628
zelo ustregel svojim rojakom, da jim je v lini knjiici podal opis in zgodovino rojstne upnije. V poljudni domai besedi opisuje kraj in ljudi, pripoveduje zgodovinske rtice po virih, ki jih je nael v upnijskih arhivih na Trsteniku in Preddvorom in v arhivu knezo-kofijskega ordinarijata v Ljubljani, pove, kakni sta cerkvi in kakna je ola in podaja ivoto-pisne rtice o duhovnikih in uiteljih, ki so delovali na Trsteniku, kakor tudi o bolj znanih Trstenianih. Knjiga pa ima tudi mnogo splono zanimivih podatkov. Med trstenikimi rojaki opisuje Nikolaja Bleiweisa, ki je bil stari oe naemu slavnemu dr. Janezu Bleiweisu, in precej obirno P. Placida Javornika, ki je v naem slovstvu znan kot znamenit pisatelj. Prav zanimive so rtice o rokovnjaih, o tem, kako so dorasle mladenie lovili za vojako slubo, o skupnih procesijah i. t. d. Knjiga je sestavljena jako skrbno; krajevna in osebna imena niso brez vanosti za slovenske jezikoslovce, vse delo je pa lep prispevek k zgodovini ljubljanske kofije.
Nemko pisano delce, a po vsi pravici je oznanimo tu med slovensko knjievnostjo ! Profesor Jagi je v posebnem izdanju dal natisniti iz Archiv fur slavische Philologie", XXV. Band od 554. do 564. strani razpravo o. Stanislava krabca: Zum Gcbrauch der Vcrba pcrfcctiva und imperfcctiva im Slovenischen." Na elu spisa je doprsna slika o. Stanislava s ponatisnjenim lastnoronim podpisom. Kratko, jedrnato pisano razpravo pojasnujejo mnogi primeri. Za vrednost spisa govorita dovolj imeni izdajatelja in pisatelja. Ker je najveja mo in prava lepota naega jezika ravno v glagolu, zahteva ljubezen do lastnega jezika in nekoliko gotovo tudi hvalenost do uenega jezikoslovca krabca, da se s to razpravo seznani vsak izobraen Slovenec, posebno pa e gg. pisatelji in asnikarji. O. S. Z
POLJSKA.
Jan Fr. Magiera. Slovrianie (Narodi in njih knjievnost). Krakow 1902. Naktadem redakcyi Prawdy". Str. 54. Cena 20 h.
Poljski tedenski asopis za preprosti narod, Pravda", je lani zael izdajati poune knjiice za ljudstvo. Najprej je izla knjiica o Slovanih, poljskemu narodu gotovo jako potrebna. Pisatelj te knjiice (gimnazijski profesor) je v glavnin potezah dobro prouil zgodovino,
knjievnost in sedanje razmere slovanskih narodov. Najve mu je pa koristilo, da je sam potoval po slovanskih deelah. Tudi nao domovino je obiskal. Zato je to poljudno knjiico napisal prav zanimivo in ivo, tako da jo bode tudi navaden lovek rad ital. Na koncu je jako lepo, primerno in pogumno opisal stalie, nalogo in dolnosti Poljakov v Slovanstvu.
Knjiica prav ob kratkem pripoveduje zgodovino, znaaj, gospodarske, politine in druge razmere slovanskih narodov; v drugem delu pa v glavnih potezah narta pregled slovanskih knjievnosti. Prvi del se je pisatelju prav dobro posreil; pisan je jako preprosto in poljudno, a obenem tudi jako zanimivo in pouno. Drugi del (v knjievnosti) je pa, vsaj po nai sodbi, mnogo slabi in nepopolneji. Pisatelj si je sicer izbral jako sreno in edino pravo metodo : ne nateva namre mnogo imen, ampak opie le nekoliko najboljih in najbolj znailnih zastopnikov posameznih slovanskih knjievnosti. Vendar se mu je ta izbor malo ponesreil; tudi citati iz slovanskih pesni niso kritino izbrani. Izmej slovenskih pesni, iz katerih po nekoliko verzov citira, nima nobena posebne pesnike vrednosti; in vendar nam ne manjka dobrih in lepih pesni, katere v malo verzih zdruujejo veliko pesnike lepote in razodevajo slovenski znaaj.
Pisatelju moramo priznati, da pie objektivno, nepristransko. Celo ko govori o Rusih, ne zaide v oni pristranski ton, ki je posebno v poljski poljudni knjievnosti jako razirjen in morebiti ve koduje Poljakom kakor Rusom. Nekoliko pristranske sodbe o Rusih najdemo pa tudi v tej knjiici. Na str. 5. pie, da je velikoruski jezik Poljakom zato teko umeven, ker ima jako mnogo mongolskih izrazov. Kdor le nekoliko pozna velikoruski jezik, ta ve, da ima velikoruski jezik tako malo mongolskih izrazov, da o ,tem ne moremo niti govoriti. Cele knjige lahko preitate, da ne bodete nali niti enega mongolskega izraza. Da so se Velikorusi v nekaterih pokrajinah nekoliko pomeali z mongolskimi in finskimi plemeni, tega ne tajimo, dasi se stvar, posebno od poljske strani, navadno smeno pretirava. A da bi bil ruski jezik tako pomean z mongolskimi izrazi, da bi bil zaradi tega teje umeven, tega nikakor ni mogoe trditi; kaj takega more trditi le narodna strast ali pa nevednost. Osebno smo se prepriali, da tako govore najraji oni Poljaki, ki ruskega jezika ne poznajo. Tudi na pisatelj je s svojo opazko pokazal, da ruskega jezika ali sploh ni ne pozna ali pa le jako povrno. Podobno pri-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si