Posamezna številka 10 vinarjev. šiev. III. v LjuDijani, v lorek, 15. mala mi Leto XLV. s Velja po pošti: 5 za oelo leto oapre| . . K 26- — za eo meseo „ .. „ P.-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29 — za 0Btal0 Inozemstvo . „ 35 — V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej .. E 24'— K 2-— 1-80 za eo meseo • „ V upravi pre|emam mesečno,, = Sobotna izdaja: = Za uelo leto.....E 7' — za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo looaemslvo . „ 12 — MF Uredništvo je v Eopltarjevi nllol štev 6/111. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne =a sprejemajo, — Uredniškega telefona štev. 74. = Inseratl: Enostoipna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. ■■■ Poslano: ■ Enostoipna potitvrsta po 60 v izliaja vsak dan lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red. Opravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravniškega telefona št. 188. D&s&te liifei od Tolmin Goriško, 14. majnika 1917. Dolgo so se pripravljali Italijani, dolgo jo čakali, da poskusijo svoj zadnji napor pred sklepom miru v deseti soški bitki. Le še par dni nas loči od dveletnice, odkar so odprta strašna Janova vrata ob naši s krvjo prepojeni zemlji. In na dan jubileja bi Lahi radi pokazali na realne uspehe, bi se radi odičili z lavorikami, da ne bi bilo treba glede na italijansko ljudstvo uporabljati besede---»In kaj porečeš, ko brez zmage, slave, domu privedeni legije stoglave!« Danes se bije na goriških tleh najstrašnejša vseh bitk, kar smo jih imeli na goriški zemlji. Za deseto laško ofenzivo sta se dobro pripravila sovražnik in prijatelj. Z uvodom v deseto soško bitko so pričeli Lahi že v četrtek, ko so obstreljevali s kroglami vseh kalibrov V noči od četrtka na petek krog dveh po-polnoči je napadlo močno italijansko bro-dovje Štanjel, metalo tja bombe. Škode ni povzročilo nobene. Žrtev napada je postal samo kuhar ene tamošnjih bolnišnic. Pri povratku je obstreljevalo brodovje s strojnicami Rihenberg. Prava ofenziva pa se je pričela v petek popoldne. Italijani so zavili naše postojanke, predvsem Fajti hrib in naše postojanke ob Sv. Gori in Sv. Katarini, v oblake črnega dima eksplodujočih granat. Bobneč ogenj je bil strašen. V noči med petkom in soboto je prešlo sovražno pešaštvo po dobro pripravljenem, toda brezuspešnem napadu s plinom, v posameznih odsekih k napadu. Sovražnik je bil na celi črti odbit. V soboto dopoldne in popoldne sovražni ogenj na celi črti. Sovražnik je obstreljeval s svoiimi težkimi tooovi naše zaledje. Fajti hrib in naše postojanke v Vipavski dolini in ob trnovskem pobočju so bruhale dim kot vrata ognjenikov. Ponoči je sovražnik zopet pripravil v nekaterih odsekih napad s plinom. V nedeljo je boj divjal naprej z vso silo. Ozemlje pred Gorico in vipavski grebeni so bili zopet zaviti v gost, črn dim. Granata pri granti, plinove granate, celi stolpi črnega umazanega dima. Strašna pa je bila noč med nedeljo in ponedeljkom. Boj je divjal na vsej črti. Stal sem na nekem vipavskem grebenu in opazoval pred seboj to grozno bitko noči. Velika nasprotna žarometa pri Sv. Gori, naš in italijanski, sta si zrla kot dva titana oko v oko. Topovi so bobneli z brzino strojnice. Vse obzorje je bilo nasičeno z ognjenimi pasovi, jeziki in trakovi eksplozij. In celo dolgo noč eno samo velikansko bobnenje, Tako silovite bitke še ni videla Vipavska dolina. V ponedeljek, dne 14. t. m,, čez dan jc silovitost bobnečega ognja nekoliko ponehala, toda ustavila se ni. Lahi obstreljujejo dalje že imenovane kraje. Nocoj pod večer |e bojni vihar zopet hujše irzbesnel. Bitka divja naprej. Danes je jasno! V prvi fazi te desete soške bitke so zastavili Italijani svoj sunek proti Vipavski dolini in proti grebenom, ki obvladujejo ta važni prehod. Na Krasu bobnenje topov, toda hujša bitka se šc ni razvnela. Danes, ko sem se vračal pod brne-čimi laškimi zrakoplovi po cesti, ob kateri že tulijo laške težke granate, sem premišljeval resničnost prislovic: Iz dežja pod kap in v tretje gre rado. V petek clve vihri, duševna, ki je sledila fizični, veliko hujša od prve, a v soboto sem zašel v ogenj desete laške ofenzive. In še mi udarjajo na srce kot težki jekleni udarci duhovnikove besede in molitev množice, ki je molila med divjanjem topov v nedeljo v cerkvi tik ob bojni črti: »0 Bog, prosim te, obvaruj nas v teh težkih dneh hujše vojne nesreče!« To je molitev in prošnja celega našega naroda v tej težki preizkušnji. —tov— AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. maja. Uradno: E"?ka s topovi oh Soči se nadaljuje brez odmora. Sovražni ogsnj se je poviša! do največje sile. Italijanska pehota je poskušala pri Plaveh presenetljiv napad na neko višinsko opirališče. Nemudoma smo s protisunkom sovražnika vrgli. Namestnik načelnika generalnega šteb? pl. Hofer, fml. Dunaj, 14. maja. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Topovski ogenj, ki so ga bili vzdrževali Italijani že več dni na cel; bojni črti pri Seči od Tolmina clo morja, je postajal vedno močnejši; včeraj se je povišal do učinkujočega ognja, ki je naraste! mestoma do bobnečega ognia. Vsi kalibri topov, havbic in možnarjev so obdelovali. več ur naše jarke, v katerih so naši junaški možje, ki so biH zadostno zavarovani, pričakovali naskoka Italijanov, ki so pa le v dveh odsekih cele borne črte planili iz svojih postojank: Fri Biljah, južno Gorice, ie naskočilo več italijanskih stot-nij; pri Plaveh bi se bili radi Italijani r, presenetljivim napadom polastili naše prednje višinske postojanke vzhodno od omenjenega kraja. Dvakrat so poizkušali svojo srečo: njih prvi naval se je bil zrušil takoj v našem obrambnem ognju, tudi drugi se je ustavil na predpolju. Ogrska pehota se je posebno odlikovala, ker je hitro in srečno izvedla p roti sunek, 13, s'a>a. Na julijski fronti so bili artiljerijski boji v soboto spremljani z živahnim delovanjem letalcev. Že zgodaj zjutraj je skupina sovražnih pomorskih letal priletela nad spodnjo Sočo, metala bombe na različne kraje in povzročila žrtve med prebivalstvom. Cel dan so naša opazovalna letala križarila nad črtami. Proti večeru je konjeniški( poročnik Fulio Ruffo di Cal&-bria sestrelil avsiH-ko letalo, ki je padlo na tla vzhodno od Gorice. Ta letalec je s tem premagal sedmi sovra aparat. Ob gornji Adriji na oh straneh živahno delovanje pomorskih letal. Sovražni letalci so v soboto na okolico pri izlivu Pada brez uspeha metal; bombe. Maša obrambna artiljerija jih je z učinkom obstreljevala.' Med poizvedovanjem ob sovražnem obrežju so naša pomorska letala uspešno napadla nek transport nedaleč od obrežja pri Capo Sal-vore. N?. naš' sirarn ni bilo nobenih izgub. Naše mornariške baterije so b^le pri povišanem delovanju artiljerije ob obrežni fronti Soče znatno udeležene. Italijani ob obletnici lanske avstrijske ofenzive. Lugano, 14. maja. (K. u.) Popoln d' Italia' je končal svoj uvodnik ob obletnici avstrijske ofenzive proti Italiji takole: »Danes je položaj drugačen. Kdo ve, čc se nc bo obletnica slavila s strašnim povračilom sovražniku? Tudi danes živimo v najnapetejšem pričakovanju in čutimo, da tiči nekaj v zraku in da zori usoda. Verujemo, ko čakamo. Poročila bodo zdaj vesela, ker bodo* z gotovostjo poročala o zmagi. Novi potresni sunki v Terniju. Lugano, 15. maja. (K. u.) Pred\ . ; i-šnjcni ponoči in včeraj zjutraj ■ •• lc v Ter-niju in v okolici zemlja te dvajsetkrat stresla. Prebivalci bivajo pod milim nebom. Delo v orožnih tvornicah počiva. Veliko poslopij je poškodovanih. llraii pika. Glabinski odstop'!. Dunaj, 15. maja. (K. u.) List poročajte Poslanec Glabinski je pisal načelniku • i- oljskega kola«, da odstopi kot namestnik načelnika in odloži svoje mandate v komisijah »Poljskega kola« . Kri?,a v poljskem kolu. — Dr. Bilinski odstopil. — Vprašanje odcepitve Galicije odstranjeno z dnevnega reda. Dunaj, 14. maja. Današnje plenarno zborovanje poljskega kola je bilo preložene na popoldne. Dr. pl. Bilinski je izjavil, da odstopa kot načelnik kluba, ker nima poslaniškega mandata in ker je potrebno, da stoji na čelu kola za časa zasedanja parlamenta aktivni poljski poslanec. Poljska ljudska stranka je zahtevala, nai se opusti razpravljanje o političnem ln državno-pravnem značaju odcepitve Galicije in naj se cbrne pozornost le gospodarskemu vprašanju. Z ozirom na to, da ni stavila vlada glede odcepitve Galicije protipredlogov, so se zedi.nile skupine polj-sekga kluba, naj se razprava o tem vprašan u več ne nadaljuje. »Česky svaz«. Česky svaz in parlamentarne komisije posameznih čeških klubov so imele svoja posvetovanja o pripravah za sklicanje parlamenta dne 10., 11. in 12. t. m. v Pragi. Stavljeni so bili razni tozadevni predlogi in načrti, o katerih se je razvila debata. Odkazani so bili predsedništvu, da na prihodnjem zborovanju o njih poroča. Posvetovanja se bodo nadaljevala na Dunaju dne 17. in 18. maja. Ukrajinci izstopili is odbora obnovitev Galicije. Dunaj, 14. maja. Radi konflikta med Poljaki in Ukrajinci o vprašanju Galicije, so sklenili Ukrajinci, da izstopijo iz odbora, ya obnovitev Galicije. Nemški poslane; pri nvnistru za prehrano. Dunaj, 14. maja. (Kor. ur. Deputacija nemške nac onalne zveze, obstoječa iz poslancev Kittingcrja, Poniža, Ansorgeja ln dr. Rollerj? se je predstavila pod vodstvom dr. Grosss. dne 1. maja ministru pl. Hoferju. Predmet razgovora je bilo občutno pomanjkanje semenskega krompirja in predlog 7.v. nadomestitev z različno zelenjavo. Min;t,ter p). Hofer je izrazil upanje, da bo dol v bodočih dneh na razpolago še gotovo količno semenskega krompirja. Glede nadomestitve z različno zelenjavo ie vse preskrbljeno. V daljšem razgovoru je izrazi!?, deputacija željo, da ves letošnji rompir država zapleni, toda pusti produ-ducentu do p:'trebe. Minister za prehrane ie izjavil, da soglaša s tem predlogom. Tudi ^lede sena je priporočalo odposlanstvo. nnj prevzame vlada vse v svojo lastno režijo. M nisčer je odgovoril, da so tozadevne naredbe že izgotovljene in bodo v km tkem objavljene. Končen so poslanci izrazili željo, naj bi se ne obremenjevale posamezne dežele preve." z rekvizicijo klavne živine, posebno teleta bi se morala varovati. Mini-rter je s to mislijo soglašal in je izjavil, da jc poljedeljsko ministrstvo že izdalo na posamezne deželne vlade tozadevne odredbe. Ustavna stranka ^o*noske zbornice za nemške »prer pogojne« zahteve. Dunaj, 14. maja. Ustavna stranka gosposke zbornice jc imela 12. t. m. zborovanje. V debati so. govorniki izražali svojo zadovoljnost, da dobimo v Avstriji zopet-no ustavno življenje. Najvišje strankino načelo pa je šc vedno, cla se obdrži in utrdi enotnost države. In to predvsem na podlagi resne in v državnem duhu vodene uprave. Čc dobi v teku časa Galicija .večjo avtonomijo, naj se to ne zgodi na škodo državne skupnosti. Kot dolga srčna zahle-j va, ki je poslala vsled izkušenj vojne še | nujncj;ia, pa jc bila povdr na od vseh go-! vernikov fonnelna utrditev nemškega dr- žavnega uradovanja in uvedba nemškega državnega jezika. To ni nobena narodna pridobitev, ampak eminentna državna potreba. V zavesti, da so interesi Nemcev in Avstrije eno in isto, in z ozirom na junaštva avstrijskih Nemcev v sedanji vojni, smatrajo vsi strankini člani za svojo največjo dolžnost braniti stališče Nemcev v Avstriji. Upravičene zahteve Nemcev na Češkem morajo biti izpolnjene, izvede naj se razdelitev okrožij in uredi naj se vpo-raba jezika pri državnih oblastih. Ustavna stranka bo vedno delala za uresničenje svobodomiselnih idej, ki so izražene v naših temeljnih državnih zakonih'. Stranka pozdravlja najsrčnejše zvezo z Nemčijo in upa, da ho za poznejši čas ta zveza temelj naše politike in gospodarskega razvoja. Stranka pozdravlja mirovna stremljenja, toda naš obrambeni boj ne sme preje nehati, dokler ne dosežemo za našo monarhijo, za njen obstoj in njeno posestno stanje časten trajen mir. Pri nadomestnih volitvah sta bila iz-voljena v strankin izvršilni odbor baron' dr. Schey in dr. pl. Schoeller. Ogrske parlamentarne vesti. Budimpešta, 14. maja. Poslanci govore, cla bo sklican državni zbor zopet 12, junija. Zasedanje bo kratko. Budimpešta, 14. maja. V okraju VU dombak jc bil izvoljen soglasno za držav-, nega poslanca Fric Connert. Budimpešta, 14. maja. Dvorni svetnik Martin Martonffy, poslanec volilnega okra-ja Szamos-Ujvar je umrl v starosti 69 let. Petrograd, 14. maja. (K. u.) Vojni mL nister Gučkov je odstopil. Petrograd, 14. maja. (K. u.) Agentura poroča: Na seji kongresa zastopnikov in bojne črte je Gučkov naznanil svojo demin sijo. Prečital je pismo, ki ga je bil pisal mi* nistrskemu predsedniku knezu Ljvovu. V njem je naglašal, da v sedanjih razmeraH ne more deliti odgovornosti na težkih gre< hih, ki jih greše na domovini. Kako je sodil bivši ruski vojni ministet Gučkov o razmerah na bojišču. Amsterdam, 14. maja. Gučkov je iz\ javil poročevalcu lista »Manchester Guar* dian«: Razmere na bojni črti me zelo skrbe, Vojaki sodijo o položaju pesimistično in niso zadovoljni. Potrebni so krepki proti< ukrepi, da bodo ponovili disciplino in red, Stanje armade ni tako, da hi ne smeli upati, a če bo šlo tako naprej, bodo lahko posledice neljube, Ne more se tajili, da se propagira v armadi mir in da tako vojaki kakor tudi narod sodi preveč lahkomišlje-no o miru. Armada misli, da bo prišel mir kar, če čete polože orožje in, žal, malo za* upajo svojim predstojnikom. To mnenje krepe Ludi agitatorji. Ni čudno, da so zato vojaki pobiti. Nekaj moramo pribiti: Rusija ne želi osvojitev; ruski narod takih stremljenj najbrž tudi ne bo podpiral. i Kerenskijevo mirovno ministrstvo na obzorju. »Djen«, organ Kerenskijev poroča, da prevladuje v ruskih socialističnih krogih mnenje, da je pričakovati v bližnjih dneh demisije sedanjega kabineta Lwowa, Mi-i ljukova in Gučkova. Vlado bo prevzelo ministrstvo s Kerenskim in Čhejdzejem na čelu. Upajo, da prinese ta novi kabinet Rusiji mir. Francija in Anglija delata z vse-i mi silami na to, da preprečita ta novi kabinet. Tri struje v Rusiji. Petrograjski dopisnik -Štampe« ozna-čuje danes v Petrogradu in v vseli ruskih' mestih merodajne tri struje tako-le: Prvi s t r u j i pripadajo vlada, srednji stan, nova birokracija in zmerni soci-jn listi pod vodstvom Plehanovim; daljo dobra polovica petrograkdse garnizije in skoro vse č e t e n a fronti in v ostalih ruskih mestih. Ta s t r u j a j c vneta za nadaljevanje vojske do končne zmage na strani z a v e z n ii kov. Drugo strujo tvorijo pod vodstvom delavskega in vojc^kega odbora polovica petrogradskih čet, zlasti mornarica, in oa. večina petrogradskega delavstva. Ta struja pravi, da se dogodkov ne sme prenagliti in č a k a; razpolaga pa s prav močni-m i materijelnimi sredstvi, Kar se tiče vojske, stoji na stališču, da je treba vojsko končati na podllagi spo-razuma demokratskih strank v Evropi, Tretjo strujo zastopa Ljenin s svojimi pristaši. Ta zahteva, da pride državna oblast takoj v roke proletarijata in da se vojska takoj konča zavsa-ko ceno, tudi na podlagi separatnega m i r u. Ljeninovi pristaši se rekrutirajo večinoma iz delavcev in des-peradov predmestne Viborskaje Storone; oni tvorijo »rdečo gardo« in so oboroženi s puškami in revolverji iz oropanih arze-nalov.« Maksim Gorki proti koalicijski vladi. Stockholm, 14. maja. (K. u.) »Svenska Dagbladet« javlja preko Haparande: Maksim Gorki odklanja v svojem listu vstop v začasno vlado. Piše: Socialisti v meščanski vladi so navadno talniki demokracije, da vladni politiki zagotove odobritev množic. Misel na koalicijsko vlado najodločnej-še odklanjamo. Nobenih talnikov Milju-kovi vladi! Če se sestavi koalicijska vlada, bo morala likvidirati vojsko. Vpliv demokratičnih članov take vlade mora odgovarjati sedanjemu razmerju moči v deželi in izpolnjevati v notranji in zunanji politiki naloge, ki jih namerava doseči revolucija. O ministrstvih brez portfelja naj se niti ne govori. Podobno pišejo tudi drugi listi levice, Le Kerenskijevo glasilo se zavzema, naj vstopijo socialisti v vlado. Zmeda v Rusiji. Berlin, 14. maja. V zadnjih dneh je do-šlo v Stockholm veliko Poljakov, poslanci in ugledne osebe so med njimi, ki pripovedujejo, da se v Rusiji še dolgo ne bo upo-stavil red. Sklenili so, da za vselej za-puste Rusijo, kjer je pričakovati še hujših zmed. Delavski in vojaški svet ni zahteval premirja. Petrograd, 14. maja. (K. u.) Agentura odločno zanikava, da bi bil zahteval delavski in vojaški svet premirje, kakor je poročal >Daily Mail«. Svet se s tem vprašanjem ni niti pečal; nasprotno: zdaj izdelju-je oklic na vojake z ozirom na neprimernost posebnega miru in glede na pobra-timstva v bojni črti. Delavski svet proti Rodičevu. Stockholm, 14. maja. Iz Petrograda: Svet delavcev in vojakov bo najbrže zavzel stališče proti na vojsko hujskajočemu govoru poslanca Rodičeva v dumi- Dezertacije z ruske bojne črte. Stockholm, 15. maja. (K. u.) »Stock-Holmer Tagblatt« javlja iz Haparande: Z raznih delov ruske bojne črte se poroča o velikih dezertacijah. V Petrogradu je še vedno nemirno. Delavski in vojaški svet proti delavski milici v Petrogradu. Bern, 14. maja. Lyonski listi javljajo iz Petrograda: Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta je izjavil, da se v Petrogradu ne sme ustanoviti delavska milica. Ustanovitev ukrajinske brigade. Lvov, 14. maja. Proti volji delavskega in vojaškega sveta je zahtevalo v Kijevu 3890 vojakov, naj se ustanovi lastna ukrajinska brigada. Rusi bi se radi otrebili svojih upnikov. Kodanj, 14. maja. »Pravda« izjavlja: Delavski svet je z ozirom na pojasnila finančnega ministra sklenil, da bo morala ruska vlada predvsem urediti ruske finance in da ne sme delati novih dolgov, vsled katerih Rusija postaja vedno bolj odvisna od inozemstva. Rusi proti ameriškemu vplivu. Geni, 14. maja, »Temps« javlja: Vse ruske stranke se upirajo ameriškemu vplivu. Zakaj Anglija ne izstavlja potnih listov ruskim revolucionarjem. Stockholm, 13. maja. Angleški poslanik naznanja, da se ruskim revolucionarjem ni zaviralo potovanje v Rusijo radi političnih razlogov, marveč radi nevarnosti podmorske vojske. Poročila o miru. Francoski radikalni socialisti groze s stavko. Genf, 14. maja. Radikalni francoski socialisti groze, da bodo v municijskih tvornicah stavkali, če ne bodo dovolili njih zastopnikom potovali v Stockholm, Cenzura glede na stockholmske posvete prepovedala vzbujati upanje na mir, ker v Franciji veliko pričakujejo od ameriških čet. Nameravanemu pozivu rekrutov se v Franciji tako zelo upirajo, da se vlada začasno ne upa vpoklicati rekrutov. Čet v Solun Anglija skoraj ne more pošiljati. Politični krogi zato sodijo, da Sarrail s sedanjo ofenzivo pripravlja umikanje solun- ske armade. Sporazumu primanjkujejo rezerve, zato Sarrailove čete potrebuje na važnejših bojiščih kakor pri Solunu. Nemiri za mir v južni Franciji. * Geni, 14. maja. Švicarski listi javljajo: V južni Franciji so izbruhnili veliki nemiri, ker primanjkuje živil in premoga. Demonstranti so viharno zahtevali, naj se konča krvava vojska, ki uničuje Francijo in naj se sklene mir. Posebno v Toulouse je bila mirovna demonstracija velika. Demonstrante so razgnali vojaki, ki so streljali; več ljudi je bilo nevarno ranjenih, veliko je ubitih. Borgbjerg. »Miinch. N, Nach.« pišejo o izjavah danskega socialista Borgbjerg a: »Naj je Borgbjerg v Petrogradu govoril tako ali tako, eno moramo vendar povdariti: Niti zastopniki nemške socijalne demokracije, s katerimi se je razgovarjal, niti Danec Borgbjerg sam ni avtoriziran in ni poklican, da predloži sovražnikom nemškega ljudstva nemške mirovne pogoje.« Francozi nasprotujejo posebnemu miru. Genf, 12. maja. »Temps« izvaja: »Če bo zmagala v Rusiji stranka izdajalstva in če bo skupno s stockholmskimi zarotniki izsilila poseben mir, bi bilo sicer človeštvo onečaščeno, a svetovna vojska bi se le še ne končala. Spor v francoski socialni demokraciji. Pariz, 14. maja. (K. u.) Pristaši socialistične večine so sklenili 27. t, m, predlagati narodnemu svetu, naj noben francoski socialist ne zastopa stranke v Stockholmu. Dalje izvaja predlog, da internaci-onala ni mogla vojske zabraniti, marveč se ji je umaknila. Socialnodemokratična stranka se bo udeležila bodočega sestanka internacijonale, če bo pravilno sklicana in če se mu bo določil spored. Ugotoviti se mora odgovornost Nemčije in Avstrije, vladi se morati proglasiti za sovražnici intcrnacionalc, nemški in avstrijski socialni demokrati se morajo kot sokrivci vlad izključiti iz internacionale; krivi zastopniki naj se postavijo na zatožno klop. Nemška vlada ni izstavila potnih listov Haasejevim pristašem. Berlin, 21. maja. Haase je izjavil, da bo vprašal kanclerja, zakaj da niso izstavili potnih listov njegovim pristašem. Stockholmski posvet se prične 15. maja; dvomljivo je/ če bo mogel zborovati, ker ne izstavljajo potnih listov. Italijanski socialisti na stockholmskem posvetu. Lugano, 12. maja. Italijanski socialni demokrati pošljejo sedem zastopnikov v Stockholm. Vlada jim je že izročila potne liste. Posvet vojski prijaznih angleških socialistov. Curih, 14. maja. »Corriere della sera« javlja: Junija bodo zborovali vojski prijazni angleški socialisti za protivtež stock-holmskega posveta. Tudi Rusi bodo zastopani na zboru. Kongres Poljakov v Stockholmu. Frankobrod, 14. maja. »Frankfurter Ztg,« poroča z Stockholma: Stockholm postaja vedno bolj mednarodno zbirališče. Ne glede na posvet socialistov zboruje zdaj tam kongres Poljakov, na katerem so zastopani Poljaki iz Nemčije, Avstrije in iz Rusije, Na kongresu je več članov varšavskega državnega sveta in znani voditelj petrograjskih Poljakov general Babianski. Pečajo se predvsem z gospodarskimi vprašanji in o financiranju bodoče poljske države eventuelno s pomočjo nevtralccv. iTrdi sc, da iščejo tudi stika z udeleženci stockholmskega socialističnega posveta. Španski državni svet in stockholmski posvet. Kodanj, 14. maja. »Socialdemokraten« poroča iz Berna: Španska vlada se je na državnem svetu pečala z mednarodnim socialističnim posvetom v Stockholmu. Angležem primanjkuje lesa, — Anglež omejuje delo v predilnicah, Amsterdam, 14, maja. (Kor. ur.) Radi podmorske vojske v Angliji tako primanjkuje lesa, da v Newcastlc mnogo rudnikov počiva. Bern, 14. maja. (Kor. ur.) Zveza pre-dilničarjev v jugozahodnem Lancashire je priporočila, naj z ozirom na slabe kupčije ustavijo obrate v predilnicah tisti teden pred binkošti in binkoštni ponedeljek. Trdi časi v Franciji. Bern, 13. maja. (Kor. ur.) V »Journalu« piše senator Humbert: Pred trdimi časi se nahajamo. Položaj je tak, da moramo opustiti vse iluzije. Nečuveno je, ker noče generalni štab oprostiti 5000 do 6000 rudarjev, vsled česar se rudniki ne morejo izrabiti. Vprašati moramo, kdo da vlada. Amerika ni vezana na skupen mir. Newyork, 15. maja. (K. u.) »Associated Presz « javlja iz Washingtona: Državni tajnik Lansing je zanikal govorice, da bi bile Združene države sklenile s kako za-vezno državo pogodbo, da ne sme skleniti poseben mir, s sledečimi besedami: »Ni nobenega pismenega ali ustmenega dogovora glede na mir! Mirovni pogoji Amerike. Berlin, 14. maja. »Frankf. Ztg.« javlja iz Baslja: Newyorški »Times« objavljajo oKcielno noto, ki izjavlja, da ameriška vlada ne bo nikdar sklenila posebnega miru z Nemčijo, dokler se ne bodo.izvedla načela, ki jih je bil Wilson proglasil v svoji poslanici. Pozimi ne bo več vojske? Basel, 14. maja. Iz Pariza se javlja: V armadnem odseku je francoski vojni minister zanikal, da nameravajo zavezniki novo vojsko pozimi. Mir bo sklenjen do avgusta (?). Amsterdam, 14. maja. Socaldemokra-ški list »Het Volk« javlja: V Amsterdamu so naznanili osobju velikih bank in spedi-cijskih tvrdk, naj grejo na počitnice pred avgustom, ker se mora računati z okol-nostjo, da bo mir, ki bo nastal, delo nenavadno pomnožil. Pred govorom nemškega kanclerja. Dunaj, 14. maja. O obisku nemškega kanclerja na Dunaju piše »Wiencr Allgem. Zeitung«: Kancler je prišel na Dunaj, da se dogovori o važnih izjavah, ki jih bo podal jutri v nemškem državnem zboru. Ob tej priliki se je pokazalo, da obe vladi sarao-obsebi umevno enako presojati položaj. Kancler in grof Czernin sta se posvetovala tudi o drugih vprašanjih, o katerih se bosta še posvetovala. Dunaj, 14. maja. Kancler se bo v svoji izjavi v nemškem državnem zboru pečal v velikih potezah z vojnimi smotri in se ne bo pečal s podrobnostmi. Velika bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. maja. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta. S topovi so od časa do časa močnejše streljali na obali in na ovinku Yperna in Wytschaete. Na bojišču pri Arrasu je podnevi ponehal močan ogenj s topovi, a zvečer so pričeli iznova besno streljati med Lens in Queant. Delni sunki Angležev so se izjalovili pri Oppy in Fampoux. Pri Bullecourt so se ljuto bojevali dalje. Razvaline vasi smo v žilavem boju držali, dasi jih je bil sovražnik večkrat napadel. Sovražnik obstreljuje St. Quentin; vsak dan so razrušbe večje. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Na bojišču pri Aisne se položaj ni iz-premenil. Precej močno so streljali s topovi v Champagne posebno med Prunay in Auberive. XXX Sovražnik je izgubil včeraj 12 letal in 1 pritrjeni zrakoplov. Poročnik Wolif je sestrelil svoje 30., poročnik baron pl. Richt-hofen pa svojega 24. sovražnika. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 14. maja zvečer. Uradno: Na zahodnih bojiščih so streljali topovi z menjajočo se silo. Delni sunki Francozov pri Craonelle, Corbeny in Berry-au-Bac niso uspeli. Wolifovo poročilo. Berlin, 14, maja. (K. u.) Wolffov urad poroča: Na fronti pri Arrasu je bil 13. maja artiljerijski ogenj slabotnejši kot prejšnje dni in je šele proti večeru postal sil-nejši. Nemška premoč v zraku je omogočila artiljeriji, da je lahko z močnim učinkovanjem obstreljevala sovražne baterije na celi fronti. Poskuse Angležev, da bi kolodvor in vas Roeux pripravili za obrambo, je naš artiljerijski ogenj preprečil. Zbiranje čet zahodno od Gavrelle je nemški ogenj razkropil. Angleški napad ob 11. uri zvečer na cesti Fampoux-Fresnes se je zrušil v nemškem ognju. 13. angleški napad na Bullecourt se je izjalovil zjutraj, 14. napad pa zvečer istega dne. Kljub silnemu sipajočemu ognju smo vas držali. St. Quentin je bil močno obstreljevan. Na fronti ob Aisni in zapadni Champagni je bil artiljerijski ogenj razmeroma slaboten; živahnejši je bi le med Winter-bergom in cesto Corbeny-Brimont. Nemci so izboljšali svoje postojanke severozahodno od Braye in pri Givencourtu. Pravtako se je posrečilo izboljšanje nemških postojank na višini 108. Kljub najsilnejšemu artilerijskemu učinkovanju in ogromnim množicam Francozi niso mogli vzeti te višine. Nemška posadka, ki si je s Francozi delila posest vrha, je sedaj potisnila nemško črto naprej. Drzne napadalne čete so se polastile dela tamošnjega kamnoloma in privedle niptnike. Berlin, 14. maja. (K. u,) Wolffov urad poroča: Na vzhodni fronti smo v povračilo za obstreljevanje Tulče obstreljevali kolodvor in vojaške naprave v Galacu in metali bombe v Ismajlo. Na kolodvoru je nastala eksplozija, v Galacu pa je na več mestih nastal požar. Sovražne baterije, ki so odgovarjale na naš ogenj, smo prisilili, da so utihnile. Angleško uradno poročilo. 12. majnika popoldne. V minuli noči in zgodaj zjutraj smo napadli Hindenbur-gove črte pri Bullecourtu, na obeh straneh ceste Arras-Cambrai in severno Scarpej dosegli smo vse točke, ki smo jih bili nameravali in ujeli več sto mož. V uspešnem boju vzhodno L' Empre in na uspešni poizvedbi vzhodno Yperna smo ujeli več mož. 12. majnika zvečer. Z besnim bojem so se ustalile angleške čete v Bullecourtu, kjer se boj nadaljuje. S topovi smo preprečili sovražen napad na naše pridobljene postojanke. 13. majnika zvečer. Nadaljne podrobnosti o napadih na bojni črti v zadnji noči potrjujejo uspeh naših podjetij. Sinoči so opazovali, da so se znatni sovražni oddelki pripravljali na protinapad pri Bullecourtu. Z uspehom smo namerili nanje naše topove. Napad se ni razvil. Ponoči so pozneje napadle naše čete; z besnimi boji, ki so trajali celo noč, so se danes ustalili v vasi Bullecourt, kjer se bijejo še dalje. Naše topništvo je izjalovilo popoldne sovražni napad na naše pridobljene postojanke. Ob cesti Arras-Cambrai smo osvojili nad 1000 jardov nemških strelskih jarkov. Severno Scarpc so vzele naše čete z naskokom v minoli noči pokopališče Roeux in končno tvornice severno od tam. Danes so prodirale dalje in zasedle nad 1'.. miljo sovražnih postojank. Ujeli smo nad" 700 mož, med njimi 11 častnikov in osvojili veliko mož-narjev in strojnih pušk. V zračnih bojih' smo uničili včeraj 7 nemških letal, 5 jih' pa prisilili, da so se morala izpustiti na tla Štiri naša letala pogrešamo. 13. majnika. V minuli noči boji patrulj severnozahodno St. Qucntina in severno-zahodno Levizgoira (?). Sovražniku smo zadah izgube; naši oddelki so na gotovih točkah napredovali, V Bullecourtu se boj nadaljuje. Južno Scarpe so v minuli noči naše črte nekoliko napredovale; izboljšali so naše postojanke na griču Gronland severno reke; nekaj sovražnikov smo ujeli. Ko je prišla noč, smo odbili sovražni napad vzhodno pokopališča Rouex. Približno 50 mož smo ujeli, 13, majnika zvečer. Sovražnik je zgodaj zjutraj dvakrat napadel postojanke rlindenburgove črte vzhodno Bullecourta. Napadajoče čete smo obakrat odbili; pustih so veliko mrtvecev pred našimi jarki. V zadnjih desetih dneh so držali Avstralci svoje postojanke v tem odseku Hinden-burgove črte segajoče; odbile so v tem času vsaj dvanajst odločnih sovražnih protinapadov. V naši roki se nahaja zdaj velik del vasi Bullecourt, ki leži v Hinden-burgovi črti. Severno Scarpe so se ustalile naše čete podnevi v zahodnih hipah Rou-exa in so napredovale na zahodnih slemenih griča Gronland, kjer so ujele nekaj mož. Včeraj smo v zračnih bojih sestrelili pet nemških letal, pet jih je padlo. Eno nemško letalo je sestrelil naš obrambni ogenj. Pogrešamo šest naših letal. Francosko uradno poročilo. 12. majnika ob 3. popoldne. Sovražno topništvo je ponoči Chemin des-Dames manj obstreljevalo. Naši topovi so sipali uničevalen ogenj na nemške utrdbe; razstrelili so zalogo streliva severovzhodno Juvincourta. Praske patrulj pri Pantheo-nu, južno Porgny in v Champagni v gozdu zahodno gore Cornillet. Na levem bregu Moze so se celo noč živahno bojevali v gozdu Avocourt, Pehota se ni bojevala, Naši oddelki so vdrli v nemške črte severno Bezonvaux in na več točkah v Aizaciji. V odseku Ammerzweiller smo nekaj mož ujeli. Na ostali bojni črti je bilo ponoči mirno. 12, majnika ob 11, popoldne. Dan so začeli nastopi naših topov posebno južno St. Quentina, na visoki planoti severno Aisne in v Champagni. Pri Verdunu so naše baterije uspešno obstreljevale nemške utrdbe v gozdu Avocourt. Pehota ni nastopala izvzemši presenetljivega napada, ki ga je bil neki naš poizvedovalni oddelek junaško izvedel pri Berry-au-Bac, kjer smo ujeli več mož. Letalna s 1 u ž ba. Naša letala so izborila 11. t. m. več bojev; naši letalci so sestrelili in popolnoma uničili 7 nemških letal; 7 so jih pa tako nevarno poškodovali, da so padla v nemških črtali. Belgijsko poročilo. Na celi belgijski bojni črti, posebno v odseku Ramscapelle, so podnevi in ponoči streljali na obeh straneh s topovi. Sovražne ofenzive. Stockholm, 14. majnika. »Times« izražajo mnenje, da je brez nove pomoči na zapadni fronti odločilna bitka nemogoča. Javno mnenje in časopisje v Londonu pripisuje krivdo, da se je ofenziva ponesrečila, vojaški brezdelnosti Rusije. Pravijo, da je bil Hindenburg \ sled tajnega premirja na vzhodu v stanu vreči najmanj 1 milijon vojakov od vzhoda na zahod in tako preprečiti angleško-francosko ofenzivo. Basel, 14. majnika, »Petit Journal« poroča: Iz prezimovališč v Marseille so minuli teden poslali zadnje francoske koloni-jalne čete na fronto. Delajo se priprave za novo ofenzivo na francoski črti. Vojna izmučenost v irancoski armadi. Berlin, 14. maja. Wolffov urad poroča: Moštvo francoskega 18. lovskega bataljona, 4. divizije, je v svojem taboru pri Bau-vancourtu, kjer je po prvih bojih v aprilu bilo na odpočitku, napravilo napise, n. pr.: ' »Mi ne gremo več naprej!«, »Proč z vojsko!« 8. francoski lovski bataljon, 42. divizije je napravil napise: »Šli bomo v postojanke, napadali pa ne bomo!« — »Gremo v ogenj, vendar pa ne bomo streljali« itd. Sarrallova ofenziva. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. maja. Veliki glavni slan: Živahno so streljali dalje med Pre-spanskim jezrom in Vardarjem. Na posameznih mestih smo odbili sovražnika, ki je bil napredoval proti našim črtam. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Vzrok Sarrailove ofenzive. Budimpešta, 14. maja, »Pester Lloyd« piše o namenu nove Sarrailove ofenzive: Očividno jc Sarrailu pridobiti prostor za pomikanje proti zahodu, da bi tako omogočil umik glavnega dela armade v Valono in za ta namen je v prvi vrsti potrebno, da se potisne zahodno krilo štirizveze proti severu. Sedanja ofenziva je tedaj, kakor se zdi, prvi korak k opustitvi solunskega podjetja. f Srbsko uradno poročilo, 9. maja. Včeraj je bil ljut boj artiljerije posebno na srbski fronti: Naši oddelki so napredovali proti Tušinu in osvojili sovražne jarke pri Dobrempolju. Ujeli smo 1 častnika in 40 bolgarskih vojakov. Sovražnik je iznova obstreljeval mesto Bitolj z duš-ljivimi granatami. Med civilnim prebivalstvom je mnogo žrtev, Naši letalci so uspešno obstreljevali sovražna skladišča v Krujevu. Francosko balkansko uradno poročilo. 12. majnika. Sovražnik je 12. t. mes. odgovoril na naše napade z besnimi protinapadi. Posrečilo se mu je, da se je ustalil v nekaterih jarkih na Shira di Logen, ki smo jih bili včeraj vzeli. A vzhodno od tam so osvojile grške čete, ki so nastopale skupno s Francozi, s sijajnim naskokom sovražno utrdbo pri Ljumnici in ujele do 30 mož, Srbi so pridobivali korakoma tla, ko so odbili več protinapadov, so vzeli višino 1824 in so napredovali na Dobrempolju. Topovski boj se je nadaljeval na celi lojni črti. Grki v armadi sporazuma. London, 14. maja. (Kor. ur.) Poslanik Venicelove vlade, Gennadines, je naznanil časnikarjem, da je že 50.000 grških vojakov na bojišču in da se bo njih število kmalu pomnožilo na 100.000 mož. Na morju. Francoski transportni parnik čet potopljen. Neki naš podmorski čoln (poveljnik pomorski nadporočnik Laumburg), ki nastopa v Sredozemskem morju, je napadel pri kanalu La Galise 30. aprila francoski transportni parnik »Colbert« (5394 ton), ki je vozil čete in vojno blago iz Marseille v Solun; zadel ga je s torpedom in potopil v petih minutah. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Zopet 8 ladij potopljenih. Berlin, 14. maja. Uradno: Na Atlantskem oceanu so potopili podmorski čolni pet parnikov, eno jadrnico in dva ribiška parnika v skupnem obsegu 22.000 ton. .Poleti ruskih letalcev. — Na Atlantskem oceanu zopet potopljenih 12 ladij. Berlin, 14. maja, (K. u,) Wolff poroča: Zadnji čas so ruski letalci večkrat ovirali nastope naših prednjih vozil na severnem kurskem obrežju. Dne 13. t. m. zjutraj smo zato vrgli veliko bomb na rusko letalno postajo Lebara. — Na Atlantskem oceanu smo zopet potopili 4 parnike in 8 jadrnic s 27.000 tonami. Japonci odpuščajo inozemske kapitane. Kakor poroča Kobe Šimbum«, je pa-roplovna družba Nippon Yasen Kaisha odpustila iz službe vse inozemske kapitane in sicer na željo japonske vlade. Sodijo, da je ta odredba v zvezi z oborožitvijo parnikov omenjene družbe. Podmorski čolni strašijo angleške parlamentarce. Bern, 15. maja. (K. u.) Dne 8. maja so se v obeh angleških zbornicah pečali z vprašanjem prehrane in s podmorskimi čolni. V zbornici lordov je grajal lord Buk-master, ker s! izjave vlade nasprotujejo glede na okolnost, če bo dežela prebila, istotako, kakor si nasprotujejo njene odredbe glede na prehrano. Lord Beresford je rekel, da jc vprašanje plovbe zelo resno. Podmorski čolni postajajo vedno nevarnejši radi daljših dni, milejšega vremena in ker grade vedno večje vrste. Najbolj nevarni bodo od srede julija do oktobra. Kontrolor prehrane lord Devenport je izjavil, da vlada računa s še večjim številom potopljenih lad j. Nepotrebne uvoze nameravajo zato popolnoma izločiti in uvažati le potrebno blago. Preskrba z mesom je ugodna. Uvoz mesa bodo mogoče začasno ustavili. Odpraviti namerajo brezmesne dni. Masti je več, kolikor jo je bilo lani. Lord Milner je izjavil za vojni kabinet, da proučuje vlada razne načine o določitvi množine hrane in da bo določila množino hrane, če bo to neobhodno potrebno. Clemenceau o »strašni«, katastrofalni nevarnosti podmorskih čolnov. Bern, 15. maja. (K. u.) Clemenceau se v »Homme enehaine« čudi, ker francosko mornariško, ministrstvo objavlja še vedno taka tedenska statistična poročila o prometu ladij francoskih pristanišč, ki prikrivajo »strašne« in naravnost »katastrofalne« uspehe podmorskih čolnov. Kako je zvišala podmorska vojska plače norveškim pomorščakom. Kristijanija, 12 .maja. »Ljoeforts-Ti-dende« poroča: Radi podmorske vojske zaslužijo strojniki mesečno 1500, prej pa 250 kron; tovornina iz Anglije na Norveško znaša za tono premoga 300, prej je pa znašala 5 kron. Grška izgubila 70 ladij. Lugano, 14. maja. »Secolo« poroča iz Aten: Podmorski čolni so potopili do zdaj nad 70 grških parnikov: 180.000 ton, torej 24 odstotkov vsega svojega ladjinega prostora in prvači med vsemi državami glede na izgubljene ladje. Talne pogodbe sporazuma. Berlin. 14. maja. »Vossische Zeitung« javlja iz Kodanja: Finski socialistični list »Tyomies« poroča: Ljenin je 30. aprila v velikem hrupu govoril proti začasni vladi in proti onim tajnim pogodbam s sporazumom. Rekel je, da nameravajo med drugim razdeliti Kitajsko med Anglijo, Francijo in Rusijo. Razna poročilo. Rumunsko uradno poročilo. 11. maja. Položaj na celi fronti je ne-izpremenjen. Na različnih točkah akcije patrulj in streljanje artiljerije. Mir na fronti. Roosevelt vojskovodja. Washington, 14. maja. (K. u.) Po viharni razpravi je sklenil reprezentančni zbor z 215 proti 178 glasovom, naj se Roo-seveltu dovoli poveljevati diviziji v Franciji, česar senat ni dovolil. Močni pocestni boji v Stockholmu. Stockholm, 14. maja. Proti večeru so oplenile ženske v južnem delu mesta neko trgovino krompirja. Na tisoče ljudi se je zbralo. Prijezdilo je več sto policistov, a ljudje niso šli narazen. Ko je policija nastopila s sabljami, se je unel boj, Na policijo so metali kamne in prazne steklenice. Veliko oseb je ranjenih, veliko so jih zaprli. Vlom v curiški nemški konzulat. Bern, 14. maja. «Bund« javlja: V soboto so poizkušali vlomiti v nemški konzulat. Pred kratkim sc je bil posrečil vlom v avstrijski konzulat. Dnevne novice. -f- Cesar je bil v nedeljo zjutraj ob 8. uri pri tihi sv. maši v Badnu. Ko je nato na poti k cesarski hiši jezdil čez glavni trg, mu je neka štiriletna deklica izročila znak Citinega dneva. Cesar je deklici podaril krasno broško. Odlikovanja za vojna posojila. Vojni križec za civilne zasluge 2. razreda je dobil g. Debevc, ravnatelj podružnice »Prometne banke« v Ljubljani. — Priznalne dekrete za odlično patriotično sodelovanje pri podpisovanju vojnih posojil je izdal finančni minister sledečim osebam: Davčnemu nadupravitelju v Kostanjevici Rudolfu Ahčin, nadučitelju v Št. Vidu Ivanu Ba-jec, poštarici v Ponikvi Amaliji Bakšič, županu v Pliberku Francu Banko, trgovcu v Studencih Josipu Bilič, ravnatelju »Ilirske banke« Milanu Bogady, učitelju in šol. vodji v Šmarjeti Ivanu Čeh, nadučitelju v Št. Jerneju Josipu Čeh, nadučitelju v Do-bovi Simonu Gajšek, poštarici v Braslov-čah Mariji Goričar, nadučitelju v Ormožu Viljemu Hribar in župniku v Železni Kapli Matiji Germu. — Smrtna kosa. V Krškem je umrl 12. t. m. po daljšem bolehanju Viljem Ledenig, c. kr. davčni oliciial, v starosti 41 let. Za- pušča žalujočo soprogo, s katero je bil komaj dva leti poročen. Svetila mu večna luč! — Umrl je g. Benjamin Kunej, revizor Zadružne zveze v Celju, posestnik v Raj-henburgu. — V Rovtah nad Logatcem jc umrla dne 9. t. m. gdč. učiteljica Pavla Brezovšek. Bila je vzorna v svojem poklicu. Sveti ji večna luč! — Umrl je v Splitu tamošnji mestni župan Vinko Katalinič, star 58 let. — Umrl je v Splitu kanonik Ju-raj Gojsalič, star 82 let. Odlikovanje bosensko-hercegovskega deželnega poglavarja. Cesarsko otomansko zlato in srebrno imtiaz vojno svetinjo in cesarski otomanski železni polamesec je dobil boserisko-hercegovski deželni poglavar general pehote Štefan baron pl, Sarkotič. Apostolski vojni vikar Emerik Bjelik, škof od Tasosa je odlikovan z velikim križem vojvodskega saško-ernestinskega hišnega reda. — Pri nekem vojaškem beguncu, ki se je lani meseca avgusta in septembra po celem Kranjskem potepal, so našli precejšnjo vsoto denarja. Aretovan je bil na Gorenjskem. On pravi, da je par stotakov ukradel pri neki samotni hišj v bližini kraja Št. Vid in izdatno vsoto iz nabiralnika neke kapelice v bližini večjega kraja. — Kdor bi mogel lastninsko pravico do tega denarja izkazati, naj se pismeno javi na deželno sodnijo v Ljubljani. — Poziv na rvojce neznanega umrlega vojaka. Dne 18. junija 1915 je v c, in kr. rezervni bolnišnici št. 10 na Dunaju umrl za ranami, ki jih je dobil v vojni vojak menda 27. pešpolka z imenom Peter S c h e d 1 , star 36 let, v civilnem poklicu delavec. Kakor je razvidno iz spisov o njegovi smrti, stanuje žena umrlega, Marija Schedl, v Terbiji, pošta Orenovac na Kranjskem. Ker so pa ti podatki očividno napačni, se pozivlje vsakdo, kateremu bi bilo o svojcih zamrlega kaj znanega, naj to javi c. kr. okrajnemu glavarstvu svojega bivališča, v Ljubljani pa c. kr. policijskemu ravnateljstvu. — Zgodnji roji. Dne 14. maja t. 1. sta zletela iz čebelnjaka župana Jakoba Dimnik dva prva roja, prava velikana. V ljubljanski okolici se je sv. Ambrož najprvo spomnil župana g. Dimnika. Po svetu. Velikanska eksplozija. Eksplozija v Osaki na Ruskem je zahtevala 500 človeških žrtev; škode je nad 10 milijonov. Mestni kruh na Dunaju. Dunajska občina namerava ustanoviti mestno tovarno za kruh, — Stari uradniki v pokoj! Državna zveza ogrskih državnih uradnikov zahteva, naj se vse uradnike, ki so upravičeni do polne pokojnine pošlje v pokoj, da se napravi prostor mlajšim uradnikom. Zvišanje cen tiskovinam. Glavna zveza nemških tiskarniških zvez je sklenila s 1. junijem zvišati cene tiskovinam in sicer časopisom, stalno izhajajočim delom za 33'Ai % , novim delom za 40 % in vsem ostalim delom za 50 %. Odmevi afere Kranz. Proti ritmojstru Lustigu vodijo preiskavo radi zlorabe uradne oblasti in radi krivega pričevanja. Prvo je zagrešil, ker je kot gospodarski pobočnik vojnega ministra prevzemal upravna mesta in sprejel v dar od dr. Kran-za dozo za cigarete. Kot krivo pričevanje se je izkazalo, ker je pričal, da s Kranzem ni imel nobene direktne zveze. — Navijalci cen — k vojakom. Iz Budimpešte poročajo: 600 kaznovanih navi-jalcev cen v glavnem mestu bo prihodnji teden vsled odredbe vojaških oblasti poklicanih pod orožje. Ljubljanske novice. lj Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila. Včeraj popoldne je imelo »Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila« občni zbor, ki je bil potreben z ozirom na razpoložitev VI. vojnega posojila. Ker je bil predsednik g. Jan. B. Pollak osebno zadržan, je predsedoval občnemu zboru podpredsednik g. dr. A ž-man ter je društvo sklenilo izpremeniti pravila na ta način, da bodo odgovarjala tudi potrebam podpisovanja VI. vojnega posojila. Poleg podružnice Jadr, banke in Ilirske banke je sklenil občni zbor pritegniti tudi Kreditno banko v Ljubljani, kjer bo društvo vplačevalo svoje tozadevne prispevke, O V. in VI. vojnem posojilu se bodo vodile ločeno knjige ter konstatira podpredsednik, da člani društva za V. vojno posojilo »zadovoljivo in redno vplačujejo, ter izrekel željo, da bi bil uspeh društva pri VI. vojnem posojilu šc lepši, kakor pri predidočem posojilu. Odbor, ki se je izvolil in se je konstituiral, je sestavljen takole; gg. Jan B. Pollak, predsednik; dr. Ažman, podpredsednik; dr. Kobal, tajnik; dr. Sušnik, c. kr. stotnik K u m p in ravnatelj P a p r o t n i k , odborniki ter dr. Ivo Tavčar in ces. svetnik M a t h i a n , namestnika. lj Vojaška vest. Polkovni zdravnik gorskega strelskega polka št. 2 dr. Ivan Robida je postavljen v razmerje izven službe« z bivališčem v Liubliani, ljSlavni češki umetnik, virtuoz Jaro< slav Kocian priredi v sredo, dne 23. inaja v hotelu Union v Liubljani svoj koncert, lj Invalidna šola v Ljiibijani. Pristojno armadno poveljstvo je sklenilo, da da na razpolago več barak za obrten pouk invalidov, da se na ta način čim prej omogoči začetek obrtnega pouka, Barake že grade, 'n sicer neposredno pred: pročeljem obrt-nc šole. Praki. pouk bo obsegal: obdelovanje kovin (ključavničarstvo), nadalje elektrotehniko, mizarstvo strugarstvo, čevljarstvo, sedlarstvo in jermena, sivo. Invalidna šola bo tvorila de! ljubljanske obrtne šole, lj Nakazovanje moke pekom. Radi praznika v četrte k sc bo nakazovala moka pekom v sredo 16. maja ob 8. uri zjutraj. Umrli so v Ljubljani: Karel Kastelic, krojaški pomočnik, 29 iet. — Frančiška Pečnik, hišnica, 55 iet. — Juri Umek, sin železničarja, 16 mesecev. — Petar Marti-novič, pešec. — Josip Steiner, črnovojniški pešec. —• Janko Babnik, sin posestnika in poštnega sluge. 8 mesecev. — Marjeta Škerjanc, vdova železniškega uslužbenca, 81 let. —.Matija Štor, žena železniškega sprevodnika, 49 let. — Terezija Keber, bivša služkinja, 52 !ct. lj Oddaja cenejšega mesa na rdeče izkaznice. Jutri, v sredo, dne 16. maja 1917 popoldne bo mestna aprovizacija oddajala za stare udeležnikc vojne prehrane, ki imajo rdeče izkaznice, go\eje meso po znižanih cenah, in sicer 1 kg po 2 kroni. Rodbine do 3 oseb do po' kilograma, rodbine s 4 in 5 osebami tričetrtinc kilograma, rodbine s 6 in 7 osebami 1 kilogram, rodbine z 8 in 9 osebami 1 in četrt kilograma in rodbine z več osebami 1 in pol kilograma. Da se prepreči naval in omogoči oddaja brez nppotrsbnega čakanja, sc določa naslednji red: Na vrsto pridejo od 2. do 3. stranke, ki imajo rdečo legitimacijo s štev. 1 do 250. od 3. do 4. štev. 251 do 500, od 4. do 5. štev. od 501 do 750, od 5. do 6. št. od 751 do 1000, od 6. naprej štev. od 1001 naprej. .Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redti in ki bi se nastavljale ob času, ko niso klicane, nc dobe mesa. Razen rdečih izkaznic ima vsakdo prinesli s seboj tudi nakaznice za meso, katere so razdeljeval« pretekli teden krušne komisije. lj Oddaja cenejšega mesa za uradniške skupine. V četrtek, dne 17. maja 1917 bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa za uradniške skupine goveje mesc po znižanih cenah, in sicer za skupino I in li 1 kilogram po 2 kroni, za skupino lil 1 kilogram po 3 krone, za skupino IV 1 kg po 4 krone. Rodbine z 2 osebama dobe pol kilogra ma, rodbine s 3, 4 in 5 osebami 1 kilogram, rodbine s 6, 7 in 8 osebami dobe 1 in pol kilograma, rodbine z 9 in več osebami 2 kilograma. Da sc omogoči oddaja brez nepotrebnega čakanja, se določa naslednji red: Na vrsto pridejo od 7. do 8, zjutraj vse stranke, ki imajo izkaznico skupine I in II, od 8. do pol 9. pride na vrsto cela skupina III, ocl pol 9. do 9. cela skupina IV. Primorske novice. Smrtna kesa. Umrl jc 12. t. m. g. Anton Stres, bivši učitelj v Brcginju, sedaj v pokoju in kot begunec na Bledu. To jc sedaj drugi smrtni slučaj, ki je zadel to družino v begunstvu. Naše iskreno so-žaljel — Na Bledu jc umrla posestnikova žena Marija Skočir iz Zatolmina na Goriškem, mati dveh malih otrok, stara šele 26 let. Mož umrle je nekaj pred smrtjo prišel z rumunskega bojišča na dopust. Starši pokojnice so v laškem ujetništvu. — Okrožnica vsem županstvom Goriške še pravi: Paragraf 32 zakona o vojnih dajatvah še določa, cla se morajo odškodnine za vojne dajatve, kakor tudi povračila za škode, ki so s temi dajatvami spojene, takoj ugotoviti, dočim določa da-'ie S 33. da vsi oni. ki niso takoj dobili k svoje odškodnine, sc zamorejo obrniti do županstva. Siccr je pa dosti slučajev, v ko-jih ni bila izplačana nikaka odškodn na, oziroma ni bila pismeno potrjena zadevna dajatev. Bati se je vsled tega, da se sčasoma poizgubc popolnoma ti dokazi, dočim so sedaj še lahka in preprosta vsaka zasledovanja. Županstva so vsled tega dolžna, da pozovejo prizadete občane, naj navedejo svoje zahtevke v svrho, cla j h zamorejo predložiti politični oblasti okraja, v katerem se je izvršila vojna dajatev. Interesirane je opozoriti, da se morajo navesti v prijavah vse okoliščine, ki zamorejo olajšati uradne poizvedbe in dokazo-valno postopanje. Opaziti je, da jc bil zakon z dne 26. decembra 1912, drž. zale. št. 236 premenjen v toliko, v kolikor mu je bila dodana cesarska naredba z dne 31. julija 1916, dr. zak. št. 249, s katero se določa, da je dopustna v spornih slučajih na podlagi § 33 zakona za vojne dajatve, mir-nj poravnava. Konečno se šc omenja, da jc treba ločiti škode povzročene po vojnih dajatvah od vojnih škod sploh, in sicer iz razloga, ker prve so škode, ki so nastale iz dajatev zahtevanih po c. kr. polit:čnih oblastih, druge so pa povzročene od vojnih ooeracij; glede le teh škod niso bila še izdana nikaka zakonita določila o od- • škodninah, odnosno Dovračilh. — Od go- I riškega deželnega odbora na Dunaju. Odlikovanje. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil fregatni zdravnik dr. Maks Mahorič. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil arsenalni mojster Anton Kompare. Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil mornar Ivan Gostiša. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil enol. prost. tit. četovodja 45. c. kr. polj. top. p. Klemenčič Ignacij. V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste narednik 2. gorskega strel, pp. Zornik Josip. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščaka Mežan Leon in Jurca Franc, strelci Puhar Leopold, Skube Josip, Udovč Kocjan in Prosenik Ivan, vsi pri 2. gorskem strel. pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik Betalj Josip, poddes. Noč Matija, Lotrič Matija in Prime Josip, strelci Uršič Alojzij. Kuralt Matija, Mramor Matija Novak Josip in Lukežič Ivan, vsi pri 2. 'jorskem strel, pp.; tit. četovodja Vrač-ko Mihael, pešci čuček Ivan. Hanžel Fr. in Zidar Andrej, vsi pri 26. črnovoj. pp.; saper 7 3 sap. stot. Gošnik Alojzii: tit. desetnik koroškega prost, strel. p. Topolšek Viljem. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadtio-ročnik črnovoj. želez, varstvenega bat. Ev-gen Zupančič. Zlato hrabrostno svetinjo je dobi' štabni narednik 2. gorskega slrcl. pp. Teršelič Ivan. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: tit. četovodja 429 črnovoj. etap. bat. Pečar Alojzij; narednik 27. črnovoj. okraj. pov. Ger-lušnik Karel; desetnik Mravlag 'Matija in strelca Wachernig Rajmund in Svetlin Iv., vsi pri 1. gorskem strel. pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil pešec 27. črnovoj. pp. Steržina Alojzij. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Anton Leban, nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. Valentin Koren, okrajni stražmojstri 12. dež. orož. pov. Jakob Mrak, Anton Cucek in Josip Lipovec, nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. Josip Žni-daršič, stražmojstri 9. dež. orož. pov. Martin Gahrič, Ivan Gabrovšek, Štefan Ostrič in Karel Krivec, stražmojstra 12. dež. orož-pov. Jurii Valant in Valentin Legat, stražmojstri 12. dež. orož. nov. Ivan Lazar, Peter Morovec, Josip Judež, Ivan Horvat, eter Pacheimer, Silvester Smrekar, Ivan Sedej, Josip Meš č. Anton Kobal, Josip Gunštek, Anton Baloh. Josip Otruba, Jakob Žerjav, Ivan Teršar, Matija Vodopi-vec JosiD Steklasa, Ivan Schwarz, Ivan Spitzer, Franc Svetič, Ivan Ekar in Martin Kern, nad. stražmojstri 12. orož. pov. Franc Molk, Mihael Krcč, Ivan Šifrer. Al. Toni in Franc Hladnik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil stražmojster 12. dež. orož. pov. Luka Jenko in Ve-likonje Anton in nad. stražmojster 'lež. orož. pov. Videnšek Franc. — Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila nad. straž, mojster 12. dež. orož. pov. Jakob Schwab in nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Mi-kša Ivan. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobili stražmostra 12. dež. orož. pov. Remic Ivan in Novšak Ivan. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil major Herman Krušič, pri brz. cenzurni komisiji v Gradcu. _ Srebrnfi hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: tit. pocides. 17. pp. Juvan Ivan; tit. četovodja 27. pp. Zemlič Anton; poddes. Plešnik Karel in saper Hudeček Franc, oba pri 2. sap. bat.. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dob li: četovodja 40. pp. OsrcdkarValentin, desetnik 7. pp. Os!o-nik Šimen in pešec 97. pp. Vogrič Karel. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja 3. tren. div. Primar Franc. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svet nje so dobili: pešec 87. po. Drofenig Ferdin., pešec 47. pp. Grahornik Ivan in pešec 97.' pp. Selles Rihard. — Vojno ministrstvo jc potom dekreta pohvalilo nadporočnika 97. pp. Marijana Jazbec in nadporočnika dr. Kandare Albina, pri nadomestnem bat. Pave! Novak: Nemščina brez učitelja. I. del. Nemška slovnica za samouke. Ravnokar je izšla že četrta predelana izdaja te priročne knjižice (124 strani); to dejstvo pač najbolj kaže, kako zelo se je priljubila ta knjižica med našim narodom. Knjižica obsega v lahko umljivem slogu najvažnejša slovnična pravila, pridejano je berilo. Ker se s to knjižico celo samouk nauči nemščine s kolikor mogoče majhnim trudom in v kolikor mogoče kratkem času, zato se ta knjižica priporoča tudi učencem ljudskih in nižjih razredov srednjih šol. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja broširana 1 K 50 vin., p0 pošti 20 vin. več. ... Preh|a)en|a nc morejo škoditi vratu, če uporabljamo Fcilerjev rastlinski esenčni fluid z zn »tlsa-fluid« za grgranje in vribavanjc. 12 steklenic franko stane le 7 K 32 vin. Lekarnar E. V Feller Stubica, trg Elsa St. 134 (Hrvatsko). Priporočajo ga mnogi zdravniki. 100.000 zahvalnic. Naj bi bil ved no pri hiši. (vtj Bvm M 7 HftKr i I, P vsake vrsto in v vsaki množini kupi in plača po na-v šjih cenah trgovska firma JL Knllan, Hrani« V .'f O T* A -ver m m lip •• h m - - 11v * % obstoječe u 1, 2 ali .'! sob s pritiklino se išče zu takoj iih za poznejši termin. Ponudbo sprejema uprava lista pocl šifro »2 oseb.« 1182 pleskarski in likarski mojster se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804 Išče se v gospodinjstvu, kuhanju i. t. d dobro izvežbami mlajša g— iz boljše hise v svrho poročitve zu v državni službi stoječega samskega veleposestnika. Ponudbe s shko in z natančnejšimi podatki sprejema uprava lista pod št. »11442 Vesna«. Naprodaj imam prav dobro naravno štajersko w BELO vmo in izborno naravno 111V i od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, V deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka J. Ponačnik, 2407 Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13. ♦ Kneza Auersperga termalno kopališče Toplice na Kranjskem £ Železniška postaja Straža—Toplice. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Bogali radioakt. vrelci 37° naravne toplote. Odlično učinkujejo pri rhevmi trganju, nevraigijah (ischias), eksudatih itd. Kabi-. e, separatne kabine, močvirne kopeli, elektroterapija, masaža. Lepa lega. Gozdov' bogata okolica. Sobe za tujce. Restavracija. Prospekle in pojasnila daje brezplačno ^ 1085 kopališko ravnateljstvo. i 1 ošiljam od 300 litrov naprej. Naslov za naročila: Janez Samec, posestnik, Ciršak, p. Spiel-eld, Štajersko. 1190 , „, Vam plačam, akoVa-m š'1'k"«-i>h očes, bra-' j t daVc i„ trde kože, ' »in® <» brez bolečin ne odpravi Cena lečku z jam-.. . „, „ , , . _ stvenim pismom K Iva, o lončki Iv 4 50, (1 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznnlnic. Kemeny, Kaschau (Kassa) 1., poštni predal 12/30G Ogrsko. 1042 'A j^CHTŠ /LIBER DER, 0ERNSIE1N? SAL8E i m Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega srčno-Ijubljenega soproga, oziroma očeta, brata, strica, svaka, itd., gospoda Ne umaže in ne fliSi. Mali loatek 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonCck 9 K : navodllnm. K temu spailiilrC: Jan-tarsK'1 milo 4 K. — Izifeluic G rti Sdndor, lekarnar, Srbečica. hraste, jj iJzpnšča!e,««SW ikošDe boIez5ž, s*are rana tf tH?ravi hitro In sljurra fantarsko prodaja na drobno in debelo Zadruga, Račje (SCrametisffeSd) Staser. Takojšnjim narocilvam se bo še lahko ustreglo. N.agy Kiiros št. 31. nadrevidenta c. kr. drž. železnic m postajennčelnika našo izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo gg. pevcem za ganljivo žalo-stinko, darovateljem prekrasnega cvetja, ter vsom, ki so spremili dragega rajnika k večnemu počitku. H i' pna s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obširnim sadovnikom in vrtom z;i zelenjavo v večjem kraju na Dolenjskem ob železnici' sedež okrajne sodnije, se po ceni in pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje odvetniška pisarna Dr. Franc Poček, Ljubljana Sv. Petra ces a 11. 104N i I.a britev iz srebro-jekla K 3 50, 4, 5: var-nos,ni brivski aparati, poniklani K 3, 5, za. »Perlekt« s ti rezili K 16, 20- dvo ez r<3f veZ,']a,oUCat K 3' 6" Ia ^sestrižnl apa-K1',1,2' Zamena dovoljena ali denar nazaj Pošilja po povzetju ali predplačilu <■• in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD izvozna tvrdka, Brux št. 1755, češko. 112 Ugodna prilika! Blizu kolodvora v Ljubljani , se proda takoj prav po nizki ceni hiša s celo cjostilnisko opravo in opremljenimi spalnimi sobami za tujce. Naslov pove uprava Slovenca" pod št. 1193, 1 " 0 3a pripravo nadomestka jedilnega olja, je [Zborno upmbenja vs^hvrsfne solate, če tudi nima oljne maščobe. ci~G9G» Cena 3a zavitek po pošti poslan 20 v m. vet Mor m reko- mandirano pošiljaiev, na, doda še 25 vin. o* Poštna naročila sprejema ki je zlasti vešč živinoreje in kmetijskih del se sprejme s 1. junijem. Plača po dogovoru' 1 onudbe na upravo lista pod »Upravnik 1180"' ifudsha posojilnica reE. Mfmga z neom. zave« v Lj-blja* SprC^m* prlfaSe na w šesto 57* °/o avstrijsko volno posojilo f -1/0/ P° ob'av,isn5h Pogojih, tako da stane nominalnih K 100—: . ■ davka prosto S /, /, amortizacijsko drl. posojilo 92 K. - „. davka proste 5•/.•/. dnemaja 1927 vračljive drž. zakladnice 93*50 K. _ k Vrednostni papl.j! nvslr. v.j„eB„ posoJU« : sprejmclo v brezplačno shrambo ln „prav0.