Šolski ogleda in njegove pravice. V zadnjem času, odkar padajo osobito spodnještajerski okrajni zastopi zatadi neagilnosti takozvanih voditeljev v nemško žrelo, prehajajo tudi okrajni šolski sveti v nemčursko posest. Kako postopajo taki okrajni šolski sveti napram slovenskemu učiteljstvu, dokazuje nešteto drastičnih slučajev. Če premotrimo, kdo sedi v teh okrajnih šolskih svetih, vidimo v njih najljutejše sovražnike vsega; kar je slovenskega. Po znanem receptu šepavega Mravlaga »Hmaus mit der windischen Lehrerschaft« pritiskajo na učitelja, ki se zaveda svoje narodnosti ter ga vlačijo iz ene disciplinarne preiskave v drugo. In ravno v tem dejstvu leži vzrok, da imamo baš na Spodnjem Štajerskem že toliko renegatov med učiteljstvom. Kako nežno pa ravnajo slovenski- okrajni šolski sveti z nemškim učiteljstvom ! Vse dobrote neir.ških okrajnih šolskih svetov čuti v polni meri učiteljstvo v okrajih Brežice, Gornja Radgona, Konjice, Maribor okolica, Laško, Rogatec, Ptuj in SlovBistrica. Najboljše sredstvo v svrho šikaniranja slovenskega učiteljstva so tem prijateljem šole žalostni preostanki starodobne šole, ki čujejo na ime šolski ogleda. Za ta posel pa so sposobni seveda samo tisti, ki so največji nasprotniki šole in obenem notorični nemškutarji. Posebno novopečeni šolski ogleda si domišljuje bogvekaj in tako se posebno v zadnjem času množijo slučaji, da prihajajo ti ljudje v šolo, kjer se vedejo tako oblastno, kakor noben šolski nadzornik ne. Izprašujejo otroke, zahtevajo ta ali oni predmet, kritikujejo učiteljevo delo kar v navzočnosti otrok, posebno pa se hočejo do dobra informirati, v koliko se poučuje blažena nemščina. Tako »nadzorovanje« se je pripetilo nedavno učiteljem slovenjebistriškega okraja, kjer je okrajni šolski svet imenoval najbolj zagrizene slovenožrce šolskim ogledom. Seveda so se dotični učitelji proti takemu postopanju šol. ogleda pritožili. Na podlagi teh pritožb je okrajni šolski svet v uradnem listu št. 10 z dne 3. sušca t. 1. šolske oglede popoučil o njihovefti delokfogu. Odlok se glasi: Povodom posebnega slučaja ne more okrajni šolski svet drugače, nego da poda krajnim šolskim avetom in po- sebno krajnim šolskim ogledom ter šolskim vodstvom potrebne pouke o njihovem področju, da se v bodoče preprečijo nepotrebni prepiri med krajnimi šol. sveti oziroma njih člani in šolskim vodstvom. Pred vsem se mora poudarjati, da je po odločbi upravnega sodišča z dne 25. aprila 1900 krajni šolski svet poklican samo v oskrbovanje administrativnih poslov šolstva. Po § 21, al. 5., zakona z dne 8. februarja 1869. leta nimajo pravice potrebno odrejati posamezni člani krajnega šolskega sveta, temveč ima to pravico samo cela korporacija. Vobče obstoje vse pravice posameznega člana krajnih šolskih svetov po razsodbi upravnega sodišča z dne 20. novembra 1901 v tem, da je član kr. šol. sveta in da sodeluje pri posvetovanju in sklepanju v njem. Sicer je krajni šolski ogleda po § 21, al. 5. navedenega zakona kot drugi člani krajnega šolskega sveta ne le še posebej opravičen, obiskovati šole, da se prepriča o njihovem stanju, temveč smatrati mora to za svojo glavno dolžnost, posebno da pomaga šolskim vodstvom odstranjevati nedostatke in da poroča kr. šol. svetu o stanju šole. Po razsodilu upravnega sodišča z dne 25. aprila 1900. pa nikakor ni upravičen, kakor tudi drugt člani krajnega Šolskega sveta ne, dejansko poseči v pouk s tem, da izprašuje učence, ali da se izraža o med poukom opaženih dejstvih. Tudi nima pravice, dajati učiteljem v didaktiškopedagoških stvareh svete ali migljaje; to sodi po § 33. al. 2. v področje okrajnih šolskih nadzornikov. Po § 21. odstavek 2. ne more krajni šolski ogleda ničesar samostojno odrediti, temveč porazumeti se mu je vsekdar s šolskim voditeljem. Nadalje se krajni šolski sveti opozarjajo na J. Aleks. Rožekovo priročno knjigo »Der Ortschulrat und sein Wirken«, ki jim podaja natančao pojasailo o njihovem področju. Nalaga se jim dolžnost, da se šoli in občini v blagor strogo po njih ravnajo in se drie strogo svojega področja.