Write Us Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavcev y Ameriki.
fEXJEPHONB: CHeiaoa 3—1242 Mo. 49. — Štev. 49.
Entered M SeeondCUas Matter September žlrt, 1M3 at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 187».
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 29, 19 40—CETOTE^^EBRUA^A^O


NADAM DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na
SVOJ DOM (bvM »edalj In praznikov).	ii
- NA LETO NAD 300 EDA
NEMČIJA HOČE JAMČITI ROMUNIJI M
V povračilo zahteva več petroleja in žita
BUKAREŠTA, Romunska, 29. fefe. — Uradni krogi pravijo, da se je Nemčija ponudila, da bo jamčila romunske meje v povračilo za večje poši-ljatve petroleja, žita in drugih surovin v Nemčijo. Ta načrt je bil romunski vladi predložen, ko je kabinet razpravljaj o kraljevi odredbi za mobilizacijo celega civilnega prebivalstva.
Romunska ne more sprejeti inačrta
Ako bi Romunska sprejela nemški načrt, tedaj bi morala opustiti svoj načrt za mobilizacijo civilnega .prebivalstva, kajti izmed 1,400,000 vojakov, ki so .pod orožjem, bi jih morala poslati na delo na poljih in v tovarnah najmanj 1,000,000 Nemški načrt vsebuje tudi obljubo, da bo Nemčija pridobila Madžarsko, Bolgarsko in Rusijo, da opuste svoje teritorjalne zahteve do Romunske in bodo ž njo s*kleQile nenapadalne pogodbe.
Izboljšati hoče železniško zvezo
Nemčija je tudi obljutoila, da bo delovala na to, da pride do novega železniškega sporazum med Madžarsko in Romunsko, da bo mogoče tem lažje pošiljati blago v Nemčijo.
liadni krogi pravijo, da je zelo dvomljivo, da bo Romunska sprejela ta načrt, kajti cena — pravi nemški monopol nad romunskim izvozom — je preA'isoka.
Romunska se boji zaveznikov
Romunska aelo previdno razmišlja, ako bi sprejela nemško jamstvo, kajti na bližnjem iztoku je zbrana močna zaveeni-ka in turška armada, ki lahko vsak trenutek vdari na Romunsko.
rezerve
Romunska namerava v,poklicati nadaljnih 200,000 rezervistov, tako da bo do 1. marca Romunska imela ipod orožjem J,600,000 vojakov.
NEMCI SE POSLUŽUJEJO OPRAVLJANJA
PARIZ, Francija, 20. februarja. — Sovražniki Francije napadajo moralo francoskih vojakov s tem, da jim pošiljajo anonimna (pisma, v katerih izražajo dvome o zvestobi njihovih žena.
Kot pravi Emanuel Bourcier v listu "L'lntransigeant", prihajajo sovražni agenti pod krinko trgovskega potnika v stik z ženami, čijih možje so na fronti, se ž njimi razgovarja-jo ter si natančno ogledajo hi»šo, pohištvo in celo poslikane stene, tako da morejo o vsem prepričevalno sporočiti možem.
Nato >i agent preskrbi ime kakoga soseda, napiše pismo vojaku in podpiše sosedovo ime. Piše mu natančno o ponašanju njegove žene in pri tem navaja prostore v stanovanja.
Mnogo vojakov na fronti je dobilo taka pisma; mnogi so vedeli, kaj to pomeni, po večini pa so verjeli.
Zato pravi Bourcier na koncu svojega poročila: "Pomnite kaj je rekel Hitler: 'Pred vsem je treba sovražnika demora-liziratiV
Ford bo izdeloval ceneje kare
morale nehote tudi druge kompanije slediti. — Tovarne so doblUe velika vladna naročila.
DETROIT, Mich., 28. fob. — Hitreje kot običajno, je av-tna industrijala povečala svojo sozijsko produkcijo. Dasi i-majo trgovci še vedno precej polna skladišča, bodo velike tovarne že sedaj skušale dopolniti svojega zaloge.
Vojni department je dal raznim avtnim tovarnam velika naročila. Poleg avtomobilov izdelujejo tudi obode za granate, motorje in aeroplanske potrebščine. Ker smejo biti pri takem delu zaposleni izključno le ameriški državljani, bodo vsi tujezemci odpuščeni, če si v doglednem času ne preskrbe državljanskih papirjev.
Tovarnarji bodo predvsem skrbeli, da kare prihodnjega letnika ne bodo predrage. Odločevala bo cena, ki bo morala biti tako nizka, da si bo karo mogel nabaviti povprečen delavec z malimi dohodki.
Ford bo začel vkratkem izdelovati cenene motorje na 6 cilindrov. Nash bo svoje avtomobile poenostavil. Istotako tudi Packard.
V Dearbornu nameravajo spraviti na trg avtomobil, ki bo z oairom na ceno porazil vse konkurente.
Drugi avtni tvorničarji bodo morali hote ali nehote slediti Fordovemu vzg-ledu.
Volume XLVIII. — Letnik XLV1II.
POGUMNA KITAJKA
Velika rudniška nesreča v Rasi
RASA, Italija (Istra), 29. februarja. — Ko se je v rudniku v Raši vsled razstrelbe v nekem rovu porušil strop, je bilo ubitih 60 kopačev, 100 pa jih je ibilo ranjenih.
Ob času razstrelbe je bilo na delu več sto kopačev. Rov, v katerem je nastala razstreCba, •se nahaja več tisoč čevljev pod zemljo.
Rudnik v Rasi, ki se nahaja na vzhodni strani Istre ob Jadranu, je največji premogarski rudnik v Italiji.
Nadvojvoda Oton pride na obisk
r'ARIZ, Francija, S3, feb. — Poročila iz Lizbone na Portugalskem naznanjajo, da jc prišel tja nadvojvoda Oton Habsburški, da sc Miss Lee Vačing je preletela večino Združenih s Clipperjem odpelje v Združene države.	držav v kampanji za nabiranje sklada z>\
Kratke dnevne vesti
"SIT-DOWN" STAVKA V ZLATEM RUDNIKU
PIONEER, B. a, Kanada, 29. feb. — Globoko v bogatem zlatem rudniku jc pričelo sedečo stavko 55 rudarjev, ki se nočejo podati provinejalni policiji, ki jih hoče izgnati iz rova.
V	celem labirintu rovov, 2600 čevljev pod zemljo, obdani z neprecenljivimi skladi drage rude, so rudarji pričeli starv-ko, da prisilijo Pioneer Gold Mine kompanijo, da jim prizna unijo in jim poviša plače.
V	Victoriji je ministrski predsednik T. D. Pattulo rekel, da bodo rudarji vrženi iz rova.
TE2KA JE BORBA ZA KRUH
NEWARK, N. J., 27. feb. — Brewster Aeronautical Co., je naznanila, da bo konci prihodnjega meseca potrebovala 1500 delavcev. Kakorhitro je časopisje objavilo to naznanilo, so začele vreti. silne ljudske množice proti letališču.
Včeraj opoldne je bilo zbranih tam nad deset tisoč oseb. Policija je- le s težavo vzdrževalo red ter zaman opozarjala nezaposlene, da kompanija zaenkrat še ne sprejema prošenj in da do 15. marca sjploh ne bo najela ndbenega novega delavca.
Ker ljudi ni bilo mogoče drugače pomiriti, je naročila kompanija razdeliti med nje dva tisoč formularjev.
Ljudska množica se je šele proti večeru precej razočarana razšla.
Kakor rečeno, bodo začeli najemati ljudi sredi oziroma konci marca. Vsak dan jih bodo najeli le gotovo število.
Predno bo prosilec dobil delo, se bo moral podvreči temeljiti zdravniški preiskavi. Najbrž bo odločevala tudi starost. Zelo dvomljivo je, da bi sprejemali stare delavce.
SMRT VSLED PLINA
Mrs. Katarina Jurkovič, stara 58 let in njen sin Rudolf, star 32 let, sta si v torek s plinom končala življenje. Ko se je vrnil sin William zvečer z dela, in je stopil v stanovanje, je našel mater in 'brata na tleh mrtva.
tMož, oziroma oče John Jurkovič je umrl v aprilu lanskega leta.
Oba ležita na mrtvaškem o-dru doma na 2017 Linden St., Brooklyn, N. Y. Pogreb bo v soboto dopoldne.
POTOPLJENA LADJA
Mornarji se v čolnih rešujejo z nevtralne ladje, ki je zadela ob podmorsko m i-no. Slika je bila napravljena iz angleškega aero-plana. Mornarje je rešila obrežna patrol na ladja.
Nadvojvoda je dobil ameriški vizum, da sine potovati v Združene države. Prihodnji aero-plan bo odletel v Združene države v soboto.
a in panji za nabiranje zdravniško pomoč vojnim žrtvam na Kitajskem. Sedaj je na 25,000 milj dolgi po: i v Južno Ameriko.
Iz Kapitola:
PRESSMAN PROTI ROOSEVELTU
Pred zborničnim odborom za delavske zadeve je včeraj izjavil Lee Pressman, generalni odvetnik Lewisovga Kongresa za induwtrijalno organizacijo: — Newyorski senator Robert Wagner je sestavil u-goden program za ljudsko zdravstvo. Program bi bil za ameriško delavstvo izredno velike -važnosti, toda predsednik Roosevelt ga je kavalirski vrgel v koš.
Kongresni k Wood iz Missouri, ki igra precejšnjo vlogo v taboru Ameriške delavske federacije, je malo prej vprašal Pressmana, če tudi on misli. da je predsednik Roosevelt 4* izdal" ameriško delavstvo.
Produkcija ameriških tovarn
Iz poročila, ki ga je sestavil Ker na	vprašanj, ni
Alexander Hami.ton Institute, dobil odgovor(l) je rek(?1 da je razvidno, da je dosegla pro- nlh(V v vladi slori,
za ameri-
dukcija ameriških tovarn lani J 05 točk v primeri s 84 točkami leta 1938. Produkcija je bila večja le leta 1937, ko je znašala 109 točk.
Največja je bila seveda leta 1929, ko je dosegla najvišjo višino — 119 točk.
Sto predlog proti inozemcem "tvril^
vzakonJenih. ■— Dvajset novih predlog izza meseca januarja.
Na četrti letni konferenci'stvih, kako bi bilo mogoče pre-Ameriškega odbora za zaščito prečiti njen sprejem, tujozemcev je poročal dr. W.| Nadalje je rečeno v poroči -
Tri delavke omedlele
PASSAIC, N. J., 26. feb. — V Wespas, Inc., tovarni ea obleke so včeraj omedlele tri delavke, petnajst jih je pa odšlo domov, ker niso mogle več prestajati v za duh leni prostoru. Iz neke cevi je namreč liha jala para, dočim gospodar ni hotel tega nedostatka popraviti.
Poklicani anibulancni zdravnik je prijavil zadevo zdravstvenemu urada.
Vojno potsojilo Avstralije
ško delavstvo toliko kot bas predsednik Roosevelt.
— bi ne bilo predsednika Rooscvelta, — je vzkliknil
Allan Neilson, bivši predsednik Smith College, da je v kongresu sto predlog, ki so naperjene proti ljudem, rojenim v inozemstvu. To so tako-imenovane "anti-alien bills". Med njimi jih je osem že tako napredovalo, da utegnejo biti v najkrajšem času vzakon jene.
Narodna konferenca se bavi ps vsako predlogo posebej ter razpravlja o načinih in sred-
Wood, — bi ne bilo Wagner-jeve postave, ki je omogočila organiziranje nadaljnih štirih milijonov delavcev, in če bi ne bilo Roosevelia, hi ne bilo tudi Lewisovega Kongresa za indu-strijalno organizacijo.
Tragedija velemesta
16-letni fant je izpil strup, nato se pa vrgel iz desetega nadstropja na cdsto. >— Prej je še napisal "zgodbo svojega življenja."
lu, tla jc bilo izza meseca januarja, ko se je kongres se -stal, predloženih dvajset takih predlog.
— Vsekakor je potrebno, —• I je dejal dr. Neilson, — da a-'meriški narod poudari svoju pomisleke proti tem predlogam. Položaj je preteč in resen ter ogroža obstoj ameriški' demokracije.
„Poleg dr. Neilsona predseduje odboru tudi znani pisatelj Krn est Hemingway. V odboru je nad sto znanih in ugledni!i Amerikancev.
Neki odbornik je rekel: — Natančna preiskava je ugotovila, da so nekatere teh predlog le krinka za napad na pravice ameriških državljanov. l)asi so bile vložene kot "an-ti-alien bili", bi v slučaju sprejema uničile demokratične ustavne pravice ameriških dr zavija nov.
Šestnajstletni Joseph Rinal-di je obupan begal po newyor-ških ulicah. Nedavno mu je u-mrl oče. Izstopil je iz šole in kmalu spoznal, da ne .more dobiti dela. Najbolj ga je pa te-ž.la "zavest, da bo njegova mlada prijateljica postala mati in da se bo moral on zagovarjati zaradi očetovstva.
V Sloen House na 34. cesti je najel >obo. V sobi je dolgo pisal "Povest mojega življenja." Dvanajst drobno popi-
lo vse lepo in dobro. Nato -sem se seznanil z nekim J. C., ki me je poučil o spolnem življenju. Povabljen sem J>il na neko z«ubavo, kjer sem se seznanil z mladim dekletom ter imel ž njo razmerje. Nedavno sem zvedel, da je dekle v blagoslov-:jnem stanu.
m
Železniška nesrfeca v Mehiki
MEXICO CITY, Mehika, 27. feb. — V bližini Gueretara je kolidiral osebni vlak s tovornim vlakom. Devet oseb je bilo usmrčenih, sedeminpetdo-set pa ranjenih. Dasi se vlaka, %ožečega v Cindad Juarez, A-meri kanci zelo radi poslužujejo, ni bilo ob času nesreče na njem nobenega Amerikanca.
MELBOURNE, Avstralija, sanih strani. Nato si je natre 27. feto. — Dne 1. marca bo sel v kavo strupa, izpil in se
ra-zpisala avstralska vlada vojno posojilo v znesku 18 milijonov funtov šterlingov — to je. 72,000,000 dolarjev.
Avstralija skuša v tem posnemati Kanado, kjer se je razpis vojnesra posojila nepričakovano dobro obnesel.
vrgel iz desetega nadstropja skozi okno. Njegovo truplo je razbito obležalo na tlaku.
V svojem življenjepisu pravi med drugim:
— Rojen sem bil 1. januarja 1924 kot sin italijanskih sta-rišev. Do mojega 14. leta je bi-
—	Smrt bo moja edina reši-.ev. Imena moje prijateljice ne bom imenoval. Toda, če bo brala te vrstice, naj pokaže o-troka moji materi in naj se me spominja.
—	V šoli mi je bilo dobro. Pred letom mi je pa umrl oče in sem moral šolo zapustiti. Nikjer nisem mogel dobiti de-1 I a. Najbolj me je pa pretresla [ novica, da bom postal, Četudi sem sam še napol otrok, oče otroka. . . .
Za Poljake
. Slavni poljski virtuoz Ignao Padrewski načolnje pomožni akciji, čije namen je nabrati lo 1. julija pol milijona dolarjev za poljske reveže.
naročite slovensko - amf.RI-kan8ki koledar za 1*4«. — 1m strani zanimivosti. STAne vas samo m centov. — v zdrasenih mnttk mpo&uete mmmštm y t p» 1
■ttll BSBem*«H«w Yost
Thursday, February 29, 1940 .
SLOVENE CTOGOSLXVT DULY
of above officer«: NEW YORK, N. I.
	47th	Year
1B8USD ini	is dat aseme*	C SUNDAYS AMD HOLIDAYS
	Jk*ww$Jmmm	OB Agreement
trn. «»lo raUa U la Kuid« .... Trn. pol let«	Mm 1—rtti	2* Now York m eoio ioto |7 Q0 t*ol IftCC ............ M« (3.M X* iBOfteuatT« m eelo leto .. 97.00 4tl' IM| inte -, „ mo
T*, fctrt	rjun Sssi	
		
	B |>III»<IH> *****	
**LA8 NAHODA"	ngfAJA Till	a UAV imnfli mnnj xm
m&iu&uv
i H n M —j «■ II. .
-GLAS NAMDA- 81«
NEW TOtK, (8. I
1-40
it"1 '........
POMAGAJTE nam IZBOLJŠAT}
UST s tem, da imaW vedno VNAPREJ ph-čano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatyi, je namenjen za IZBOI^Š^NJE ^ISTA.
tt
:p™™
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. ■ 1
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedho vašega naročila.
W SL0VEN1C PUBLISHING W

PESMARICA
"Glasbene Matice**
Uredil dr. Josip Č^rin ^
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe>mi. — Doki te jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Lindič, ki. je doma iz Družinske vasi, sina Adolfa in dve hčeri: Anno in Elsie.
(Potniški Oddelek) 2 16 West 18th Street New York
OB NEPRIMERNEM ČASU
Iz stov^iskili naselbin
NOVICE IZ CLEVELAND, OH\Q
s ■	# •
Ameriški državni pod tajni k Sumner Welles obiskuje evropske prestolnice ter skuša napotiti vodilne evropske državnike k sklenitvi miru. Zdi se, da je izbral za to svoja prizadevanja zelo naprimeren čas.
Prejšnji teden sta dva vodilna evropska'državnika — angleški ministrski predsednik Ohaniberlain in nemški diktator Hitler ipovedala svoje mnenje.
Hitler je govoril ob proslavi dvajsete obletnice nemške narodno-socijalistične delavske stranke. Pravzaprav je odgovarjal Chamberlainu, ki je dan prej povedal, kaj mu je na ercu. Oba državnika sta poudarjala, da je v sedanjih okoliščinah mir nemogoč."
Ameriški državni podtajnik Sumner WeLles bo v Rimu, Londonu, Parizu in Berlinu slišal tisto, kar je-že slehernemu znano. Klanjali se mu bodo, prirejali mu bodo bankete, njegovi mirovni predlogi bodo pa naleteli na gluha ušesa.
Kdor je imel priliko poslušati Chamberlainov in Hit-' lerjev govor, se je lahko prepričal o razliki med značaji teli dveh mož, ki danes odločata usodo EJvrope.
Chamberlain je zmeren, trezen, dobro zavedajoč se pomena in važnosti vsake izpregovorjene besede, dočiin je Hitler furija, ki divja in preti -svojim političnim nasprotnikom, obenem pa samega sebe poveličuje in poudarja svojo ljubezen do domovine in do -vsega, kar jc- in kar bi moralo "biti nemško.
Nadvse značilno je, da je Hitler po dolgih letih imenc-\ al svojo stranko z njenim prvotnim imenom. Govoril je namreč o uspehih in ciljih narodno-soeijalistične delavske stranke.
Kmalu potem, ko se je Hitler s svojimi tovariši polastil kontrole nad Nemčijo, se je stranka tzačela imenovati "narodno socialistična". Iz kdove kaikšnih razlogov je bila •označba "delavska" opuščena.
V splošnem pa ni Hitler ničesar novega in ničesar značilnega povedal. Poklonil se je Moskvi, s katero jc v "popolnem sporazumu." To torej ni vsakdanji in mimogredoč, pač pa popoln sporazum.
Svojega prijateljstva napram Italiji in Japonski ni tako izrazito poudaril, vendar je pa rekel, da je vez med Nemčijo in ostalima članicama osišča nezlomljiva. Japonsko je o-značil kot "prijateljsko nevtralno," to pa vsledtega, ker so rusk o-japonska pogajanja še vedno v teku in nihče ne ve, kako se bodo zaključila.
Kakor rečeno, Mr. AVelles ni iabral primernega časa za svoja mirovna prizadevanja. Proslavljali ga bodo in častili, v Washington se bo pa vrnil praznih rok.
Evropa še ni zrela za mir.
Izmed velesil bi bil edinole Italiji evropski mir dobrodošel. Italija je še vedno zaveznica Nemčije, vojne se pa noče udeležiti; niti ibi ji ne bilo povšeči, če ti Nemčija napredor vala v smeri proti Sredozemlju.
Laška nevtralnost je Nemčiji dobrodošla, ker omejuje vojno le na zapadno fronto ter ščiti Nemčijo pred napadom odzadaj. Italija zadržnjc Rusijo od Balkana, kar je Nemčiji zelo pogodu.
Stal i S'*e Italije je vsledtega precej težavno, kajti nanjo pritiskajo od vseh <strani: i-z Moskve, iz Pariza in Londona ter včasi tudi vz Berlina.
Mus«oliniju, ki upa dobiti brez boja čimveč mogoče, bi bila dobrodošla splošna mirovna konferenca, na kateri bi razpravljali o vseh evropskih problemih. In čimprej hi se sestala taka konferenca, temlbolje bi bilo zanj, kajti prav dolgo ne bo mogel več vztrezati dhema nasprotnikoma.
Slovensko-Amerikanski Koledar izdaja uredništvo Glasa Naroda v pouk in razvedrilo svojim čitateljem. Malenkosten dobiček, pri tem je porabljen izključno le za izboljšanjp Glas Naroda. Večina čitateljev to vpošteva in so ob zaključku leta naglo segli po njem, da nam jih je z ozirom na veliko naklado za sedanje razmere, ostalo Se 300 ievodov. Kdor ga hoče in*?ti, prosimo, da ga naj zdaj naroei. Cena je 50 oentov. Pošljete iaiio svoto v znamkah po 2 oz. 3 cente, ako bivate v
. /Mrs. Frances Valenčič iz Euclid, O., je dobila iz Španije vent, da je bil njen sin i<z prejšnjega za'kona, Rudolf O-para, izpuščen iz španskega ujetništva v Zaragossa, kjer se je nahajal od poletja 1938. U-jet je bil, ko se je boril na strani lojalisrtov. Rudof Opara je bil med sedmimi Amerikanci, ki jih je spustil na svobodo general Franco. To so 'bili tudi zadnji Amerikanci, ki so se nahajali v španskem uje.tni-šftvu. Med temi je tudi avija-tik Hnrod Dahl, ki je bil ob-
jet. Leta 1917 je služil v a-jneriški armadi.
24. febr. je nagloma pre-
POZOR MLADINSKI ZBOR.
iZadnjo soboto na prvi Reji bilo sklonjeno, da so vrše redno pevske vajo vsako soboto popoldne ob 1. uri.
Vsa mladina iz Now Yorka in Brooklyn a jo nlinduo vabljena, da so pridruži Mladinskemu aboru.
Na prvi vaji se jih je priglasilo l(i; to jo lopo število za začetek; pričakujem pa jih še več..
Jerry Koprivšek.
N/OY1 STJOVRNSKT aDVRTlNTK.
'Mr. Filip Bajt, Jr.. je naredil te dni izpit za odvetnika z odliko. To io prvi Slovenec
Peter Zgaga
VELIKI KACTS1&
V neizmerno bogati deželi je bilo tudi neizmerno dosti revščine in pomanjkanja.
•Mož, ki ga je bil izbral narod za svojega upravitelja, je sklenil pomagati revežem in betežniiu, oibnbožanim starcem in starkam, slepim in pohabljenim, predvsem pa zdravim ljudem, ki -o ponujali svoje zdravo ude in voljo do dela -za boren košček kruha v zameno, pa se jih pred njim niiiče ni hotel usmiliti.
In pomagal je, ker mn je dal narod pravico pomagati.
Poskrbel je za ostarele in betežne, za slepe in pohabljeno ter za dela voljno in za de-lažoljne, da bi no bilo treba nikomur beračiti.
Še višje cilje je imel: Tako
minil Frank Zaitz, (Zaje) star v naselbini Indianapolis, Tnd. 49 let. Zapu.^ča žalujočo so- da se je povzpel do profesije progo Marv, roj. Maline, doma odvetništva. Jo to časten do-iz Krke in tri otroke: Mary, arodek za vso nr^olbino Jn nila-por. Lukanc, Margaret in Jo- domu slovenskemu odvetniku $ephine, por. Marin v Bridge- želimo mnogo uspeha v njogo-port, O., ter več isorodnikov. .vem poklicu. .
Pokojni je bil rojen v vasi -—---
Podbnkovje, fara Krka na Do-! AVTOA NESRBOa Tenjskem, kjer zapušča sestro f	V MINJNBSOTT.
Angelo in več sorodnikov.
Anton Radoševič v Duluth. — V sredo 21. febr. je pre- Minn, je pred nekaj dnevi uto-
sojen na smrt. toda pozneje "lini] na ?vo^em doma Jo*e?h nil v jezeru> ko * * t^emi
- Oraz
ni loja list o v. Rudolf Opara je	V rBvJze™\ .star	5(Llet' Bolehal ,dru!?m 1 ,na<lim'1 tovariAi vn'<! dobil potni Ifet za Jugoslavijo.	'e z.e '1<? b!l.iz I?Z1! T avt"m° ),lJu P° Hotel je iti takoj k lojalLstom	T™ ^	™	^^ jezerski glachm mod Ihana Šnar^kn. torl« m»tV so	^ bl1 WZ™ vec let župan, luth in Superior. Led so jo
na špansko, toda mati se ni * •-»-•■• * . ,	• i i - ^
hotela podpisati na potni list. V	^	leta 1901. .udri in avto s oetvonco je
Ko jo dopolnil 21. loto, je do- . tPoleg soproge Frances za- ^!rkm! vodo. Trojica, dva
bil sam potni li-t. Na Fran- Pušča hčere: Mi*s. Frances No- ^1?caJu,domaclu- > rešite.
coskem se je pa izmuznil in vak, Mivi. Anna Zakrajšek, Jo-
odšel v »Španijo, kjer je bil! sep/hine in Mary.
uiet in dbsojen v smrt. Ame- — Dne 20. febr. je umrl v
riško poslaništvo jo izposloval lo, da se je smrtna kazen spremenila v dosmrtno ječo in sedaj jo hil pa popolnoma opro-
scen.
— Dne 26. febr. je nagloma preminil John Novak, v starosti 47 let. Zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Bole iz Sv. Križa pri Sežani in tri otroke: Marv, Metoda in Cirila, očma Louis Grilca v Euc'idu in več sorodnikov. Sin John mu je no nesreči utonil leta 1938. Rojen je »bil v vasi Grad, fara Cerklje na Notranjskem, kjer zapušča eno sestro in več sorodnikov. Tukaj je bival 26
Saegertown. Pa., rojak Anton P ut, star 70 lot. Njegovo tru-dIo je bilo prepeljano v Cleveland. Doma je bil iz vasi Hi-nje na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. V stari domovini zapušča soprogo Terezijo, v Saegertown, Pa., nečaka Charles jSkebe, v Clevelandu pa dve nečakinji: Elizabet Novak in Antonijo Nemec.
)— V sredo večer dne 21. fdbr. je umrl v University bolnišnici Mike Bariš. Doma je bi! iz Postojne na Notranjskem, odkoder je prišel v A-nieriko pred 30 leti. Zapušča žalujočo soprogo Anno, roj.
toda Radoševič je izgubil življenje. Star je bil 23 let, rojen v Ameriki in zapušča mla-.do zono z otrokom, starše, dva brata in šest sester. . iDrugi, ki je pred kratkim utonil v jezeru, je bil 19-letni Frederick Žus-t iz Superior, Wis.. Led, na katerem se je drsal, se jo udri pod njim.
proustvojiti zastareli obstoječi #niii krik, ki je odmeval od gored, da bi bil sleherni deležen ra in morja: sadov svojega truda in dela in da bi ne bilo treba nikomur trepetati pred uiuiami in hudimi časi iu pred pomanjkanjem, ko bi mn postalo roke nezmožne za delo.
Komunisti zahtevajo izgon Trockega
MEXICO CITY, Mehika, 27. februarja. — Na tukajšnjem kongresu komunističnih učite-Ijev jo bila sprejeta resolucija, naj predsed. Cardenas izžene iz dežele bivšega ruskega bolj-ševiskoga voditelja Leona Trockega, ki je že nekaj let v Mehiki kot gost znanega me-luškega slikarja de Riviere.
V resoluciji je rečeno, da se Trocki prelevil v sovražnika proletarijata ter je sedaj zaveznik kapitalistov in imperi-jalistov.
Vse to je bilo seveda zvezano z velikimi stroški, in v narodni blagajni se je pojavil primanjkljaj, ki je od leta do Io-ta naraščal.
Ta primanjkljaj je bi! seveda samo na papirju, kajti ne-izmeruo bogastvo (Ježele je ne-okrnjeno, pa ne sai^io to, še naraščalo je, kajti pridne delavske roke so ustvarjale čudesa, o<j katerih ni imel dobička le posatnenik, p^". p^a ves narod in vsa dežela. Vsr, kar je bilo potrošeno rz narpdne. l\la-ga^e, jo bilo potrošeno izključno le za narod, za izboljšanje narodnega zdravja in narodnega gospodarstva.
Ker pa človeška družba ne sestoji samo iz razsodnih, so se pojavili nerazsodni ter dvi-
ČE ŠE NE VEŠ, ZDAJ
da so v Pragi prekrstili vso I postajo. Izginile .so oznake »a .Wilsonov, Masarykov in Denisov kolodvor.
kla je zaradi evaknaeijskih ukrepov na AnglAškeni trenutno 400,000 otrok brez pouka;
via so imele Oblasti Združenih držav konec decembra le-
Iz Trsta —
Na ulici so na»šli zmrznjenega 40-letnega Andreja Forlngo ta 1930. v evidenci devet roili-s^Trstenika. Trdi se, da jo jonov -brezposelnih;
Ida znašajo uradne ugotov-
Ferluga ponoči padel ter se onesvestil in ker ga ni nihče opazil in mu pomagal, je revež na mestu zmrzni L — Za kapjo je umrl na svojem stanovanju 65-1 etni Evgon Štefanovi č.
Denarna nakazila izvršujemo točno - in zanesljivo po dnevnem kurai.
Y ITALUO
* 5 90..........Lir 100
11.50.......... " 200
VhOO .......... " 900
28.00 .......... »» 500
55.00 .......... » 1000
Kisa HE CKNfc HKDAJ BITKO USNJA JO SO NAVEDBNE C£-
NF^ Pl'UVlt^KNt) ^»»kKJLKMl'.I
GOJČU aLi LM)Ld
SlJM I\A«i%KILft IZVRŠI ftJKMi* tO (	UETtKK
Z/k PI^HTWBINO (1-—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
t * (TtAFKL BUUAd) S1C «. U^ ST., NIW VOtK
ljene izgube zaradi potresa v Anatoli ji 35,000 mrtvili in 200 tisoč ljudi brez strehe, Porušenih jo bilo v eelom oO,QOO hiš;
da je bil letošnji 20. januar s temperaturo 16 stopinj ppd flifJo najbolj mrz^l dan zadnjih 59 let v Londonu;
da je francosko sodi<šoe v Nanevju obsodilo, nemška državljana Paula Kielna in it. Barona aaradi volpi^stva na, smrt.
ANEKDOTA.
Zpani monakovski slikar Kari Schorm je naslikal veliko platno "Vesoljni potop*» ki je kazalo posebno drastično, kako se vse, kar le«ze in gre, potaplja v •smrtni grozi. Med temi bitji so bili kaj nenavadni in nemogoči živalski nestvo-fri. Preden je Schorm sliko poslal na raastavo, jo je poka-^al slovitemu slikarju Mori-.teu von Schwindu, ki je dolgo >5ttfdiral ta nenavadni goma-zeči svet in menil koneno z vzdihom olajšanja: "Hvala Bogu, da je vsa ta
svoja t utonila!*'
-
SREDIŠČE SA SLOVENSKE FOm^FSKI PLOdCaK. — Piatfr «aalk. J. MAKS2CH. 1WC. ' wv.fi btraeft hm _______' « ^ * -• -I.

—	Proč s sedanjim upraviteljem, ki nas ho spravil na b&raško palieo. Njegovo mesto naj prevzame Veliki Ha-čnnar^ ki bo nase denarne zadeve tako uredil, da ne bo prima« j kija v narodni blagajni in da bo .po dolgih letih narodni proračun zopet enkrat u-ravnovešen!
Ker je na svetu že od nekdaj tako, da ljudstvo raje verjame krivim nego pravim prerokom, se je narod iznebil ljudomile-ga upravitelja ter je postavd na n jego.vo mesto Velikega Ra-čunarja.
V upravitoljski urad se jc vsedel ob zvokih muzike iu uu-vdušen^in uaz<lravljanju uo-razsoflnih.
S seboj jo pripeljal eelo armado računarjev, ki so bili strokovnjaki v oils te vanju.
Na vsaki pisalni lulzi jo bil poleg o^lštevalnega <trojn kup rdečih svinčnikov.
In tako sc je začelo o«Všu»-vanje, karšnega šo ni ponmil KVot-
Pod nalilzojpstvom Velikega Računa rja so računa rji odštevali iu črtali od jutra do večera. Sauio odštevali in črtali.
Odšteti in črtani so bili izdatki za stare, pohajbljene in betežne, za nepreskrbljene o-troke, 7a, ztlrava stanovanja, za nezaposlene, bolno in lačne.
Odšteti so bili izdatki za izboljšanje zemlje, izdatki za javne ustanovo in naprave, za narodno zdravstvo, za Tolslva in narodno vzgojo.
Odšteva lei so so potili, odštevala i stroji so regljali iu vsako toliko časa je bilo treba novih zalog rdečih svinčnikov, kajti delo odštevanja je bilo ogromno, pa je šlo še dosti gladko izpod rok.
Minili so tedni, meseci in leta, predno je bilo naporno delo za vršen o.
Veliki Računar si je zadovoljno mel roke in se o<lpraviI gledat sadove svojega dela.
Toda glej! Mesta so bila prazna, hiše prazne in ceste je trava prerasla.
Dolgo je hodil in začudeno gledal, predno |e naletel na prvega človeka, — oslabljenega starca, ki je ležeč v cestnem jarku mulil travo.
—	Kje so vsi t — ga je vprašal.
—	Vsi so odšteti in prečrtani, — je odvrnil starec s slabotnim glasom, ne da bi ga pogledal.
Veliki Računa r je sklonil glavo in «© globoko zamislil. Nato «e je trudnih korakov odpravil proti veliki hisi, ki se je belila in vabila los daljave.
Tista hiša je bila pa dopi Neuravnovešenih in Neprera-$unjivih.

01.t* IIS0Sr>.Ki«Tolf
Thursday, February 29, 194ft
Zadnji &an v floridi
MIAMI, Fla. — Gospod u- ka, ko je prišel presednik k rednjk, obljubila sem Vam, da'njemu na obisk. Rekel mu je pošljem še eu dppis, pridno I s pojemajočim glasom: "Jaz z n vajini soprogom Miami. Evo Vam!
Jkafcpr *tta zabeležena v a-meriški zgodovini dneva 12. iu 22. ffb. kot rojstna dneva d veli velikih mož in presiden-
tov Amerike, ker sta veliko dobrega storila v blagor vseh narodov v Združenih .državah, tako bo tudi ostal trajen in nepozaben dan 15. februarja, 1. iy.*J3, za našega presednika F. 1). Roosevelt a in za ves ameriški narod, kot Bogu hvaležen dan, da je bil preprečen zasnovani atentat na še ne eno leto vladnjočega sednjnega predsednika. Preprečen atentat je bil pa
pojemajočim glasom: pustiva sem vesel, da sem jaz, namesto Tebe!"
Pri slavljenju je bilo opaziti med občinstvom dosti ljudi iz boljših krqgov Miame in drugih mest. Župan Miame Mr. E. (i. Sewell je imel' tudi lqp go-
vor, ravno tako tudi Rev. Joseph Bart je jako ganljivo go voril in povdarial, na kako čudovit način jie bilo obvarovano dragoceno življenje našega predsednika in kako po nesreči odvEeto drugo življenje, življenje tako vrlega slovanskega moža. Nato so položili krasen venec v treh slovanski^ barvah k spomeuiku Oermaka. Ob tej priliki sem imela pri-odtehtan s slovansko krvjo in ložnost pozdraviti Mr. V. Beži vi jen jem CVhoslovaka, 'Miv ne«a, ki mi je že znan iz leta Antona fVrmaka, tedanjega lS^S rz Chicage, na svetovni župana Chicage.	j raizstavi sem ga prvikrat ^ i-
Kakor vsako leto, tako so tu-1dela v čehoslovaškem paviljo-d i letos prihiteli Oermakovi nu. \
prihiteli sorodni Ivi, prijatelji in rojaki iz vseh krajov ta clan sc poklonit k njegovemu spomeniku, ki	ravno na mesta, kjer
je bil ustreljen v Bnvfront par ku, Miami.
Mr. Vojta Beneš, brat znanega zadnjega presednika čelio-slovaške, republiko, je imel krasen govor ob f'ermakovem spominku. Tako lepo je govoril, da so marsikomu stopile solzo v oči. V dolgem govoru je proslavljal ^er makovo neutrud-Ijivo delovanje na županskem stolu v blagor ljudstva in mesta Chieage. Našteval je vse, kar je dobrega storil v tistih težkih časih in koliko bi še naredil na tako odgovornem mestu, kakor je bil f'ermak. Go tovo bi dosti dobrega storil v dobrohrt svojim rojakom, ki jim je bil naklonjen z Vsem srcem. Potom je razlagal podrobno, kako se je vsa žaloigra odigrala tisti dan v Bavfront parku in zadnje besede Čerma-
V kratkem razgovoru ž n jim mi je povedal, da se Chi-go pripravlja za drugo Čer-makovo slavijo na 6. marca, dan njegovo *mrti, da bo zelo dosti ljudi obiskalo njegov spo"-mink v Bayfront parku.
Nimam navade so. vtikati v politiko, ali vendar naj omc* nim, da ta čas kar sva tu na počitnicah, sva z mojim možem obiskala več tujerodnih predavanj in tudi drugover-skih shodov in smelo trdim, dafvi prejem m bogato post rež-
bo na njenem domu, tako lepo in domače smo se počutili v
kakor da bi ostali doma, ta Čas bi vsaj imeli gorko v hiši, tu je pa bilo mraz zunaj in znotraj, ker so razen velikih hotelov in uradov, vse hiše zgrajeno brez kake odpomoči s kurjavo, ako mraz pritisne.
T L
Upam, da bo marec bolj prijazen in naklonjen še ostalim turistom ter bo poravnal na gorkoti, kar sta januar in februar ostala za letos tdolžna obiskovalcem lepe Floride.
Ker se naše počitnice bližajo h koncu in se skoro posloviva z mojim soprogom od lepe Miami, se tem potom prisrčno zahvalim vsem mojim otrokom, sorodnikom in prijateljem v Norwalku in New Canaan in sirom Amerike za prijazno dopisovanje za časa našega 'bivanja v Miami. Vsa Vafša pisma so nam gotov dokaz Vaše naklonjenosti da naju. Hvala lepa.
Prisrčna hvala tudi nprav-ništvu Glas Naroda, da so nam pošiljali na našo željo list sem v Florido, ki nam je bil dober prijatelj ves čas naših počitnic. Zelo težko hj bili med toliki tujci brez našega najboljšega slovenskega lista. Zato ica vsem priporočam, kdor se še ni naročil, da to stori sedaj.
Prijazno so zahvalim Mrs. F. Kirin in hčerkam za njih u-Ijuducfst in postrežbo.
Prisrčna hvala Mrs. Heit na Miami Beach za tako ljubezni-
SLOVEH® (YUOTBOVT BX&H
.*. u ssssssmae Dopisi so nam vedno rtmhrndoill. kes impf^MiJ n vse na Se ti U trije in so i njimi nafti rojaki tako-rekoi med seboj pogovarjaj«.
PIJTE NA SVOJ NAČIN DO
NOVE LEPOTE
1.' Ali želite zdravi sijaj
jasne mehke polti? Pijte kozarec svežega mleka dva-kr;Lt na dan. Dobite KALCIJ. ki ga predpisujejo najboljši kožni izvf<ipni-i . . . dobite ljubkost, ki ne bo minila.
slovenska predstava v barbertonu
tt
je tukajšnjo ljudstvo zelo navdušeno za predsednika Roose-vela in želi, da bi kandidiral in bil izvoljen v tretji termin.
Lotox se je Florida izneverila svoji naravni nalogi v tej zimski sezoni. Nič kaj ni bila prijavna, ko so trumoma začeli prihajati zimski' brietniki iz vseh držav v to krasno pokrajino iskat miieffa podnebja in gorkega solnca. Žal, bili smo zelo razočarani, lco jo pritisnila zima in trajala £ele tri te-d,ne, bili smo dosti na slabšem,
40-LETNO PREISKUSNJO
IMA
TUOC^OVANSKA
J KAft03LIŠKA JEDHOT A
22t0QQ čWio? in cfa* miljx>n%
in pol dolarjev premoženja.
Organirarija je. zanesljiva, nj^nOt zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavaruje sebe in svoje otroke pri jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, aesrecarp in smrti
Mo, jc dxuatvo. JBJKJ v va& naselbini, vprašajte krajevnega tajnika asa pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Eljr, Minnesota.
Vaši družbi, da kar težko nam je bilo ko smo se poslovili od Vas. V\>am pa, da se bomo kmalu videli v So. Norwalku, ker obljubo se mora izpolnit, zato Vam z veseljem kličem na svidanje Mrs. Heit v juniju na našem domu.
Miss Ančka Yurkas je bila edina slovenska duša, ki smo jo srečali v Floridi po posredovanju njenega strica Mr. John Yurka.^ iz Euclid, O. — ITvala lopa, Ančka, za Vaš ob* isk pri nas in prijazno postrežbo pri Vas na Miami Beach. Le malo komu je dana sreča toliko potovati kakor Vam in toliko lepega in zanimivega videti, ker znate Vi tako lepo govoriti, in ste navdušena či-tatcljica Glasa Naroda, ki Vas .spremlja povsod po Vašem potovanju. Zato bi bilo zelo lepo od Vas, da bi tudi Vi včasih kaj izanj napisali. Rorajžo Ančika, kar začnite, boste videli, da bo šlo, mi pa bomo veseli kaj zvedeti, kod vse potujete. Prisrčno Vas še enkrat tem potom pozdravim in kličem na veselo svidenje.
Mrs. Alex Premru.
2. Pozne ure. preobilo delo žalitev; sveže mleko. Pijte ga vsak večer velik kozarci'. Dobile VL.-KA LIJEVO REAKCIJO in po-f-utili se boste zjutraj sveži.
4. Ljubka Marcy Wescott, zvezdnica v George Abbotovi uspe-Sni spevoigri ' Too Many Girts." je odvisna za živahnost in manj. šo težo samo od mleka.
3. Ne dajte priložnosti prehladu.
Mleko, bogato proti prehladu b«>-ref-ega se VITAMINA A, vam po-inriffa vk večer in vsako jutro olidržfiti »Hii-or v» znižati na-lealjivowt.	.
MLEKO za eelo ilružino bo izl»oljšalo zdravje in bo znižalo izdatke. Pišite po zunimivo TillKZeLALWO k»jiži<-o. ki vam |m>vo, kako je tnogoC-e na nov na-efivAtediti zjtnlekom.
(■••■•■■■»■■■(■■■■■m
Z Bureau OF Milk Publicity, ; Albany, N. Y., Dept. M-l.
; . Please send me the booklet. J -The Way > tO Health and Beauty,'
• FREE and postpaid:
"t. "Milk
Natne-
Addrejy.
City.
State^
PLEASE PRINT PLAINLY
THE STATS OF NEW YORK SAYS:
IZGLEDAJTE LEPŠE, POfTTITE BOLJŠE, PIJTE SVEŽE MLEKO!
novice iz cadillac, mich.
ilz tukajšnje slovensko na-j in neumoren delavec. 8 svo-selbine se prav malo sliši. —i jo pridnostjo in »s pomočjo dru-vzrok je najbrze ta, ker še tojžine si je pstavil tukaj lep
dom na lastnem zemljišču v
malo število nas je tukaj, seni. Tukaj 12 družin in
Slovencev, kar >mo silno raztre-v Uadillac nas je nekoliko samcev.
kateri so vsi u služben i po različnih tovarnah. Ravno sedaj .arre z delom tukaj precej <lo-liro. Veeje število rojakov pa je zunaj na deželi, ki se l»a vi jo
n ep osrednji bližini mesta. Žena mu je umrla pred 16 leti. Zadnja leta je preživel pri svojih hčerih. Umrl je pri najmlajši hčerki Katarini omož. Sni reka r. Zapušča 6 hčera in dva sinova, vsi odrasli. Štiri hčere, Marv, Anna. Francos in
poljedelstvom. Ti farmarji Katarina Inkaj v Cadillac. To-
se nahajajo v okrožju 20 miij od tukaj, vr^i preeej dobro sto-ječi.
Leta 1!)22 snif> n>fnnovili lastno dmšlvo sv. Jožefa št.
reza in John v Detroit. Margareta v Kalamazoo, Mich, in najstarejši .sin Math Kobe na Ely, Minn. Poleg teh zapušča .'»9 vnukov in 9 pravnukov. Po-
l.°,0 JSKJ in sicer na pobudo j kojnik j<» l»il pokopan dne 24
SMRT NAROČNIKA
Mr. Frank Smith iz Ely, Nevada, nam poroča, da je u mrl Frank Batlin, dolgo letni naročnik Glasa Naroda, za srčno kapjo. Star je bil 60 let in samec. Spremili so ga na pokopolišee *y Ely, 4. februarja. Doma je bil ijgj Graderža pri Turjaku ija Dolenjskem.
neverjetna rtrwumg
lit
Nik« po »4H10tiin8aUB6a
bolečin v kitah. Na	- ljudi Je
bilo nepriiaioMM'^deiil^ ^ nih bolečin, bfafefel	^Mkif
s pripro ExpcUcr-naglo prodanih Kupite Pain-E
adidikwRtj"'
tet&emeaa.
rojaka Math. Kobe. On j<> bil prvi organizator te^a društva. Tukaj naj pripomnim, da ti.sti-krat smo bili vsi Slovenci »likaj novo naseljenci, vsi smo pripadali k društvu onemn ali druiremn. Naša društva pa so poslovala daleč od tukaj. Zato se nam jo umestno zdelo, poslušati starega pionirja, da sj ustanovimo lastno društvo.
'Moj namen ni opisati zgodovine, niti tukajšnjih razmer. 'Moj namen je razglasit žalostno vest širom Amerike, da nam je nemila smrt dno 21. februarja ugrabila toga našega pionirja. Po zelo kratki bolezni je dne 21. frbr. izdihnil naš sobrat Math Kobe v starosti 77 let. Pokojnik je bil dobro znan starejšim ljudem na Ely, Minn., 111 splošno znan "na Calumet, Micli. Pokojni Math Kobe je bil rojen dne 8. julija 1863 v vasi Rigel, fara Toplice pri .Novem mestu, pozneje pristojen v vas Grič pri Črnomlju na Dolenjskem. * V Ameriko je prrsel leta 1889 111 sicer v Minnesoto. Ranjki je bil eden izmed ustanoviteljev društva sv. Cirila in Metoda 1. na Ely, Minji. Leta 1898 je zapustil Minnesoto in se preselil z družino na bakreno otooage na Calumet, Mich., Itji^ je bil ves ča^ do leta. 1921. Tfejčra, leta se je zopet preselil ^ družino, v Cadillac, Mich., Hier je bival ves Čas do svoje športi, izvzemši par obiskov v Detroit,, kjer je tudi delal ne-kjaa pasa.
fobr. na tukajšnjimi katoliškem pokopališču po cerkvenih obredih, katere jo vodil tukajšnji župnik Rev. William Fmssor. Bodi mu lahka tuja zemlja! Vsem žalujočim moje iskreno sožalje. .
Joseph G rah ok.
Obiščite Slovenske Frir
ŽAfeNEMU OSMEMU: &ftttS+VA P<
na^kienic: (pokojnik je bii! pravi orjak
'"NtLOVAX^ )VA" SE.TA.
(S tem nanznanjam, da se pretočeno nedeljo dne 2o. februarja vršil v dvorani Nar. Slov. Doma 253 Ti-ving Ave.. Brooklyn, N.. Y. občni zbor slovenskega pevskega društva "Slovan" na katerem je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1940:
Mr. Mike Pirnat. predsednik IMr. Fr. Genelli, podpreds. Air. Anthony Svet., tajnik Mr. Frank Voje. blagajnik 1Mr. Y. Kobilca, zapisnikar. Mr. Ivan Mučigav .arhivar. jMr. Charles Moderc in Mr. Lovrenc. Giovanelli, nadzornika.
Nadalje so je sklenilo, da so priredi "Piknik" v Charles Gardens, in sicer v nedeljo 2. junija, kar naj druga društva blagohotno upoštevajo za kar *>o "Slovan" tndi radevolje storil ob priliki njihovih prireditev.	J
|Kar se tiče drugih "Slova-novih,, za-bav v tem letu, bo še pozneje pravočasno poročano v tem listu. (Toliko za sedaj. S sobrat-s'kim pozdravom
Anthony Svet, tajnik slov. pev. dr. 'Slovan.'
Cenjeno uredništvo:—
Prosim zopet za malo prostora v priljubljenem listu "Glas Naroda." Najprvo mo-nuh popraviti pomoto k mojemu'zadnjemu dopisu, da se zahvalim tudi .Mrs. Murv Mihel-čič in Mr. in Mrs. Joe Lah za presenečenje ob mojem rojstnem dnevu in za krasna darila. Oprostite, ker sem vn< zadnjič nehote izpustila..
Xa velikonočno nedeljo popoldne priredi dramsko društvo "Slovenija" jako smeš-1 no spevoigro v treh dejanjih.! "i'evljar biron." Igra je smešna in lepa, je vseskozi ure-' pletena - petjem in ve>eliliN prizori, tako da ho ^otov<» za-! dovoljila občinstvo. Paronieai Ostrovska. bouatinka. >i pri-' vošči \'s..M-;t, Tako Imli svojemu otroku dobi dojiljo. Ta premetena dojilja pa privošči svojemu otroku več .sreče, ne-! go otroku baronice. En dan gr^ in jili zamenja; svojeira o-troka pusti baronici, buroiiiči-i noga sinčka pa vzame - -eboj in k<> Nace doraste, ira «la učit za čevljarja. Kar naenkrat dojilja zboli in na smrtni postelji da pismeno izjavo,, da sin. ki jo .-edaj pr i baronici, je njen sin. T11 si:? \'noe. čevljar, ki ga je ona do >edaj imela, je prav sin barona. Ko to izve baronica, skliče vse sorodnike, da proslavijo najdenje izgubljenega sina. Nace pride k svoji materi baronici, ter ni srečen, ne more pozabiti svojih prijateljev in ne mojstrove kuharice Maričke. Nace ljubi Maričko. Rafael, sin dojilje pa m*!ado grofico. Za ljubezen in plemstvo si bodeta dva brata po mleku napovedala dvo-boj — in smokresi bodo }>o-kali. Kako se bo to izšlo, pa pridite pogledat na velikonočno nedeljo ob 3. uri popoldne v dvorano društva "Domovina" na 14. cesti v Barberton, t >hio.
jNa programu bo tudi petje, godba na harmoniko, stari slovenski plesi, ki jih predvaja mladina, v narodnih slovenskih nošah. Pri duetn igra Agnes Troha na kitaro. Točko pri petju in spevoigri so pod vodstvom Mr^. Mary Plat-nar^Paolano. Po iorri 1»o ples. Vstopnina m ii^ro in pb*s v prod proda ji 3.1 centov, pri b!:i-gajni 40 centov. Samo za ples
25 centov. Z vstopnicami bodo oddani trije dobitki. Ne pozabite priti vsi od blizu in daleč. Vam zagotavljam, da bo-dete imeli dovolj užitka pri igri "Baron čevljar."
Moram poročati tudi, da pri Mr. in Mrs. Frank Smrdel j so dobili krepko hčerko. Čestitam.
Želela bi, da hj dramsko dr. "Slovenija" tako dolgo ol*sta-l<>, da bi ta hčerka igrala na slovenskem odru kot njena ■mati Francka Smrdel j. Francka irlej. da m* boš predolgo spala materno spanje, da >0 boš zopet kot igralka in režiserka povrnila k društvu 'Slovenija \ Te in ko pogrešamo.
V. delom	„i tako
kot je bilo pred mesecem. Družbe zopet nekaj tuhtajo. V par* tovarnah t-o odpustili ne k. t j delavcev. Kadar vidijo, da imaš dovolj tednov, da hi lahko dobil brezposelno zavarovalnino. te odpustijo, samo da si družba prihrani par centi »v. da ji ni treba za te plačati. Tako bodo vedno delali iz nas, dokler ne bodo vm .slepci i z pregled al i. stopili v delavske vrste in delavske unije. Kar jaz iz srca želim, da bi se kmalu zgodilo..
Tončka Može.
SLABO J K NA FARMAH
V TEXAXr.
Ker ne bi bil rad zaoslankar vam pošiljam $3.00 za nadalj-110 naročnino za list "Glas Naroda." Sicer sem nekaj časa zaostal, toda v Texasu <^0 zelo slabe razmere, da jo zelo težko zaslužiti kak dolar, kajti dola ni mogoče dobiti. .
•"Glas Naroda" je mod nami najbolj priljubljen list in ga vsi zelo radi »beremo. Tukaj nas je nekaj slovenskih farmarjev, sicer vedno delamo pa nič ne naredimo. Her vse po nizki ceni prodamo, pa drago nazaj kupimo, tako da je za farmarje »zelo težko.
Jmoli smo tudi 7 inčev snega in hud mraz.
Petru Zgagi želim, da kaj kmalu ozdravi. "Glasu Naroda" pa mnogo novih naročnikov. .
Pozdrav vsem čitateljem!
Tony Šesta n. Shepherd. Tex.
DARILNE POŠILJATVE
V Jugoslavijo
100 Dinar. — 200 Dinar. — 300 Dinar. — 500 Dinar. — 1000 Dinar. — 2000 Dinar. —
$ 2.40 $ 4.60 $ 6.70 $10.50 $20.50 $41.00
ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše za denarne pošiljat »e v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj p& smo dobili novo zvezo, po kateri Je mogoče našim rojakom vitre« in denar varno po-šiljati. Vendar je bila nam povišana renk, ker m stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje.
Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti
ZA NUJNO POŠILJATE« POSLLŽITE SB "CABVJtf ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO
slovenic publishing co.
: POTNIŠKI ODDELEK : ::
216 West 18th Street, New York

f VASA navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k drv
sodelovanja ne samo svojih članov; temveč splošne slovenske javnosti
BBP-VTii M
Thursday, February 29, 1940
- f i. ■■
.....^.HllWill«^
Vaški Apostol
SpUal L. GANOHOFER; za "Glas Naroda" priredil X, X
70==r
Dobro je dobro, toda bolje je bolje! Denarja ima pa več kot ;ra bas ti imel! In župnik v sosednji fari ne uganja s katekizmom takih reči kakor naw. Jutri bo Julka že prvič okli-«ana! Vidiš, moj nečak te je prehitel. Hehehe! Po treh lednih bo pa že poroka. Saj bo« prršel, k.-j ne?*'
ISmoje ga je začela Stavdamerica treptati po ramenu. (Presenečenje, olajšanje in veselje se je podilo po Romanu. Nekaj časa ni mogel spregovoriti, nato je pa bruhnilo iz njega. *'A, tako? No, dobro, dobro!" ' MNe da bi pog edal Julko, je planil skozi vrata.
V	veži ga je dohitela. Dvoje okroglih rok ga je prijelo zi suknjič. "Roman!"
|Pogledal ji je v žareč obraz, v njene bleščeče se oči. K'I>aj si dopovedati. Saj veš, kakšna je mati! i Kaj .»■ n hotela? Ti si mi pa edini, ki ga imam rada! In moj 1». š, kaj ne?"
fJnlka!" je zableščalo iz sobe. "Takoi notri! Takoj, pravim!" •
"Da, mati," je rekla Julka glasno. "Posloviti se bova pa že vsaj smela."
iSknšajoč se priviti k njemu, je šepetala: "Do sosednje vasi ni daleč. Dober skok. Saj boš prl->ol kaj ne? In tvoja bom, kadarkoli boš hotel ..." Iztrgal se ji je in >ineje odšel.
(Ko je imel Stavdamerjev plot za seboj, je veselo zavriskal. ^'nntno bleda je stala Julka na pragu. Nežnost njenega po-« oda so je izpremenila v obupen srd. Za seboj je zaslišala tih glas: j "Se mi je zdelo, da se lw> drugače razšlo."
Naglo, kot da bi jo kača pičila, se jo obrnila, in so jo zdolo, da I o padla s svojimi majhnimi pestmi po Miholu. •Prijela ca jo v.a srajeo na prsih in siknila: "Ti! Danes jo velika sobota! < Danes me boš izplača:! « V lo ona jutri še v vasi . .
V	grlu ji je čudno zapi>kalo in ni mogla več.
IS travnika so jc oglasila posoin. Valdhoforjov Roman jo pel:
•	J" Kako so mono rano sklolo,
• ko sem mislila na te! Zdaj ro rane 7.opet eele, sreče polno je «ree . . .
I z Ju'kinih oči .-o švigali bliski. Mihol ji je pa s pridušenim glasom rekel:
"'Zanosi se name. Nocoj se bo zgodilo." Prav na uho ji ;o zacepetal: "Mati mi jo odpovedala Kaj pa ti? Ali me vzameš za hlapea?" u<Jutri boš zvedel." •Obstala jo na pragu. Spočetka se ni hotela ozreti, nato .lo jo pa neka neznana sila .sunkoma obrnila in takoj se ;> ozrla proko travnikov. Njen pogVd je bil tako zmeden, kakor da bi srečna nevesta ovdovelega bratranca videla, kako se v temni vodi potaplja nokai bajno lepega.	1
Tn res, nedolžna .Tulk-a je imela solze v svojih sinjih, golobi jih očeh. Tam daleč zunaj kjer se že travnik nagiblja, je pa pel Valdhoferjev Roman:
»"Jaz si hočem drugo zbrati, jo peljati pred oltar; i (dal ji 'l om prstan zlati . .	,
Tako je pojoč, drvel po travniku. Vriskal in se smejal. Siičen je bil človeku, ki nosi zlomljeno roko meseee in me-se«M' v lesenih deščicah in v mavec povito. In ko mu odvza-j jnojo ol»vozo. giblje z ozdravljeno roko, v vseh členkih jo premika, misleč, da jo boljša in močnejša kot je bila poprej.
Tako jo ravnal Roman s svojim razbitim -mehom, ki mu jo l.ila kar naenkrat vrnjena vsa -ončnost in veselost.
?>eveda. ko jo Jislal prod domačimi vrati in zaslišal iz kuhi i je očetov	mu jo rwna misel prešinila možgane.
''»Presneto/* jo /xmnuntl. "Težava bo. tecava! No, iimn iiKt )Mii' |M»«ku«ili!"
♦V veži *m je »»*r«l >tari. svečan« (»Moren za vstajenje, to 'i ničkaj velikomcse volj«*.
"Takti? Torej to jo v-oeno enkrat norčija prignala doli.«»v. da sf«*t ne tiči; v -voji luknji?** iti)im:n w je odkril.
Stopiva v -oIhj. oče. Nokaj ti imam povedati.'* T« wmqU je starojera Valdhof«*rja malce pro>onetila. "No, radoveden miii," je mrmral. 44kaj je pa zdaj spot jLitbal ?"	r
Ko ^ta stala v -otii drug poleg drugega je začelo zvoniti k vstajenju. Zvenelo je le|>o in močno, kakor da so si zvonovi po enodnevnem molku naftirali novih moči.
"No," jo priganjd stari, "zaradi tvojih ljubezenskih n«»tčij Imuii šo vstajenje zamudil." (Ionian *i jo (»ohladil laso.
t**LjutM*xeiiske norčijo. Ah, morda si pa uganil, oče!" "S.ij bi moral »noti kurja očo-a v olirazu. če bi kaj take-g.i no opazil." Valdbofer se jo smejal. < "Kaj si se spet z Jn i k o prepiral?"
*\Piepiral!" Roman jo omoknil z jezikom. "Ne, ne. pn" - » jo jn v e v/epa razšlo."
Va dltofor je dvignil glavo. "Razšlo? Kaj se je razšlo?" "'•"o, ravnokar sem bij pri Stavdamorici in Stavdame-ri« • n i jo rekla . . Romanu je zastajala he-eda. "da so i»o .hi 1 a omožila. Pa kaj me briga, naj \7amp kogar hoče. <n , n: j hodj po svojili potili. jaz pa ]»o svojih, i	je sam
^ vi i j«- ^roče kovač."
Ve meneč so. s kakšnim izrazom jo i>osliišal stari izliv to ji.odtoati, jo vrgel Roman klolvuk za peč.
'•Ve*, Julka, vaša nedolžna! Ah no, *aj ni tako! Pa recite, ksr hočete, oče. Kar sein sklenil, sem sklenil. In nič. me ne premakne od mojega .»klopa. Elizabeto moram imeti! Njo imam rad! Ona bo moja! » Pa če se, oče, na žflavo postavite!"
PODALJŠALA SE JE ZA DVA INČA.
tV Združenih državah obstoji za pilote civilne službe predpis, da morajo biti najmanj 5 čevljev in 2 inea visoki. Ta .dolžina jim je potreibna, da lahko držijo brez težav nogo na padalu in da so jim oči vendarle v višini opazovalnega okna.
'Miss K. Hildeforandtova iz Kansas City, Kan.«., je <bila ze-Kan sas City, Kans. je bila zelo pilotko zavrnili, ker je merila samo 5 čevljev. Ker pa šteje šele 19 let in nje rast. še ni končana, je sklenila uporaibiti vse mogoče metode, da se podaljša. Delala je dolge izlete z zravnanim telesom i-n vratom, plezala je gor in dol po visokih lestvah, obo'sala se je do izčrpanosti z rokami na veje dreves, potem ko si je na noge privezala utež, skratka storila je vse, kar so ji priporočali, in ji je v nekoliko tednih res uspelo, da *se jo podaljšala za 2 inča, kolikor ji jo pač manjkalo do predpisane mere. S to novo mero je stopila pred izpitno komisijo, kjer je opravila tudi sijajno in je postala pilotka.
NTBLA:
OH, TA TRŽAŠKA BURJA
ga v Trstu ..." •"Ni mogoče ..." "Čujte, moj ded i-ma 90 let in pravi, da je slišal kot otrok govoriti o grozni burji pred 15 leti
■"Pasja burja — vrag se jo odrezal — tak*šen pa še no . . '" Maledetto tempo ..." K<In rnalora . . ." in sto drugih vzk!ikov si slišal po Trstu letos, od večera 10. do 12. januarja, ko je pihala čez Trst grozanska burja s tako silovitostjo. da stari ljudje ne po-nmijo podobne. Finska vojna — Maginotova črta in bližajoča se kava, vse to je stopilo v ozadje pred silnimi vtisi tega orkanskega neurja.:
'"Kako praviš da pišejo? 170 km na uro?"
4'Da, 170 in to z mrazom 12 stopinj pod ničlo . . '/Iz morja so so d vi šali oblaki vodo, ki je po obrežju mahoma znir-1T x, . ,,,	znila in so gomadila tako. da
TT J\r:].r;P * 'lvijn.il na primer pomol sv. 18. Mj. umrla Asncs Hodmk,|Kai,a , prH(.k.uro ,vojo
stara 4fi M m rojenana \ rh- ^vriino v,, ,'„,, ,,,,„,,. ........^
niki. po domače St.kljeva N<- ,„,„ s(.volla l ka. Zapusoa m o za in dve sestri, v starem kraju pa ono se- Po »'h-ali slika ovnJcuiranih sfro	[mest. R<»dki pa<anti so so pla-
.»-	j žili le 7K) Zii zavetjem visokih
V Waukesan. 111., io	vojaln: stoj!
> idol si ph pomoliti pol ooo-
■"Sto let ni bilo takega vra- ši. pa ne vselej srečno. Na sre-
SMRTNA KOSA
di ga je zadel nenadno sunek burje, kratek boj, rdečemodre roke so skočile na pokrivalo, ači na]>ol zaprte, boj >se je razvnel. Takoj nato se je že zabela trdnjava nagibati in hip za tem si videl neko scefedra-no odkrito in razmršeno zmes, ki se je kotalila v vedno hitrejšem kolobarju proti bližnjemu drevesu ali svetilniku. — ali pa naravnost v morje
{Kdor se ni "potil" pod ode-iami je bil pri štedilniku v kuhinji.
"Kuriš kaj? Zaneti vendar, saj bomo zmrznili!'*
i" Od zjutraj žo gori, kaj naročajev polen som že požsala pa ne zaleže nič! Na štedilniku sedim, noter gori, meno pa zebe . . ."
Xi čuda! Peči so vlekle iz-borno, hišo. mogočno tržaške palačo pa so -o sunkoma stro->a'o, kr.kor vulkan, ki ima
— vsi so se zatekali na rešilni tramvajski voz.
J)olgo pa so morali čakati listkarji, da se je klient toliko odvil, da je prišel do denarja v hlačnem žepu. Naenkrat je pa končalo to iskanje z velikimi očmi na cesto proti mestu zadnjega padca, kjer mu je bil zletel pri "cestni tragediji" denar iz žepa.
•Ča sopisje in radio je zabiee^ valo ljudem, naj pazijo na o-genj in naj kličejo gasilce pri najmanjšem primeru ko se vname dinunik ali karkoli.
Na 200 krat =o dirjali v teh dveh dneh "ponvpirji" po mestnih ulicah, klicani na vse mogoče kraje. Zanje niso veljali cestni predpisi in ne rdeče luči na križiščih. Veliko pohvalo, ki so jo o njih pisali v teh dneh, so res ■zaslužili.
Veliko pohvalo gre tudi mestnim stražarjem. "La bene-merita" so jih krstili za nji
bruli- ti, telefonsko in oloktrič- hovo veliko delo v teli dneh.
Waukegan, Til., je smrt pdhrala rojakinjo Johauno Redej v starosti 41 let. Pokojna bila doma 'n fare Preser pri Vrhniki. V Ameriki jo bivala nad 40 let. Zapušča enega sina in dve hčeri.
t
»V Meadop aLnds, Pa., je naglo umrl Leonard Lena\=i, star 62 let in doma iz Smihela nri Postojni. Bil je vdovec 21 let in pred meseci je izgubil sina, ki se je po nesreči ustrelil. Zapušča drugega sina in hčer, v Clevelandu pa tretjega
sina in hčer.	<
+
V Vandling, Pa., je 19. febr. umrl po dolgi in mučni bolezni Joseph Korošec, star 51 let in doma iz Rakitne pri Borovnici na Notranjskem, ter župan tega mesta. V Ameriki je bil 33 let. Zapušča ženo in brata, v Forest City, Pa., dve sestri in v Barberton, O., strica Matijo Gruma, v starem
kraju pa brata in sestro. *
v rit icaso Heishts. Tll_ je pred dnevi umrl Jos. Dolenc, star 51 let in doma od Sv. Tomaži! nad Škofj« T>»ko. Pod-losel jo jetiki. V Ameriki je bil Si ot in ta zapušča dve sestri, v -tarem kraju pa drugi dve spstri.
•sa in konee fiordočelega nosu čez vogal .da prertioiinajo moč sunka, ki je prehajal od kraško strani. Kakor so jim jo zdolo, da bi šlo. so je zapodil ta ali oni čez ulico proti sosednji hi-
||IIHII|||||.|||||II||||| |||||||||!||..||||lllll||||.||ft
'•iinin" 'iimiiiii'''iii|j|||iiii''iii|||||||ii-iii|^
i 'GLAS NARODA »
i pošiljamo v star o do l
J sorodnika ali prijat^-i (je, to lahko stori. -
movino Kdor ga ho-naročiti za svoje
stari
V
rornina za ^krai stane $7. — vrtali
jo lista n? posi
5 t •
S i»mo
ne žice so divje žvižgalo pod <ilo grozansko burje. Opeka
Marsikdo hi bil danes že pri nebeiškom koncertu, če bi ga
V- bdela streh, okna so so no bilo rešilo gihčno telo
kar udirala in letola večinoma na (M'sto, kjrr so urlirno in z živahnim žvonkotaniom naznanjala konec svoje službe.
(Stokrat na dan so prihajali prestrašeni obrazi gledat skozi <t«-kla ii:» uliro, če no bo žo jonjal divjati ta nizho-nofi pe-kol:
"Ne ven trla ve!" je bila povsod parola teh dni, ker «e je so obupno držijo in kljubujejo
in
neverjetna energija mestnega stražarja. Govorijo, da jim je poklonil neki bogata^ zato veliko vsoto t b oče v v dar.
'Reški avtobus je pri vozil v mesto — brez streho. Burja jo je odnesla.
GoMonijev trg: Vrvi, razpeto <za varstvo pasantov. Powod ob njih fhTo, tri. štiri žrtve, ki
V Eveleth, Minn., je preminul rojak Louis Petek, star 63 let. Na Evelethu jo bival nad 41 let. Zapušča žalujočo vdovo in 4 sinove in dve hčere.
TOBAK IN RASTLINE.
Tolkjični dim sobnim rastlinam škoduje. V rohah, kjor limono kadimo, zato n** imejmo nolM>nili rastlin.
zdelo, da jo morajo grozni sunki mahoma odtrgati, tako divja je bila tržaška 'burja
Tramvaj je pa vozil. — Ruse. — Kdo bi verjel, da je v Trstu toliko kučem astrahan-skega izdelka aH vsaj kučem a la astrahn.n? Klobuki so izginili rn po mestu si videl kučme. same kučme, potegnjene do oči in no-a. Ljudje so se stiskali za hišami ali so bili pometavani po ulieah in gledali samo, kdaj se prikaže rešilni tramvajski voz.
"Ufi, che"tempo" — (Kakšno vreme)!
WMaledetta bora." (Prekl. burja!)
"Kdo se je neki obesil, da tako nazarensko piha?"
■"Robe de čodi." (Nezaslišano!)
•"Zum Toufel . . ."
Taki so bili navadni vzkliki uboirih izmučenih žrtev tega orkanskega neurja in ko j nato na komentarji zadnjih dogodkov in doživetij in vtisov. E-d«*n krvav, dni? obvezan, tretji nohie oči peka. zopet dro-,ri živordeče }>arve in ve« objokan in to brez — • W-nc boli
burji. Eden izmed njih, debelušen gospod, misli, da se lahko postavi na svoje noge, pusti vrv — pa je na tleh in burja rra kotali preko korza. Stražar za njim. Tudi ta pade, so pobere in leti za vrtečim se ">0^"'-kom" ki krili z rokami, kriči in tipa mod gibčno "telovadbo". kai ie neki z nosom in glavo, klobuk pa mu kaže pot
mvnii (luuuBLxry mm
v veliki daljavi -za njim. Stražar ga končno doseže, ga dvigne in zavleče nič več elegantnega junaka v bližnjo kavarno.
Bolniška nuna gre po gladkem asfaltu, bojujoč se z^div-jim elementom. Kam? Dolžno«* jo kliče. Ulica kakor izumrla. Silen sunek, mina roke pokoncu, vsa se stisne, se vrli, pade in burja jo kotali neusmiljeno navzdol. Naglo je pri njej stražnik. Tudi on pade, so pobere, jo zgralbi in "madre la permetti!" (dovolite, častita) si jo zadene v naročje in jo nese v biižnjo lekarno.
iNa morju nori ples. V ša-ketu ob obrežju sv. Andreja so bili skladi lesa. Kar pomelo jih je v morje. Okoli kopališča Ausomia in ob starem svetilniku, vse povsod deske in tramovje vseh kalibrov. Nekaj parnikov kroži po zalivu da rešuje ribiške čolne in jadrnice, ki blodijo sami ali pa s premrzlimi ribiči po moFju. Na krovu stoje mornarji in vr-še svojo težko službo, v>i premrzli in oledeneli od pljuskajoče vode, druge rešujejo, petim niih pa so odmrzli prsti
*"Žefa, no kako je .bilo v Trstu, vas ni vzelo?"
'"Bnstefrdamaj, ' taksnega pa še ne, moj živ dan! Mleko sem oddala in »=em hotela na korioro. pa me jo zgrabila tam pri Kafe Fa.br i s in mi jo hotela na silo vzeti vrče in jor-bas. ta žajgla božja od burje! Ti frdamani pičmoh grdi. som dja'a. ali si era ti kupila, ta moj jerbas? Tiščala sem. kar sem mogla, roko ?o mi bilo žo premrzle, in sem se lovila od ogla do ogla. V rag te vzemi, sem rekla nazadnje, boš ti mene martiralo, dela sem jerbas na tla, vrče sem zgrabila z roko, sedla som v jerbas, na, sem rekla, burjača matasta, zdaj si pomagaj! Tn veste, kaj se je zgodilo? Peljala me je ta kro-ta po eesti! Kakor v barki sem sedela in je šlo kot tav-žent vragov, malo po tleh, malo po zraku, malo na prav, malo n arobe. Sama sebi sem se morala smeiati: prišla sem ekspres do koriere." . Na kaj človek ne pride ob razsajanju burje.
POLAGANJE PODMORSKIH MIN
{Nadaljevanje prihodnji*.)
Ob 500 milj dolgi angleški obali polagajo angleški mornarji podmorske mine proti nemškim podmornicam. — Angleži trdijo, da so Nemci do zdaj izgubili že 45 podmornic.
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finzffar)
Nove knjige
slovenskih pisateljev
L. M-izd: BOG V TRBOVLJAH
Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 s-trani, je trdo vezana ter ■vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Šedeja.
Cena —
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne v povsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.
Cena — 75c
D. Ravljen:
ZGODBE BREZ GROZE
Knjiga vsebuje pot naj-t krajših povesti « našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano.
Cena — 75c
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH. CO.
216 WEST 18th STREET	NEW YOBK CITY