trebovalo o^romen in dras aparat In dol-go časa. medtem ko zahteva \T>riSanJe vojnih posojil, če se hoče zaprečiti gospodarsko krizo, hitro reSftev. LDU. duboke. (Konoc) III. del. Vsakdo, ki »1 je v letih premoSenje. kakorSne si bodi vrednosti, ali premično pr<*mf>3enie v ▼r«*«!-nositi najmanj 15.000 dinarjev, mora podati o tem prijavo, pa tuđi v tem pri-meru ako sicer ni rx>dvržen uln^anja davka na vo^n? do>*i?lve. V pri i** vi mora, toftjo navesti kupno ceno nabavljene imovine. Kdor ne poda prijave o na-kupu ojri-roma netožno narna£i knpnc eeno, t^^r^ tt-- " - ' --.- r>r^mo- ženj© v koriat državna blagajne. Rarno tako je đplžan podati onako prijavo vsakdo. ki je v navedenih le-tih prođal nerjrenii^no premoženjs ka-terekoli vrednoati oziroma premično premoieni© y rrednofti najman] 15.000 dioarjev. — V prijavi ee mora prodaj- na eana nat%w*nft navo«ti. Kdor prijar« 6 kopni oani »e poda oflroma prodajno oitto netofeo ttntfll man m kaien pltčtti 50JI ontfa dft^to 0« ▼oino do-btčkt, sa k»t«r« !• Wia ovlrosia )« Imo-U biti ok»dM» draavna bUMtm^. Prijave te morajo Uvriiti ▼ rokih, ki jih bo odredtl rospod mini«*«? flnasa. Kdor davtaim oblaatim prijavi In donaa« Terodoatojno konkretno podatke, đa je kak đivčni obveznik popol-noma oiiroma vsaj deloma hotel uiti tenu davlcu otlroma pobilo trdittv ob-vesnikov, d» nimalo saht^vauih knjlg in ickaaov, dobi kot magrado tretjliio faktično vplaCaB# denarae kami, ka-tero mora obvesnik plaftati. Ime nv manitelia «• drži v tajnosti. Driavni uradniki oUnajo pravice na (0 nagrado. Davek na vojne đobičke se mora plftfati v celera kraljestvu v gotovini »11 pa v driavnih papirjih našega kra-ljesrva, katero v ta namen določi fl-i*ančni mi ni« ter. Enako »• za pUči'o lahko porabijo terjatve nanram državi, ki jih flnančni minister odobri. V svrbo lajamfcunift todnega vpla-č-^vanja davka, srne finančna uprava dviffnlti pr©r>ov«d na ramovratne t«r-jfttve plačnlka vojne^a davka, raz«n onih, po lakonu 0 moratoriju, ne da bi (iignili prava tretjih oseb. OdnoSaje med razll^nlml đenarni-nsi sređstvi. ki bo krotila na teritoriju našega, kraljestva, določa finaučni ministar. Ako bi narodno predstavništvo nm •prejelo kot davek svote, ki eo po tem Eakonu odmerjene in kot davek od državljanov zahtevane, smatralo bi te jih 2a notranie poaojilo, in bi ae jim o*i dneva vplačila priznale obresti po čl. 109 zakonu o državnem računovodstvu. To je kratka vsebina zakona, v ko* lilror zedeva nas Slovence. Kakor Je ruzvidno. Ima eakon poleq obdavčenja vojnih dobičkov ee namen kon-F-kripcije prometa z premič-n i n a rn i in nepremičninami, katerih vrednost presega 16.000 k r o n. Povod k temn je najbrl želja, da se u gotovi vrednostni prira-stek v svTho obdačenja. Iz skale davka je razvidno, da sa ni vpoštevalo nobenih strokovnih mnenj elede razvrednostitvo denarfainzmanjlanja njegove kupne sile in iz plačilnih rokov pa, da se sploh ni računalo • konkretnim! rasmerami pomanjkanja gotovine. Eno je gotovo, da bo na* okomi fl-Dančai aparat prijel in obdačil v prvi vrsti one krose in pođi ©tia, ki imajo redno knjigovodstvo, med tem, ko bo najvecji odstotek baš onih elementov, ki delujejo tajno in katerih knjigovodstvo je žepni zapisnik, tuđi 6edai od sli obdaćenju. Posebno leta 1918. in 1919. ee 3© teianririlomoogo kapitala v inozemstvu in tako uteklo ohd&£enju in finanftni davčni aparat je popolnoma brez eređstev, da r> i ta dejatva kontroUral, oziroma pravilna ocenil. Zato izražamo že v naprejj bojazen, da bo ta zakcu popolnoma neenakoznerno obtežil gospodarske kroge, dasi ponavljamo, da priznr^- virno praviftnoat ideje in potrebo pravilne izvršitve. fiospmUriki otitL — Jstm drUto ltM ▼ tirovniaki planini pod Stolom. Dne 9. maja t 1. ee vrli v hoatah pit ^irovnici (Gorenjsko) v preetorih goatilne Matič ob 3. uri po-poldoe javna dreJba kak ih 1000 m* je-Tovega in amrekovega lesa iz arenjske-g% gozda pod Stolom. Lee ae lahko ogleda vsak dan 04 3.-8. maja t. i. na lica mesta. Vta pojasnila daje načelnik Ivan Matlo v Moitah. (8) — Lov na tevno dražbo! Na bin-ko^tAi pon^doljek ob IO. uri v Zasipu pri Bledu v proatorih gaa. doma, od-dajal se bode lov sa dobo štirih let, lov je v Triglavakem gorovju in obeega približno 800 johov ter ohstoji iz div-jih koz, petelinov ta rulevcev. (3) — Likvidacija moratorija. Podpisana je naredba 0 likvidaciji moratorija v državi. Najvažnejšt točke te naredbe so: 1 Oprostitev plaĆcvanJa obresti za vse vrste dolgov iz vteh šestih vojnih let 1914. do l°J0. 3. Vsl denarni zavodi se oproste ivolth meničnih portfeljcv, kl osrožajo t tvojo dubioznostlo bančna aktiva, In so vs« ta terjatve preneso na državno llkvl-daeijsko banko. 3. Vsi liranti na vseh me-nicih f« ooroste svojih obveznosti proti drlavl, ki se preneso na Mkvldacllsko banko. Obveznosti ostanejo samo za akcep-tante, katerim «e dovoli rok Šestih let, da uredijo svoj« obveznosti. — Mednarodn« trsovska konferenca v Parizu. Na tei konferencl bodo prisotne vse interparlamentarne skupine vseh evropskih parlamentov. Konferenca bo trajala od 4. do 7. miji. Naš parlament bo fastopan 00 vseh strankah ter so odpoto-vali v Pari«: V Imenu Demokratske zajednice Dragoljub Joksimović. Košta Stojano-vlć, Mflorad Pavlović, Radoslav Agatano-vić, dr. Dušan Vasiljević, Ivan Grizogogno, dr. Fran Novak in dr Vuković; v Imenu radikalnega kluba: dr Vellzar JankoviC, dr, MomCilo Nlnčić, Čeda Kostić, Poro Jovanović, dr. Aleksa Pavčevdć in Vela Vukičevlć; v imenu skupine zuna! strank: dr.SmodUlfa hi Rlsto Jojkić: v Imenu jugo-sloven^kesa kluba: dr. Josb Hohnjec In Stanko BaniC: v Imenu republlfcanskega kluba Ja5a Prndanović; v imenu narodne-ga Muba: dr. Mate Drlnkovfć In dr. Ivo rTrnlc; v ime#iu neodvi^neM demr>krat-skera kluba Gavro Manojlović In v tmenu nacijonallstiCne stranke Dimltrije MaSić. — CeSico steklarstvo. Ste'iame na Češicem začenjajo zapet delovati. Steklar-na v Jabloncu, kler je bilo pred vojno zaposlenih do 14.000 delavcev in k! Je irva- 2ela svoje Izdelke na vzhod, Že more «©-pet Irvalati. Narožfl tniih trgovcev pa |e toliko, da se ne more vsern nstreSl. Slavonlc Tmmlgrant Bank (slov. pri* i^lleniška banka) s karjitalom 100.000 tn rezervnim fondom 30.000 dotarjev, se Je ustanovila v New Yot1cu. Predsednik lc Mihajlo Pupin. — JitiosIoviiiftJta industrijska banka S temeljno glavnico 2 milijonov kron se osnuje v Splitu. Skupščina je bila 2. maja lOJfl Zavod Je v svezi % Narodno banico v Zagrebu. — Koliko potrebu!« Italija mru vtu. Po Doročllu italfjanskih zastofjnlkov v mednarodni gospodarski komisiji v Zadi-nfcirih državth zna5ajo Italijanske potreb' ščJne surovin z% leto 1930: za bomba* 190.000 ton, volno 40.000, premo* 10 mlH-jonov, mineralno cl je 1 mili ion. za kovtae 605.000 ton. ZAdaU frtntkl cir-leoega itDl]en|a. Prlncesa Otea Palei je priobČlU v amerlškem listu .Pictorial Revi* eus« podrobnosti o zadnjih trenutkfli carjeveira življenja. Princesa trdi, dt sio navedbe avtentične, ker Jih inu od carievejra zdravnika drja. BctVJ. na, ki je sDrcmlJal carja v projrnan-stvo. Carieva družina Je bila vedno v nevarnosti pred rdečimi voJakL pravi princesa. Starejša hči, velika vojvodinja OIgra je prosila, da bi se 11 dovolilo stopiti v samostan. Njena prošnja pa ni bila uslišana, češ, da potrebuje sovjetska republika lene in zdrave deklice* da popolnl vrzeli, k! jih je napravila vojna. Reklo se ji je, da mora poravnati krivdo svojeg« očeta, ki je zakrivil smrt toliko ru« skih sinov. Boljševik! so namrefl mno?o govorili, da bi se veliki voK vodinja poročila s kakim boljSevl-Skim voditeljem. Imenoval se jfe yr\ tem Trocki, dasi je bil on že porOven In bi bilo njegovo ženo težko pridobiti za ločitev. E>ne 18. JulUa so vsto-pili v sobo, kjer je stanovala carieva rodbina trije boljševik!. Eden Iz med njih je naznaniU da so oblasti prLMe na sled zaroti in da je sovjet vsleđ tega obsodil na smrt carja, earieo* carjeviča in vse štiri princese. Car-jevič je bil tedaj star komaj 14 let, najstarejša princesa pa }e imela 22 let. Car na to naznanilo ni odeovo-1 ril. carica pa je vsa preplašena vskliknila: »Oh, moji otrocife Zdravnik dr. Botkin Je protestira! proti temu, toda eden izmed boljke-: vikov ]e potegnil samokres tn mu ukazal molčati. Velika vojvodinja, Anastazija je z jokajočim irlasom vprašala, kaj bi bili zakrivili. na kar jo je nekdo sunil, da je padla na tla,, Velika vojvodinja Otea pa je vpra-1 šala, na kak način je sklenjeno jlti usmrtiti. Povedalo se jim le, da JiH' ustrelijo. Naslednji dan zjatraj ob fX so odpeljali carja in njegovo dnižinoj v nekoliko kilometrov oddalieri Kozd, jih privezali k drevesom In boljševiški »pravici« je bilo zadošče*: no. Kaj se je zgodilo z mrtvimi tnip-r li, se ne ve. Olavnf nrednlk: Rasto Postoslemief. Odgovorni urednik: Đožlđar V o d e b, x Imate bolečine? V obrazu? V «v lem telesu? Vaše mišice jn živci Vanji odpovedujejo? Poizkusite pravi FeUcni jev Elza - fluid! Bodete se Cud|li! 4 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 1$ Ali trpfte na počasni prebavj? N^: slabem apetitu? Zaprtju? Proti temaf pomagalo prave Tellerjeve Elza - krog« ijice! 6 škatljic 18 K. Prava, želodeo! okrepčujoča švedska tjnktura, 1 stekle*; nica 15 K. Omot in poStnina posebcl' a najceneje. — Eugen V. Feller, Stobioa^ donja, Elza-trj?, šL 238. Hrvatska, Nenađna smrt nas je oropala včeraj naSega očeta Ivana Gorec v starosti 63 let Pokopali ga borno v sredo ob 2. popoldne iz mrtvaSnice na pokopališče k Sv. Križu. Vzoren oče, plemenit značaj, mož neutrudnega dela leže z njim v grob. Lahka, lahka mu bodi rodna gruda, katero je toliko ljubu, <— Vječntja Ti pamjat, oče! LJUBLJANA, dne 3. tnajnika 1920. Rodbina Gorec. Dr Zepn popravila "^ >. ***:. SI«, urar v Llvfcliasl. 3055 llrails M vcfla množina dobro olua-rllUl K njenih sodov od 600 do 800 1. Naslov povt Aaeačsl zav#4 Draro Bese-!)tkf Ljibijt«*, Caakarjev« **%r. L 30S2 im «pant ttnl. ™\ZC^ Ponudbe pod Šifro .Panil ttr«)" na AieiCtf zifođ Dragi Beseljak, LJiblliiii, Caakarjtft aalrežje B, 3053 Ihi lifihl ■M f€ niblfeni te pro-UlC PlSIIIl IIII dasta. Ponudbe na Anfrrolte, DOUui. JvOte? trf 1 IL ■ttfstr vrate t. 3062 ' fm Bakar JtiHH labr ni iUme ■trttm dat 36. apdU 1920. Spretnoga Umili S *£?. čevalnica za živino in mast v Ljubljani Kreko? trf it 10. 3094 Ufnm fftnn če mogoče s hrana Po-iHclil iDOD nudbe na upravniStvo St. Naroda pod .Tf^ovee SOM*. 3060 Proda» nm m. & b.rva^- ni Wilson Sv. Petra cesta S. 3056 1 Bar neikili ftiljn. 5J?"SS.^ Koltieju vrata 49. Rgpi "i Wi ifci/SS" Ponudbe pod š*fro „Bila aH vila* na Anon6il tavod Drago Beseljak, Llub-Ijsna, Cankarjevt nabrdje 5. 3096 Valonif krePlk» poštenih starSev, se IfljtHCl, sprejme za trgovino z me šari m blagom v Ljubljani. Ponudbe pod .Tmvlaa SO5»* na upravniStvo Slov. Naroda. 3059 taliti pitililti -"& ?£; slovenske in nemlke korespondenee. Poizve se v tgovtnt L Wanek, Sv. Petra cesU It 19. 305S Mm b*u sestavijeno iz novih de-K Uli lov in popolnoma novo pncvmatiko. Poizve se pri Jelke Par-Ua staaevaajska skaplsa Objekt IV, it 17. barakt Sp. iilfca.________________3057 Kuni se Mm zeiile VJZ$ ga ali luincga kolodvora. Ponudbe pod .Zemljliče 3085" na uprav. Slov. Nar, Iffo fe iivilia " donfl tak°J- Nasl0^ ISUS W llflljd pove upravniitvo Sto< Naroda- 306X Ropii prate branaii irepnge., Kdo, pove uprav. Slov. Naroda. 3100' Ifltnl IB veJ|a množina vreč za ogljt^ I\U|I1 li staro, navadno in Uto železo,, Ponudbe do 15. maja t 1. na tvrdkd Ivaa Lazar, lei\|araka iođastrija, Ktatiia gorica.___________^____________80N proti dobri hrani. Ponudbe na upravni« štvo Slovenskega Naroda pod: .Btrt« lovajai 3065- ____________3065 Ženitna ponuđbal . GotpodiSna, hfl posestnflea, z vao opravo In 20 tlsoč, dobra gospodlnjt. Želi v svrho ženitve znanja z gospodoq| od 30 do 40 let, kl bi Imel posestvoi službo ali kako obrt Vdovec ni izkljt^ čea. Le resne ponudee. Se mogoče t sliko, pod lifro: .Pomlal S08B" na uprajh niStvo Slov. Naroda. . 3086 i aaii^BiBaa^^BiBaBBBaaiBBa^Bia^B^BBaaaB I Potrta naJzniarne žalosti naznaojam vatm sorodnlkam, 1 prijateljem !n znancem tužno ve*t, da }• noj lakrenolubljenl, 4o» | bri soprog, oz. brat in stric, gospod Franc Sandrin tovaimr te pOkactelk pri BBUm ▼ SovM 1 v sredo, dne 21. aprila neoadoma preminul v Gorid In je bil | i sto Um pokopan. | Obenem se zahvaljujem sa oblie dokaze Iskrenega aočntja j povodom prebritke izgube mojega 4rsfega sopeofa. I Um Vrauiikl, dae 1. maja 192a asa nummm, ■•»>!§« Potrti globoke žal sporoCaiao vseoi sorodalkoai. piljaUljem li BBaaeaa pMtnfoo vast. €• Je paJ doM ola io tait, ajaaaod FRBn KUumiHn danes 80. aprrta ob pol 12. ari dopolđnt po 4M imCbI botefol v 80. leta svoje starost! mirno v Gospodu zasoaL Pagrab Mn«v nedeljo % maja 1920 ob 1«. uri i* bile ialosti StreHika uMea M. 8 li Sv Krilo. Y MuMfa«!, 3a aprila 192a ■> Sala^alaaatt m»aW ZAHVALA Za prennoge dokaze iskrenega sočutja o priliki neđotnestljive izgube našega nepozabnega soprogi in očeta, gospoda IVANA KRULCA za nepričakovano mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Dolžnost nam je posebej zahvalili se ravnatejstvu in profesorskemu zboru tukajšnjega učiteliiča in vadnice ter toliki mladini la korporativno udeležbo pri pogrebu, dalje darovalcem krasnih vencev in cvetja ter pevskemu zboru xa tolaicči žalonki. Globoka žal. družina Krutec *• *****_____________ .SLOVENSKI NAROD« dne 4. maia 1920. 100. Stev. ■ Tuinim srcem naznanjamo vsem prijateljem ta znancem, ■ da je nrf predobri soprog, oče, sUrl oče in zet I ANTON ŠANTEL ■ ftoL sretnik in profesor t p. ■ danes ob pol 3. uri pop. po kratki bolezni brez vseh bolečin I ■ sladko za veđno zaspal. I I Pogreb predragega pokojnika se vrSi dne 30. t. m. ob 4. uri ■ pop. na krško pokopališče. ■ Sv. ma5a zadušnica se bo brala v torek v kr§ki farni cerkvi. ■ Kriko, dne 28. aprila 1920. I 7 o*xA ostalL SHimlsi 10 kflT9 z ^^do kozice UflltfllllJ JE lulfl Poizve se v Jer; : ovi ulici st. 15, Trnovo. 308 Mtfa Rnlba dvocevka in par ni?ki OliM mSU crnih čevljev št. 35 s roda. Več pove uprava SI. N. 307 tarefla žessha se t^e. ^S uuhno) kurjega perja. PraŠati je v Ko !zeju wata 49. 30& hAlO1ihb9 vc5*a slovenske in nemšk« ilDjvJHJRU scenografije dobi takc h*£bo pri deln. družbi .Croatia*, Go posvetska cesta 2. 307< amostalnega Kniioovodjo « £ top Koroška gospodarska družba > •kladlšču Balkan za svojo podru2nic< 7 Sinčfvasl na Koroškem. Interesent naj se ali osebno zglase ali pa vpo Hjejo svoje ponudbe pismeno. 3c6J ^amnniam Ulln enonadstropno z dve-JlllIcDJulll VliU ma stanovanjema ir rtom v Rožni dolini za vilo ali hišc ' Ljubljani z enim stanovanjem, event, prodam. Naslov: Korošec. Videm pri naj se vpošijejo na grašCino Hrib. 3076 Kupiij^m po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 IlLijif ib || lili dobi, kdor mi pripom re doblri n^zaj ukradene stvari is Ranzinger-jevega skladišna v Kolixeju. Parilo Z2znatnovan.» s črkami M. S. — Naznanila na Dr. E. flekar9 Jeseni ce, Gorenjsko. 3061 Naprodal Imcm ooifloeišo ii is, letošnja moda, ugodne cene, za mo-distinje in privatnike. — Sprejmem v modernizacijo moške in damske klo buke in slamnike EU S^mberger Đucajska c. 9. II. dvoriiCc 3066 KiipijiT^ tudi začetnika sprejmem takoj. Plač ro dogovoru Odvetslk dr« Fraoc Frlan ▼ Ljubljani, Mikloslćeva cesta At. 4. 3039 Samostojna :: korespondeoliDla:: vešča vseh pisarniških del ter izurjena strojepiska zmožna popolnomi sloven-skega in nemškega jezika ter nekoliko srbohrvaščine in če?čine bi rada p e-menila službo. Ponudbe pod .UM. S/ 3099 Ljubljana" na upravo lista. ; 09 Verziran graščm:ki oskrbnik, ki je dovršil vse kmetijske srednje sole in je popolnoma vešč sadjarstva, vinarstva in hmelierstva, se 'šče za ve-leposestvo na Spcidnjem Štajerskem Pismene ponudbe s prepisi izpričeval o dosedanjem službovanju, pod naslovom .Oskrbnik samostojna moč/3(9 ■ na upravo lista. 3090 Danilo (icrpi i i. Sorator. Presto! onssle dnilia Mm-lira Đlica štef. 10. i nrflrioismn • Zl*°. hornzo, ove«, moko, [UUdldUlil. slarlno, mast, suho meso Ltd. lUPujelDB. les, Jeleznino Ltd. litri ilntijiii tnirii na Gorenjskem se zamenjt za hiio ali vilo v Ljubljani ali naj-bližji okolici. Tozadevne ponudbe na D. Beseljak, anonč. eksped. ______________Ljubljana pod .TOVARNA 1920."__________3097 Krompirja lepega, zdravega, večjo množino ima naprodaj v komisiji a K 3.- za kg družba »BALKAN* Dunaiska cesta 33. Stranke naj prineso vreče s seboj, Oddaja se v vsaki množini. 3088 Nudimo na vagone po najugodnejših cenah v naši klavnid izdelano SUHO SVINJSKO MESO SOLENO SLANINO (&peh) i CISTO SVINJSKO MAST Nadalje nudin o mvovr tn . kaiko pi«al«o, k*nuo, |ećai«a, oves, moko in vte ostale mlinske produkte, vse franko vagon NOVI SAD SBBSKA lABUtRA BANKA B. B. 3^93 NOVI SAD. ^^9 ^fe BRJWr I^h M BMRi^^Hi N^^^_. H IH ^H ^N ^Hk ^N 8B I^H h^uSu ^N ^^m ^H^^^b bB ^8^B^B ^H ^^1 ^N ^^i INI ^^1 I skladiite I ^k na veliko na malo^B Bk l fotografskih potrebština =jj Bl^\^____Zagreb, Ilica 12.____/f^m r—~~ - ■ ■ "■...... W/* Trgovačka agentura 1 ^w koaiislonarna rađala |J ; Petar Jovia Baiaof C1 Dnigon Novi Vrbas (Bačka). | 13 Ej Kupnje 1a vlastiti racu im vrsto zemaljskih proizvoda Ud« — Posredsje kvpnja u latili ni vrlo povolfao ulove. n U Tole^rants B A J Aft 1 Ć llevlv^as. -■ Telefon br. 100. n W Osok; Telefon brel 070. 3084 ^Jl ^______________________________________^ Kupujem in zamenlam staro zlato in srebro. Velika zaloga zlatnine in briljant- v Last a delavnica. Alojzij Fuchs. Sele&trargova mL 6. 1607 Tfcf~ Proda se dobro ohrsojeao ''>: moško kolo Lončar Miha. N«t1 Uđmnt 78, I, desao. 3074 Odaak lesne tndutrlte pri Zvesl lođnstritcev ▼ fcjakljanl razpi^uje službo tajnika strokovno naobra enega, za takoj-^nil nastop. Ponudbe naj se vroS1«ejr» Od seko lesne Jodu trlje ? Ljlbljaal. $e!t«-borgova nlica 7, U. 30^9 Dr. Pavei Rvramoiić se le vru I in ordinira zopet redno od 10 do 12 đop. in 2 do 4 pop. St?ri trg 30. ^ toumm »rio ni Mia 1.1 d MMm (U. traži za Sto skoriji nastup samostalnog, vrsnog šumskog poslovodju, vjelt u manipalaciji mekanog i bukovog drveta. Prednost imadu oni, koji imadu ispit za pogon šumskih željeznica sa parom i gravitarijom u Bosni i Hercegovini. Stan bez namještaja, ogrijev i rasvjeta bezplatno, životne namirnice uz snižene cijene. Ponude sa zahtjevima i svjedočbama na gornji naslov. 3077 Pnevmatike Nadebeioi ia avto in kolesa f_f ■ViiSAnj&i Gumuevl trakovi n.illlSlIIn za trte . »sakaurstne žice J?°**"* n »« elektritne napel|»ve. DlltlPjSttP CCSID SI. ZD. |] ](a novo otvorjena restavracija TI (| BELLEVUE I 11 Slavnemu občinstvu viju dno naznanjam, da se 2 I I majnika 1.1. nanovo otvori restavracija I I *^ E*tolle^rtx©a ~- I I Postregel bom vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili, I I1 s pristnimi vini in z najboišim pivom. I 11 Zagotavljaje točno in ceno postrežbo se priporočam I ■ I Z odličnim spoštovan|em I I R. BenedetK. I IjPj^- Proti: ^ii 15J| sladkorai bolezii, bolezni jeter in Ie5ic, oteklinl želoi- ^H P ca tu treves, kronicntmi katarjo želodca ta Irem, 1 ^H želočcnemo kamena, hemeroiftom in boUai mehirja, ^H pitiki ii Bebelosti, je naiioljJe sredstvo mravu ^H ziravilna mineralna vria „rogaška slatina11. ^H Rogaška slatina ■ nafvečje In najmodernejSe zdravilišče v Jugoslaviji, hidiotc- ^^M raoiia, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za zdravtjenje, ^^M kopell 1 oglllkovo kUUao, solne, smrečne, parne, zračne, ^^M solnčne kopeli In kopeli z vročim zrakom. ^^H VojaSka godba (42 mož med njimi absolvlrani konservatoristl). ^^H L Za vsakovrstne zabave }e priskrbljeno kakor v naj več j ih J ^^M svetovnih zdrivllllčih. (Umetni3ki koncerti, tombole* plesni ^^B ^ venčki, glediliške predstave, kino. izleti itd. — fMt|a od ^ ^H r* U maja «0 18. oktobra lttO. ^ ^H Izplacila v Avstriji tor brazplatiM Informacijo vMh vrst prasfcrM na|kiilantiM|* za trgovine Allgem. Handels-u.Gewerbebank _______________Grax, JakominiplaU Nr. 23.________________ I Jadransko hotelsko in kupallino dlon. društvo I Suiak-Reka, Zvonimirova ulica itev. IO2. t*T tastnlk ■lodatih faotoloT la »a»otorilo¥8 ~mm_____________ Hotoi P«n9ion Sanatorij in veliko mor- Palače - Hotel „imuni« sko kopalilče „MHAlIAmB^ .IMFKRta," O^«Mf«, „mAMfi" CHkteala. | | CrifcTeiict Tritfai iittnrl 11. | Hotel-Pensi >nmmorsk . I Vs hoteli in sanatoriji so rajmoderneje z vsem Hotet-^ension kopali^e JUUT kSal-hka konfortom ureieni. - O-krba izvrsna. — Otvor- „SAff-MAmUfO" Telefon „rerurb 2-14. W} ^Z* celp leto. - V^e .naroCbe PJJ1«™* J«; m TiBfMski TU. iitirir. 5. Lb^hmmh^hhh^i^-mi^mJ daie pojasnila za Crikvenico: uprava hotela ' —^^^ J ■ ■ .Mlramare* v Crikvenici: za Novi: uprava hotela ■ u** p^.u« i. «nir- I Hotei-Pension i» tnorsk*. .Sao-Mtriaa" v Novom: za Sušak; Središnji wcđ dm- n«tei-Peafi«a ia velik« kopatitte .išMMšMm ttft, Srtat-tcka. Naslov za brzojave lairu mtnk% kttaMtte Mu„ o—trala laaak^Mak«, aiwrtn Hwjw ftw. Hl | .USAHJ' n*i\ Tlaoddtokl sl m | a a Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor^n Ifirlv^nClf a ll9lil/3 Krani. Ljubljana, Maribor, Metko- JCilll Cil la#l\Cl UQI II\Q w!6, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge Zadar, Zagreb, Trat, Wion. vlojie pod najngodneiSmi pogoji. Jr Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v .. x i «^ ..taMAMiiM mmh tu- in inozemstvu. J ^PrevKaaa m aančao poala poi ■a|BajaiM|i«i potap. ^ f*0*m la Ifcfc Mmatm tUkumi "" TitoMrttirt ihrl inlfimrrf Vrt-tfln ^Trtlrr