PRIMORSKI DNEVNIK
jS^STHST - Cena 35 lir
Leto XVIII. - St. 123 (5207)
TRST, petek 25. maja 1962
USPEŠEN AMERIŠKI POIZKUS S KABINO <ZARJA VI!>
Scott Carpenter je trikrat obkrožil Zemljo in je s kabino srečno pristal na oceanu
Na morju je pristal nad 300 kilometrov od predvidenega kraja in so ga našli šele čez eno uro - Motnje pri napravah za usmerjanje kabine
Astronavt Scott Carpenter v vesoljskem kombinezonu
CANAVERAL, 24. — Danes ob 13.45 Je drugi ameriški Scott Carpenter odletel v vesolje s kabino «Zarja-|(^ ’ trikrat obletel Zemljo in nato srečno pristal na oceanu. 'S>id so ga PrePelJali s helikopterjem na letalonosilko «In-
!i^in° so izstrelili v vesolje j It ®wto «Atlas». Sproti ko se iti^eta zgubljala v višini, je *51 n^er poročal po radiu, da 'Cparati redno delujejo. Dve in pol po odhodu je
da sta se
irN»* sporočil,______________
(^ Pogonska motorja ločila od j0 kakor je bilo predvide-llowi l®iaiu zatem je kabina
I & na tir okoli Zemlje.
|lt>j *lu zatem je sporočil, da |l| . Pdotira kabino. Ko je kabi-4*tela v smeri proti Avstrali-
nu. Med letenjem nad Atlantikom je Carpenter večkrat porabil sistem neposrednega usmerjenja kabine, to pa kot poizkus, da proučuje svojo reakcijo v času breztežnosti.
Ob 16.23 je Carpenter sprožil mehanizem, ki je potisnil iz kabine balon s premerom 75 centimetrov. Ta poizkus je bil izvršen v začetku drugega kroga okoli Zemlje. Z Woomerem pa so izstrelili svetlobne rakete, toda majhna vidljivost je astronavtu onemogočila, da bi jih videl. Carpenter je videl svetla telesca skozi okence kabine. Nekaj po 16. uri so Carpentera pozvali, naj
viralne rakete, ki so zmanjšale hitrost kabini, katera je zatem začela padati proti Zemlji Ob 18.24 je Carpenter sporočil, da leti nad Mehiškim zalivom in da sam vodi sistem usmerjanja zaradi težav, ki so nastale pri avtomatičnem usmerjanju. Za nekaj časa so zgubili stile s kabino, a je bil kmalu spet vzpostavljen. Hitrost kabine se je od 28.051 km na uro zmanjšala na 432 km na uro.
V uradnih krogih so govorili, da je Carpenter pristal na moi-ju ob 18.41. Vendar so se zaradi pomanjkanja stika s kabino začeli bati za njegovo usodo. Takoj so odredili reševalno akcijo z letali in vojnimi ladjami. 7ele po eni uri so letala opazila plavajočo kabino in čoln, na katerem je bil Carpenter. Verjetno je, da je Carenter zapustil kabino, ker je bila v njej prevelika vročina.
Takoj ko ugotovili, da
sam pilotira kabino, zato da šte-di z gorivom, ki je potrebno za usmerjevalne rakete in ki se je p-ehitro črpalo. Balon, ki ga je Carpenter spustil iz kabine, je bil privezan na kabino s tanko nitjo.
Pobarvan je bil z različnimi barvami, in naloga Carpentera je bila poročati, katero barvo bolje vidi. Pozneje je sporočil, da je najbolje videl oranžno in srebrno barvo. Razen tega je Carpenter spustil iz kabine koščke papirja različne barve. Namen tega poizkusa je bil ugotoviti možnost o-cenjevanja razdalje in ugotavljanja barv.
Ob 16.47 je kabina začela svoj tretji krog okoli Zemlje. Carpenter je sam vodil kabino, da šte-di z gorivom. Sporočil je, da sali s premikom glave ali rok lahko menja smer kabine.
Ob 18.18 je astronavt prižgal za-
iiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiihiiiihiiiiihiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiii..............................................................................n n....n m ■■ i ■■ m n ■ ■■ n i m it< i ■ ■ ■■ n ■ ■ um
opazili kabino .... v« j« astronavt rešen, so spustili z letala dva padavca, ki sta bila opremljena z večjim pnevmatičnim čolnom; pozneje so spustili še en čoln. Oba padavca sta namestila okoli kabine poseben pnevmatičen čoln, da sta preprečila njeno potopitev.
Z ladje «Intrepid» so poslali tri helikopterje in ob 21.38 se je Carpenter vkrcal na enega od teh, ki ga je nato pripeljal na letalonosilko «Intrepid». Takoj ko je stopil na helikopter, je izjavil, da se počuti dobro. Na morju je bil tir ure. Pripeljali ga bodo v San Juan di Portorico, kjer je ameriško oporišče, Tu ga bodo pregledali zdravniki.
Skupno je Carpenterov polet, odkar je odpotoval iz Cape Ca-naverala, dokler ga niso sprejeli na krov helikopterja, trajal 7 ur in tri četrt.
JUBILEJ PRIUUBUENEGA LJUDSKEGA VODITELJA
Titov 70. rojstni dan
Pozdravno pismo CK ZKJ in častno meščanstvo vseh občin FLRJ Čestitke Hruščova, Brežnjeva, Togliattija, Churchilla in številnih
državnih poglavarjev z vsega sveta
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Vsa Jugoslavija je v znamenju proslave «dneva mladosti» in 70. rojstnega dneva maršala Tita. Redke so osebnosti v zgodovini narodov sveta, ki so tako priljubljene, ki so se tako vživele s svojim ljudstvom kot maršal Tito. Zato so popolnoma razumljiva tudi čustva, ki jih ljudstvo izraža ob njegovem življenjskem jubileju.
Med številnimi drugimi izra-
zi teh čustev je pozdravno pt smo, ki ga je v imenu CK Zveze komunistov Jugoslavije izročil danes dopoldne maršalu Titu Edvard Kardelj, zatem listina vseh občin Jugoslavije, ki ga proglašajo za svojega častnega občana, in pa čestitke narodov in mladine Jugoslavije predsedniku republike.
CK Zveze komunistov Jugoslavije se je sestal danes dopoldne v novi stavbi zveznega izvršnega sveta v tevem Beogradu. Na predlog Aleksandra Rankoviča je CK skienil, da se v pozdravnem pismu na pergamentu izreče predsedniku republike maršalu Titu priznanje za vse, kar je storil v
PO PRESENETLJIVI PRIZANESLJIVOSTI DO SALANA
Ogorčenje med francosko napredno javnostjo zaradi razsodbe, ki pomeni spodbudo za OAS
Joxe: «Razsodba je hud udarec za moralo varnostnih sil» - Drastični ukrepi vlade za večjo učinkovitost akcije proti OAS - Izjava enotne socialistične stranke - Oster članek v «Humanité»
PARIZ, 24. — Mila razsodba, ki jo je izreklo vojaško sodišče proti Salanu, je vzbudila veliko ogorčenje med napredno francosko javnostjo, pa tudi v vladi sami. O razsodbi so danes razpravljali na seji vlade, ki ji je predsedoval de Gaul-le. Razsodbo so sprejeli kot «atentat na suverenost in oblast države».
Govori se, da je predsednik
de Gaulle presedel vso noč pri svoji delovni mizi, da prouči politične in pravne posledice razsodbe ter sredstva za nadaljnjo akcijo proti OAS. Razsodbo so de Gaullu sporočili, ko se je poslovil od predsednika mavretanske republike, ki je bil na obisku v Parizu. Zatrjujejo, da de Gaulle ni prikrival svojega ogorčenja.
Po seji vlade je minister za informacije Peyrefitte sporočil, da so na seji govorili o razsodbi proti Salanu in nato proučili «posle-
astronavt stopil v stik z ■ y NASA na Indijskem ocea-* """■■iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiillllliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllililliililiiiiiiliiinmiiiiiHiiiiiiiiiillliiiiiiii
Danes se zaključi stavka šolnikov Pred decentralizacijo javne uprave
*° vsej verjetnosti bodo šolniki ponovno stavkali ■ Stavke in črkovna gibanja drugih državnih nameščencev ■ Proračunska
razprava v posizsski zbornici in senatu
(Od našega dopisnika)
24. _ Tudi tretji dan stavke učiteljev in srednješol-h Profesorjev je potekel brez bistvenih sprememb; udelež-!Vu es°rjev je še vedno zelo visoka (okrog 90 odst.), med-0 Je odstotek pri učiteljih neprimerno manjši (pov-Jtljf0 okrog 20 odst.), pri čemer pa imamo kraje, kjer uči-p ^sPloh ne stavkajo, druge Jj'iltf..kakor na pr. v Rimu in R 4J'ni — kjer je stavka za-IS , ..Prvi dan več kot polo-13 sifPiteljev, drugi dan stav-! m °dst., danes pa 57 odst.
!,.w? se zaključi jutri. lr^lai?lni OUDOr sindikata sred-|pUu .h profesorjev je, po po-|;'t6re tajništva, izdal soročilo, v liieieiv? *®trjuje med drugim, da I? let- kompromisno rešitev |J* ,'°š.hje leto (ki da predstavit11	žrtev	45 milijard) sa-
j.5 Shat°i da bi olajšali poravnajo VI ja: to, Pa le s pogojem,
Ir Ve , v' celoti sprejme za-I? ža ®'ede prihodnjega leta: 70 I? ««o vsako točko količnika, ki Ir w v veljavi. Centralni od-liiiSii«'®8 tajništvu, naj skupno II?6 .. hdikalno zvezo prouči obit* ih'U*dikalne akcije, s katero J,tiu,? doseči omenjeni smoter *‘)Učnem razdobju šolskega
Jij, Ce»! stavkajo tudi nameščenih .‘talnega zavoda za stati-|ihijVs?h treh sindikalnih orga-■ 1» Pilit’ ker i'm niso izplačali dotto ?e , doklade. Iz istego razit, L stavkali od 28. t, m.
If*fi'ie Mija nameščenci državne |v I,!.-. Istega dne bodo stavka-nameščenci A.A.I. in L! tg^rl-asas, 29. t. m. pa vodil-|»b ^cionarji splošnega držav-|u\ J*čunovodstva. Spričo dej-Ihve današnja seja vlade ni ||i\»,?vala vprašanj, ki jih je Isindikat državnih name-]j\s ’ se pričakuje v najkraj-|:,. liv?!} stavka tudi te kategori-|sf, ti,?'n nameščencev. Isto ve-|h , za nameščence PTT, ki IS, »lavkali v prvem tednu ju-minister Spallino ne bo I k t ®a njihove zahteve do LVj?1’
Ič (i0 • ure v ponedeljek 28. t.
|? jj hočne izmene naslednjega C’ ki bajala stavka železničar-’ 0i>o.la podpirajo vse sindik^l-•aruzaoije.
Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili med drugimi tudi zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da izvede upravno decentralizacijo, s tem da prenese nekatere centralne funkcije na krajevne uprave in tudi na deželne uprave; na predlog zakladnega ministra pa so odobrili zakonski osnutek, ki poenostavlja postopek za izplačevanje terjatev upnikov države.
V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o finančnih proračunih in o poročilu ministra La Malfe. Demokristjanska poslanca Breganze in Donat Cattin sta soglašala s poročilom ministra, medtem ko sta monarhist Cuttit-tn in liberalec Marzotto napadala namene vlade. Komunistični poslanec Raucci je priznal koristnost davka na dividende in zahteval čimprejšnjo odobritev zakona o reformi delniških družb; glede poročila La Malfe je dejal, da je v njem opaziti «demokratično linijo davčne politike». Gio-litti (PSI) je poudaril, da socialisti povsem odobravajo glavne poteze vladne politike, ki jih je orisal minister za državni proračun, in potrdil, da bodo socialisti podprli vlado pri uresničenju njenega programa; poudaril je potrebo, da vlada poseže tudi na področje potrošnje, da bi vplivala na strukturo povpraševanja; prav tako je potrebno nadzorstvo nad investicijami, če hočemo preprečiti nesorazmeren razvoj na nekaterih področjih, med industrijo in kmetijstvom, zlasti na Jugu. Giolitti se je nato zadržal na odnosih med sindikati in gospodarskim načrtovanjem in pripomnil, da bodo sindikati gledati drugače na ta vprašanja, takoj ko bo znana prednostna lestvica tega načrtovanja. Ko je govoril o najbolj perečih vprašanjih, je predvsem podčrtal vprašanje šo le, električne energije (glede ka-|pa bo sledilo glasovanje tere je dejal, da socialisti zahte-
vajo spoštovanje določenega roka, nacionalizacijo pa da je treba izvesti z zakonskim odlokom), davčne politike, spolovinarstva m deželnih ustanov za razvoj.
Tudi demokristjan Ferrari Aggradi je podprl politiko gospodarskega načrtovanja in dejal, da ni v nasprotju s krepitvijo zasebne pobude v gospodarstvu, ampak jo hoče le usmeriti k smotrom, da bi gospodarski napredek pomenil hkrati tudi socialno izboljšanje življenjskih pogojev za vse delovne ljudi; dodal je, da mora to načrtovanje imeti demokratičen značaj : biti mora izraz kolektivne volje z namenom, da se gospodarskemu razvoju vtisne določena usmeritev v korist skupnosti. Razprava se bo nadaljevala jutri.
V senatu so začeli razpravo o proračunu ministrstva za obrambo. Tolloy (PSI) je dejal, da je 800 milijard za vojsko sicer prevelik izdatek, vendar pa je priznal, da je v sedanjem mednarodnem položaju nemogoča enostranska razorožitev, pa tudi nevtralnosti Italije si socialist^ ne morejo zamisliti kot razoroženo nevtralnost, ko pa Vzhod in Zahod izdajata za oborožitev več-kot Italija, in bi zato bilo nerealistično zahtevati zmanjšanje izdatkov za vojsko. Zatrdil je sicer, da bi Italija mogla izven blokov bolje prispevati k mednarodnemu pomirjevanju v Srednji Evropi, hkrati pa je dodal, da se tudi v ameriški politiki opaža v teh poslednjih časih določen pozitiven razvoj, predvsem na področju jedrske politike (odklonitev jedrske oborožitve manjšim zaveznikom ZDA), in pri tem izrazil svoje zadovoljstvo, da tudi Italija ni ravnala v nasprotju s to usmeritvijo ameriške jedrske politike. Senator Palermo (KPI) pa je dejal med drugim, da je glavno vprašanje obrambe v Italiji «najtesneje povezano z vprašanjem splošne obnove dežele, z razvojem in okrepitvijo njene industrije in z manj neuravnovešeno distribucijo». Zaključili so splošno razpravo, jutri pa bo govoril minister Andreotti, nato
A. P.
dice te razsodbe za suverenost države. za ohranitev državne oblasti in za javni red». Dodal je, da bodo v prihodnjih urah sprejeli nove drastične ukrepe zlasti na sodnem področju, ki naj zajamčijo «dejansko uničenje» prevrata in preprečitev zločinov, ki iz tega izhajajo. Sklepi so še tajni, toda objavljeni bodo v kratkem, zelo verjetno proti koncu tedna.
Kmalu popoldne se je blizu sor. bonske univerze zbralo več tisoč študentov, ki so ostro protestirali proti razsodbi ter vzklikali: «U-strelite Salana». Policija ni nastopila in ni prišlo do incidentov.
Enotna socialistična stranka je objavila uradno izjavo, v kateri je med drugim rečeno: «Režim, ki se je porodil v blatu 13. maja, si ni upal obsoditi na smrt človeka, ki je pripeljal generala de Gaulla na oblast. Predsednik republike je osebno določil sodnike tega izrednega sodišča. Toliko bolj pomembno je, da so ti sodniki bili mnenja, da je udeležba pri udaru leta 1958 predstavljala olajševalno okoliščino. Številni zločini, ki so bili izvršeni na ukaz Salana, ne bodo ostali za večno nekaznovani. Dan, ko bo francosko ljudstvo spet našlo svojo svobodo in svojo suverenos,, bo tudi dan, ko bodo ljudje, ki so onečastili našo deželo v Alžiriji, pravično plačali za vso kri, ki je bila prelita po njihovi krivdi. Za sedaj se bo sklep izrednega sodišča ocenil kot spodbujanje OAiS. Zato je potrebno, da se ljudske sile pripravijo na nova odločilna dejanja, da strejo fašistično z«roto in vsilijo mir.»
Antifašistična fronta visokošol-cev je tudi objavila protestno izjavo proti razsodbi in proti aretaciji 38 študeijtov, ki so ponoči demonstrirali proti razsodbi.
Tako desničarski kakor levičarski tisk označuje razsodbo za «presenečenje». Po smrtni obsodbi Jouhauda so bili vsi uverjeni, da bo tudi Salan obsojen na smrt. Davi so Salana premestili v zapor Fresnes. Razsodba, s katero je obsojen na dosmrtno ječo, je dokončna in proti njej ni priziva.
Tudi parlamentarna skupina go-listične stranke je objavila izjavo, v kateri izreka zaskrbljenost. V začetku pravi, da ne misli diskutirati razsodbe neodvisnega sodišča, toda pripominja, da ni Salan med procesom niti z besedo pomiloval žrtev pokolov, za katere je prevzel odgovornost v imenu svoje organizacije. Izjava poudarja privrženost skupine predsedniku republike in mu zagotavlja množično podporo za nadaljevanje njegovega dela in za dokončno likvidacijo prevratne organizacije, navzlic izrečeni razsodbi.
Na seji vlade je minister za alžirske zadeve Joxe izjavil, da bi razsodba utegnila zadati hud udarec morali varnostnih sil. Zato se v političnih krogih sprašujejo, kakšni bodo napovedani drastični ukrepi, in ali ne bodo morda usta. novili novo posebno sodišče. V istih krogih poudarjajo, da bi OAS utegnila še bolj zaostriti svojo dejavnost spričo omenjene razsodbe. Pri tem pa ji bo morda delo še bolj olajšano spričo dejstva, da so na današnji seji vlade sklenili vzpostaviti javne svoboščine v Alžiriji v zvezi z referendumom o samoodločbi. Minister za informacije je izjavil, da je potrebno zrahljati sedanji poh; cijski režim in da bodo ukinili nekatere ukrepe, zato «da bo referendum izraz iskrene ljudske volje». Sklep o vzpostavitvi javnih svoboščin omogoča ustanovitev strank ali političnih skupin,
ki se bodo lahko sestajale brez posebnih formalnosti razen navad, ne prijave prefekturi.
Važen je tudi članek, ki ga objavlja komunistično glasilo «Humanité», ki piše med drugim: «Morilec si je rešil glavo. Tisočkrat je plastik ubijal in uničeval. Tisočkrat je strojnica kosila Al-žirce in Francoze. Tisočkrat je tekla kri po alžirskih in oranskih ulicah. Za to so .olajševalne okoliščine’, je reklo golistično sodišče, ker je moč te pravice moč države, ki je bila vsiljena z udarom. Člen 16, ukazi, odločitve: cela vrsta monarhističnih ukrepov je pripeljala do ustanovitve visokega vojaškega sodišča. Ljudje, ki ga sestavljajo, so bili skrbno izbrani: vsi golisti, ki so strogo pokorni.
«Od Figeaca do Liniogesa. od Tulla do Guereta je predsednik republike zagotavljal in razglašal: .Zločini bodo kaznovani.’ Kje je kazen? Salan je lahko ubijal, plenil, uničeval; lahko je sprožil dr» žavljansko vojno... ,olajševalne okoliščine’, so rekli sinoči trije sodniki, štirje višji častniki in dva dostojanstvenika režima.» Članek pravi zatem, da je bil
proces prava tribuna za OAS, ter da so politiki in višji častniki nekaznovano odobravali Salana. «Razsodba je to, kar je bil proces. Oblast je kapitulirala. Pravica se ni uveljavila. Sodba goli-stičnega sodišča bo spodbujala prevratno dejavpost, ki ima še preveč pristašev v državi. De Gaulle se noče temu upreti. Samo ljudstvo lahko poskrbi za odgovor. Vzkliki «eselja, ki so se slišali včeraj v sodni palači, morajo odmevati kot poziv vsem demokratom, kot poziv na njihovo enotnost.»
Tudi v krogih alžirske osvobodilne fronte izjavljajo, da je razsodba «neverjetna» in da pomeni žalitev spomina vseh Alžircev, ki so padli pod svincem Salanovih pristašev, in je tudi žalitev za samo francosko ljudstvo ter pomeni spodbujanje OAjS, da lahko nemoteno deluje.
O dejavnosti OAS so govorili tudi na današnji seji francoske vlade in ugotovili, da se je v Oranu položaj izboljšal, toda znatno se je poslabšal v Alžiru. Včeraj so fašisti ves dan ubili 38 ljudi, ranili pa 53. Danes so nadaljevali svojo zločinsko dejavnost in padle so nove žrtve.
svojem življenju za delavski razred in ljudstvo Jugoslavije.
Člani CK so stoje pričakali predsednika republike, ko je kmalu zatem v spremstvu Edvarda Krrdelja vstopil v sejno dvorano. Vidno ganjen je Edvard Kardelj prebral pismo, v katerem se obuja spomin na Javno in naporno borbo, ki s» je začela leta 1937, ko je maršal Tito prevzel vodstvo partije, pa do današnjih dni. «V Tvoji osebnosti — ugotavlja CK ZKJ — vidimo takšnega političnega voditelja, kateremu so interesi socializma pri nas in na svetu nad vsem, kateremu je odgovornost med ljudstvom osnovno merilo za vse ravnanje, kateremu je borba za srečo in bodočnost delovnega človeka smisel življe-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiimtiiiiiitiiiMiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiitiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sporazum o izjavi proti vojni propagandi
ŽENEVA, 24. — Sovjetska zveza in ZDA so se dejansko sporazumele o besedilu skupne izjave, ki obsoja vojno propagando. Izjavo sta pripravila predsednika konference Arthur Dean in Va-lerijan Zorin, predložila jo bosta na jutrišnji seji posebnega odbora, ki razpravlja o tej zadevi.
Na današnji plenarni seji so nadaljevali razpravo o splošni in popolni razorožitvi. Sovjetski delegat je govoril o drugi fazi so-
vjetskega načrta, ameriški delegat pa o prvi fazi ameriškega načrta. V glavnem sta oba ponovila še vse dosedanje argumente. Seja se bo nadaljevala jutri.
Stavke v Španiji
MADRID, 24. — Uradni list objavlja danes dekret o zvišanju cene premoga. Namen tega je dobiti sredstva za zvišanje mezd ru-
DANES
Američan Carpenter Je četrti astronavt na svetu, ki je obkrožil Zemljo in »e srečno vrnil nanjo ter s tem prispevat k človekovemu osvajanju vesolja. Zato Je ta vest tudi najvažnejša novica včerajšnjega dne, ki pa hkrati dokazuje, kako Je mnogo bolj važno in plemenito tekmovanje med ljudmi za spoznavanje človeku neznanih svetov kot pa razprtije na Zemlji, ki so skoraj vedno pripeljale do strašnih katastrof in ki bj utegnile imeti v sedanji atomski dobi za posledico uničenje našega planeta.
Med take razprtije spada tudi alžirsko vprašanje in v zvezt z njim predvčerajšnja dejanska o-prostitev voditelja morilske organizacije OAS bivševa generala Salana, kajti, kot Je zapisal nekj levičarski list, pomeni Satanova obsodba na dosmrtno ječo isto kot oprostitev. Oproščen pa Je bi| zato, ker so mu priznali olajševalne okoliščine, ki niso nič drugega kot de Gaullova pisma, ki je Salana pooblastil in spodbujal, naj stori tisto, kar Je storil.» Tako poudarja omenjeni list in nadaljuje: «Groteskni proces v Parizu dokazuje, da ]e bil na njem dejansko en sam protagonist: ta pa ni bil Salan ali njegov branilec, ali Javni tožile« ali predsednik sodišča, temveč de Gaulle.» Toda po poro-lih iz Pariza, je bil prav de Gaulle tisti, k! Je bil med naj-bol) presenečenimi zaradi nepričakovane razsodbe in Je baje
vso noč proučeval politične in pravne posledice razsodbe ter sredstva za nadaljnjo akcijo proti OAS. Te posledice se tičejo suverenosti države, ohranitve državne oblast: in Javnega reda. Vlada, ki se je sestala zaradi razsodbe, je sprejela drastične ukrepe za preprečenje nadaljnjih zločinov. Napredna francoska javnost je izrazila svoje ogorčenje in proteste z vzkliki «Ustrelite Salana». Minister za alžirske zadeve Joxe pa je kar odkrito povedal, da bi razsodba utegnila zadati hud udarec morali varnostnih sil. Salan je torej lahko ubijal, plenil, uničeval, toda degaullovsko sodišče mu je kljub temu priznalo olajševalne okoliščine. To Je žalitev spomina vseh padlih Alžircev in žalitev za samo francosko ljudstvo, ker pomeni spodbujanje OAS, da z zločini lahko nemoteno nadaljuje.
Iz Ženeve pa so sporočili u-godno vest, da sta se SZ in ZDA dejansko vendarle sporazumeli o besedilu skupne izjave, ki obsoja vojno propagando, toda med nadaljevanjem razprave o razorožitvi Je delegat prve govoril o drugi fazi svojega načrta, a-meriški delegat pa o prvi fazi ameriškega načrta.
Stavka italijanskih šolnikov, ki te bila uspešna tudi včeraj, se bo dane« nadaljevala in zaključila. V ponedrUek pa. bo stavka železničarjev in kme*i>sk'a delavcev. ki bodo stavko nadaljevali tudi v torek.
darjem. Domnevajo, da bodo mezde rudarjev zvišali od 25 do 30 odstotkov.
Po podatkih, ki so jih danes dobili iz Ovieda, ni objava dekreta o zvišanju cene premoga vplivala na položaj v Asturiji. Do sedaj
se ni opazilo, da bi se stavkajoči delavci začel) vračati na delo.
Popovič v Mehiki
CIUDAD MEXICO. 24. — Držav, ni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je prispel sinoči na uraden obisk v Mehiko. Na letališču so ga pozdravili zunanji minister Manuel Tello, zastopniki ministrstva, zastopniki diplomatskih misij in predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva v Mehiki.
Ameriške spletke proti sporazumu v Laosu
LONDON, 24. — Mac Millan je sporočil v spodnji zbornici, da je bila Velika Britanija povabljena, naj pošlje vejaški kontingent na Tajsko. Povedai je, da bodo poslali skupino letal in da so v teku razgovori s tajsko vlado o razmestitvi teh letal.
Kar se tiče položaja v Laosu, je Mac Millan izjavil, da se je napredovalo, kar se tiče sestave vlade narodne enotnosti.
Kakor poročajo iz Ranguna, bo Savana Fuma odpotoval šele jutri v Laos
Veliko razburjenje je med angleškimi političnimi krogi povzročili novica, da ameriška tajna služba «CIA» deluje v Laosu v nasprotju z navodili Kennedyja in državnega departmaja. Baje ta organizacija pritiska na generala Nosavana, naj se z vsemi sredstvi upre sestavi koalicijske vlade pod predsedstvom Suvane Fumé. Ko je ameriška vlada sklenila prekiniti mesečno pomoč vien-tianski vladi, je CIA dajala finančno pomoč generalu Nosava-na V Londonu poudarjam, da je taka politika skrajno nevarna.
nja; človeka, ki pozna samo kult resnice in socialističnega humanizma.»
Člani CK obljubljajo predsedniku Titu, da bodo vedno varovali pridobitve revolucije in da bodo kot zenico svojega očesa varovali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.
Po prebranem pismu je Edvard Kardelj dedal: «Tovariš Tito! Za nas, Tvoje soborce v revoluciji in socialistični izgradnji, nisi bil samo človek, ki je najbolj blagodejno in najdosledneje umel izraziti prav to, kar mi hočemo in smo vedno hoteli, tista stremljenji, ki so bila vedno stremljenja našega delovnega razreda in naših delovnih ljudi, naših najnaprednejših ljudi, temveč si bil prijatelj in tovariš. Te občutke prijateljstva in tovarištva sl Ti vedno negoval in vračal. In prav ti občutki so bili eden najdragocenejših činiteljev, ki so utrdili našo enotnost v vseh hudih trenutkih naše revolucije in nase socialistične izgradnje.» V znak teh občutkov in kot izraz prijateljstva in tovarištva so člani CK podarili predsedniku republike skulpturo, umetniško delo kiparja Riste Stijoviča.
Vidno ganjen se je predsednik republike zahvalil svojim tovarišem in med drugim dejal: «Eno največjih zadoščenj za mene, po toliko letih je, da ste vi vsi skupaj kot kolektiv pokazali lik komunistov enotnih in odločnih, da tudi v bodoče gremo naprej ne glede na obstoječe težave. Mi smo komunisti, ki se nikdar n.so ustrašili težav, ki so vedno, ko so bile težave največje, bili še bolj enotni.» Tito je obljubil članom CK, da se bo, kolikor mu bodo njegove urnike in telesne moči dopuščale, trudil tudi v bodoče, opravičiti njihovo zaupanje in storiti vse, da bi vsi ssupaj lahko izpolnili obljube, ki so jin dali ljudstvu.
Ob koncu je Tito poudaril, da je osnova vseh zmag enotnost misli in akcij komunistov in enotnost jugoslovanskega ljudstva.
Na pozdrave zastopnikov komun, ki so mu izročili listino častnega občana vseh občin Jugoslavije, je maršal Tito obljubil, da bo skupno s tovariši CK in vlade storil vse, kar mu bo mogoče, «da bo zgrajena naša dežela, tako kot jo naši narodi Žale, in to kljub težavam, na katere bomo naleteli». «S takšnim ljudstvom in s takšnimi delovnimi kolektivi, kot jih imamo, se lahko premagajo tudi največje ovire, ki bi se lahko pojavile,» je dejal maršal Tito.
Listino jugoslovanskih občin je izročil predsedniku republike predsednik stalne konference mest Večeslav Holjevac iz Zagreba ob navzočnosti članov CK in zastopnikov 50 občin, med njimi Beograda, Zagreba, Sarajeva, Ljubljane, Skopja, Titograda, Reke, Pulja, Visa, Kranja, Maribora, Kopra, Trbovelj, Šoštanja in Nove Gorice.
Na Titov 70. rojstni dan je bila tudi otvoritev muzeja «25. maj», ki ga je zgradila mestna občina Beograda in v katerem so v treh velikih dvoranah razstavili vsa darila, ki so jih narodi Jugoslavije in zastopniki drugih narodov poslali doslej predsedniku republike. Občinski odbor Beograda je sklenil zgraditi muzej, v katerem bi se hranili ti znaki ljubezni in priznanja narodov Jugoslavije m znaki spoštovanja vseh drugih narodov do maršala Tita, da bi na ta način omogočil obiskovavcem muzeja, da se prepričajo o neposrednih stikih ljudstva s svoiim predsednikom.
Tito je ob svojem 70. rojstnem dnevu prejel števiine čestitke iz raznih krajev Jugoslavije in ino-zemsva. Med drugimi so mu čestitali: Winston Churchill, predsednik madžarske vlade Kadar, predsednik državnega sveta Madžarske Toby, predsednik državnega sveta Poljske Zavadcki, predsednik republike Češkoslovaške Novotny, predsednik turške republike, Gursel, kralj Afganistana, Hošiminh, generalni tajnik KP Italije Togliatti, Hruščov in predsednik vrhovnega sovjeta ZS SR Brežnjev. Togliatti izraža željo, da bi maršal Tito še dolgo let nadaljeval svoje delo za srečo narodov Jugoslavije in za stvar miru, demokracije in socializma kakor tudi za vedno tesnejše sodelovanje in prijateljstva med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom. Hruščov in Brežnjev izražata poleg želje za zdrav, je in plodno delo za blaginjo narodov Jugoslavije tudi prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi in sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo razvijali in krepili v interesu «naših bratskih narodov, borbe za mir in socializma».
B. B.
Pevka Cloe Elmo je umrla v Ankari
ANKARA, 24. — V tvojem stanovanju je davi umrla slavna pevka Cloe Elmo. Smrt je nastopila zaradi srčne kapi. Pogreb bo v soboto v kapeli italijanskega veleposlaništva. Potem bo truplo prepeljano o Italijo.
Cloe Elmo se je rodila v Lecce aprila 1913 ter je diplomirala na konservatoriju v Rimu. V času med obema vojnama se je razvila v sijajno pevko, ki je ie leta 1934-35 večkrat nastopila v Scali, nakar jo je njena umetniška pot vodila na odre največjih opernih gledališč na svetu. Pred nekaj leti se je umaknila z odrskih desk in prevzela je stolico za petje na konservatoriju v Ankari. Smrt j« prekinila njeno delo in življenj« vsekakor mnogo prezgodaj.
Vreme včeraj: najviija teruperaitiu.
ra 24. najnižja 14.9, ob 19. url 21 stopinj; zračni tlak 1003.4 pada, vetnr severozahodnlk 3 km, vlage 53 odst., nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 25. “»)»
NaŠko
Sonce vzide ob 4.36 in ®*ton* 19.39. Dolžina dneva l*-14-vzide ob 24.01 in zatone ob
Jutri, SOBOTA, 26. “»Ja
Dragica	-
UPRAVIČENA BORBA ZA DOPOLNILNO DOKLADO
Danes se zaklluči stavka profesorjev srednjih šol
Ni izključeno, da se bo stavkovno gibanje šolnikov še zaostrilo, če jim vlada ne ugodi
Danes je zadnji dan štiridnevne stavke, ki ju je v vsedržavnem merilu proglasila Medsindi-Valna zveza šolnikov, ker vlada ni pristala na zahteve sindikalnih organizacij glede izplačila dopolnilne doklade, kakor so jo že pred časom dosegli drugi državni uslužbenci. V drugih itali-jaiskih pokrajinah je stavka zajela srednje in osnovne šole, na Tržaškem pa so se stavki priključili le profesorji na srednjih in strjkovnih šolah, tako italijanskih kot slovenskih. Tudi včeraj je bil odstotek stavkajočih profe-lo-iev na italijanskih šolah v Trstu zelo visok, saj je stavkalo na i 94 odstotkov profesorjev na višjih srednjih šolah, 91 odstotkov pa na nižjih. Na slovenskih višjih srednjih šolah je včeraj *t ivkalo 70.40 odst., na nižjih pa 77 odst. profesorjev. V nekaterih šolah ni bilo pouka, ker dijaki sploh niso prišli v šolo, v drugih pa so nekateri razredi imeli nekaj ur pouka, ker se profesorji, zlasti suplenti, niso udeležili stavke. Delni pouk so imeli nekateri razredi na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu, na učiteljišču, na višji gimnaziji v Ul. Lazzaretto vecchio in na Trgovski akademiji.
Kakor smo pred dnevi že poročali, je Medsindikalna zveza šolnikov prvotno nameravala proglasiti stavko za razdobje od 18. do 29. t.m., nato je stavko odložila in jo napovedala za štiri dni, in licer od 22. do 25. t.m. Omenjena zveza pa je pripomnila, da bodo tej stavki sledile še druge, v kolikor vlada ne bi odstopila od svojega dosedanjega stališča. Vlada je šolnikom sicer nekaj obljubila, toda sindikalne organizacije nočejo pristati in poudarjajo, da je razlika med zahtevami in ponudbami še prevelika. Do sedaj nič ne kaže, da bi se spor rešil in da bi vlada sprejela zahteve šolnikov, ki se pritožujejo, da so med najslabše plačanimi v Evropi, da njihove plače ne ustrezajo kvalifikaciji, delu in odgovornosti da se jim godi krivica, ker vlada dela diskriminacijo glede dopolnilne doklade, ki so jo drugi državni uslužbenci že dlje časa deležni.
Kako se bo zadeva nadaljevala in rešila? To vprašanje zanima seveda predvsem šolnike, pa tudi starše, ki jaskrbljeni gledajo, kako se bliža konec šolskega leta zlasti za tiste dijake, ki bodo le-
nnMniHiMMuwunniiniiiiiinmiimimimtl>|>tl>wl
Solidarnost študentov s španskim ljudstvom
Krožka srednješolskih študentov «E. Curiel» in «P. Tomažič» tel univerzitetni krožek «C. Marche si» so naslovili na španskega vicekonzula v Trstu pismo, izražajoč v imenu italijanskih m slovenskih demokratičnih študentov v Trstu svoj protest proti kršitvam osnovnih pravil civiliziranega življenja španskih delavcev in študentov v njihovi borbi za priznanje osnovnih pravic, ki jih določa listina OZN, katere članica je tudi Španija.
«Mi, italijanski in slovenski študenti v Trstu — pravi pismo — izražamo našo popolno solidarnost z junaškimi španskimi študenti, delavci in ženami in svečano izjavljamo, da bomo vedno z njimi v borbi za priznanje nji-rtuih ntflmmih nravic. ki 80 Že
tos opravili zrelostne izpite. Ce se bo stavkovno gibanje nadaljevalo, bodo šli po vodi zrelostni izpiti in sam zaključek šolskega leta. Kako bodo pristojne oblasti rasile to zadevo? Stvar je zares kočljiva, a jo bodo morali rešiti.
Zahteve šolnikov so popolnoma upravičene. Tudi šolniki imajo p-avico do stavke in jim ne more nihče ničesar očitati, če morajo uporabljati to krepko sredstvo v borhi za svoje pravice. Medsin-diktlna zveza šolnikov sicer poudarja, da stavka nima političnega obeležja, toda z več strani je slišati pripombe, da bi bilo zelo koristno in potrebno, če bi šolniki in njihove sindikalne organizacije dali stavki širši pomen z zantevo, da vlada izvede šolsko reformo to demokratizacijo šole v duhu ustave. Ce bi se to uresničilo, bi bili rešeni tudi problemi slovenske šole v Italiji.
Ob tej priliki ne moremo mimo ugotovitve, da ima slovensko šolstvo v Italiji še svoje specifične potrebe in probleme, ki bi jih vsaj do neke mere rešili, če bi vlada izdala čimprej dopolnil-
ne odloke za izvajanje določb zakona za slovenske šole.
V Miljah seja občinskega odbora
Predsinočnjim se je sestal milj-ski občinski upravni odbor. Odbornik; so izrazili svoje zadovoljstvo nad uspehom zdravniških predavanj, ki jih je organizirala miljska občino v sodelovanju s tržaškimi zdravniki.
Odbor je na seji razpravljal tudi o ceremoniji, na kateri bodo miljski občini podelili bronasto medaljo za civilne zasluge. Predvidevajo, da bo slavnosti poleg vladnega generalnega komisarja prisostvoval tudi predstavnik italijanske vlade.
Odbor je tudi odobril nakup senčnikov za razsvetljavo v novem občinskem panku ter vzel na znanje pobudo RAI, ki bo v sodelovanju z občino priredil 22. junija letos na Trgu Marconi radijsko oddajo «Vaš juke-box».
V nedeljo na Proseku počastitev spomina talcev
V nedeljo, 27. t. m. ob 11. uri se bomo na Proseku ob cesti proti postaji pri spomeniku poklonili spominu desetih talcev, ki so Jih nacisti obesil; 29. maja 1944.
Spominsko svečanost z govori In polaganjem vencev organizira pro-seški enotni odbor Zveze partizanov Tržaškega ozemlja In ANPI.
F. Moiinari Pradelli ter violinist Ferraresi
Daši brez novosti včerajšnji koncert Tržaškega simfoničnega orkestra le ni obsegal del, ki bi bila posebno pogosto na sporedu. Po prijetnem Rossinijevem «Un voyage à Reims» je sledil Hača-turjanov Koncert za violino in orkester. Kakor nam je všeč, da je prišlo to delo na spored, tako nam je tudi všeč, da smo slišali violinista Alda Ferraresi ja,
svojega
odlič-
inštru-
n ega mojstra menta.
Koncert se je zaključil s Čajkovskega V. simfonijo, pri kateri je dirigent Francesco Moiinari Pradelli zlasti poudaril njeno me-lodioznost.
Tudi včerajšnji koncert se je po svoji visoki izvajalski kakovosti dostojno pridružil vrsti dosedanjih odličnih koncertov v tej sezoni.
Prireditve in objave
Gledališča
Senator Maculan včeraj odpotoval
Brazilski senator Nelson Maculan je včeraj priredil v hotelu Ecelsior zaključni sprejem, katerega so se udeležili vidni predstavniki tržaških oblasti, predstavniki političnih krogov, ' konzularnega zbora in druge osebnosti. Senator je včeraj zapustil Trst in se je odpeljal v Milan.
uiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiliiifiniiliHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiaiJirasuunuuMiHMHJuumJiiUHUHHnHiuuuHHMnnMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiMiiiiiliiiiiiiniiiiiiHiimmnimiimiiiiiiiiii
PRED VOLITVAMI ZA BOLNIŠKO BLAGAJNO TRGOVCEV
'Združenje trgovcev» se poslužuje nedemokratičnih volivnih metod
Na svoje sezname so vključili tudi trgovce brez njihovega pristanka
V nedeljo bodo volitve delegatov za občni zbor bolniške blagajne za trgovce. «Združenje trgovcev» je v tej zvezi pričelo z obsežno propagandno kampanjo, očitno z namenom, da bi jie nadalje imelo monopolni položaj pri reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo trgovce Trsta in okoliških področij. Omenjeno združenje je v svojem poluradnem glasilu «II Tergesteo» objavilo obsežen seznam kandidatov za vseh šestnajst volilnih okolišev za trgovce, za dva volilna' okoliša za reprezentante in dva okoliša za krošnjarje. Pri tem so ravnali do skrajnosti nedemokratično, saj so v številnih primerih navedli imena kandidatov, ki o tem sploh niso ničesar vedeli.
Slovensko gospodarsko združenje nam je v tej zvezi poslalo v objavo naslednji izjavil
«Podpisani Karel Pahor, sporg-čam vddstvu Slovenskega gospodarskega združenja, da me je proti moji volji, ne da bi sploh vedel, «Federazione commercianti» postavila za kandidata na volišču na Opčinah. Zato pooblaščam Slovensko gospodarsko združenje, da v mojem imenu prekliče to imenovanj e.»
Naslednje pismo pa se glasi:
«Podpisani Edvard Gruden sporočam Slovenskemu gospodarskemu združenju, da ne sprejemam imenovanja za zastopnika na volitvah s strani «Federazione commercianti», ker me je ta predlagala proti moji volji in brez moje vednosti.»
Obe navedeni izjavi potrjujeta našo trditev, da je omenjeno združenje trgovcev ravnalo do skrajnosti nedemokratično in da je imenovalo za kandidate osebe, ki ga za to niso pooblastile, odnosno ki za svojo kandidaturo sploh niso bile niti obveščene. Očitno je to napravilo z namenom, da pritegne na svoje liste glasove tistih trgovcev, ki se z njegovim delovanjem ne strinjajo in ki želijo
resnično demokratično reševanje vseh perečih vprašanj.
Prav ta do skrajnosti nedemokratični pojav potrjuje nujnost, da vsi člani Slovenskega gospodarskega združenja in ostali trgovci, ki žele resnični demokratični napredek, na nedeljskih volitvah za delegate bolniške blagajne trgovcev, oddajo svoje glasove za kandidate, ki jih je predložilo Slovensko gospodarsko združenje. Na tak način bodo najbolje pripomogli, da se splošni položaj demokratizira in da bodo izvoljeni tisti kandidati, ki bodo upoštevali resnične interese najširših slojev trgovcev.
Na ta način bodo tudi najbolje odgovorili krogom, ki ne žele po-mirjenja in mirnega sožitja in ki so se lani upirali imenovanju predstavnika slovenskih trgovcev v komisijo za bolniško blagajno trgovcev.
Slovensko gospodarsko združenje zato poziva vse člane in prijatelje naj prepričajo čim večje število trgovcev, da bodo v nedeljo prišli na volišča in oddali svoje glasove za kandidate Slovenskega gospodarskega združenja. Ti kandidati se bodo zavzeli za boljše delovanje bolniške blagajne in za priznanje pokojnine.
posredno zanimata za sestavo deželnega zakonskega osnutka.
Zasedanje komisije za razmejitev zaliva
Mešana italijansko-jugoslovanska komisija za določitev meja teritorialnih voda med Italijo in Jugoslavijo v Tržaškem zalivu, je včeraj ves dan nadaljevala z delom. Na popoldanskem zasedanju sta se delegaciji spoprijeli z o-snovnim vprašanjem, in sicer z razmejitvijo zaliva.
Včeraj je delegacija zasedala osem ur. Danes bo nadaljevala 7 delom.
ZA RAZSVETLJAVO, POPRAVILO STAVB IN NAKUPE
Občina najela posojilo 77 milijonov lir
Dodatne točke za prihodnje zasedanje tržaškega občinskega sveta
PSDI in dežela
Včeraj je prispela v Rim delegacija članov vodstev treh deželnih federacij PSDI. Tržaško federacijo zastopata tajnik Pierandrei in Giorgio Cesare. Delegacija je šla v Rim, da tam razpravlja o vprašanju deželne avtonomije v zvezi s pripravami za razpravo o ustavnem zakonu, ki se bo začela v parlamentu takoj po 10. juniju. Včeraj sta deželno delegacijo PSDI sprejela minister za zaklad Tremelloni in državni podtajnik Ceccherini, ki se oba ne-
hotuh osnovnih pravic, ki so toliko lot teptane na najbolj brutalen način, in za bolj človeške in dostojnejše življenjske pogoje.»
„--------------------m...	.......................................-■■•....ih.ii.i.ii...
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Fotografije prometne policije dopuščajo dvorno o odgovornosti
Zato je prizivno sodišče odredilo ponovno zaslišanje policijskih
agentov v zvezi s prometno nesrečo
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Nardi, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Pitassi, Campeis, Comand m Lanza, zastopnik zasebne stranke ZorattJ) bi se morala zagovarjati včeraj 38-letni Carlo Somaglino «Vidma — Ulica Ampezzo 3 ter 39-letnt Angelo Bertossi iz Talmasonsa, ki sta bila obtožena, da sta nenamerno zakrivila smrt dveh oseb ter da sta povzročila hude telesne poškodbe še neki tretji osebi.
Obtožnica je dolžila Somaglina, da je ob 15.30 nekega dne v marcu 1960 hotel prehiteti s svojim avtom Alfa Romeo 1900 avto Fiat 1100, ki je vozil pred njim, in sicer v trenutku, ko je ta že prehiteval neki tretji avtomobil. Zaradi trčenja med njegovim avtomobilom in Fiatom 1100 sta izgubila življenje Primo Paravano, župan v Talmasonsu, ter Eugenio Giannini hudo pa se je poškodoval neki Erminio Franz. Vse te tri osebe so se peljale z avtom Fiat 1100, katerega je upravljal Bertossi. Slednjega so obdolžili sodelovanja pri nenamernem umoru, In sicer zato, ker je hotel prehiteti neko vozilo, ki je bilo pred njim, ne da bi se predhodno prepričal, če ga ne namerava prehitevati kak avto ki je bil za njim. Se posebej pa so ga obdolžili, da je hotel prehitevati avto, ki je bil pred njim, ne da bi pravočasno nakazal ta manever s svetlobnimi znaki.
Do nesreče je prišlo 13. marca 1960 na cesti Videm-Morteghano v bližini kraje Pozzuolo del Friuli. Pri prehitevanju je avto Alfa Romeo trčil v Fiat 1100, katerega je sunek odbil najprej na desno proti avtomobilu, ki je bil preu njim. Trčil je vanj v levi bok, a takoj nato je odletel na levo stran ceste. Trči] je ob neko drevo ter »e nato prekucnil pod cesto. Pa-
ravano In Giannini sta bila na mestu mrtva. Franz pa je odnesel hude poškodbe, ki so mu pustile trajne posledice. Poškodoval se je tudi Bertossi.
Videmsko kazensko 60dlšče je 24. junija 1961 spoznalo oba obtoženca za kriva ter je obsodilo Somaglina na 8 mesecev in 20 dni zapora ter 2.666 lir globe. Bertos-sija pa je obsodilo na 9 mesecev to 10 dni zapora ter 30.000 lir globe. Sklenilo je tudi, da bosta morala oba obtoženca plačati odškodnino, ki jo bo določilo pristojno civilno sodišče. Zasebnim strankam je nakazalo 1,500.000 lir predujma, Franzu pa 1 milijon lir. Zastopniku zasebne stranke sta morala plačati 60.000 lir. Obema so odvzeli vozniško dovoljenje za 9 mesecev. Kazen je bila pogojna in ni bila vpisana v kazenska lista.
Včeraj, kot smo že dejali, se je začela obravnava pred prizivnim sodiščem. Takoj v začetku sta odvetnika Pitassj in Comand, ki zagovarjata Bertossija, poudarila, da sta na raznih slikah nesreče, ki jih je posnela prometna policija, razvidni dve črti na cesti, ki pa ju niso vnesli v planimetrsko mapo. Odvetnika sta trdila, da gre za hudo pomanjkljivost, kajti u-gotovitev katero izmed obeh vozil je napravilo črti, utegne popolno, ma spremeniti celotno dinamiko nesreče same ter odgovornost zanjo. Zato sta zahtevala naj sodišče zasliši še enkrat policijske a-gente, ki so sestavili zapisnik ter uradnega izvedenca. Odvetnika Campeis in Lanza sta se vsa razburjena uprla tej zahtevi. Trdila sta, da bi ponovno zaslišanje policijskih agentov in uradnega izvedenca pomenilo postaviti v dvom vse izsledke policijskih organov. Zahtevo Bertossijevih zagovornikov pa je delno podprl jav.
ni tožilec. Tako je sodišče sklenilo, da bodo ponovno zaslišali tri policijske agente, uradnega izvedenca pa le v primeru potrebe.
Pred istim sodiščem se Je zagovarjal tudi 43-letni Ugo Pulcher iz Ulice del Veltro 3, ki je bil obtožen, da je 3. februarja I960 ukradel 49-letnemu Luigiju Mau-ru iz Ulice Pietro Mascagni 8, električni brivski aparat, ki j« bil vreden 11.000 lir.
Mauro se je omenjenega dne Mia. šel v neki gostilni v Ulic; Molino a vento, kjer je razkazoval več brivskih aparatov raznim gostom v lokalu. Nenadoma je opazil, da je en aparat izginil. Poklical je takoj karabinjerje, ki so uvedli preiskavo. Ugotovili so, da je ob njihovem prihodu izginilo iz gostilne pet oseb, iki so bile že prej večkrat kaznovane. Zaslišali so vse, a štirje izmed njih so s svojimi pogledi obtoževali Pulcherja. Končno je ta priznal tatvino.
Kazensko sodišče je Pulcherja spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 4.000 lir globe. Prizivni sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo.
V otroški bolnišnici se je oparil s kropom
Včeraj dopoldne so & pridržano prognozo sprejeli na dermatološki oddelek 11-letnega Giannija Dor-liga, ki se že sedem let zdravi v otroški bolnišnici «Burlo Garo-folo» v Istrski ulici. Deček je okrog 8. ure v kopalnici neprevidno odprl prho in curek vrele vode ga je oparil po nogah ter desni roki ter mu povzročil opekline druge in tretje stopnje. Na njegove klice na pomoč so pritekle bolničarke in takoj poklicale rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico.
Mladoletni tatiči kradli v kamnolomu
Predvčerajšnjim je predsednik družbe kamnosekov v Miljah Aldo Korošec od Sv. Barbare 369 prijavil na komisariatu javne varnosti v Miljah, da so neznanci vdrli v barake kamnoloma pri Farnejih ter odnesli samokolnico, nakovalo težko 80 kg, dve železni cevi in razno orodje, v skupni vrednosti 25.000 lir. Agenti omenjenega komisariata so takoj u-vedli preiskavo in v kratkem času odkrili krivce, tri mladoletne pobaline, ki so jih zaslišali in prijavili sodišču. Pobalini, 15-letni Fausto L„ 13-letni Giorgio P. in 14-letni Raimondo C„ so priznali svojo krivdo in tudi povedali, kam so skrili svoj plen, in sicer v grmičevje blizu kamnoloma, kjer so ga agenti tudi našli.
Dnevnemu redu prihodnje seje tržaškega občinskega sveta je odbor dodal še nekaj točk, med katerimi je tudj predlog za popravilo kriškega zvonika, za kar bodo razpisali javno dražbo. Za ta dela je določenih -7 milijonov 892.000 lir; odbornik Gasparo bo predlagal imena novih ulic v mestnem predelu Sv. Vida in pri Sv. Alojzu; odbornik Puppi bo predložil v odobritev občinskemu svetu sklep o najetju 30 milijonov lir posojila pri Tržaški hranilnici za opremo novega sedeža italijanske gimnazije «Petrarca».
Županstvo sporoča, da so bila včeraj sklenjena med občino in Tržaško hranilnico tri posojila za vrednost 21.996.750 lir, ki jih bo občina porabila za nakup nepremičnin, 19.800.000 lir, ki jih bodo porabili za popravilo občinsikih stavb ter 35.000.000 Ur za javno razsvetljavo.
Pri podpisu pogodbe so občinsko upravo zastopali odbornik za finance dr. Rocco, namestnik glavnega tajnika dr. Mercante in glavni ravnatelj računovodstva dr. Ferri. Tržaško hranilnico pa sta zastopala podpredsednik odv. Jaut in namestnik glavnega ravnatelja Mussinano.
Električni tok ga je vrgel na tla
Ko je preu včerajšnjim 56-letni Giampaolo Apollonio od Sv. Jerneja 224 delal na polju blizu svoje hiše, se je neprevidno dotaknil z žico električne napeljave. Streslo ga je. pa je imel vendarle srečo, ker je padel in si verjetno samo nalomil levo ključnico in ramo, sicer bi lahko obležal mrtev. Čeprav ga je bolelo, je sam odšel domov, a ni poklical rešilnega avtomobila, ker se mu je zdelo, da ne bo hudega. Bolečine pa so bile vedno hujše in včeraj je zaprosil, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 3Q dni.
Na Trgu Goldoni je včeraj vstopila v avtobus, ki pelje v Skedenj, 77-letna Caterina Zogan iz Ul. Baiamonti 10, da bi se odpeljala domov. Imela je smolo in je padla, ko se je avtobus premaknil. Pobila se je po obrazu in si verjetno nalomila nosno kost, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti deset dni.
Poštne pošiljke časopisov v inozemstvo
Poštna uprava sporoča, da so nekatere inozemske poštne uprave opozorile, da razne italijanske založbe pošiljajo dnevne in periodične časopise v inozemstvo v zavojih, ki niso pripravljeni po predpisih. Ti predpisi določajo, da glava tiskovine ne sme biti na zunanji strani, da morajo časopisi biti pakirani med dvema lepem kama, ali pa v odprti škatli odnosno kuverti, da se jih lahko z lahkoto odpre. Qb tej priložnosti poštna uprava opozarja, da bodo
vsi časopisij ki ne bodo odposlani po obstoječih predpisih, vrnjeni pošiljateljem.
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v soboto, 26. maja ob 18.30 uri ter
v nedeljo, 27. maja ob 18. url v AVDITORIJU v TRSTU PREMIERO Erik Fos:
PLEŠOČI OSLIČEK
Mladins/ka glasbena komedija v dveh delih
REŽIJA; JOŽKO LUKES
OSEBE: Pope: Stane Raztresen, Shirki: Edvard Martinuz-zi, Plompi: Silvij Kobal, Arna-lea: Leli Nakrstova, Azalea: Nora Jankovič, Osliček...
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Mo-seolin (nasproti Avditorija)
VERDI
V sredo ob 21. uri zadnji koncert spomladanske simfonične sezone 1962 s tržaškim filharmoničnim orkestrom poj vodstvom dirigenta Massima Frecci« in s sodelovanjem pianista Massima Bogiancklna
Program obsega skladbe Haydna, Debussyja in Šostakoviča.
Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic
TEATRO NUOVO
Danes zvečer ob 21. uri igra Pianisi Glauco Deibasso. Program obsega skladbe Bacha, Mozarta, Schumanna in Beethovna.
Cene: parter 500 lir (za stalne a. bonente 300 lir), balkon 300 lir (znižane vstopnice 150 lir).
BALETNA SOLA
IN FOLKLORNA SKUPINA
BARKOVLJE
priredi v četrtek 31. maja v dvorani na stadionu «Prvi maj» ob 18. uri svojo prvo
javno produkcijo
Program obsega
točk
Zahvalni brzojavki predsednika Segnija
Predsednik republike Antonio Segni je odgovoril in' se zahvalil pokrajinskemu predsedniku dr.
Deliseju in tržaškemu županu dr.
Franzilu za voščila, ki sta mu jih poslala ob njegovi izvolitvi za predsednika republike.
n*...  	mMi.im......i.....i......mn. i.ii..imiiim,iiii.iii.iiiiiiiiiiiiiiiiiii,Miiiiimiii,i,ii,i„t||i
DREVI OB 20. URI V DVORANI PD «I. GRUDEN» V NABREŽINI
Predavanje o reformi pokojnin zavoda INPS
Podobna predavanja bo Nova delavska zbornica CGIL priredila še v drugih krajih področja
Izvršni odbor Nove delavske zbornice-CGIL je sklenil organizirati za delavce na področju vrsto predavanj, na katerih bodo predavatelji obrazložili predloge, ki jih je sestavila OGIL za reformo splošnega pokojninskega zavarovanja.
S to reformo, ki zanima vse delovne ljudi, zahteva OGIL, da se uresniči neposredni odnos med pokojninami in plačami ter da se prizna načelo avtomatične prilagoditve pokojnin zvišanju povprečnih indeksov plač industrijskih delavcev na osnovi premične lestvice.
Praktičen pomen te reforme, za katero zahteva CGIL odobritev že v tem letu, je v dejstvu, da bi s
Medna -odin cirkus «Orfel» ** ; ^
tebellu. Danes dve predstavi- .
16 15 In ob 21.15 uri.	^f
UTAT, tel. 36-372 Ih blagajna cirkusa, tel, 35-77t. rd» Nazionale 15.00 Kriminalke «** _ Wallaceja št. 2 «Umor za (Delitto per due). «Kljot l»)
(La chiave del mistero). .ntj}i 'enice 16.00 «Maclst, naJm,.uoino človek na svetu» (Maciste ,or piu forte del mondo). Technic Mark Forest.	sHi»
Excelsior 16.00 «Astronavti vo (Astronauti per forza). Bin* by, Pob Hope.	g^s».
Grattacielo 16.00 «Porgy »n”.hWinc. Technicolor. Ob zvokih Ger’ poi-ve glasbe nastopajo Sidney tier, Dorothy Dandridge. nC0. Arcobaleno 16.00 «Piknik P° ' paUl sko» (Pic nic alla francese). pfe. Meurisse, Catherine Rouve ■ povedano mladini.	viaKu*
Supercinema 16.00 «Umor na. r,arel (L’assassinio sul treno). Rutnerford Arthur Renne«- r. Alabarda 16.30 «Angeli * rev jem» (Angeli con la Pist01 Zadnje predstave.	/j/o-
Aurora 16.00 «Levi na soncu» ni al sole).	rfisord1-
CristalVo 16.30 »Nered»	yjgl.
ne). Sammy Frey, Antoneu» di. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 «Umor P° Pyjnce'1-(Assassinio per contratto), te Edwards.	-e-nlHt*’-
Capitoi 15.30 «Senilnost» <s Fr,iu Claudia Cardinale, Anthony ciosa. Prepovedano mladim. _ je Impero 16.30 19.00 21.45 «N» noč» (Tenera e la notte)-, p,rt>-Italia 16.30 «Stanovanje»	JarK
mento). Shirley Mac L*ln ' Lemonn.	„ Biti
Massimo 16.00 «Oklopnica nw‘ ityc potopljena» (La corazzar» saltare). S. Amachl, K-	(U-
Moderno 16.30 «Težko življem ^j, na vita difficile). Alberto Lea Massari.	Madf|i'
Astoria 15.30 «Marlsol, mala čanka» (Marisol la Piocoa lena),	(l/IC-
Astra 16.00 «Nepričakovano»
previsto).	reViJa u'
Vittorio Veneto 16.30 IH- Jr. Kiod-metniških filmov za b°l) y|ta>-«Veli-ko življenje» (La «r»‘ Giulietta Masina.	ene**"
Ideale 16.00 «Napad sto J" leoK>f’ (La carica dei 101),	(U»
Marconi 16.00 «Junak iz v j , gay-eroe di guerra). Tony RuSSC ’ nes Barron.
Abbazia 16.00 «Zanka» <iJ*00ved»(1<’ C. Daufin, R, Lewis. Prel'“ mladini.	u,ua (•**"
Odeon 16 00 «Italijani v	voi-
lam all’inferno). M*»)*' ska na vseh frontah.	/<}lov»"
Skedenj 16.00 «Miladl loP®vl' gaiy*"' ni delinquenti). Richard Juhe Kennedy.
Mon.
tem povprečni pokojninski prejemki, ki naj bi jih po reformi dobivali upokojenci INPS, dosegli dve tretjini povprečnih plač v veljavi.
V okviru tega programa in z namenom, da se to vprašanje pojasni zainteresiranim delavcem, Nova delavska zbornica sklicuje za danes ob 20. uri v dvorani prosvetnega društva «I. Gruden» v Nabrežini predavanje, ki ga bo imel član izvršnega odbora Nove delavske zbornice-CGIL Franc Gombač o temi; «Splošna reforma pokojnin zavoda za socialno zavarovanje INPS».
Na predavanje so vabljeni dela/ci vseh strok, ki so socialno zavarovani pri zavodu INPS
KINO ROSANDRA
. BOlJUjf
..........
PRI GRADNJI NOVE STAVBE V UL. ZUGNAGO
Smrtni padec pleskar/a i okna v tretjem nadstropju
Nesrečnežu je verjetno postalo slabo in je omahnil v globino Njegovi tovariši so prekinili delo v znak žalovanja
Na delu pri gradnji nove stavbe v Ul. Zugnano se je včeraj dopoldne smrtno ponesrečil 41-let-ni Bruno Padova« od Spodnje Magdalene 1®94. Revež je padel iz tretjega nadstropja in si je prebil lobanjo ter si poškodoval roke in noge. Sprejeli so ga s pridržano prognozo na prvi kirurški oddelek, toda četrt ure po spre-
KONGRES NOTARJEV
Včeraj dopoldne so svečano otvorili enajsti vsedržavni kongres notarjev. Na otvoritveni svečanosti je bil prisoten podtajnik za sodstvo Mannironi, ki je v svojem govoru dejal, da je ministrstvo z zadovoljstvom pozdravilo predlog zakona glede ureditve položaja notarjev, ki so ga predložili notarji sami. Po pozdravnih govorih župana, šolske-
ga skrbnika Udine je spregovoril tajnik vsedržavnega sveta notarjev dr. Froglia, ki je orisal vlogo notarjev v sedanjem razdobju. Kongres je nato izvolil člane raznih komisij, ki bodo pričele zasedati danes. Popoldne so si kongresisti ogledali Miramar. Kongresu bo v soboto prisostvoval tudi pravosodni minister Bosco.
jemu je podlegel hudim poškodbam.
V	omenjeni ulici gradi tri stavbe podjetje Bisiani iz Ul. Carpinete; Padovan, ki je bil po poklicu pleskar, pa je delal na račun podjetja Costanzo. Zaposlen je bil pri oknu in se mu je verjetno zvrtelo v glavi ter mu je postalo slabo. Spustil je iz rok orodje, se zgrudil in zdrknil ter treščil v globino. Tako je opisal nesrečo zidarski vajenec, ki je bil tedaj blizu Padovana. Ob oknu je bila lesena ograja v višini 1 m, ki pa se ni podrla. To pomeni, da se je nesrečnik ni dotaknil in da je padel v globino skozi odprtino med zaščitno desko in okenskim robom.
Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in po telefonu poklicali rešilni avto, da so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Ko je prišla žalostna vest, da je Padovan umrl, so delavci v znak žalovanja zapustili delo, Padovan zapušča ženo, dve hčerki in staro mater. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
* # #
V	Ul, Zugnano je včeraj dopoldne neki kolesar povozil 60-letno Ano Černač iz omenjene ulice št. 40. Zenska se je pobila po kolenu leve noge in se opraskala po desni roki, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti dober mesec.
Baseggiova skupina
na turneji po Istri
Beneška igralska skupina Cesca Baseggia je s sinočnjim gostovanjem v Novi Gorici začela svojo novo turnejo v Jugoslaviji, ki jo bo pripeljala v istrska mesta in na Reko. Skupina ima na progra-
mu Goldonijevi deli «La locandie-ra» in «Il burbero benefico», s katerim bo v soboto in v nedeljo nastopila v Izoli, v ponedeljek in v torek v Kopru, 3. in 4. junija pa na Reki, V ponedeljek dopoldne bo priredila v Kopru izredno predstavo izključno za šole.
Tudi to gostovanje igralske skupine Cesca Baseggia spada v okvir vedno tesnejših kulturnih stikov med sosednima državama in ga zato samo pozdravljamo z željo, da bi obojestranske izmenjave na kulturnem področju bile čim pogostejše in da bi tudi pri nas bile deležne take širokosrčnosti kot onstran meje.
Slovenski operni pevci v radiu Trst A
Danes, ob 21. uri, bo, v okviru petkovih večernih koncertov o-perne glasbe, radijska postaja Trst A oddajala prvi del koncerta, s katerim je «Društvo glasbenikov opemo-simfoničnih orkestrov Slovenije» dne 31. marca t. I. gostovalo v tržaškem «Avditoriju».
Vse ljubitelje operne glasbe o-pozarjamo na to oddajo, v kateri pojejo solistične arije primorski rojaki, sopranistka Ksenija Vidali-Zebri, basist Danilo Merlak in tenorist Miro Brajnik.
Spored obsega uverturo Rossinijeve «Italijanke v Alžiru», zaključni zbor iz F oersterjevega «Gorenjskega slavčka», a njo Zrinjskega iz Zajčeve opere «Nikola Šubic Zrinjski», arijo Lise iz Čajkovskega «Pikove dame» in arijo Lenskega iz «Evgenija Onjegina», arijo Janka iz Smetanove «Prodane neveste», arijo povodnega moža iz Dvorakove «Rusalke» in polovske plese iz Borodinove opere «Knez Igor». Koncert je diri girai Demetrij Zebrè.
0’ ■
predvaja danes 25. *• 'ryni
20. uri Cinemascope °
film:
«TRAPEZ»
(Trapezio)^ Ci»»
Igrajo: Burt Lancast*r’rMrtis, Lollobrigida, Tony Katy Ju rado, Thomas ° in John Puleo
ESISSEESU
Dne Trstu 8
roj*10
24. maja 1962 se je ‘ eB. -nU 3 otrok, umrlo Je V»1"!?' UMRLI SO: 70-lethl	i
rin, 57-letni Giuseppe	55-ie«"
74-letm| Renato ManorzM“h lusepl* Bruno Mazzaro, 79-letnl paStrovlC' C rasti, 77.letna Antonia Ohio por. Viali, 73-letn» a cr Bettinzoli por. Spoljar, 6'“ 2(jjeta terlna Valenič por. Siroto. |a p« GHiana Guidi In 72-letna loslavo vd. Viglnl.
NOČNA SLUŽBA INAM - Al Cedro, Trg Piccala, Ul. Orlanl 2; A ca Ul Giulia 1; Serravano. » i6 1» na 1; G. Papo, Ul. FelMg»
Alojz).
Razna obvestila
ob
V soboto dne 26. t°L)jv»n)e b» Pprred»v»‘. S
redi SPDT planinsko
Gregorčičevi dvorani. nor"*1 1,, dr. Lojze Dolhar o M»«' pfel»|k Mont B>lanc u ob spremiD »	r»7,,K.
diapozitivov. Po predavam laJn 1 tev nagradnih odlikovanj, 1'prVen51 movavcem za smučarsko
na Livku.	,
• * *	pjov»
* V soboto ob l7- 'iTJjjif Prir-delavska zbornica - =:. Vi* k» dila v dvorani «G. Dl_„ de*
v‘ul =Ti<nk5
o temi:	«Nujnost n y
je električne energije kega V predvidenega gospoda*6 itev voja in odsev na usUno^jn» žele Furlanija - JuhJSK»
gppT »S 2. In 3. junija Prlr*<,*s0t« z avtobusom k 1 viru ^ odPj_ Krn. Skupina za KrnA orek° , i? vila po želji iz Kobarid» f jKOtl niče in Vršna, ali iz =»°
Pen°'	sk«d»J» #
Prosvetno društvo » enodovPu
redi d,is 29. junija 1 otoč**’.. n» izlet v Ljubljano in °*n (ortn»cl d1' sovame in morebitne denJsK‘ r»; sedežu druStva v ®k d0 124-1 vsak dan od J0 3»,i|ah.	H1’
zen od sobotan in n',noroč>rn° velikega zanimanja teresentom takojšen v1>

Družina Leban 1000 lir za Dijaško
ZAHVAL*
Družina Lisjak-Volpi| ljuje vsem, ki so so4drage<* njo ob smrti njenega
Ivana Lisjaka
Trst, 25. maja 1962.
Po sledeh fašistične «nacionalne bonifikacije»
Po drugem komisarskem podpi-J že tretje raznarodovalno «selje v nabrežinski občini je '"trebno, poleg vsega, kar se je „.Preteklih dneh že pisalo, po-a*riti, da raznarodovalno na-, Oevanje datira že iz fašističnih Da lahko presodili vpra-bolj objektivno, naravnost . zgodovinski perspektivi, si Jleimo le eno takih tržaških '•znarodovalnih gonj, ki ji bo-■ 0 našli nadaljevanje in v ne-,, tneri zaključek v današnjem ,/nanju nekdanje nacionalistični iredente ob podpori Italije tl* Politične barve in, v marsi-lii» r*m P°Sledu, tudi uradne Ita-, : Obnovimo si na pr. gonjo . fašistični dobi, tik po ustreli* .slovenskih antifašistov v Ba-trj «. Takrat sta uradno glasilo »raškega fašizma «Il Popolo di ,£«««» ter Alessijev «Il Picco-jn tekmovala v razpravljanju Sl Predlogih za raznarodovanje iko *ncev na pr- v zvez' s trža-,° mestno gradbeno-naseljeval-jj Politiko. Tako je «Il Popolo ^Trieste» nad naslovom «La Mjjuioa nazionale — Espansione ‘hzia ed italianità» zapisal: ijv.?a sedaj sklenjene gradnje ijjj'ha nadaljuje s staro meto-lii»° P0!'4'*10 mestnega (t.j. ita-l«nskega) širjenja v predmestja l;u na periferijo).» V istem članic nadaljuje: «V seznamu del, ,.,se sedaj začenjajo v Trstu po let U Podestata, se kažejo tudi vj*atera, ki ustrezajo neodložlji-Potrebam, ki pa morajo sluti,' delu narodnostne izboljšave
i,	°n>fiche), za katero stremi na-■ občina*.
tfj"‘anek se nadaljuje z razmo-H, VaPjem o mestni raznarodoval-
j,	8trategiji in se pohvalno izra-0 občinski upravi takole:
'Občina je modro odločila, ko z* brezdomce dala zgraditi ICAM pri Sv. Soboti, kar
C2°8očilo, da se tudi za hrb-Sv. Sobote čuti pritisk mestic89 (italijanskega) prebivalstva,» t( Padal j uje: «Toda to gibanje tj P® sme prenehati, se zaustavi-da bi na primer dali teta vprašanju ost kakega očit-Hi kritike, zakaj ni ICAM kj5l|a postaviti v drugi kraj, iti«|š.a je treba narodnostno bolh Lrat‘> onih 119 stanovanj, ki 'OMvOče zgraditi v Ulici Leone JC*.1*. ‘i- Pn Sv. Jakobu — ij a«i. Rajon Sv. Jakoba je bil t>]( °drešen (redento) z deležem tj 0 številnega mestnega elemen-Pn * Porastom gradenj ICAM na ijjiw>ni in v Istrski ulici. Mor» H, P' bilo bolje onih 119 ljudskih IvjPPvanj postaviti v dolino Sv. r, Pa, — Timinjana... a obstajali pr>merna zemljišča na Greti •kn»' Bojanu, kjer so že druge lav lne hiš železničarjev in deve v»
>
tpjPtalu za tem «Il Popolo di tiCj te* pod naslovom «La boni-Vjt* etnica — kaj se da napravi v Trstu» navaja nekaj nalij. 8voje raznarodovalne strate-takole:
vUo *eba ie zgostiti večje šte-H(.. .mestnega elementa v pred-„ > okrog preostalih skupin tii,*0r9dcev (alloglotti). Te sku-is | Piso močno številne in jih tj mhko poistovetiti. Nahajajo V»r~. govorimo vedno o predio	•— o visoki (kraški) pla-
taù. Pomo govorili v prihodnjih ÌU, ” — v Barkovljah, v Lonjer-ta’ p Katinari, pri Magdalenah, ta, « eti' okrog rojanske doli-)ij v Skednju... Praktično presit ?le te predmestne bonifikaci-'6v -azen z deležem priseljen-(«mJ* drugih dežel Italije, pri Prj 'r bomo vedno vztrajali kot knvj.Pajboljšem in najbolj učin-• j,0l*P> ukrepu) se lahko doseže J n». Senjem' starega mesta (t.j. lijjJPfPestitvijo tamkajšnjega ita-bt‘akega prebivalstva v predla Ja, op. pisca),
.Ustrelitvi naših fantov v <kC>oi so fašisti postali bolj 'tl j,1" (p zahtevni. Tako piše tjhL Opol° di Trieste» še v sep-SovnJ}1 1930 pod običajnim na-!<» «La bonifica etnica — '(»Ij^ulia deve tornare «tutta
bi zahtevati (od Musso-H(.jj ’ op. pisca) etnično bonifica? takšne vrste, kakršna je k i,, Penita bonifikacija, ki jo ili	Kemal paša v Mali A-
Stu t ie znano> je Kemal Sfj, . P° zgloglasnih turških ifliti ih okoli Smirne dal iz-'•tjj, nekaj sto tisoč Grkov v hij pp. pisca). In to bi bila rodna pravica. Pač pa za-'talnL*1?1 da se v Trst doseli [lOfjflPjih 50.000 naših bratov iz Pokrajin, da z dobrim ita• tn elementom poselimo naših predmestij, ki so (aPa z drugorodno kugo in i° i»jna^e brate zahtevamo no-k j?“Ustrijo, ki bi jim omogoči-,^"’(jenje. V tem je pse».
'Jta zadeva izboljšave kra-SjJvanote in Julijskih Predalp, J<w,aPP° s sodiskutantom pri * n-° u>> da se ta da izvesti NtrA agrarnih temeljih... Toda i!tnune bodo jasne metode, “ roka, precejšnji kapital... HoS9Tn ne priskoči na pomoč bi o razlaščevanju, ki bi olaj-'lil fjVzem zemlje (ne v majh-*0uj er®b, pač pa v velikem ob-Non1 ho treba razpolagati z ,	milijoni.	Seveda o odo
‘odičnim razvojem poljedel-v ihJn°£da oiiveti tudi agrar-bi J1 dkstrijska podjetja in z nji-'« '■“Ustrijske in malomeščan-Pipe v manjših mestih
bfjjj ;ja, ki ga je treba boni/i-
*
j*e*ko videti, kako je trža-hp» °vinizem, ki je bil s svo-«fth ^raznarodovalnim ravna-Predhodnik fašizma in ki je '1 *°4'1 fašizmu, da je uresni-Mori?.!. raznarodovalni program, Sv*«! izselitev istrskih Itali-.('tju’ da bi jih uporabil za po-svojih raznarodovalnih pri nas. Kakor iz seda-i Pa j a vidimo, je s tem ta-,fPl Tržaškem, kot na preosta-k taiiTelu Goriške presegel tudi btog** fašistične cilje glede raz-®V*Ine politike. Namesto
«zahtevanih» 50.000 ljudi iz starih pokrajin Italije so seveda prišli istrski Italijani, in sicer
70.000	oseb in še več. S temi je postavil ne le velika naselja po vseh tržaških predmestjih s staro, metodično raznarodovalno strategijo tja proti Domju (Borgo S. Sergio), v obeh Magdalenah, Skednju, pri Sv. Ani ter v Carboli, nadalje od Rocola-Kja-dina-Sv. Alojzija do Lovca ter po vsem Sv. Ivanu do Sance, v Podlonjerju in dalje od Grete, rojanskega Verniellisa in Kolonje pa vse do Barkovelj, pač pa je segel, kar si je fašizem komaj nejasno predstavljal, na vso tržaško Kraško planoto, od naselij v Padričah in na Opčinah, preko Proseka, Kontovela in Križa do Sesljana in Štivana in to ne z milijoni, pač pa z milijardami in brez kakih izrednih fašističnih razlaščevalnih zakonov, ker je lahko po mili volji zlorabljal redne zakone o razlastitvi v nujnih primerih ali s postavljanjem izrednih občinskih komisarjev, če je demokratična zakonodaja to prepovedovala.
In tako je tržaški nacionalizem dospel na prag svojega zadnjega končnega cilja, da bi namreč rešil Trst neugodnega zem-ljepisno-etničnega položaja kot italijanskega otoka v slovenskem etničnem morju ter ga povezal z italijansko etnično kompaktno celoto pri Tržiču. Seveda je to možno s poitalijančenjem slovenskega obmorskega pasu t.j. s poitalijančenjem predvsem devins/ko-nabrežinske občine. To je izrazito prikazal takratni tržaški žu-pàn ing. Gianni Bartoli, sedanji predsednik OAPGD t.j. istrske podporne ustanove za julij-sko-dalmatinske begunce, ki kot Istran in vodja tržaških nacionalistov povezuje vse v enoten julijski revanšizem v nepretrgani vezi tradicionalnih «idej» julijske Iredente s sodobnimi gesli protikomunistične gonje mednarodne imperialistične reakcije ob postavitvi izrednega občinskega komisarja v devinsko-nabrežinski občini dne 6. 3. 1955 za podpis dovoljenja za gradnjo begunskega naselja Borgo S. Mauro v Sesljanu za 75 hiš s 300 stanovanji za okrog 1200 ital. istrskih beguncev na tem kritičnem slovenskem ozemlju, kakor je poročalo «Delo» z dne 9. 3. 1955 pod naslovom «Burna seja tržaškega občinskega sveta»:
«Komunistična svetovalka Ber-netičeva je izrazila ogprčen protest spričo dejstva, da je prav tržaški župan Bartoli dal oporo tej prbtislòVeriski gonji za netenje narodnostne mržnje z odobravanjem protiustavnih komisarskih metod itd. z izjavo, da «je treba zgraditi neprehoden jez proti slovanskemu svetu, ki neurejen pritiska na našo zemljo, da bi uničil sleherno sled civilizacije».
Jedro in razlog vseh teh silovitih italijanskih raznarodovalnih prizadevanj sta jasno razvidna iz celotnega poteka tega postopka, ki ga je podčrtala vsa slovenska javnost začenši z uradnim protestom tedanjega glasnika jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve Draškoviča, ki je ob tej priložnosti 11. 3. 1955 na tiskovni konferenci v Beogradu ugotovil s tem kršitev določb Posebnega statuta z umetnim spreminjanjem etničnega značaja ter nadaljevanjem raznarodovanja slovenskega življa tudi po sklenitvi memoranduma o soglasju, kar samo škoduje naporom za razvoj dobrih sosedskih odnosov. Zato, je rekel Draškovič, bo vlada resno opozorila italijansko vlado na to ravnanje v zvezi s tem ravnanjem tržaških oblasti.
Do konca prve svetovne vojne, t.j. do prihoda Italije v Julijsko krajino leta 1918, je bila devin-sko-nabrežinska občina vse od propada rimskega cesarstva in po preseljevanju narodov, t.j. skozi polnih 1300 let izključno slovensko ozemlje brez vsake italijanske manjšine. Celo po zaključku druge svetovne vojne, po zlomu fašizma, smo z vsem osebjem državnega aparata imeli v tej občini ie kakih 10 odstotkov občanov, ki so bili italijanskega porekla. Sele po zgraditvi begunske kolonije, «San Marco» v Stivanu leta 1955, t.j. leto dni potem, ko je upravo nad našim področjem prevzela italijanska republika, se je število italijanskega prebivalstva začelo dvigati od 22.4 na 34.7 odst. v letu 1960, t.j. po dokončanih delih prvega dela begunske kolonije «Borgo San Mauro» v Sesljanu, torej po gradbenem dovoljenju, ki ga je podpisal izredni občinski komisar dne 6. 3. 1955 v Nabrežini, ter po zgraditvi drugega dela ribiškega naselja «San Marco» v Stivanu za nadaljnjih 100 istrskih družin ter, seveda, po postopnem naseljevanju po vsej nabrežinški občini, posebno v Nabrežini sami.
Z novo gradnjo nadaljnjih 268 stanovanj v Sesljanu, to se pravi z novimi 1000 italijanskimi doseljenci, ki jih zahteva predsednik OAPGD ing. Bartoli, bi v manj kot 10 letih do pred kratkim povsem slovenska devinsko-nabrežinska občina imela že nad 50 odstotkov prebivalcev italijanskega porekla.
Z. J.
PRED JUTRIŠNJO NOVO PREMIERO
Otroške igre in njihov vzgojni pomen
Priznati je treba, da je odrskih del za otroke malo • Cledališie vendarle ni veselica • Vzbudimo v otrocih ljubezen do gledališča
...............
> ___ Ji
Prizor lz mladinske glasbene komedije «Plešoči osliček», ki bo Jutri na programu v tržaškem Avditoriju
V soboto 26. t. m. bo ti tržaškem Avditoriju spet vse živo. Naši najmlajši obiskovalci bodo polnoštevilno zasedli vsa mesta, da si ogledajo ljubko igrico «Plešoči osliček».
Njih nasmejana lica nas silijo, da nekoliko razmislimo o pomenu uprizarjanja otroških iger in o teiavah, ki so s tem povezane.
Umetniško vodstvo tržaškega Slovenskega gledališča ni tako brez preudarka planiralo v svoj letošnji repertoar kar dve mladinski deli. Vzroki so mnogo globlji. Zavedli smo se, da je nujno potrebno vzgajati naše najmlajše v resnični potrebi po odrski besedi. Nikomur kot prav otroku se vtisne v spomin nojem «predstava». Opazujmo otroke v dvorani — poglejmo njih zaskrbljene ali nasmejane ali zasanjane obraze. Oni resnično podoživljajo, kar se dogaja na odru. V svoji otroški naivnosti celo istovetijo odrsko dejanje z realnostjo. Oni ljubijo «junaka» z odra, ga nosijo nekje skritega v sebi še v poznejših zrelejših letih.
Priložnost sem imel govoriti z nekaterimi, sedaj že poročenimi
........milili.........umi..........ninnimi.....................
ZAHTEVA PO SODOBNEJŠIH POGLEDIH ZAJEMA V SZ PODROČJE ZA PODROČJEM
Različnost mnenj glede arhitekture ustvarila tri različne struje
v
Čudna strast nekaterih predstavnikov oblasti za psevdoklasična stebrišča in štukature - Arhitekti proti estetom in konservatorjem - Steklo, beton in metal prevladujejo v novogradnjah
(Poseben dopis)
MOSKVA, maj —
V Kujbiševu se je nedolgo tega zgodilo tole: izgrajena je bila nova palača kulture, načrte katere je bjl izdelal arhitektonski biro. Moderno enostavno poslopje s funkcionalnimi linijami in razsežnimi steklenimi ploskvami. Preden je s»i«rtelot biti predano svojemu namenu, se pravi pred otvoritveno svečanostjo, se je v zadevo vmešal sekretar mestnega komiteja, ki je menil: «Kakšen kulturni dom pa je to, ki je brez portala in pročelnih stebrov?» Otvoritev je bila odložena, dokler ni bil napravljen štukaturni portal in postavljeno neoklasično stebrišče z desetimi dorskimi stebri iz gipsa.
Tudi v Kaliningradu se jo mestni sovjet uprl, ko so arhitekti hoteli postaviti kulturni dom, ki je po njihovem mneniu imel biti «siromašnejši od onih
v ostalih mestih», primer pa se je rešil tako, da bi arhitekti modernemu pročelju pridali še vsaj šest stebrov in nekaj drugih okraskov.
Nekega dne smo obiskali a-tomsko mesto Dubno, ki se zdi prav kot kakšna velika zbirka kulturnih domov. Vsaka zgradba ima svoje stebrišče ter ie okrašena s štukaturami. Stopili smo v poslopje velikega jedrskega akceleratorja — stroja bodočnosti — z občutkom, da se nahajamo v nekem provincialnem gledališču:	dorska stebri-
šča, gipsaste kariatire, težke rdeče baržunaste zavese. Namesto v gledališko dvorano, smo iz tega neoklasičnega preddvora padli naravnost v halo z jedrsk'mi stroji. Svetloba na : velikim strojem, ki razbija a.< me in odkriva nove svetove, pa je prihajala iz težkih trmastih lestencev z vrstami « eklenih okra-
iiiiuimiiiuiiiiiiiimiiiiiiiitiitiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHtiiiiinmrfiiiniiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Sbisajevi učenci v Občinski
V občinski Galeriji prireja grajična šola, ki jo v sklopu Ljudske univerze vodi prof. Carlo Sbisà, svojo 2. letno razstavo. Ker so, razen enega, vsi učenci že razstavljali na prejšnji razstavi, ni težko ugotoviti, koliko so v umetniški uporabi jedkalne tehnike napredovali. Uspeh je vsekakor znaten, kar je pripisati ljubezni in skrbi, ki ju obilno posveča šoli prof. Sbisà Razstavljene jedkanice so sicer majhne, toda skupna prizadevnost učitelja in učencev je že uresničila nakup velikega odtiskovalnega stroja, s katerim bo šola šele zmogla pokazati, kaj zmorejo bolj nadarjeni posamezniki, ko se znajdejo pred zahtevnejšo ustvarjalno nalogo. Za zdaj pa si oglejmo, kaj so. ustvarili v malem in začnimo z bolj znanimi imeni, Salvarinijeve jedkanice smo že pohvalili, ko je razstavljal v «Tivoliju», ampak sedanje so boljše, v kolikor so manj kiparsko občutene. Ponte kaže v obeh kraških motivih isto prefinjenost kot v slikah, vendar pa se posebno loči v temnem odtisku «Fragment», ki ga posveča umrlemu Sircelju in v katerem grafično ponazoruje slikarsko izraznost rajnkega.
Martini se pač, kot vsi mladi, trudi vnesti v svoja dela ved lastne osebnosti. Zapušča pa čisto predmetnost in se v barvnem odtisu «Kompozicija» že informalno pretvarja. V kubistično predelanem ekspresionizmu nadaljuje Klena Meneghini tudi v jedkanicah svojo oblikovost, Duitz pa je prešel v polnejšo in kontrastno risanje naselij, ki že kliče večji format. Stalno napredujeta bivša učenca tukajšnje Umetniške šola, Zucolin Guglielmo, ki razvija svoje motive skromnih hiš v prepričljive doživljaje, dočim becci N evia doseže v kombinacijah, jedkanice z akvatinto globoke baržunaste temine noči.
Se vidneje izstopa Fulvia Croatto, ki poustvarja vse izredno umetniško, česar se loti. Dobro obetata tudi Valie in Caracolieva ter Bandi, ki je izboljšal svojo sicer asketsko črtnost. Izmed vseh je Gombač Tullio gotovo osebnost zase, vedno v iskanju neke nove tehnike, ki nosi tu ime «Oblikovni odtisi» a daje le po en izvirnik. Škrk—Korenova Zora postaja v mali «Simfoniji» prefinjeno abstraktna, v ostalih delih pa ustvarja videz, da jo mali format več ne zadovoljuje.
Preostaja tu Se skupina učenk, ki ustvarjajo več ali manj po naravnih merilih. Toda Kolarič Antonija kaže v podajanju cvetlic že precej svojstveno stilizacijo. Simpatični Dunajčanki Malabotti in Suppancich si slogovno sicer nista tako sorodni, a veže ju njih romantični temperament, ki se izraža tudi v natančno izdelanih stvaritvah Montanarijeve in Pierobonove.
MILKO BAMBIČ
HMiiiiiiiimiiiMMiiiiimiMmiiiiiiiimmiiiiiiiimiinMimiiiMiiimmiiTiilimiieiiiiioiloiileiiOMnliiiinHmiiiMiiiiiiimiiMiiiiimiiilimiiimiiiiiiiiiiimiiniiiiiiMii
OVEN (Od 21. 3. do 20. 4.) Vaši napori bodo poplačani. Zadoščenje na vseih straneih. V družini *elo prijetno vzdušje.
BUK (od 21. 4. do 20. 5.) Zanimivi predlogi, ki Jih sprejmite brez pomišljanj. V ljubezni krasno raz. paloženje.
DVOJČKA (Od 21. 5. (V) 22. «.) Neki tekmec vam bo skušal podstaviti nogo. Bodite praktični. V ljubezni ste preveč zahtevni.
RAK (od 23. 6 do 32. 7.J Urediti boste morali osnovne priprave a zahtevnejše posle V čustvih ste preveč popustljivi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8) Ce boste v poslovnem življenju togi, ne
boste zlezli nikamor. Zelo prijetne ure zvečer.
DEVICA (Od 23. s. do 22 9.) Močan pritisk s strani zainteresiranih osah. Ščitite svoje interese, V »Ju. bežni brez sprememb.
TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 10.) Zaradi novih nalog in poslov ne zanemarjajte stantìi. V čustvenih zadevah bolj malo sreče
ŠKORPIJON (o<j 24	10. do 22.
11.) Cesar se boste lotili .vse vam
bo šlo od rok. Pozabite na težave in prepustite se veselju.
STRELEC (od 23. 11 do 22. 12) Podtaknili vam bodo netočne podatke, ki bil znali pokvariti vaše Poslovne stike. Ljubosumje.
KOZOROG (od 23. 12 do 20. L) Dobro boste organizirali delo s po-močjo sposobnih sodelavcev. V ljubezni se ne zaletavajte.
VODNAR (Oa 21. 1. do 1». 2 ) Previdnost v novih poslovnih stikih. Tudi v čustvenih zadevah Je previdnost na mestu.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zelo vePko dela. tod» bolj malo uspehov Bodite iskreni In priznajte svoje napake.
skov, katerih vzrree je bržkone prišel iz bivših tarskih plei.iih dveran. Celo signalne svetilke na enem največjin edrskiii akceleratorjev na svetu dejansko niše nič drugega kot neokla« čne svetilke, odlite iz brona, okrašene s frizami in kariatidami.
Pravijo, da je nekoč N. S. Hri-ščev vprašal v neki tovarni lestencev, čemu izdelujejo -samo starinske težke svečnike. Odgovorili so mu, da starinske zato, ker še niso prejeli naloga, da lahko izdelujejo sodobnejše, težke pa, ker je bil njihov proizvodni načrt določen po teži in ne po številu ter asortimentu lestencev.
2e nekaj let se v SZ vlagajo dokajšnji napori, da bi se na področje gradenj vnesli novi,. modernejši pogledi. Vlada in centralni komite sta izdala s tem v zvezi vrsto napotil, arhitektonski biroji pa izdelali u-strezne načrte. Vse to ni tako lahko, kot bi se zdelo, zakaj odpor proti temu je velik. Krajevni organi se upirajo, češ, zakaj bi morali ravno pri njih graditi «najbolj siromašno in enostavno». Vsak bi hotel, namreč, na vsak način imeti svojo kolonado. In zdi se, da ne samo, ker pač najbolje odgova— ja določenemu zaostalemu okusu, marveč tudi, ker vidijo v njej nekakšen simbol ugleda in pomembnosti. Kot da bi neka ustanova izgubila prav ves u-gled, brž ko bi več ne imela svojega portala in kolonade.
V	zvezi s tem odporom so dvignili svoj glas arhitekti, kt postavljajo vprašanje: kdo ima skrbeti in graditi zunanji videz novih mest — arhitekti ali funkcionarji?
Linija funkcionalnosti je najprej prodrla v Moskvi. Odpravili so stebre, štukature, vaze in stebrišča z vseh novih zgradb. Toda to je pomenilo hkrati uničenje določene industrije. Cemet-ni okraski so se namreč proizvajali serijsko in na vsakem načrtu je bilo predvideno, da bo na pročelju vzidan steber te m te serije, da ima portal karia-tide te in te številke itd. In ker vse to v Moskvi ni šlo več, so proizvajavci poiskali svoje odjemalce v provinci, kjer je prišlo do pravcate poplave omenjene cementne ornamentike.
V	Moskvi je obrtniško gradbeništvo s serijsko industrializirano ornamentiko zamenjalo serijsko industrijsko gradbeništvo brez ornamentov. Ekspanzija je neverjetna: 250 stanovanj dnevno. Kot vsaka ekspanzija te vrste, pa je tudi ta rodila svojevrsten estetski problem. Nove četrti, oziroma stavbe so zgrajene enostavno in funkcionalno, ob bulvarjih, ki so široki do 150 metrov. Vtem pa ustrezna industrija ni uspela ustvariti večjega števila raznovrstnejšrh gradbeniških elementov, tako da so si vse nove stavbe bolj ali manj podobne, 10-nadstropne grdobe iste barve in oblike. Zaradi tega so esteti napadli urbaniste, ti pa industrijo, češ da proizvaja vse po istem kopitu.
Resda je vprašanje samo začasno in da industrija pripravlja nove oblike in barve montažnih elementov, toda zaradi naglice je bilo doslej postavljenih že toliko estetsko neustreznih poslopij, da bodo cele četrti za vselej ohranile pečat standardizirane enoličnosti.
V pogledu posameznih neserij-skih gradenj, so med sovjetskimi arhitekti dokončno zmagali sodobni kriteriji. Kongresna dvorana v Kremlju, razstavni paviljoni, novi kinematografi, vse to so moderne gradnje iz metala, stekla in betona. Zanje je bilo izdelano posebno sodobno pohištvo, kakršnega tovarne še ne proizvajajo, a dekoracij,« so prav tako v modernem duhu stilizirane ideje slikarjev
Nednvno smo lahko gledali fo-to-eksponate najnovejših arhitektonskih stvaritev in načrtov. Bila je to zbirka dokumentov o radikalni preusmeritvi k modernejši arhitekturi in urbanistiki. Izzvala pa je ne samo odpor provincialnih ljubiteljev «stebrovja», marveč tudi zelo resne kritike estetov in konservatorjev. Ti so se postavili proti «razbijanju zgodovinskega lika Moskve», pri čemer so navedli vrsto zgodovinskih spomenikov, cerkva in palač, k: so bili pri graditvi novih širokih prospektov porušeni, kakor tudi vrsto takih, ki zaradi zapuščenosti propadajo, ali pa so spremenjeni v skladišča in podobno.
Odgovor je bil oster. Najuglednejši arhitekti so se postavili na stališče, da je politično nevzdržno, da bi se ves razvoj in življenje Moskve podredila ohranitvi njenih spomenikov in starin, zakaj izgradnja, pravijo, predstavlja takšno področje človekove dejavnosti, kjer se ne rešujejo samo inženirsko-tehnič-ne in estetske, marveč predvsem družbene naloge. Pravilna reši-
tev zahteva razvoj mest v cilju izgradnje najboljših pogojev za življenje ljudi bodisi, kjer ti delajo, bodisi, kjer imajo svoj dom ali kjer bi se hoteli razvedriti.
In tako so se ustvarile v tem pogledu tri struje:	eni pri-
padajo ljubitelji starih ruskih spomenikov, drugi oni, ki so za stebrišča in štukature, tretji moderni arhitekti in urbanisti.
Za tujca bi bilo težko izreči sodbo o tem, kdo ima prav. Lahko izrazi samo svoje vtise. Vsekakor, če izvzamemo Kremelj* Moskva ne razpolaga z dovolj dobro ohranjenimi in pomembnimi spomeniki, da bi se moglo ustvariti okolje, kakršnega tujec, ko pride v Moskvo, meni, da bo tu našel na osnovi tega, kar je o tem mestu slišal in pre-čital. Kar zadeva ljubiteljev stebrov in štukatur, je treba reči, da če kdo trdi, da Moskva ne sodi med lepa mesta, in takšnih ni malo, je to prav zaradi pečata prazne pompoznosti, ki ji ga je vtisnila doba stalinske arhitekture. Glede stališča, ki ga zastopajo sodobnejše usmerjeni arhitekti in urbanisti, pa je treba ugotoviti, da je bilo urbanistično stanje v Moskvi doslej tako zaostalo in napačn# usmerjeno, da je njegova radikalnost in borbenost povsem u-pravičena. To pa, seveda, ne p> meni, da bi k «staremu fraku», kot se pravi,» za vsako ceno morali dodati še moderno rumeno ovratnico».
FRANE BARBIERI
ljudmi, ki so v zgodnji mladosti videli to alt ono predstavo in ki je zlepa ne morejo pozabiti. Ti ljudje — zgodnji ljubitelji gledališča — so ohranili navezanost do odra tudi danes. In v tem j« naš namen. V otroke bi radi vsadili ljubezen do gledališča. Danes jim nudimo otroške igre, ko bodo nekoliko večji, jih pričakujemo z njim primernimi deli.
Zal, se tudi nam, spričo bolj alt manj opazne literarne krize, dogaja, da naletimo na dela, ki našim najmlajšim ne nudijo tiste pravljičnosti, ki so jo bili navajeni njih starši. Gledališče ne more uprizarjati le raznih «Pepetk» ali «Snepuljčič». Prisiljeno je, iskati vedno nova deta tn skrbeti za pestrost uprizoritev. Ce pregledamo naš dosedanji spored otroških iger, menimo, da smo bili zvesti svojemu namenu. V sezoni 1948— 49 smo igrali Dedka mraza, v sezoni 1949—50 Sneguljčico. 1950—51 Rdečo kapico, 1951—52 Desetnico Alenčico tn Jurčka 1952—53 spet Sneguljčico, 1953—54 Bratovščino Sinjega galeba, 1954—55 Pastirčka Petra m Kralja Briljantina, 1955—56 Janka in Metko, 1956—57 Srebrno Lilijo, 1957—58 spet Rdečo kapico, 1958—59 Pepelko, 1959—60 Silni bič, 1960—61 ponovno Sneguljčico, letos pa smo izbrali najprej Barabava — zmaja sedmerogla-va tn sedaj Plešočega oslička.
Resnično moramo priznati, da primanjkuje otroških odrskih del in da nam slednje delajo velike skrbi. Zdi se pa, tudi če sledimo drugim repertoarjem, da si ne moremo očitati, da bi ne šli s časom naprej. Okusi otrok se danes ob filmih in televiziji precej spreminjajo. Večina njih, za gotovo pa dečki, st želijo avan-tui%th del, Indijancev ali podobno. Kljub temu, da jim nudimo, kar si želijo, jih neprisiljeno vzgajamo. Tudi v teh najmodernejših pravljicah je posejano na tisoče koristnih naukov. Otrok mora spoznati v pravljici, kaj mu hoče avtor povedati. Skrb staršev je v tem, da razlaga otroku te sknte misli ter da ga ne vodi na predstavo kot na nepomembno vaško veselico.
Gledališče ni veselica! Ne čudimo se zato (bil sem osebno priča v nedeljo v Križu), da zahaja mladina raje v kino kot na gledališko predstavo. Med zabavo in zabavo se kajpak odloči za tisto, ki ji osebno bolj prija. V otroke bi morali vsaditi zavest, da med gledališčem in kinom ni primerjave. Ne gre tu za zabavo, temveč v primeru gledališča za šolo človeka, ki ga vzgaja, ki ga uči misliti z lastno glavo, ki mu pa ne nudi, razen redkih •z-jem, puhle zabave. Ne veseliva, torej niti za odrasle niti za otroke, temveč kraj, kjer se z ljubeznijo družilo tgravčevi in p!e-davčevi napori. Odraščajoči o-trok mora spoznati te resnice in prepričan sem da ho tedaj z večjim spoštovanjem stopal v hram boginje Tn lije.
A. R.
* » *
NEW YORK, 25. — NewyorŠki Metropolitan museum je nepričakovano obogatel za dre dragoceni deli Od gospe Julie Bermin je dobil v last dve sliki Francese a Guardia, kt spadata v zbirko treh slik, ki nosijo skupni naslov «Capricci» in so nekoč krasile salon gradu v Coloredu. Eno od omenjeni h treh slik je muze; imel že dolgo časa ostali dv» sliki pa sta se nekje «izgubili», dokler ju ni že omenjena gospa sedaj v svoji zapuščini dodelila muzeju, ki ju bo razobesil jat», nosti na vpogled.
« šsSssJsg
| {0555S!
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Guido Cergoli; 17.20 Pesem In ples; 18.00 Italijanščina Po radiu;
18.15	Umetnost, književnost In prireditve; 18.30 Skladbe sodobnih avtorjev; 19.00 Soia in vzgoja; 19.15 Glasbeni kaleldoskop; 20.00 Sport;
20.30	Gospodarstvo in delo; 20.45 Orkester Lulz el Grande; 21.00 Kon. cert operne glasbe; 22.00 Caterina Percolo: «Brigida M.»; 22.25 Skrja. bin: Dvanajst etud; 22.50 Big band Ral pha Flanagana.
12.25 Tretja stran; 14.20 Slavni procesi nekoč v Trstu; 15.35 Franco Russo pri klavirju
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro;
8.00	Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Turistične beležke, 12.45 Glasba po že’jah (II. drl); 13.40 Zbor slovenske filharmonije: '4 00 Vedro Iti popularno; 14.30 operetne melodije; 15.30 Domače a'rima'nosti;
15.40	Glasbena medigra; 16.00 Pevci In orkestri; 16.30 Današnje teme; 16.40 Skladatelj Blaž Arnič;
17.40	Bert Kaempfert; 18.00 Prenos RL; 19.00 Harmonikar Jo Saint Flour; 19.30 Prenos RL; 22.15 Xavier Cugat; 22.35 Večerna komorno glasba; 23.00 Prenos RL
Nacionalni program
6.30	Vreme na Ital. .norjm; 8.30 Omnibus; 10.30 Sola; ll.O Giro d’l-talia; 11.10 Nadaljevanje Omnibusa;
Petek. 9H. m n | » imiti
12.00	Najnovejse; 12.20 Glasbeni „i. bum; 13.35 Sandra Mondaini in E-doardo Spadaro: 15.15 Poje Mllva:
15.30	Tečaj angleškega Jezika; 16 00 Štiriperesna detelja; 16.30 N Rotondo i.n njegov orc.'ster; t8.45 Mednarodna univerza Marconi- 17 20 Razvoj simfonije; 18.30 Enotni raz. red; 19.00 Oddaja za dem ce; 19 30 Filmske in gledališke novosti- 20 00 Glasbeni album; 2100 Simfonični koncert.
II.	program
9.00	Jutranje vesti;'iU 00 Glasbeni program; 11.00 Glasba za ves, ki delate; 14.00 Za sam orkester; 14 40 Za prijatelje plošč; 15.00 Album pesmi; 15.45 Giro d'Italia; 17.00 Raziskujmo Ameriko; 20.20 Giro d’Italia; 20 40 Gran gala; 21.45 Pesmi za Evropo.
III.	program
17.00	Schumannove skladbe; 18 30 Plošče; 19 00 zgodovina Italije 1915. 1945 ; 20.00 Vsakovečernl koncert:
21.30	Samuel Beckett: «Tutti quelli ene .-adono»; 22.40 Filozofija; 23.10 Bergova lirična suita.
Slovenija
5.00	Dobro Jutro; 8.0a Pomlad ln mladost; 8.55 Pionirski tednik- 9 25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe;
10.15	Globoka reka In druge pesmi; 10.30 Violinist Edvard Grač; 10.45 Melodije jug. skladateljev;
11.00	Srečanje s Schumannom- 11 15 Naš podlistek; 11.35 Scenska’ glasba; 12.05 Pozdrav lz Hrvatskega Zagorja; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije: 13.15 Obvestila In zabavn* glasba; 13.30 R, Gobec- Svobodna zemlja; 13.45 Pesmi o' Tku; 14.05 Radijska šola za nitjo stop.
njo; 14.35 Lahka glasba; 15.20 Slovenski pevci; 15.45 Jezikovni pogo. vori; 16.00 Vsak dan z a vas; 17.05 Zvoki naše domovine; 17 45 Klavir v ri'mu; I8.O0 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Simoniti!: Kolednica mladinskih brigad: 18 25 Slovenski oktet; 18.45 Iz naših kolektivov:
19.00	Obvestila: 19.05 Jug popevke
20.00	Osterc: Oho. zaljubljen sem' 20.10 J. Suk: Appassionato za vlo lino in klavir; 20.15 Zunanjepollttč n> pregled; 20.30 Glasben» medigra: 20.35 Spoznavajmo svet in domo vino 21 35 Zaoavra glasba: 27.1.*-Oddaja o morju; 23.05 J. Suk: Po. lem» pravljica.
Ital. televizija
8 30 U.*0 m 14.*0 Bila; 16 00 Gl ro d’Italia; 17 3 Program za nat mlajše: 18.30 Dnevnik; 18.45 TV po Sta; 19.10 Uranova mrzlica: 19 2( Glasnem karnei; 2O.1O Soort: 20.3(’ Dnevnik; 21 05 Clifford Odefs «Kmečko dekle»; 23.25 Dnevnik
DHtlGI KANA!
21.10 Prob emi ital Janškega Jug-.
22.15	Dnevnik; 22.35 Komorni kon cert; 23 00 Giro d'tal a.
Jug. televizija
RTV atoGitAD 15 30 Štafet? mladosti, repor;aža:	16.00 Preno
svečanosti predaje štafete mladost na stadionu JLA v Beogn-.du: RTV LJUBLJANA 19.00 Mesečnik T> studia Sarajevo, 19.30 Doma m nt tujem; RTV ZčUKEB Ul.30 Zagrebški tednik; JRT 20 00 TV dnevu.k RTV BEOGRAD 20.45 Oda r duši., iz devete simtonije L van Ber thovni, RTV 7AGREB 2105 Zvokt mladosti — studio Zagreb:	JRT
22.05 TV dnevnik.
Gorlško-bcneški dnevnik
5 SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Nad 27 milijonov za ureditev in asfaltiranje mestnih ulic
Med njimi so tudi ceste v Podgori In na livadi Prispevki in stroški za vzdrževanje šol
Preteklo sredo zvečer je imel občinski upravni odbor v Gorici pod predsedstvom župana dr. Po-terzia svojo običajno tedensko sejo. 2upan je na njej poročal odbornikom o pripravah za sprejem novega goriškega nadškofa Pangrazia, o odkritju spomenikov Maniaccu in Kravosu v spominskem parku v Gorici, o obisku notarjev v Gorici in o obisku ter razgovorih z jugoslovanskim generalnim konzulom in ameriškim konzulom iz Trsta.
Odborniki so nato obravnavali številne druge probleme, ki so bili na dnevnem redu seje. Odbornik za promet Moise je predlagal nakuip modernega prevoznega sredstva za mestne policaje in več ukrepov za ureditev cestnih znakov.
Odbornik dr. Milocco je predlagal sprejem nekaterih prosivcev v pomorsko zatočišče v Grade'ìu In v dom onemoglih v Ločniku. Odbornik Gallarotti pa je med drugim poročal o jamstvu za dela pri cesti Trst - Palmanova - Mestre, o čemer pa bo moral sklepati še občinski svet.
Odbornik za šolstvo De Simone je poročal o pripravah za pošiljanje gojencev mestnega siroti-šča v počitniške kolonije. Predlagal je tudi izplačilo prispevka dva milijona lir glasbeni šoli in obravnaval vprašanje opreme nekaterih šol. Odbornik Candussi je poročal o načrtu za novo športno igrišče, o katerem bo razpravljal tudi občinski svet.
Odbornik za javna dela Lu#pie-ri je predlagal celo vrsto ukrepov za izboljšanje mestnih cest. V tem okviru bodo asfaltirali 88.700 kv.m raznih cest in ulic, za kar bodo potrošili 10 milijonov lir. To delo bodo izvedli v naslednjih ulicah: Madonnina del Fante, Brigata Cuneo, Quattro novembre (prvi in drugi odsek) ter Ponte del Torrione v Podgori. Nadalje ulice Don Bosco, Slataper, Drevored 20. septembra, Leopardi, Donizzetti, Grossi, Paolo Diacono (prvi in drugi odsek), Tor-riani, Trieste in Faiti na odseku od Ul. Cipriani do Trga sv. Frančiška.
Na površini 41.800 kv. metrov
lllllllll..
CORSO. 17.00: «ženska je ženska» (La donna è donna), J. P. Bel-mondo in A. Karina. Francoski črnobeli film. Mladini 'poc^ 16. letom vstop prepovedan.
VERDI. 16.00: «Boccaccio 70», S. Loren, A. Ekberg in R. Schnei-der. Italijanski barvni film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.30:	«Ultimat na
življenje», F. Bettoja in F. Capocci. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Zadnji plen volkodlaka» (L’ultima preda del vampiro). L. Rocco in W. Brandi. Italijanski črnobeli film. Mia-dini pod 16. letom vstop prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VCÉRAJ
Včeraj sipo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,2 štopinje ob 11.30, najnižjo 9,8 stopinje ob 4.40. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odst.	.
raznih drugih makadamskih ulic pa bodo napr.avili asfaltno prevleko proti prahu, za kar bodo potrošili 12.700.000 lir. To delo bodo izvedli v ulicah: Campi. Buffolini, Garzaroli (prvi del), Cipriani, Palladio, Zorutti, Borsi, Volta, Gelsi, Cologna, Giulio Cesare, po notranjih cestah v Kazermetah in na zadnjem delu Ulice Brigata Pavia. # Občinski svet bo moral proučiti tudi gradnjo zbiralnika za odpadne vode v Ul. Trieste na odseku od Ul. Magazzini do dohodne ceste k drugemu odseku naselja IACP, ki je v gradnji. Ta zbiralnik bo stal 8.250.000 lir. Uredili bodo tudi zadnji del Ul. Monte-cucco, za kar bo občina potrošila 4.500.000 lir.
Na predlog odbornika Lupierija so določili tudi 275.000 lir za iz-
redno vzdrževanje otroških vrtcev, 540.000 lir za šolo za umetno obrt in 4.105.000 za osnovne šole, milijon 950.000 lir pa bodo porabili za vzdrževanje občinskih podjetij.
Obvestilo bolniškim zavarovancem v Krminu
Vodstvo pokrajinskega sedeža bolniške blagajne (INAM) v Gorici sporoča, da bodo od ponedeljka 28. t. m. žigosali vpisne knjižice INAM za zavarovance s področja krminskega zdravniškega o-kraja pri ambulatoriju tega zavoda v Krminu. Žigosanje bo vsak ponedeljek od 17.30 do 19. ure.
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Zadeva z dovoljenjem za prodajo mleka urejena
Plačati bo moral globo zaradi zank za divjačino
Goriški trgovec 32-letni Silvio Godina, ki ima trgovino v Ul. Capuccini št. 1, se je moral včeraj zagovarjati na podlagi prijave mestnih stražnikov, da je prodajal v svoji trgovini sterilizirano mleko v steklenicah, ne da bi imel za to potrebno dovoljenje.
Bilo je dne 3. novembra lani, ko je neki mestni stražnik prišel v njegovo trgovino in napravil o zadevi zapisnik ter ga prijavil sodišču. Do prve razprave je prišlo 8. februarja letos, pri kateri je bil Godina obsojen ter je vložil proti obsodbi priziv. Pri včerajšnji razpravi je obtoženec še enkrat poudaril, da ima dovoljenje za prodajo mleka v veleblagovnici in da mu je mestni stražnik napravil zapisnik okrog 11. ure dopoldne prav v času, ko je imel največ klientov in dela, ter ni mogel pregledati, kaj je bilo v njem zapisano.
Sodnik je včeraj razveljavil prvotno razsodbo in obtoženca opro-
liiiiiiiiililimiliiimiuillNiiiMniiiTiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiliiiiilllllllNllmilllliilimiiilllliiiiiliiliinniinilliirililliliillllllllllllllliiiliilliliniiiilllimiiiilillilllllillllllin
SINDIKALNI VISTI
Kmečki delavci bodo stavkali zaradi nepopustljivosti gospodarjev
Tudi uslužbenci prevoznih podjetij napovedujejo stavko Pogajanja o delovnem urniku v tovarni Mucchiut
Delavska zbornica iz Gorice sporoča:
Ker je Confagricoltura odklonila sindikalna pogajanja, ki zadevajo povišanj« mezd, klasifikacijo prejemkov po starosti, znižanje delovnega urnika ob enaki plači, ureditev kvalifikacij, povišek nadomestne doklade za začasne delavce, božične nagrade, počitnic, odpravnine, posebnih doklad za težka in škodljiva dela, doklade, ki je po zakonu predvidena za bolniško službo in za dobavo zdravil ter aplikacijo sporazumov za enako plačo za moške in ženske, so sindikalne organizacije OGIL, CISL in UIL proglasile vsedržavno stavko kmečkih delavcev, ki naj bi trajala 48 ur ter jo bodo izvedli 28. in 29. t. m.
Tako so spričo nepopustljivih gospodarjev kmečki delavci ponovno prisiljeni boriti se s stavko za dosego svojih pravic. Ker smo sedaj v dobi, ko je na polju vedno več dela, bodo stavko težko občutili tudi gospodarji in tfpati je, da jih bo to omehčalo pri ponovnih pogajanjih.
# * «
Dne j8. in 19. t. m. so sindikati nadaljevali pogajanja za obnovo državne pogodbe uslužbencev pri
prevozu blaga po naročilu.
Žal pa je delegacija gospodarjev vztrajala na svojem bistveno negativnem stališču in je bila pripravljena dopustiti samo nekaj manjših popravkov odnosno ugoditev zahtevam uslužbencev. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so spričo tega ugotovile, da ni mogoče nadaljevati pogajanj ter so jih zato prekinile s pridržkom svobodne akcije. Proglasili so tudi dve 48-urni stavki, od katerih bo prva dne 4. in 5. junija, druga pa 11. in 12. junija.
Ob prekinitvi pogajanj sta bili obe stranki na naslednjih stališčih:
Sporazum je bil dosežen za: dodatek velike noči med praznike; povišanje cele dnevnice na 2.700 lir, znižanje delovnega tednika za tri ure za uslužbence na potovanju.
Gospodarji so ponudili: 4 triletne poviške po 2 odst.; povišek plače za 5 odst. vštevši 14. plačo.
Protipredlogi zastopnikov delavcev: 4 triletni poviški po 3 odst. (kot velja za špediterje); povišek plač za 8 odst.; 14. plača enaka 10 delovnim dnevom, povišek počitnic za en dan za vsako kate-
|■■■■■lllll■l■■lll■■lllllll■lllllll■ll■lllllln•l■lll■lIlI■lU■■■llllll■l■lllll■ll■■lllll■llllllllIl■|||||||||■||||■l|lmllll■l■lll||■
NOČNI VLOM V GORICI
S sedeža Zveze zdravnikov so odnesli 300.000 lir
Za vlomivci ni še nobenega sledu
•Tajnik pokrajinske zveze zdravnikov in lekarnarjev, ki ima svoj sedež v Gorici Ul. Roma 14/1 je včeraj opoldne javil kvesturi, da so neznanci v času *ko je bil urad zaprt vlomili v prostore zveze. Iz predala neke mizice, kjer »o vlomili ključavnico, so odnesli okrog 300.000 lir v denarju.
Ker ni bilo kakšnih posebnih znakov vloma, policija sodi, da so vlomilci prišli v urad s pomočjo ponarejenih ključev. Policija je takoj začela s preiskavo, vendar za sedaj še nj na sledu vlomiv-cev. Ugotovili so samo to, da so
vlom po vsej verjetnosti izvedli ponoči, ker je bil sedež zaprt od 21. ure v sredo pa do 11. ure včeraj dopoldne.
Nezgoda pri delu
Včeraj ob 9.30 so pripeljali v go-riško civilno bolnišnico 26-letnega Giuseppa Pellotta iz Gorice, Ulica Dante 15. Zdravniki so mu ugotovili zlom desne podlakti in so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Pellotta ' se je ponesrečil pri delu.
gorijo; povišek odpravnine v primeru odpustov.
* * *
Tajništvo Delavske zbornice je poslalo Zvezi industrijcev predlog, da bi se sporazumeli za sestanek za dosego sporazuma glede delovnega urnika v tovarni nogavic Fratelli Mocchiut v Gradiški, kot je predvideno v državni pogodbi od 17. t. m.
Množičen obisk notarjev v Gorici
V nedeljo 27. t. m. pride na obisk v Gorico kakih 400 italijanskih in inozemskih notarjev, ki imajo te dni svoj kongres v Trstu.
Predvideno Je, da bodo dopoldne obiskali kostnico na Oslavju, kjer bodo prisostvovali vojaški svečanosti. Oikrog 12. ure jih bo goriški župan sprejel na goriškem gradu, sledila bo zakuska v veliki dvorani Unione Ginnastica, kjer bosta nastopila folklorna sikupina iz Ločnika in pevsk; zbor Seghiz-zi. Popoldne bodo kongresisti odšli na Kras in obiskali tudi Re-dipuglio.
Otrok iz Standreža se je ponesrečil
Včeraj ob 10.15 so pripeljali V civilno bolnišnico dvoletnega Aleksandra Ožbota iz Standreža, Ul. Sabotino št. 5. Zdravnik; so dečku ugotovili več ran na glavi in omotičnost zaradi udarca. Pridržali so ga na zdravljenju za 6 dni. Mal; Ožbot se je ponesrečil pri padcu doma.
Doma v Podgori je padel
Včeraj oikrog 13. ure je prišel na sedež Zelenega križa v Gorici 74-letni Venceslav Veselj iz Pod-gore, Ul. Br. Lambro 1. Z rešilnim vozom so ga takoj odpeljali v civilno bolnišnico kjer so mu zdravniki ugotovili rano na levem sencu in poškodbo na levem boku. Nudili so mu prvo pomoč, ter ga pridržalj za 10 dni na zdravljenju. Ponesrečenec je povedal, da je dobil poškodbe pri padcu na svojem domu v Podgori.
IVO ANDRIČ
Travniška kronika
76,.
KONZULSKI ČASI
♦Zgini mi spred oči vsaj ti, babnica, in nikar me ne gnjavi, kajti pri bogu, če te...»
Pri teh besedah je kočijaž zamahnil z bičem, čisto blizu nad svojim je zagledala Ana Marija žvalov obraz, režeč in razpotegnjen v spako, naguban, poln brazgotin, potan in prašen, zloben in besen, predvsem pa -utrujen, skoraj jokav od izmučenosti, kot pri tekaču zmagovalcu na tekmi. Tedaj je pritekel prestrašeni kavaz, odrinil podivjanega kočijaža in odpeljal konzulko, ki je glasno jokala od brezmočnega srda, na domače dvorišče.
Dva dni je Ana Marija drgetala ob spominu na ta prizor in med solzami terjala od konzula, naj doseže, da bodo ti ljudje strogo kaznovani za svojo krutost in žalitev, ki so Jo prizadejali konzulki. Ponoči se Je včasih zdrznila iz sanj, skočila s postelje in vrešče podila od sebe žvalovo obličje.
Polkovnik je miril ženo z lepimi besedami, čeprav je vedel, da ni mogoče pomagati. Oves, ki so ga vozili, je bil za vezirjevo kaščo, žvalo je človek brez ugleda, ki mu nič ne moreš. Z njim se ni ; treba prepirati. Navsezadnje pa nosi glavno krivdo njegova žena, ki se je, kot že tolikokrat v drugih priložnostih, na neprimeren način /vmešala v stvari, ki bi ji morale biti deveta skrb, sedaj pa ni, po stari navadi, dovzetna za nikakršen razlog in pojasnitev. Zato jo je miril, kot je najbolje vedel in znal, ji vse obljubljal kakor otroku, potrpežljivo trpel očitanja in žaljivke, ki, so letele nanj, in čakal, da žena pozabi svojo besnost.
V francoskem konzulatu Je nekaj novega.
Gospa Davillova Je v četrtem mesecu nosečnosti. Skoraj
nespremenjena, drobna in lahka se čilo in neslišno vrti po prostorni hiši in vrtu, pripravlja, nakupuje, naroča in ukazuje. Težko nosi to četrto dete. Toda vsi njeni opravki in tudi te fizične nadloge nosečnosti ji pomagajo, da laže prenaša bolečino za sinčkom, ki ga je lansko jesen tako nenadejano zgubila, na katerega neprenehoma misli, pa ga nikoli ne omeni.
Mladi des Fossés preživlja v Travniku svoje poslednje dneve, čaka samo še kurirja iz Carigrada ali iz Splita za Pariz, da bo odpotoval z njim. Prestavljen je v ministrstvo, toda že so mu sporočili, da bo še letos dodeljen poslaništvu v Carigrad. Gradivo za svojo knjigo o Bosni ima do kraja zbrano. Vesel je, ker je spoznal to deželo, in srečen, ker jo lahko zapusti. Bojeval se je z njeno tišino in s številnimi odpovedmi, sedaj pa odhaja nepremagan in veder.
Pred odhodom o malem šmarnu je z gospo Daville obiskal samostan na Guči gori. Daville ni hotel z njima, ker so se odnosi med fratri in konzulatom povsem ohladili. Pravzaprav so bili več kot hladni. Spor med cesarsko francosko vlado in Vatikanom je dosegel vrhunec. Papež je bil zaprt, Napoleon izobčen. Fratrov že nekaj mesecev ni bilo v konzulat. Vendar so oba gosta po zaslugi gospe Davillove gučegorski samostane! lepo sprejeli. Des Fossés je moral občudovati, kako fratri znajo ločiti tisto, kar osebno dolgujejo gostoma, od stvari, na katere jih veže poklic in resno pojmovanje dolžnosti. Vedli so se toliko hladno in užaljeno resno, kolikor je terjalo dostojanstvo, in toliko prisrčno, kolikor to terja starodavno gostoljubje in zakoni osnovne človečnosti, ki mora vladati nad vsemi trenutnimi spori in minljivimi stanji. Od vsakega nekaj in pravšno mero, vse pa povezano v popolno, skladno celoto in izraženo s svobodnim, naravnim vedenjem in z naravnimi, sproščenimi potezami na obrazu. Toliko ubranosti in prirojenega čuta za mero si mladenič res ni obetal od teh grčavih, okornih in sitnih mož s povešenimi brki in smešno ostriženimi okroglimi glavami.
Tu je vnovič videl pobožnost katoliških kmečkih ljudi in spoznal zblizu življenje redovnikov svetega Frančiška «bosenskega formata». In vnovič Je govoril in se prerekal s «svo-
stil, ker da ni zagrešil kaznivega dejanja.
Drž. tožilec: Luzzatto in Cossa; sodnik dr. Rinaldi; zap. Smet.
# # #
Med celo vrsto drugih obtožencev, ki so se včeraj zvrstili pred okrajnim sodnikom v Gorici, je bil tudi 40-letni S. K. iz Podgore, Ul, Monte Calvario 38. Zagovarjati se je moral zaradi nedovoljenega nastavljanja zank za divje zajce. Obtožnica pa govori kar o petih prestopkih, ki pa so seveda vsi med seboj povezani, in sicer: lov brez lovskega dovoljenja, lov izven lovske sezone, lov s prepovedanimi pripomočki, lov v občinskem lovskem revirju v Podgori in lov v obmejnem pasu brez posebnega dovoljenja, ki je za to potrebno.
Pri prvi razpravi dne 30. januarja je bil K. obsojen na plačilo globe v znesku 64.000 lir in na plačilo sodnih stroškov.
Zaradi priziva je prišlo do druge razprave, ki je bila včeraj. Obtoženec je ponovil, da zank ni nastavil on ter da so bile postavljene na njegovem zemljišču. Dodal je tudi, da se jih sploh ni dotaknil. Lovski čuvaj je potrdil svoj prvi zapisnik in dodal, da se na zanke ni ujel noben zajec in da je opazoval K. iz razdalje kakih 15 do 20 metrov.
Po govoru branilca odv. Verze-gnassija je sodnik spremenil prvo razsodbo v toliko, da je K. obsodil na 42.867 lir globe, plačilo sodnik stroškov in stroškov ter škode lovski zvezi, ki jih je določil na 24.000 lir. Kazen pa je pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Drago je plačala svojo pozabljivost
Neka ženska iz Standreža po imenu Jolanda Gorkič iz Ul. Ca-valleggeri di Lodi št. 23 je včeraj dopoldne prevzela v Gorici denar od štipendije, ki je bila dodeljena njenemu sinu. Denar je spravila v ročno torbico in odšla v Podturen. V Ul. Veliero jo je poklicala neka ženska, s katero se je zapletla v pogovor, potem ko je še prej položila torbico z dé-narjem na bližnji zid. Ko se je poslovila od sobesednice je odšla v bližnjo trgovino in šele ko je hotela plačati kupljeno blago se je spomnila, da je pozabila torbico na zidu. Brž je šla tja, toda bilo je že prepozno, ker je med. tem izginila torbica z vsem denarjem. žena je imela v torbici 149.000 lir.

■vSt	•	5555	jmams
ŠESTA ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI
SCHROEDERS - zmaga na cilja MECO ■ nova roza majica
Zmagovalec pete etape, Carrara, odstopil
FIUGGI, 24. — Tudi danes je dolg beg nekaterih hrabrih kolesarjev nekoliko poživil šesto etapo Gira. Beg je sicer trajal samo 180 km, toda pripomniti je treba, da je bila današnja etapa Rieti - Fiuggi dolga le 193 km. Belgijec Schroeders, Pellegrini in Sartore so bili prvi, ki so iziabili	apatičnost skupine in
zbežali. Kasneje je šel v zasledo-
vanje Brugnami, ki se je pognal na pot s hitrostjo 50 km na uro in končno se je odpravil za bežečimi Meco, ki je za svoj exploit dobil najbogatejšo nagrado, to je roza majico. Meco je bil v splošni lestvici le nekaj čez minuto za leaderjem Suarezom, a kljub temu se glavnina zanj skoraj ni zmenila kot da ne bi bil niti najmanj nevaren. Toda oj danes je Meco najboljši, pa C*-piav ga bo ta, čast verjetno drago stala. In on jo bo skušal zelo drago prodati. Danes je prišlo do nekaterih padcev. Najhuje je bil ranjen Belgijec Sorgeloos, ki pa je kljub poškodbi na glavi nadaljeval, čeprav z zamudo, pot do cilja. Za Carraro, ki je včeraj zmagal v Rietiju, se je Giro končal danes: mladi Francoz je zaradi padca na Terminil-lu utrpel poškodbo, ki mu danes ni dovolila, da bi zaključil etapo in je móral odstopiti.
Suarez, ki je na startu še nosil roza majico, je imel takoj precej dela. Moral je osebno preprečevati napade, ki so skoraj vedno prihajali s strani Van Loo-ya. Svetovni prvak tega ni delal, da bi se oddolžil za včerajšnjo krizo, pač pa je pripravljal beg svojemu oprodi Schroedersu. Ta je po 15 km skupne vožnje zbežal, toda njemu sta se pridružila Sartore in Pellegrini. Vsi trije so složno vozili in si večali naskok. Nekako na pol poti je i-mela bežeča trojica, pa čeprav ni vozila niti prehitro, že 12’30” prednosti.
Med spustom z vrha hriba Bove se je Brugnami pognal kot blisk v zasledovanje. Z njim je ostal samo Baffi in še to zelo malo časa. Kasneje je skupini zbežal tudi Meco, ki se je kmalu pridružil^ Brugnamiju. Z izmenjavo v vožnji sta se zasledovalca precej približala bežeči trojici in čeprav ni prišlo do združitve, si je Meco priboril zadostno prednost, da je odvzel Spancu Suarezu roza majico. Na cilju v Fiuggiju pa se je borba za prvo mesto končala z zmago Schroedersa pred Pellegrinijem in Sartorejem.
VRSTNI RED NA CILJU
1.	SCHROEDERS WILLY (Fae-ma), ki je prevozil 193 km v 5 urah 33’25”, s povprečno hitrostjo 34,730 km
2.	Pellegrini Armando (Molteni)
3.	Sartore Giuseppe (Carpano)
4.	Brugnami C. (Philco) 5.35T7" ■iimiiiimniiuiiiiiiimimiiiiimmiiiiiiiiiimiiMiiniiiiiiiiiMiiiiuiimiiimiiiiiimiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiii
TU TAM
5.	Meco Vincenzo (S. Pellegrino)
6.	Neri 5.36’42”
7.	Conti
8.	Daems 5.37’09”
9.	Benedetti
10. Van Est, 11. Pifleri, 12. Van Geneugden, 13. Perez Frances, 14. Zilverberg, 15. Cribiori, 16. Sabba-din, 17. Galvanin, 18. De Cabooter, 19. Manzoni. 20. Zancanaro itd.
SPLOSNA LESTVICA
1.	MECO 35.52’32”
2.	Suarez z zaost. 26”
3.	Brugnami 35”
4.	Battistini 59"
5.	Pambianco 1’03”
6.	Moser
7.	Desmet 1’59”
8.	Perez Frances 2’36"
9.	Massignan	,	,j.
10. Van Est, 11. Anglade 2 41 ,
Delilippis 3’37”, 13. Gaul, 14-lesi. 15. Zilverberg 3’45”, dini 3’54”, 17. Ronchini 414 . * Trape, 19. Cribiori, 20. De R°” itd.
EKIPNA LESTVICA 1. FAEMA 1466 točk, 2. P"»1 942, 3. Carpano 715, 4. Liberia ” 5. Legnano 615, 6. TorpswJo *»*- . Ghigi 580, 8. Moschettieri S. Pellegrino 466,	10. Atala
11. Molteni 380, 12. Ferrys 246. Gazzola 180.
PLAVANJE V MOSKVI
Na mednarodnem mitingu vrsta rekordov
MOSKVA, 24. — Med mednarodnim plavalnim mitingom v bazenu Lenin v Moskvi je član reprezentance Nemške demokratične republike Herhard Hetz izboljšal danes svetovni rekord na 400 m v štirih slogih. Nemec je progo preplaval v 4’53”8, medtem ko je bil čas prejšnjega rekorda, ki je pripadal Američanu Tedu Sticklesu, 4’55”6.
Vzhodnonemška moška štafeta 4x100 m prosto pa je zabeležila s 3’45”3 nov evropski rekord. Prejšnji je s časom 3’46”9 pripadal Madžarski.
Še prej pa je Italijanka Paola
Saini dosegla na 100 m prosto nov državni rekord. Prejšnji rekord je pripadal z 1’04” Danieli Benekovi, ki je danes preplavala isto progo v 1’04”6, medtem ko je Sainijeva zabeležila čas 1’03”5.
PADAVSTVO
PRAGA, 24.	— Čehinja Jana
Hulka je dosegla nov svetovni rekord v nočnem spustu s takojšnjim odprtjem padala s tem, da je pristala 1,24 m od cilja. Prejšnji rekord je z 2,22 m pripadal sovjetski padavki Zubovi.
AVTOMOBILIZEM
LONDON, 24. — Manager Stirlinga Mossa Ken Gregory je izjavil, da bo poškodovani pilot precej pred koncem sezone že sedel za volanom. Manager je pripomnil, da bo Moss odšel čez poldrugi mesec na počitnice na Bahamas.
Ta vest je zelo presenetila kroge ljubiteljev avtomobilskega športa, ki so menili, da Moss za-
■ llllll II uitiiiiiiililll m m nuli uliti m nini m m n im nini iiininijlllllllll ulili llllllllllllllllllllll|*allll>lllt11
PO TREH DNEII ZASLIŠEVANJ
Zaključena razprava o vzrokih smrti B.R. Pareta
Parlamentarna preiskovalna komisija bo sklepe objavila ob koncu poletja
NEW YORK, 24. — Danes se je zaključila tri dni trajajo*-* javna razprava o vzrokih smrti Bennyja Kida Pareta, ki j« P°“" legel za posledicami poškodb, ki mu jih je zadal v dvoboju * svetovni naslov Emile Griffith.	,
Danes so zaslišali samo tri priče. Pred parlamentarno koW>*
doublu je par Buding ja) - Tacchini (Italija) Pf?m ^a-avstralsko - ameriško dvojic0' ne - Fox. V igri ženskih “DLjl sta Italijanki Gordigiani - » kl odpravili v dveh setih ?ra ; par Chartrier - Grandguih01,
sijo New Yorka, ki bo po končani razpravi sklenila, če je treba ali ne prepovedati profesionalnim boksarjem nastop v mejah države, je prvi stopil dr. Harry A. Kaplan. Kaplan, ki je uradni zdravnik atletske zveze New Yorka, je izjavil, da je pregled Pa-retovih možgan s sodobnimi električnimi napravami dokazal, da je imel boksar boljše reflekse kot so mu jih ugotovili med podobnim pregledom štiri leta prej. Ta izjava izključuje možnost možganskih poškodb kot posledica poraza s k.o., ki ga je Paret doživel pred usodnim nastopom.
Vodja zdravniške službe atletske komisije dr. Iva Maccown je pričal, da so Pareta pred nastopom vestno pregledali in da so ga našli v odlični telesni kondiciji. Daniel J. Downd pa je preiskovalni parlamentarni komisiji obrazložil previdnostne ukrepe, ki se jih pred vsakim nastopom poslužujejo, da preprečijo škodo boksarjem. Parlamentarna komisija se ne bo več javno sestala. Sklepe pa bo objavila šele ob koncu poletja.
Ob koncu javne razprave je predsednik parlamentarne komisije Hayward H. Plumadore javil, da bo na prihodnji seji izvršnega odbora, ki bo 13. junija, predlagal naj odbor ne prizna več svetovnega -naslova težke kategorije Pattersonu. «Ta boksar,» je izjavil Plumadore «se hoče norčevati iz sklepov atletske komisije New Yorka». Kot je znano newyorška atletska zveza ni hotela dati izzi-vaču Pattersona Sonnyju Listonu dovoljenja za nastop v mejah države za svetovni naslov. Zaradi »e-ga sta se Patterson in Liston do-menila, da bo dvoboj v drugj državi in sedaj iščeta mesto, ki bi bilo najbolj primerno za nastop, k # *
LONDON, 24. — Bivši prvafc bri. tanskega imperija srednje kategorije Anglež Terry Downes bo 26. junija letos nastopil v Wembleyu proti bivšemu svetovnemu prvaku iste kategorije Rayu Sugarju Robinsonu.
TENIS V PARIZU
PARIZ, 24. — Danes se je nadaljeval mednarodni teniški turnir v vseh panogah. Med posamezniki sta se Italijana Pietran-geli in Merlo uvrstila z zmagama nad Južnoafričanom Segalom
radi hudih poškodb ne bo mo-| oziroma nad Avstralcem Hewit-gel več tekmovati.	I tom v nadaljnje kolo. V moškem
KOŠARKA
PARIZ, 24. — Francoska karska reprezentanca je g3:49 premagala argentinsko (33:15).
NOGOMET
SANTIAGO, 24.	— Da"®fan-
trening italijanske B reprez«»^. ce je kot včerajšnja trening ma A moštva, razočaral n0. vodstvo kot prisotne dom*0® #li vinarje. Ti so morda Pri,l-aa $o brezhibno igro, v resnici Pa u, prisostvovali le medlemu naS(„oili Italijani, ki so danes nas, so proti vojaški ekipi Santiag ■ jin se morali odpovedati ne*a rali igravcem, zaradi česar so vzeti «naposodo» dva dom aao Tekma se je končala J 1
do*
....................J&JK
manija (2), Maschia in Eerr
italijanskih barv 6:2 (3:1L.* sežki domačina Escobarja^(?'!njja,
ZA TEKMO Z VARESE
V nedeljo Triestina brez Bracha in Szokej«
Triestina bo morala **r?Jojil' nedeljo proti Varese brez il(0v, dveh najboljših predstavo n*
Gre za Szokeja, ki se go»0 k0\r bo opomogel od poškodbe j« na in za Bracha, katereg■ a|o disciplinsko razsodišče	Dj».
z enodnevno prepovedjo 'g (0t\ Vzrok kazni naj bi bil v jj ln” igri Bracha do igravca Ivr vernizzija.	.	d**
Včeraj je imela Triestina treninga. Zjutraj so se vao>J p, ni prvega moštva, popolo" rezerve. V treh polčasih tr $tir' tekme je Triestina zabil» Go|«
gole proti dvema tekmecev- i" sta dosegla (po dva) Bre Pelin	, n,j-
Trener je včeraj P0,aÌ!l0niÌa večjo pažn.io treningu »“V tr in Rocca, ki bosta v ned?1) menjala Bracha in Szokeja-
jim gospodom nasprotnikom» fra Julijanom.
Bil je gorak in lep prazničen dan v najugodnejšem let-nem času, ko je sadje že zrelo, listje pa Še zeleno. Okorno po-beijeno samostansko cerkev so naglo polnili kmečki ljudje v čistih, povečini belih pražnjih oblekah. Pred začetkom ma-še je vstopila v cerkev tudi gospa Davillova. Des Fossés s fra Julijanom ki je bil prost, je ostal v Slivniku. Tu sta se sprehajala m pogovarjala.
Kakor vedno, kadar sta se videla, sta razpravljala o odnosih med Cerkvijo in Napoleonom, o Bosni, o poklicu in vlogi fratrov in o usodi bosenskega ljudstva vseh ver.
V cerkvi so bila odprta vsa okna in je zdaj pa zdaj odjeknil glas ministrantovega zvonca ali globoki starčevski glas gvardijana, ki je pel mašo.
Mlada človeka sta uživala v pomenkih kakor otroci v igri. Njuno razpravljanje v slabi italijanščini, polno otročjosti, drznih trditev in jelove trdovratnosti, se je venomer vrtelo v istem krogu in se neprenehoma vračalo na izhodno misel.
«Vi nas ne morete razumeti,» je odgovarjal frater na vse Francozove pripombe.
«Mislim, da sem v tem času dobro spoznal razmere v vaši deželi in da sem v nasprotju s toliko drugimi tujci imel razumevanje tako za vrednote, ki jih ta dežela skriva, kakor za pomanjkljivosti in zaostalosti, katere tujec kaj hitro opazi in zelo lahko obsodi. Toda dovolite mi, da povem, kako mi je večkrat nerazumljivo stališče, ki ga zavzemate vi, fratri.»
«Saj vam pravim, da ne morete razumeti.»
«Ampak jaz razumem, fra Julijan; samo da tega, kar vidim in razumem, ne morem potrditi. Tej deželi so potrebne šole, ceste, zdravniki, stik s svetom, delo in razgibanost. Vem, da nobene teh stvari ne morete doseči In ostvariti, dokler imate turško oblast in dokler se Bosna ne priključi Evropi. Toda vi, kot edini šolani ljudje v deželi, bi morali svoje ljudstvo pripravljati za napredek in ga v to usmerjati. Namesto tega pa se ogrevate za fevdalno, konservativno politiko reakcionarnih evropskih sil in se hočete vezati na tisti del Evrope, ki je obsojen na pogin. To je neumljivo, kajti vaš narod
ni obtežen s tradicijami ne stanovskimi predsodki; hJe,g° mesto je potemtakem med svobodnimi in razsvetljenim» žavami in silami Evrope...»	*
«Kaj nam bo prosveta brez vere v Boga?» je vpade' . ter «Ta prosveta bo tudi v Evropi kratkotrajna. Dokler 1 traja, prinaša samo nemir in nesrečo»	«(
«Motitj se, dragi fra Julijan, motite korenito. Ma'° tega nemira bi tudi vam tukaj ne škodilo. Saj vidite, j bosenski narod razcepljen na tri ali celo štiri vere, pr®v razcepljene in smrtno sprte med seboj. Vsi skupaj P® neprehodnim zidom ločeni od Evrope, to se pravi, od svet?. življenja. Varujte se, da ne bo na vas. fratrih, ostal z?0,,"d ski greh, da niste tega razumeli in da ste svoj narod v.,,t v napačno smer, da ga niste pravočasno pripravili z». , * kar ga neizbežno čaka. Med kristjani turškega cesarsi» večkrat in čedalje pogosteje slišati glasove o svobodi W % bojenju. In nekega dne bo morala res tudi v te kraje v svoboda. Toda	že davno je bilo rečeno,	da ni dovoli	sV°-gr
doseči, temveč	je mnogo važneje postati	svobode	vreden- *
sodobne vzgoje in svobodoumnejših nazorov vam ne ,e| pomagalo, ako se otresete osmanlijske oblasti. V teku se je vaše ljudstvo v mnogočem tako izenačilo s svojim» j ravci. da mu ne bo veliko pomagano, tudi če Turki 0(3 ker mu bodo	pustili razen slabosti, ki	jih ima	kot	r®'*’av
svoje napake:	lenobo, nestrpnost, duh	nasilstva	in	sv
nje grobe sile To bi dejansko ne bila osvoboditev, ker m bode ne bili vredni niti bi je ne znali uživati. Prav ® j Turki bi znali samo tlačaniti ali tlačiti druge. Nedvomna tudi vaša dežela nekega dne prišla v sklop evropskih ^ dov. Toda la.iko se zgodi, da bo razdvojena in dedno	j
menjena z nazori navadami in nagoni, kakršnih dri»f8 kjer več ni. ki jo bodo kot strašila ovirali v normalnanV^s voju in naredili iz nje nesodobno spako in plen za vS g9r kot danes za Turke. Toda to ljudstvo tega ne zasluži- gV, vidite, da noben narod, nobena država v Evropi ne Sr&a jega napredka na verski podlagi.»
«Saj prav v tem je nesreča.»	. m)
(Nadallevanie
UREDNIŠTVO: TRST
UL. MONTECCH1 MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 65» - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33452 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel št 87-33« - naročnina-	««,, lir _ T^prel1 ‘ L
letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškeea tisk» Trst ll 5374 — 7, Vi n 1. a n it DZS LJUbl, -<
».Ì0. H »M*. — — * “*"*»> I— * M—««««	<» >”■ -	-">■< » >” —«i - V.I o„.„ » »Jm. m