VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v oktobru 2013 ............................................................................................................. 3 Razvoj vremena v oktobru 2013................................................................................................................ 25 Meteorološka postaja Žetale ..................................................................................................................... 31 AGROMETEOROLOGIJA 37 HIDROLOGIJA 42 Pretoki rek v oktobru 2013......................................................................................................................... 42 Temperature rek in jezer v oktobru 2013 .................................................................................................. 46 Dinamika in temperatura morja v oktobru 2013 ........................................................................................ 49 Zaloge podzemnih voda oktobra 2013 ...................................................................................................... 54 ONESNAŽENOST ZRAKA 59 Onesnaženost zraka v oktobru 2013......................................................................................................... 59 POTRESI 68 Potresi v Sloveniji v oktobru 2013 ............................................................................................................. 68 Svetovni potresi v oktobru 2013 ................................................................................................................ 70 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Proti koncu oktobra se je narava že odevala v tople jesenske barve. V Kočevskem Rogu, na Žagi Rog, 840 m, 25. oktober 2013 (foto: Iztok Sinjur) Cover photo: Towards the end of October, the nature already revealed warm autumn colours. In Kočevski Rog, 840 m a. s. l., 25 October 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 71 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2013 Climate in October 2013 Tanja Cegnar O ktober je osrednji jesenski mesec. Tokrat so ga zaznamovali jugozahodni zračni tokovi, ki so prinašali razmeroma topel in vlažen zrak iz Sredozemlja. Temu primerno je bilo največ sončnega vremena na vzhodu države. V zadnji tretjini meseca je bilo za oktober neobičajno toplo. Povprečna oktobrska temperatura je v pretežnem delu države presegla dolgoletno povprečje za več kot 2 °C, nekoliko manjši presežek so imeli le na Obali, večjem delu Posočja in na Goričkem v Prekmurju. 12 KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 12 8 4 0 -4 4 0 -4 -8 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 31 12 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 17 19 21 23 29 31 MURSKA SOBOTA 8 4 0 -4 8 4 0 -4 -8 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 31 12 3 5 7 9 11 13 25 27 12 PORTOROŽ odklon od povprečja (°C) BILJE odklon od povprečja (°C) 3 12 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 8 8 4 0 -4 -8 8 4 0 -4 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2013 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, October 2013 V osrednji Sloveniji in vzhodni polovici države z izjemo Koroške je padlo pod 70 mm padavin, največ jih je bilo v delu Posočja in Julijskih Alp, kjer smo namerili nad 210 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le na severozahodu države in Obali. V Ljubljani, Krškem polju, delu spodnje Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Štajerske in v Lendavi padavine niso dosegle dveh petin dolgoletnega povprečja. Ob prevladujočem jugozahodnem toku je sonca na zahodu države opazno primanjkovalo, saj niso dosegli niti štirih petin običajne osončenosti, v osrednjem delu države primanjkljaj ni presegel ene petine, več sončnega vremena kot običajno pa je bilo na vzhodu Dolenjske, v večjem delu Štajerske in Prekmurju. V začetku oktobra so prevladovali dnevi hladnejši od dolgoletnega poprečja. Največji negativni odkloni so bili na Dolenjskem in na severovzhodu države, kjer so 3. in 4. dne presegli 7 °C, naslednje dni se je temperatura vrtela okoli dolgoletnega povprečja, v zadnji tretjini oktobra pa je bilo nadpovprečno toplo, v posameznih dnevih je odklon presegel 11 °C. 20 10 15 10 5 KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 5 0 -5 -10 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu oktobru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 13,2 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo predvsem zaradi razmeroma toplih juter. Najtopleje je bilo v prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C), oktobra 2006 smo izmerili 13,4 °C, sledi oktober 2013, nato pa leto 2004 s 13,0 °C in oktober 2000 z 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, 8,9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 10,0 °C, dolgoletno povprečje pa znaša 6,5 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 16,9 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2001 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merimo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil oktober 2013 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 2,5 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo mu leto 1995 s 4,6 °C, 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter leta 1977, 2005 in 2012 z 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (–2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila povprečna temperatura −1,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. Za opis toplotnih razmer poleg povprečne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim temperaturnim pragom. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Brez takih dni so bili v Lescah, na Goriškem, Obali in Krasu ter v Mariboru. V Murski Soboti sta bila dva hladna dneva, v Ratečah 6 in na Kredarici 13. V prestolnici sta oktobra v povprečju dva taka dneva (slika 4), tokrat je bil le en hladen dan. Od sredine minulega stoletja je bila Ljubljana brez hladnih dni v devetindvajsetih oktobrih, največ jih je bilo v letih 1971 in 1973 in sicer po 8. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 7 6 LJUBLJANA LJUBLJANA 8 število dni število dni 5 4 3 6 4 2 2 1 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število toplih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in October and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število hladnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in October and the corresponding mean of the period 1961–1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki. V Črnomlju sta bila dva taka dneva, v Mariboru en, drugod jih ni bilo. V Ljubljani je bilo največ toplih dni oktobra 2011, in sicer 6, v oktobrih 1970 in 1985 po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. Absolutna najvišja temperatura je bila v Postojni izmerjena 18. oktobra, in sicer 19,4 °C. 22. dne je bilo najtopleje v Ratečah, izmerili smo 19,0 °C, in Mariboru (25,3 °C), kar je tudi najvišja temperatura oktobra 2013. Na Obali (24,0 °C), Krasu (21,5 °C) in Goriškem (21,6 °C) ter v Celju (22,8 °C) je bilo najtopleje 29. oktobra. Drugod po državi so najvišjo temperaturo meseca dosegli med 23. in 26. oktobrom. Na Kredarici je temperatura dosegla 12,3 °C, precej topleje je bilo v oktobrih 1976 s 15 °C, 2006 (14,8 °C), 2001 (14,2 °C) in oktobra 1983 (13,6 °C). V Ljubljani se je temperatura dvignila na 21,8 °C. V prestolnici je bila najvišja temperatura izmerjena v oktobrih 1970 (26,9 °C), 1971 (26,5 °C), 2011 (26,2 °C), 1985 (25,8 °C) in 1961 (25,6 °C). Najnižja temperatura je bila izmerjena 4. ali 17. oktobra, na Kredarici pa 11. oktobra. V Kočevju je bila najnižja temperatura −3,0 °C, v Črnomlju −2,5 °C, v Murski Soboti −1,9 °C. Na Obali je bila najnižja temperatura 6,3 °C, v Biljah 4,5 °C in na Krasu 3,5 °C. V Ljubljani smo zabeležili 2,4 °C, kar opazno presega dolgoletno povprečje. Precej nižje se je živo srebro spustilo v oktobrih 1973 (–5,4 °C), 1997 (–5,2 °C), 1971 (–4,3 °C) ter 1991 (–4,0 °C). Na Kredarici so z −5,9 °C opazno presegli dolgoletno povprečje, v preteklosti smo že izmerili precej nižjo temperaturo; v letu 1997 je termometer pokazal −17,8 °C, sledil mu je oktober 2003 z −15,8 °C, temperaturni minimum oktobra 1972 je bil −15,6 °C, leta 1973 pa −14,2 °C. Slika 5. Večer na Lisci in paša v okolici Sevnice, 19. oktober 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Evening on Lisca and surrounding of Sevnica, 19 October 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 -3 KREDARICA -6 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA -9 -12 -15 12 8 4 0 -4 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 -18 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 6 LJUBLJANA 26 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 3 0 -3 22 18 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 -6 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 30 0 -5 MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA -10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 26 22 18 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) oktobrska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in October and the 1961−1990 normals Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2013 od povprečja 1961−1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, October 2013 2°C 1°C 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna temperatura je bila oktobra povsod po državi vsaj 1 °C nad dolgoletnim povprečjem, najmanjši presežek so imeli v Portorožu z 1,6 °C, na Kredarici z 1,7 °C, v Godnjah pa 1,9 °C. V večjem delu države je bil odklon med 2 in 3 °C. Največji je bil s 3,0 °C v Celju, v Murski Soboti je bil 2,9 °C, v Ljubljani, Novem mestu in Črnomlju pa 2,8 °C. 16 6 LJUBLJANA KREDARICA 14 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 4 2 0 -2 -4 12 10 8 6 -6 -8 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 16 18 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 14 12 10 8 6 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 16 14 12 10 8 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 16 16 CELJE NOVO MESTO 12 10 8 14 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 14 12 10 8 6 6 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 8. Mean air temperature in October Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu pa leta 1966. Na Obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004. V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature, za večino merilnih postaj je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm nad tlemi. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 25 BILJE KREDARICA 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 10 5 0 -5 15 10 5 -10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 25 25 NOVO MESTO LJUBLJANA 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 20 15 10 5 15 10 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 25 30 MARIBOR CELJE 25 temperatura (°C) temperatura (°C) 20 15 10 5 0 20 15 10 5 0 -5 -5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 25 25 MURSKA SOBOTA 20 PORTOROŽ 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 10 5 0 -5 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), oktober 2013 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), October 2013 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 210 mm 140 mm Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2013 Figure 10. Precipitation amount, October 2013 70 mm Slika 11. Višina padavin oktobra 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation in October 2013 compared with the 1961−1990 normals 120% 100% 80% 60% 40% Oktobrske padavine so prikazane na sliki 10. Največ padavin je bilo na manjšem območju Zgornjega Posočja in Julijskih Alp, in sicer tudi nad 210 mm. V Logu pod Mangartom smo namerili 279 mm, v Soči 249 mm, Kneških Ravnah 214 mm, v Kobaridu 208 mm in na Kredarici 200 mm. V večjem delu Slovenije padavine niso presegle 140 mm. V Postojni, osrednji Sloveniji, Beli krajini, na Dolenjskem, v večini Štajerske in Prekmurju je padlo manj kot 70 mm. Na Bizeljskem smo namerili le 21 mm, v Lendavi pa 24 mm. Dolgoletno povprečje padavin so presegli na severozahodu države in v Portorožu. V Ratečah so dosegli 127 % dolgoletnega povprečja. V Logu pod Mangartom 126 %, v Soči 114 %, na Kredarici 107 %, v Portorožu 105 %. Pretežni del države ni dosegel 80 % običajnih padavin. V Ljubljani, Krško-Brežiškem polju in delu vzhodne Slovenije niso dosegli niti dveh petin dolgoletnega povprečja, na Bizeljskem pa le 23 %. 600 Slika 12. Padavine v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation in October and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 500 LJUBLJANA 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Oktobra je v Ljubljani padlo 37 mm padavin, kar je 33 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili smo le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm smo namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 400 PORTOROŽ 500 višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 400 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 400 400 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 13. Oktobrske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in October and the mean value of the period 1961−1990 Povprečje padavin je bilo preseženo le v majhnem delu države, med prikazanimi postajami tudi na Kredarici, kjer je 200 mm zadostovalo za 7 % presežek dolgoletnega povprečja. Najbolj namočen je bil tam oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na Obali smo izmerili 57 mm, kar za 5 % presega dolgoletno povprečje. V Novem mestu smo izmerili 57 mm, kar je 57 % dolgoletnega povprečja. Na tem merilnem mestu je bil povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992, ko je padlo 347 mm. V Murski Soboti sta bila brez padavin oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je padlo 35 mm, kar je 56 % dolgoletnega povprečja. Slika 14. Pogled s Sevniškega gradu dolvodno ob Savi, 19. oktober 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. View from Sevnica castle, 19 October 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Krasu, našteli smo jih 16. Po 15 takih dni je bilo na Kredarici in v Biljah. Po 14 pa v Kobaridu in Kneških Ravnah. Najmanj takih dni je bilo v Lendavi, in sicer 5. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 100 200 oktober 2013 300 Slika 15. Mesečna višina padavin (mm) v oktobru 2013 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in October 2013 and the 1961–1990 normals 30 LJUBLJANA število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Število padavinskih dni v oktobru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način spremljala tudi potek temperature. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, oktober 2013 Table 1. Monthly meteorological data, October 2013 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Zgornje Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci NV 601 384 648 740 487 263 752 722 515 730 163 195 RR 141 65 109 279 249 208 214 103 63 43 24 37 Padavine in pojavi RP SD 67 8 55 8 57 8 126 10 114 11 82 14 74 14 78 10 62 6 48 6 41 5 62 6 SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SS 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA/LEGEND: NV RR RP SS SSX DT SD − nadmorska višina (m) − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm − altitude − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − day in the month − number of days with precipitation ≥ 1mm Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in October 2013 compared with the 1961−1990 normals 120% 100% 80% Na sliki 17 je shematsko prikazano oktobrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Več sonca od dolgoletnega povprečja je bilo na severovzhodu države in vzhodnem delu Dolenjske. V Pomurju je presežek presegel petino dolgoletnega povprečja. Na zahodu je sončnega vremena opazno primanjkovalo, saj niso dosegli niti štirih petin dolgoletnega povprečja. 250 LJUBLJANA število ur 200 150 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 1961–1990 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Sonce je v Ljubljani sijalo 85 ur, kar je 26 % manj od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen oktober 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo v prestolnici doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledijo mu oktobri 1983 in 1989 (po 162 ur) ter 1965 (158 ur), le uro manj sončnega vremena je bilo leta 2006. Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur); med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur). 250 250 NOVO MESTO KREDARICA 200 število ur število ur 200 150 100 150 100 50 50 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 250 250 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 150 100 200 število ur število ur 200 150 100 50 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration Slika 20. Jesenske barve v okolici Kočevskih Poljan, 25. oktober 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 20. Autumn colours in surrounding of Kočevske Poljane, 25 October 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Črnomlju, in sicer 5, le dan manj jih bilo na Bizeljskem in v Ratečah. Po 3 jasne dni so imeli v Lescah, na Kredarici, na Goriškem, na Obali in v Prekmurju. V Ljubljani oktobra ni bilo niti enega jasnega dneva (slika 22); od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 20 oktobrov; največ jasnih dni pa je bilo leta 2011, zabeležili smo jih 8. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah oktobra običajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 Urad za meteorologijo 40 12 12 20 4 0 padavine (mm) 8 sončno obs. (ure) 7 6 10 3 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 dan 12 40 12 30 9 20 6 10 3 0 padavine (mm) NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 3 5 7 9 20 6 10 3 0 0 1 30 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 dan 12 40 12 MURSKA SOBOTA 9 20 6 10 3 0 padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) MARIBOR 0 1 3 5 7 9 30 9 20 6 10 3 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 dan 12 40 9 20 6 10 3 0 7 30 9 20 6 10 3 0 0 5 padavine (mm) 30 3 12 PORTOROŽ sončno obs. (ure) padavine (mm) BILJE 1 sončno obs. (ure) 5 20 sončno obs. (ure) 3 9 0 0 1 30 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan sončno obs. (ure) padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) LJUBLJANA KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2013 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2013 Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 9 8 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 7 število dni število dni 6 5 4 15 10 3 2 5 1 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 22. Število jasnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of clear days in October and the mean value of the period 1961–1990 Slika 23. Število oblačnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of cloudy days in October and the mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oktobra jih je precej več kot jasnih. Največ, in sicer 17, jih je bilo v Godnjah, 16 jih je bilo v Postojni, po 15 pa so jih imeli v Lescah in Ljubljani. Število oblačnih dni v Ljubljani je prikazano na sliki 23, iz katere je razvidno, da je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Največ oblačnih dni je bilo v oktobru 1987, in sicer 20, le dva taka dneva pa smo zabeležili oktobra 1971. Oktobra 2013 je bilo najmanj oblačnih dni v Prekmurju, v Murski Soboti jih je bilo 8. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 6 in 7 desetin. V Postojni in Kočevju so oblaki v povprečju prekrivali 7,3 desetin neba, največja povprečna oblačnost pa je bila v Ljubljani, in sicer 7,6 desetin. Slika 24. Jesenske barve, oktober 2013 (foto: Tanja Cegnar) Figure 24. Autumn colours, October 2013 (Photo: Tanja Cegnar) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – oktober 2013 Table 2. Monthly meteorological data – October 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 10,8 2,5 8,8 14,4 15,3 13,1 11,5 11,3 13,2 12,4 12,7 13,3 12,5 12,3 10,8 12,2 TOD 2,2 1,7 2,2 2,1 1,6 1,9 2,1 2,2 2,8 2,2 2,8 2,8 3,0 2,2 2,3 2,9 TX 15,6 4,7 14,3 18,8 19,9 17,8 15,5 16,9 16,9 18,6 17,7 18,1 17,9 18,4 16,4 18,3 Temperatura TM TAX DT 6,8 20,7 26 0,1 12,3 26 5,1 19,0 22 10,9 21,6 29 11,9 24,0 29 10,2 21,5 29 8,3 19,4 18 6,6 23,3 25 10,0 21,8 25 8,0 24,4 23 8,5 24,0 25 8,1 25,0 23 7,8 22,8 29 8,0 25,3 22 6,3 22,0 26 7,0 23,7 26 TAM DT SM 1,4 17 0 −5,9 11 13 −1,6 17 6 4,5 17 0 6,3 17 0 3,5 4 0 −0,6 17 1 −3,0 4 1 2,4 4 0 −1,4 4 1 −0,5 4 1 −2,5 4 1 −0,5 4 1 0,7 4 0 −0,2 17 1 −1,9 4 2 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 0 TD 224 542 327 63 24 113 188 215 115 120 133 126 155 167 210 159 Sonce OBS RO 119 116 78 117 79 113 68 123 72 114 100 68 85 74 125 96 130 158 120 166 100 112 86 122 Oblačnost PO SO SJ 6,8 15 3 6,8 13 3 6,1 11 4 6,9 12 3 6,6 11 2 7,0 17 3 7,3 16 2 7,3 14 2 7,6 15 0 6,0 12 4 6,8 12 2 6,4 13 5 7,0 10 2 6,5 11 1 7,0 11 1 6,2 8 3 RR 110 200 172 113 95 122 63 77 37 21 57 49 42 50 78 35 RP 82 107 127 79 105 91 43 56 33 23 57 44 44 57 78 56 Padavine in pojavi SD SN SG SS 10 2 2 0 15 3 23 9 10 5 0 0 15 2 1 0 11 5 1 0 16 0 0 0 9 3 3 0 10 0 10 0 7 3 8 0 6 0 10 0 8 1 10 0 10 1 5 0 7 1 6 0 6 1 1 0 9 0 6 0 7 0 8 0 Tlak SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) SSX 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 752,2 921,7 1012,8 1019,1 5,5 9,8 13,8 14,1 985,1 12,3 993,5 11,5 991,3 11,4 997,7 10,9 11,5 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka – oktober 2013 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – October 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp 14,3 14,3 10,1 9,1 8,2 9,7 9,9 10,5 11,5 10,3 10,4 10,4 10,3 10,5 10,6 10,1 9,7 18,6 17,8 13,2 13,3 11,7 12,6 14,1 13,6 14,4 13,8 13,6 15,4 14,9 15,5 15,0 15,0 13,6 21,5 20,5 16,0 17,5 15,0 15,0 17,8 16,2 17,6 17,3 16,8 19,7 18,6 19,5 18,8 19,7 19,0 11,1 10,5 7,3 5,5 5,9 7,2 5,9 7,5 8,6 7,0 6,6 6,5 6,1 6,6 6,8 5,7 4,9 6,5 5,3 2,0 −3,0 −0,4 2,0 0,5 3,3 2,4 −0,5 −2,5 −1,4 −0,5 −0,3 0,7 −1,9 −1,0 III. dekada Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 9,2 9,7 6,5 1,4 4,7 7,1 3,5 4,2 4,4 1,0 −7,3 −3,9 1,5 −2,5 4,3 5,2 4,2 −1,0 −0,6 −1,5 5,3 4,6 −3,6 −4,5 4,0 4,3 −0,5 0,5 10,5 10,4 8,1 0,0 4,7 5,5 4,4 6,5 8,6 7,8 8,0 8,4 8,2 7,0 7,7 3,0 6,0 9,7 8,8 4,0 2,6 15,0 14,3 12,3 9,7 7,9 9,4 8,4 10,3 13,8 11,4 11,5 10,6 11,7 11,2 10,4 9,2 10,3 4,4 4,9 5,5 −1,8 −0,4 24,0 21,6 19,2 23,3 19,0 20,7 22,0 21,1 21,8 24,0 25,0 24,4 22,8 26,0 25,3 23,7 22,4 10,3 9,1 9,0 4,1 4,5 21,6 19,6 16,5 19,2 16,2 18,0 18,9 18,6 19,0 21,0 21,9 21,6 20,4 21,5 21,6 21,3 19,9 6,8 10,8 6,3 −0,6 1,3 4,0 1,3 −2,5 −1,2 6,3 4,5 −0,6 0,0 −1,6 1,4 −0,2 0,3 3,1 2,1 0,0 0,9 0,1 1,4 4,2 2,3 5,0 13,3 14,0 11,5 4,3 5,4 8,6 6,0 4,5 5,1 9,4 7,5 4,8 4,3 1,1 3,6 4,4 4,1 7,2 6,7 5,8 6,6 5,2 6,0 6,7 6,0 6,9 4,9 3,3 −1,2 −5,4 −7,9 −0,9 −4,1 −1,5 −2,8 −2,5 20,9 20,8 19,4 21,1 18,6 18,7 19,4 18,4 19,4 21,6 22,2 22,3 21,0 22,1 23,1 21,7 21,4 8,8 7,2 5,5 0,1 −2,8 2,9 1,5 6,8 5,9 5,7 19,3 19,1 16,6 18,0 14,8 15,9 15,9 16,6 17,0 18,0 18,6 18,5 18,1 18,4 18,3 18,5 17,3 7,4 7,0 0,5 1,5 13,8 12,4 10,2 10,1 6,8 9,3 9,1 10,1 11,7 11,7 11,9 11,4 11,3 11,5 11,2 11,4 11,3 LEGENDA: 17,5 16,4 14,1 14,2 11,1 13,3 13,2 13,9 16,1 15,8 17,3 15,1 15,5 15,7 14,7 14,8 14,7 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – oktober 2013 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – October 2013 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 Dmax s.d. RR 47,2 30,9 17,8 16,0 7,5 11,3 6,7 7,8 5,2 4,1 6,1 13,4 4,9 4,3 10,0 8,4 20,8 12,9 p.d. 6 7 7 7 5 6 5 4 6 6 6 6 5 6 4 5 4 3 p.d. 13 21 16 20 14 15 13 12 14 11 12 13 11 12 9 12 10 7 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7.uri od 1. 1. 2013 RR 844 1295 1280 1268 1233 1359 873 1112 1262 1098 997 1240 841 881 809 703 740 703 I. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. oktobra 2013 1500 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 14,5 4 33,6 3 95,3 48,8 7 33,6 7 113,3 27,6 5 17,8 4 63,2 51,7 8 9,0 5 76,7 97,3 4 67,4 5 172,2 67,8 4 30,7 5 109,8 54,5 5 17,1 3 78,3 32,8 4 24,5 4 65,1 28,1 5 4,1 3 37,4 54,2 4 5,0 1 63,3 46,2 5 4,5 1 56,8 28,8 6 6,8 1 49,0 13,8 5 1,8 1 20,5 37,3 5 0,3 1 41,9 10,1 4 0,1 1 20,2 34,7 5 6,5 2 49,6 10,7 5 3,3 1 34,8 10,2 3 13,8 1 36,9 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover 1200 LJUBLJANA 900 600 300 0 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 18 s.d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor N 4.3 % 0.8 m/s Kredarica 4.9 % 6.3 m/s 3.5 % 1.3 m/s 5.5 % 0.8 m/s 3.1 % 0.8 m/s N 5.0 % 0.8 m/s 6.3 % 0.8 m/s 12.5 % 0.8 m/s 9.3 % 1.1 m/s 3.4 % 1.4 m/s 8.6 % 1.3 m/s 5.4 % 1.8 m/sW 7.8 % E1.3 m/s N 8.4 % 6.9 m/s 3.4 % 1.0 m/s 12.6 % 7.0 m/s 4.4 % 0.9 m/s 17.2 % 0.9 m/s 5.1 % 0.8 m/s 7.1 % 0.9 m/sW 4.1 % E0.6 m/s 4.1 % 4.4 m/s 18.9 % 6.2 m/s 3.5 % 4.2 m/s 6.0 % 8.1 m/sW 4.1 % E4.1 m/s 4% 9.4 % 1.8 m/s 5% 6.3 % 1.2 m/s 8% 6% 3.2 % 0.7 m/s 12 % 15.5 % 2.3 m/s 16 % 2.2 % 1.1 m/s S 5.0 % 0.8 m/s 12 % 2.6 % 0.7 m/s 3.8 % 1.2 m/s 5.9 % 1.1 m/s 3.8 % 5.1 m/s 2.2 % 18 % 1.2 m/s 1.7 % 7.0 m/s 14.6 % 4.2 m/s 10 % 0.4 % 2.6 m/s 8.8 % 1.1 m/s 0.0 % 20 % 0.0 m/s 9.1 % 1.3 m/s S S 1.8 % 4.0 m/s 0.5 % 2.5 m/s 6.5 % 1.6 m/s 3.2 % 1.1 m/s 14.4 % 6.6 m/s 15 % brezvetrje: 0.3 % Novo mesto Portorož – letališče 1.7 % 0.7 m/s N 0.6 % 0.6 m/s 12 % Bilje 1.4 % 0.6 m/s 2.2 % 2.2 m/s 1.8 % 0.5 m/s 2.0 % 0.8 m/s 1.3 % 1.3 m/s 7.6 % 1.3 m/s N 3.9 % 2.3 m/s 2.3 % 1.1 m/s 22 % 8% 7.2 % 1.8 m/s 10.1 % 1.5 m/s 3.4 % 2.4 m/s 4.1 % E1.0 m/s 10.9 % 1.3 m/sW 2.6 % 0.7 m/s 11.6 % 1.0 m/s 11.0 % 1.2 m/s 2.6 % 1.7 m/sW 3.4 % E2.5 m/s 2.9 % 2.9 m/s 2.6 % 0.5 m/s S 3.2 % 3.6 m/s 10 % 4% 9.7 % 1.2 m/s 1.3 % 0.7 m/s 2.4 % 0.8 m/s 2.3 % 4.3 m/s 20 % N 0.8 % 0.8 m/s 33 % 1.1 % 30 %2.3 m/s 3.4 % 0.5 m/s 23.9 % 2.7 m/s 3.4 % 2.5 m/s 28.6 % 3.0 m/s 3.3 % 2.6 m/s 9.5 % 0.9 m/s S 2.4 % 1.0 m/s 8.5 % 1.9 m/s 11 % 32.5 % E2.0 m/s 3.1 % 0.9 m/sW 19.1 % 1.9 m/s 4.1 % 1.4 m/s 4.2 % 1.4 m/s 4.2 % 1.8 m/s 3.8 % 1.5 m/s 9.3 % 3.6 m/s 5.2 % 3.3 m/s brezvetrje: 4.1 % Slika 25. Vetrne rože, oktober 2013 Figure 25. Wind roses, October 2013 19 S 2.8 % 1.3 m/s 3.0 % 1.2 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki smo jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 53 % vseh terminov. Hitrost vetra je 7 dni presegla 10 m/s, 11. oktobra smo izmerili 18,7 m/s. V Kopru je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, 10. oktobra pa je hitrost vetra v sunku dosegla 14,0 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 60 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 11. oktobra dosegel 18,8 m/s, bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je najpogosteje pihal jugozahodnik s sosednjima smerema, skupno jim je pripadlo 31 % vseh terminov. Severovzhodnik s sosednjima smerema je pihal v 24 % vseh terminov. Hitrost vetra je 3 dni presegla 10 m/s, 27. oktobra je dosegla 11,7 m/s. Na Kredarici je veter v 17 dneh presegel 20 m/s, od tega 5 dni tudi 30m/s. V sunku je 10. oktobra dosegel hitrost 36,0 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 40 % vseh terminov, jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik pa v 29 % primerov. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadalo 30 % vseh terminov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 24 %. Sunek vetra je 16. in 18. oktobra dosegel 10,2 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 53 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku in severovzhodniku pa je skupaj pripadlo 18 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 23. in 29. oktobra dosegel 13,0 m/s, hitrost 10 m/s so presegli 5 dni. Na Rogli je najmočnejši sunek 28. oktobra dosegel hitrost 22,5 m/s, bilo je 24 dni z vetrom nad 10 m/s in trije dnevi z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 11 dni s hitrostjo vetra nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 30. oktobra dosegel 16,2 m/s. V prvi tretjini oktobra je bila povprečna temperatura z izjemo Goriške (odklon 0,1 °C) nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, večina odklonov je bila med 0 in −2 °C, le v Črnomlju in Velikih Dolencih je bil negativni odklon nekoliko večji. Padavin je bilo z izjemo Obale, kjer so dolgoletno povprečje presegli za četrtino, manj kot v dolgoletnem povprečju. Večina Gorenjske, Koroška in osrednja Slovenija so imele manj kot petino običajnih padavin, v Murski Soboti pa so se dolgoletnemu povprečju močno približali. V Prekmurju je sonce sijalo toliko časa kot običajno. Drugod je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj v Ratečah, kjer so dosegli le 36 % običajne osončenosti, na Koroškem in v osrednji Sloveniji je bilo sončnega vremena pol manj kot v dolgoletnem povprečju. Druga tretjina oktobra je bila z izjemo Obale (odklon −1,1 °C) in Goriške (–0,2 °C ) nekoliko toplejša kot običajno. Večina odklonov ni presegla 1 °C, le v Novem mestu in Celju (1,5 °C) ter v Murski Soboti (1,7 °C) je bil odklon nekoliko večji. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, medtem ko je v Ratečah padla dvakratna običajna količina padavin, so na Obali, na Bizeljskem in v Prekmurju dosegli le polovico toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Na Primorskem je bilo sončnega vremena manj kot običajno, vendar je bil primanjkljaj manjši od desetine. Drugod po državi so presegli običajno osončenost, v Ratečah, na Štajerskem in v Prekmurju za približno četrtino. Zadnja tretjina oktobra je bila občutno toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Najmanjši odklon je bil na Obali (5,6 °C), največji pa v Črnomlju (9,0 °C). Padavine so presegle dolgoletno povprečje le v Ratečah (padlo je 172 % dolgoletnega povprečja) in v Portorožu (112 %). Drugod je bilo padavin manj kot običajno, na Bizeljskem, v Celju in Staršah niso dosegli niti desetine dolgoletnega povprečja. V osrednji Sloveniji in na Dolenjskem ter v Murski Soboti niso dosegli petine običajnih padavin. V Prekmurju je sonce sijalo 43 % več časa kot običajno, v Mariboru so dolgoletno povprečje presegli za četrtino, v Novem mestu za 17 %, v Celju za 8 % in v Slovenj Gradcu za 4 %. Drugod so močno zaostajali za običajno osončenostjo, v Biljah so dosegli le 43 % običajne osončenosti, v Ljubljani 61 %, na Obali 65 % v Ratečah pa 73 %. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, oktober 2013 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, October 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. −1,3 0,1 −1,1 −2,0 −0,5 −1,0 −0,8 −0,5 −1,0 −1,7 −2,2 −1,9 −1,4 −1,5 −1,6 −1,5 −2,3 Temperatura zraka II. III. M −1,1 5,6 1,6 −0,2 6,1 2,1 0,4 6,6 2,1 0,3 7,1 2,2 0,0 6,6 2,2 0,5 6,9 2,2 0,3 7,1 2,3 1,0 7,5 2,8 1,0 8,0 2,8 1,5 1,0 0,9 1,5 1,3 0,8 1,7 1,2 8,2 9,0 7,1 8,2 8,1 6,8 7,8 7,3 2,8 2,8 2,2 3,0 2,9 2,2 2,9 2,3 I. 126 56 30 30 15 22 19 17 12 11 16 33 15 13 37 29 95 62 Padavine II. III. 51 112 112 77 62 40 117 22 204 172 162 75 164 52 89 65 76 12 164 16 160 14 84 19 51 6 122 1 38 0 117 23 51 17 51 73 M 105 79 43 56 127 82 78 55 33 62 57 44 23 44 26 57 56 61 I. 58 71 71 Sončno obsevanje II. III. M 95 65 72 92 43 68 82 52 68 36 128 73 79 50 106 104 86 50 110 61 74 61 112 117 96 68 125 108 100 91 100 123 128 124 143 112 122 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Slika 26. Špik, oktober 2013 (foto: Tanja Cegnar) Figure 26. Mount Špik, October 2013 (Photo: Tanja Cegnar) Na Kredarici smo 13. oktobra 2013 zabeležili 20 cm snega. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobrih 1955 in 1965, po 5 cm smo namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili smo ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 9 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996, 2002 in 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dni v oktobrih 1958, 1977, 1995 in 1997, po 3 dni pa v letu 1962. V Ratečah letos oktobra ni bilo snega. Največ dni s snežno odejo, in sicer 9, so zabeležili v oktobru 1964. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 250 KREDARICA KREDARICA 200 višina (cm) višina (cm) 20 10 150 100 50 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 27. Višina snežne odeje v oktobru 2013 in najvišja oktobrska snežna odeja Figure 27. Snow cover depth in October 2013 and maximum snow cover depth in October Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redke. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo v Ratečah in na Obali, in sicer 5, 3 take dni so imeli na Kredarici, v Postojni in Ljubljani. V Novem mestu je bil tokrat en tak dan, v Prekmurju in na Koroškem neviht ni bilo. 15 15 NOVO MESTO 10 število dni število dni LJUBLJANA 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 8 RATEČE MURSKA SOBOTA 6 število dni število dni 6 4 4 2 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 28. Number of days with thunderstorms in October Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2013 8 dni z meglo, kar je 7 dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, 5 dni z meglo je bilo oktobra 2011, po 6 dni z meglo pa so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici smo zabeležili 23 dni z meglo, v Novem mestu in na Bizeljskem je bilo 10 dni z meglo, 8 smo jih našteli v Murski Soboti, po 6 v Slovenj Gradcu in Celju. Brez meglenih dni so bili v Ratečah in Godnjah, en tak dan so imeli v Portorožu in Biljah. 30 LJUBLJANA Slika 29. Število dni z meglo v oktobru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in October and the mean value of the period 1961–1990 število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Oktober se je začel z nizkim zračnim tlakom, prvi dan je bilo dnevno povprečje le 976,5 mb, sledil je hiter porast in 4. oktobra je bila z 994,3 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Nato je zračni tlak večinoma padal in se 10. dne spustil na 974,5 mb, sledil je hiter porast na 986,9 mb 13. oktobra, nato pa znova padec na 974,4 mb 16. dne, kar je tudi najnižje dnevno povprečje tega meseca. Po hitrem porastu se je zračni tlak ustalil. Po prehodnem padcu proti koncu oktobra se je na zadnji dan oktobra dvignil na 990,8 mb. 20 1000 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 990 980 970 LJUBLJANA 15 10 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare oktobra 2013 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2013 Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečen tlak vodne pare je na začetku meseca z 11,7 mb padel 4. oktobra na 6,6 mb, sledilo je naraščaje in 10. dne je delni tlak vodne pare dosegel 14,0 mb. Do 17. oktobra se je spustil na 9,1 mb in se nato 21. oktobra povzpel na 16,8, naslednje dni se je vse do 29. oktobra ustalil na okoli 15 mb, zadnja dva dni pa je nad naše kraje zrak prinašal manj vodne pare in zadnji dan je delni tlak vodne pare znašal le 8,7 mb. SUMMARY The mean air temperature in October was above the 1961–1990 normals. The temperature anomaly was mostly between 2 °C and 3 °C; on the Coast, in Goričko and part of Posočje it was between 1 °C and 2 °C. Especially the last third of October was unusually warm. The precipitation was the most abundant in part of Posočje and Julijske Alpe with more than 210 mm registered. In central Slovenia and most of the eastern Slovenia less than 70 mm fell. The precipitation was above the long-term average in the northwest of Slovenia and on the Coast, while elsewhere it 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo was below the normals. In Ljubljana, Krško-Brežiško polje, and in the eastern Slovenia precipitation was below 40 % of the normals. On Kredarica the snow cover persisted for 9 days, reaching the maximum depth of 20 cm on 13 October. No snow cover was observed in the lowland. In most parts of Slovenia, October saw less sunshine than on average during the reference period. In the western Slovenia, only 60 % to 80 % of the normals were observed. On the Coast, the reported 123 hours of sunny weather corresponded to 72 % of the normals. The central part of Slovenia also got less sunny weather than the normals. An exception to all this is the north-eastern part of Slovenia, where due to frequent southwest winds sunshine was more abundant than on average in the reference period. The anomaly peaked in Murska Sobota at 22 %. Slika 31. Meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad, oktober 2013 (foto: Tanja Cegnar) Figure 31. Meteorological statuion Ljubljana Bežigrad, October 2013 (Photo: Tanja Cegnar) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 24 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V OKTOBRU 2013 Weather development in October 2013 Janez Markošek 1.–4. oktober Na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je prevladovalo pretežno jasno vreme, pihala je šibka burja. Drugod je bilo delno jasno, marsikje pa se je dalj časa zadrževala nizka oblačnost. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile zadnja dva dni le od 10 do 14, na Primorskem do 18 °C. 5.–9. oktober Pretežno oblačno, občasno ponekod rahle padavine Na vreme pri nas je vplivalo manjše višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je zadrževalo zahodno do jugozahodno od nas (slike 1–3). Pretežno oblačno je bilo, občasno so bile manjše krajevne padavine. Nekoliko pogosteje je rahlo deževalo v zahodni in južni Sloveniji, količina padavin pa je bila v večjem delu države majhna, le v jugozahodni Sloveniji je padlo od 15 do 40 mm dežja. V severovzhodni Sloveniji so bila 7. in 8. oktobra tudi krajša sončna obdobja. Postopno je bilo topleje, zadnje tri dni so bile najvišje dnevne temperature od 13 do 20 °C. 10.–11. oktober Oblačno, dež, nevihte z nalivi, jugo, drugi dan postopne razjasnitve Nad srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad severnim Sredozemljem. Vremenska fronta je drugi dan prešla naše kraje. V višinah se je nad zahodno Evropo od severa spustila dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je odcepil v obsežno samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 4–6). Prvi dan je bilo oblačno, v zahodni, osrednji in južni Sloveniji je občasno deževalo, v severovzhodnih krajih je bilo dežja malo. Pihal je južni do jugozahodni veter, ob morju se je krepil jugo. V noči na 11. oktober in nato zjutraj je bilo oblačno s padavinami, vmes so bile nevihte z nalivi. Čez dan je dež ponehal, najprej v zahodni Sloveniji, kjer se je zjasnilo. Čez dan je dež ponehal in se je jasnilo tudi drugod, najpozneje zvečer v severovzhodni Sloveniji. V vzhodni Sloveniji in ob morju je padlo od 5 do 10, drugod do 50, na Bovškem pa okoli 120 mm dežja. 12. oktober Pooblačitve in dež, ki do večera poneha Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Ob jugozahodnih višinskih vetrovih se je vremenska fronta pomikala prek naših krajev. Od zahoda se je pooblačilo in pričelo je deževati, suho je ostalo v severovzhodni Sloveniji. Do večera je dež povsod ponehal in pričelo se je jasniti. Najvišje dnevne temperature so bile v Gornje savski dolini okoli 7, drugod od 10 do 15, na Primorskem do 18 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13.–14. oktober Delno jasno, občasno pretežno oblačno in ponekod megleno Nad vzhodnimi Alpami in Balkanom se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je na obrobju jedra hladnega in vlažnega zraka od jugozahoda še pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Po nekaterih nižinah je bila zjutraj in dopoldne megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20 °C. 15. oktober Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod na zahodu občasno rahle padavine Iznad zahodne se je nad srednjo Evropo pomaknilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je dosegla Alpe. Nad nami se je krepil jugozahodni veter. V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na Primorskem in Notranjskem je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21 °C. 16. oktober Sprva dež, nato razjasnitve, severni veter, popoldne krajevne plohe Ciklonsko območje, ki ga je v višinah spremljalo manjše jedro hladnega in vlažnega zraka, se je severno od nas z vremensko fronto pomikalo proti vzhodu. Veter se je obrnil na severno smer (slike 7– 9). Zjutraj se je dež prehodno nekoliko okrepil in razširil nad vso Slovenijo. Že dopoldne je dež od zahoda ponehal in pričelo se je jasniti. Zapihal je severni veter, popoldne je zraslo nekaj kopastih oblakov in nastale so krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21 °C. 17.–19. oktober Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla in slana, zadnji dan jugozahodnik Nad širšim območjem Alp se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka, ki je zadnji dan slabelo. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Zadnji dan je bilo občasno na nebu precej koprenaste oblačnosti, zaradi jugozahodnega vetra pa so se začeli nabirati oblaki na Dinarski gorski pregradi. Zjutraj je bila ponekod slana, čez dan pa je bilo toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C. 20.–23. oktober Na vzhodu delno jasno, na zahodu občasno rahle padavine, jugozahodnik, toplo Nad zahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah se je krepil jugozahodni veter, pritekal je topel in vlažen zrak (slike 10–12). V vzhodni, občasno pa tudi v severni in delu osrednje Slovenije, je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Drugod je bilo pretežno oblačno. Predvsem v hribih zahodne Slovenije, občasno pa tudi v delu južne in osrednje Slovenije, je rosilo ali rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter, zadnji dan ob morju jugo. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23, zadnji dan v Beli krajini do 25 °C. 24. oktober Pretežno oblačno, občasno dež, na jugovzhodu povečini suho Nad severno in zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Oslabljena vremenska fronta se je ob jugozahodnih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 13–15). Pretežno oblačno je bilo z občasnimi 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavinami, ki so bile pogostejše v zahodni Sloveniji. V jugovzhodnih krajih je bilo povečini suho. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 22 °C, kolikor so izmerili v Beli krajini in Posavju. 25. oktober Na vzhodu pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno in povečini suho, jugozahodnik V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od jugozahoda pritekal prehodno nekoliko bolj suh zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno in povečini suho. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C. 26.–28. oktober Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod na zahodu rahel dež, jugozahodnik Nad severno ter zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Z močnimi jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, ponekod v zahodni Sloveniji je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, ob morju zadnji dan šibak jugo. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 29. oktober Predvsem v severni polovici države občasno padavine, nevihte, jugozahodnik Nad severno ter severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je prek Alp pomikala proti vzhodu in je oplazila tudi naše kraje (slike 16–18). V jugovzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v severozahodni ter osrednji in severni Sloveniji so bile občasno padavine, tudi posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji od 14 do 18, drugod od 19 do 24 °C. 30.–31. oktober Na Primorskem pretežno jasno, drugod precej nizke oblačnosti, burja Nad Alpami in zahodnim Balkanom se je okrepilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je nad naše kraje od vzhoda pritekal razmeroma vlažen zrak. Prvi dan je bilo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno in povečini brez padavin. Pihal je severovzhodni do vzhodni veter, na Primorskem se je nekoliko okrepila burja. Drugi dan je bilo pretežno jasno na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji, drugod je bilo precej nizke oblačnosti, ki se je čez dan za krajši čas trgala. Burja je slabela. Na Primorskem se je še ogrelo nad 20 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 10. Slika 2. Satelitska slika 6. 10. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 6 October 2013 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 6 October 2013 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 6. 10. 2013 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 6 October 2013 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 10. Slika 5. Satelitska slika 10. 10. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 10 October 2013 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 10 October 2013 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 10. 2013 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 10 October 2013 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 10. Slika 8. Satelitska slika 16. 10. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 16 October 2013 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 16 October 2013 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 10. 2013 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 16 October 2013 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21. 10. Slika 11. Satelitska slika 21. 10. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 21 October 2013 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 21 October 2013 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 21. 10. 2013 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 21 October 2013 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 10. Slika 14. Satelitska slika 24. 10. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 24 October 2013 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 24 October 2013 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 10. 2013 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 October 2013 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 10. Slika 17. Satelitska slika 29. 10. 2013 ob 13. uri 2013 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 29 October 2013 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 October 2013 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 10. 2013 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 October 2013 at 12 GMT 30 METEOROLOŠKA POSTAJA ŽETALE Meteorological station Žetale Mateja Nadbath P adavinska postaja državne meteorološke mreže je tudi v občini Žetale. Postavljena je v istoimenskem kraju. Opazovalni prostor meteorološke postaje Žetale je na nadmorski višini 305 m. V okolici so posamezne hiše, drevesa, vrtovi, travniki in njive (slika 1). Svet je gričevnat, južno od opazovalnega mesta teče reka Rogatnica. Opazovalni prostor je na tem mestu od decembra 1980. V času od julija 1951 do decembra 1980 je bila postaja približno 500 m severneje (slika 1, temno rdeča pika). V obdobju od januarja 1925 do konca marca 1927 je bila postaja pri takratni šoli (slika 1, črna pika), leta 1913 pa pri župnišču. 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Monika Jazbec je prostovoljna meteorološka opazovalka na postaji Žetale od decembra 1980. V času od julija 1951 do decembra 1980 je meteorološke meritve in opazovanja opravljal Ludvik Jerič. Od aprila 1927 do konca leta 1929 je bila opazovalka učiteljica Karolina Kodela, šolski upravitelj Martin Sotošek pa od januarja 1925 do konca marca 1927. Leta 1913 je bil opazovalec župnik Anton Merkuš. Podatkov o opazovalcih v času od julija 1895 do decembra 1905 ni v arhivu. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2010 / ortofoto from 2010 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Žetalah smo z meteorološkimi meritvami in opazovanji začeli julija 1895, trajale so do konca leta 1905. Ponovno so stekle januarja 1913, a le za eno leto. Meritve in opazovanja so se spet vršila od januarja 1925 do konca leta 1929. Od sredine julija 1951 pa potekajo vse do danes. Ves ta čas je bila postaja IV. reda ali padavinska, se pravi, da merimo višino padavin in snežne odeje zjutraj ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času), osnovne vremenske pojave pa opazujemo preko celega dne. 1500 mm 1200 900 600 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 0 1961 300 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2012 ter referenčno 3 povprečje (1961–1990, zelena črta) v Žetalah Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2012 and mean 3 reference value (1961–1990, green line) in Žetale V Žetalah je letno referenčno povprečje 1135 mm padavin, 1129 mm je letno povprečje obdobja 1971–2000 in 1126 mm obdobja 1981–2010. Leta 2012 smo namerili 947 mm padavin, kar je 83 % referenčnega povprečja (slika 2). Največ letnih padavin obravnavanega obdobja smo namerili leta 1972, 1509 mm, najmanj pa leta 2011, 729 mm (preglednica 1). Od štirih letnih časov4 pade v Žetalah in okolici v povprečju največ padavin poleti, referenčno povprečje je 367 mm padavin (sliki 3 in 4), poletno povprečje obdobja 1971–2000 je 353 mm, 341 mm pa obdobja 1981–2010. Od podatkov obdobja 1961–2013 je bilo v Žetalah najbolj namočeno poletje 1972 s 623 mm padavin; najmanj poletnih padavin smo v istem obdobju namerili leta 2000, 137 mm. V povprečju pade najmanj padavin pozimi; referenčno povprečje je 197 mm, povprečje obdobja 1971– 2000 je 195 mm in 198 mm obdobja 1981–2010. Najmanj zimskih padavin smo v obravnavanem obdobju v Žetalah namerili pozimi 1974/75, 59 mm, največ pa prav zadnjo zimo 2012/13, 380 mm (slika 4, preglednica 1). Pozimi 2012/13 je padlo veliko padavin, 192 % referenčnega povprečja. Spomladi 2013 je padlo 369 mm padavin, kar je 135 % referenčnega povprečja, v obdobju 1961–2013 je letošnja pomlad uvrščena na deseto mesto najbolj namočenih. Poleti 2013 smo namerili 247 mm padavin ali 67 % referenčnega povprečja, le osem poletij omenjenega obdobja je bilo bolj sušnih od letošnjega. 3 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so v digitalni bazi Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 32 Agencija Republike Slovenije za okolje pomlad Spring jesen Autumn 197 195 198 800 299 325 323 367 353 341 274 256 263 1981–2010 mm 1000 1971–2000 poletje Summer zima Winter 1961–1990 mm 1200 Urad za meteorologijo 600 400 200 0 1961–1990 1971–2000 2013 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Žetalah 4 Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Žetale 200 1961–1990 1981–2010 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter leta 2013, zima 2012/13, v Žetalah Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods and in 2013, winter 2012/13 in Žetale 1971–2000 1981–2010 2013 mm 150 100 50 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 5. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in leta 2013 Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and in 2013 V referenčnem povprečju mesečnih vrednosti pade v Žetalah največ padavin julija, 128 mm (slika 5, črni stolpci). V obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 ima najvišje mesečno povprečje junij 125 oz. 131 mm. Najnižje mesečno povprečje padavin je v prvih dveh mesecih leta. Tako je v referenčnem obdobju najnižje povprečje v februarju, 60 mm, januarsko pa je 3 mm višje. V obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 pa je najnižje povprečje januarja 55 oz. 53 mm in je februarsko višje za 3 oz. 6 mm. Mesečna povprečja po posameznih letih so lahko povsem drugačna od opisanih tridesetletnih. Tako smo v prvih desetih mesecih leta 2013 v Žetalah daleč največ padavin namerili ravno februarja, 171 mm. Junij in julij pa sta bila med sušnimi, padlo je 46 oz. 37 mm padavin (slika 5). Oktobra 2013 smo namerili 18 mm padavin ali 20 % pripadajočega referenčnega povprečja (slike 5, 6 in 7). V obdobju 1961–2012 smo manj od letošnjih oktobrskih padavin namerili šestkrat, oktober 1965 je bil celo povsem brez padavin. Po drugi strani pa smo v Žetalah le leto prej, 1964, namerili največ oktobrskih padavin doslej, 286 mm (sliki 6 in 8). 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 mm 250 200 150 100 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 0 1961 50 Slika 6. Oktobrska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2013 ter referenčno povprečje (1961–1991, zelena črta) v Žetalah Figure 6. Precipitation in October (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2013 and mean reference value (1961–1991, green line) in Žetale Žetale 6 18 Maribor 9 31 Murska Sobota 10 35 Cerklje 9 36 Ljubljana Bežigrad 13 37 Celje 12 42 Lisca 19 46 Novo mesto 57 26 Brnik 20 65 Šmartno pri Sl.Gradcu 29 Portorož 31 Bilje 25 Rateče 52 Kredarica 57 0 20 40 60 78 95 113 172 200 80 100 120 140 mm 160 180 200 220 Slika 7. Najvišja dnevna in mesečna višina padavin oktobra 2013 na izbranih meteoroloških postajah Figure 7. Maximum daily and monthly precipitation in October 2013 on chosen meteorological stations Najvišja dnevna višina5 padavin obdobja 1961–oktober 2013 je bila na postaji Žetale izmerjena 20. maja 1969, 125 mm (slika 9). Čez 100 mm padavin izmerjenih v enem dnevu smo na postaji zabeležili še 4. julija 1989, ostali dnevni izmerki so bili nižji. Oktobra 2013 je bila najvišja dnevna višina padavin izmerjena prvega dne v mesecu, 6 mm (slika 7). Snežna odeja obleži v Žetalah v povprečju referenčnega obdobja 51 dni na leto, 48 dni pa je povprečje obdobij 1971–2000 in 1981–2010. Leta 2012 je bilo s snežno odejo 36 dni (slika 10), kar 64 takšnih dni je bilo v prvih štirih mesecih leta 2013. Najdlje je v Žetalah snežna odeja ležala leta 1969, najmanj pa leta 1989 (tabela 1). Najvišja snežna odeja je bila leta 2012 debela 34 cm, izmerjena 13. februarja 2012, v zimi 2012/2013 pa 60 cm, izmerjena 19. januarja 2013. Najvišja do sedaj izmerjena debelina snežne odeje v Žetalah je 105 cm, zabeležena 17. februarja 1969, do sedaj je to edini izmerek metrske višine snežne odeje. 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 125 350 288 300 120 286 100 88 81 80 200 mm 150 64 59 87 89 83 75 71 59 60 100 40 50 20 0 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 8. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju 1961–oktober 2013 v Žetalah Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–October 2013 in Žetale Slika 9. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1961–oktober 2013 v Žetalah 5 Figure 9. Maximum daily precipitation per month in 1961–October 2013 in Žetale 120 100 80 60 40 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 0 1961 20 1991 mm 250 število dni / Number of Days . cm 107 6 Slika 10. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2012 6 Figure 10. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2012 V Žetalah najpogosteje zapade prvi sneg novembra. V treh letih od 53 smo snežno odejo zabeležili že oktobra. Nazadnje smo v Žetalah oktobrsko snežno odejo zabeležili tri dni leta 2012, ko je bila debela 17 cm, kar je tudi najvišja oktobrska snežna odeja v obravnavanem obdobju. Pred tem je bila dva dneva snežna odeja oktobra 2003 in tri dni oktobra 1970, v obeh primerih je bila debela 10 cm. Oktobra 2013 nismo zabeležili snežne odeje. Zadnji sneg pogosto pade še aprila. Aprila 2013 sta bila s snežno odejo dva dneva, 3. dne v mesecu je bila debela 8 cm. Majska snežna odeja je v Žetalah zelo redko, zabeležili smo jo po en dan v letih 1979 in 1985; 3. maja 1985 je bila debela 13 cm. 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Žetalah v obdobju 1961–oktober 2013 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Žetale in 1961–October 2013 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm)* maximum snow cover depth (cm)* višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni** number of days with snow cover in season** leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1509 1972 729 2011 417 1965 89 2003 623 1972 137 2000 553 1998 149 1969 380 2012/13 59 1974/75 288 julij 1972 0 oktober 1965, november 2011 125 20. maj 1969 — — 105 17. februar 1969 5 23. november 1989 55 10. februar 1986, 10. februar 1999 — — 93 1969 7 1989 97 1985/86 7 1989/90 ** sezona: od julija do konca junija naslednjega leta ** season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Žetale is precipitation meteorological station. It is located in eastern Slovenia; on elevation of 305 m. Station was established in July 1895. Measured parameters are: precipitation, total snow cover and fresh snow cover; meteorological phenomena are observed. Monika Jazbec has been meteorological observer since December 1980. 36 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust M esec oktober so po vsej državi zaznamovale nadpovprečno visoke temperature zraka. Povprečne mesečne temperature so bile v večjem delu Slovenije okoli 12 °C, v zahodnem delu Slovenije pa do 15 °C. Najvišje dnevne temperature zraka so v zadnjih dneh oktobra presegle 20 °C, na skrajnem SV države pa se je ogrelo do skoraj 25 °C tudi v Primorju do 23 °C. Sorazmerno temu so bila nadpovprečno visoka dnevna temperaturna povprečja, najvišja so v posameznih dneh presegla 15 °C. Tako visoke temperature zraka lahko normalno pričakujemo v prvih dneh oktobra, ob koncu oktobra pa so bile vsaj 8 °C previsoke. Tudi mesečna akumulacija efektivne temperature zraka (nad 5 °C) je povsod presegla dolgoletno povprečje, na Obali je bila višja za okrog 20 °C, drugod po Sloveniji pa za 60 do 90 °C (preglednica 4). Pretoplo oktobrsko vreme, sicer ni redko. Tudi v predhodnem 2012-tem letu so večji del oktobra prevladovale za več stopinj previsoke temperature zraka, podobno tudi leta 2011. Pravo nasprotje, nadpovprečno hladen, pa je bil oktober leta 2010. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2013 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci pov. 1,8 2,1 1,1 0,9 1,0 0,8 0,9 1,1 0,9 1,2 0,9 1,0 1,6 1,0 1,2 1,0 1,1 0,9 0,9 1,1 1,3 1,2 1,4 1,2 1,0 0,9 I. dekada max. Σ 3,2 18 3,6 21 1,7 11 1,2 9 1,8 10 1,0 8 1,2 9 1,7 11 1,2 9 1,8 12 1,2 9 1,5 10 2,4 16 1,4 10 2,2 12 1,3 10 1,6 11 1,1 9 1,2 9 1,6 11 1,8 13 1,8 12 1,8 14 1,5 12 1,3 9 1,2 9 pov. 1,8 1,2 0,9 0,9 1,1 1,1 1,0 1,2 1,0 1,3 0,9 0,9 1,4 1,2 1,3 1,3 1,0 0,9 1,0 1,2 1,7 1,5 1,6 1,3 0,9 0,9 II. dekada max. 2,7 1,6 1,1 1,0 1,3 1,9 1,2 1,7 1,1 1,7 1,1 1,1 2,1 2,4 1,9 1,6 1,3 1,0 1,1 2,0 2,4 2,3 2,4 2,1 1,2 1,4 Σ 18 12 9 9 11 11 10 12 10 13 9 9 14 11 13 13 10 9 10 12 17 15 16 13 9 9 III. dekada pov. max. Σ 1,6 2,5 17 1,1 2,8 13 0,8 0,9 9 0,7 0,8 7 1,0 1,5 12 0,8 1,5 9 0,8 1,0 8 1,0 1,4 11 0,9 1,2 10 1,3 1,8 14 0,8 1,0 9 0,9 1,1 9 1,2 1,6 13 1,6 2,5 18 1,7 2,4 18 1,5 2,3 16 1,0 1,6 11 1,1 2,1 12 1,0 1,4 11 1,1 1,9 13 1,9 3,2 21 1,5 2,3 16 1,9 3,2 21 1,5 2,4 16 0,9 1,4 10 0,9 1,7 10 mesec (M) pov. max. Σ 1,7 3,2 53 1,5 3,6 45 0,9 1,7 29 0,8 1,2 25 1,0 1,8 33 0,9 1,9 28 0,9 1,2 27 1,1 1,7 34 0,9 1,2 30 1,3 1,8 38 0,9 1,2 18 0,9 1,5 28 1,4 2,4 42 1,3 2,5 40 1,4 2,4 42 1,3 2,3 39 1,0 1,6 32 1,0 2,1 30 1,0 1,4 30 1,1 2,0 35 1,6 3,2 50 1,4 2,3 44 1,6 3,2 51 1,3 2,4 42 0,9 1,4 28 0,9 1,7 28 Padavine niso presegle dolgoletnega povprečja. V večjem delu vzhodne Slovenije, ter na Notranjskem je bilo padavin le do 60 mm. Količina padavin se je povečevala proti severozahodu. Na Goriškem so 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo namerili več kot 100 mm dežja. Količina padavin je dosegla 25 do 50 % dolgoletnega povprečja, nekaj več, do 75 %, pa na zahodnem in severnem robu države in na skrajnem severozahodu. Trajanja sončnega obsevanja je bilo več v večjem delu vzhodne Slovenije, največ na severovzhodu, kjer so mesečne vrednosti presegle dolgoletno povprečje za petino. Osončenje se je zmanjševalo proti zahodu, na Primorskem so beležili za petino manj ur trajanja sončnega obsevanja v primerjavi z drugimi deli države. Povprečno je oktobra izhlapelo med 0,9 in 1,5 mm vode na dan, na Goriškem in na Obali do 1,7 mm. V toplih dneh, ko so se najvišje temperature zraka povzpele nad 20 °C pa je ponekod izhlapelo več kot 3 mm vode na dan. Skupna količina izhlapele vode je bila okoli 50 mm na Primorskem, drugod pa se je večinoma gibala med 30 in 50 mm (preglednica 1). Na osrednjem Štajerskem in v severovzhodni Sloveniji je količina izhlapele vode presegla količino padavin, zato je bila bilanca vode negativna, drugod po Sloveniji pa je bila bilanca vode pozitivna z največjimi odstopanji na Goriškem in na Obali (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za oktober in zimsko obdobje (od 1.oktobra 2013 do 31. marca 2014) Table 2. Ten days and monthly water balance and for the winter period (from October 1 2013 to March 31, 2014) Vodna bilanca [mm] v oktobru Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1.–31. oktober 2013) Bilje 10,2 36,9 21,0 68,1 68,1 Ljubljana Bežigrad −6,9 15,5 −10,1 −1,5 −1,5 Novo mesto −5,4 33,7 −13,8 14,5 14,5 Celje −8,5 20,7 −20,7 −8,5 −8,5 Maribor – letališče −7,6 4,1 −16,5 −20,0 −20,0 Murska Sobota 7,2 −3,9 −13,8 −10,5 −10,5 Portorož – letališče 29,8 −3,3 16,2 42,7 42,7 Povprečne temperature tal v setveni globini so se v oktobru gibale med 14 do nad 16 °C na Primorskem, drugod večinoma okoli 12 °C (preglednica 3). V oktobru je potekala setev ozimnih žit, najprej so sejali ječmen, za njim med 5. in 15. oktobrom, še pšenico. Pogoji za setev ozimnih posevkov so bili ugodni. Oktobrske povprečne temperature zraka med 12 in 15 °C in temperature tal, najvišje med 17 in 21 °C, so bile na zgornjem robu optimalnih meja, ki so poleg zadovoljive vlage v tleh omogočale uspešen vznik, še posebno za pozne setve na površinah, s katerih so zaradi visoke vlažnosti zrnja z zamudo pospravljali koruzo za zrnje. Ozimine se morajo ob ugodnih vremenskih razmerah pred zimo razviti vse do razraščanja. V tem času se morajo posevki tudi primerno utrditi za preživetje zime. Utrjevanje pšeničnih posevkov se prične, ko ob sončnih jesenskih dnevih v listih še poteka fotosinteza, v nočnem času, ko se ohladi, pa se upočasni oziroma celo prekine dihanje. V listih se tedaj kopičijo sladkorji, njihova naraščajoča koncentracija v celičnem soku, pa povečuje odpornost rastlin na mraz. Ko temperature zraka postopno padejo vsaj nekaj stopinj pod 0 °C je utrjevanje povezano še z zmanjšanjem količine vode v celičnem soku in povečanjem suhe snovi. Rastline so po tako utečenem procesu utrjevanja sposobne preživeti tudi temperature do −20 °C. Odpornost rastlin na mraz je dinamična lastnost, ob daljših zimskih otoplitvah se lahko precej zmanjša in se ponovno vzpostavi ob postopnem ohlajanju. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, oktober 2013 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, October 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 14,4 13,8 11,0 11,7 12,5 12,2 11,7 11,6 11,3 14,8 14,1 11,3 11,8 13,0 12,3 12,0 12,0 11,3 19,6 21,0 16,1 15,6 18,8 17,9 19,0 19,7 19,0 19,3 19,8 15,2 15,3 18,2 17,1 17,2 17,5 18,2 9,0 8,6 6,0 7,4 5,2 6,8 3,8 4,3 3,6 10,6 9,6 7,0 7,6 7,3 7,9 6,4 6,7 4,2 14,5 13,9 8,9 10,5 10,9 12,4 11,0 11,6 11,9 14,6 13,9 8,8 10,6 11,9 12,6 11,3 11,9 11,6 21,6 21,6 14,2 13,5 17,5 17,8 18,8 19,1 20,0 20,1 20,3 12,6 13,5 17,3 16,8 16,4 16,0 17,0 7,8 8,2 3,6 6,5 5,0 7,9 3,3 3,7 5,3 9,5 9,4 4,8 6,8 6,8 8,8 5,6 7,0 5,8 16,7 16,1 12,5 12,5 13,7 14,0 13,9 13,8 13,7 16,9 16,3 12,4 12,5 14,2 14,0 14,0 13,7 13,5 22,5 21,3 19,3 15,6 18,6 18,6 20,1 21,6 19,7 21,6 20,2 16,5 15,7 18,5 17,6 19,0 17,4 18,4 10,2 11,0 7,0 9,0 9,7 11,3 8,6 7,5 6,7 11,8 11,7 8,0 9,3 10,6 12,0 10,3 10,2 7,3 15,3 14,6 10,9 11,6 12,4 12,9 12,3 12,4 12,4 15,5 14,8 10,9 11,7 13,1 13,0 12,5 12,6 12,2 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, oktober 2013 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, October 2013 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2013 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. 143 143 101 91 83 97 99 105 115 103 103 105 104 107 106 105 101 96 II. 138 124 102 101 68 93 91 101 117 117 119 114 113 116 112 112 114 113 Tef > 0 °C III. 192 180 155 157 123 146 146 153 177 173 187 166 171 174 162 166 163 162 M 474 448 358 349 274 336 336 359 410 393 410 385 387 396 380 383 378 370 Vm 16 67 66 68 69 65 73 86 89 88 84 69 92 92 67 70 88 69 I. 93 93 51 42 33 47 50 55 65 53 53 55 54 57 56 55 52 46 II. 88 74 52 51 18 43 41 51 67 67 69 64 63 66 62 62 64 63 Tef > 5 °C III. 137 126 100 102 68 91 91 98 122 118 132 111 116 119 107 111 108 107 M 319 293 203 195 119 181 181 204 255 238 255 231 232 242 225 228 224 215 Vm 16 67 60 60 45 57 62 76 86 82 80 66 85 87 63 66 81 63 I. 43 43 10 7 1 8 13 13 20 15 15 17 16 19 16 16 16 12 II. 38 24 7 8 2 4 2 8 18 18 21 17 17 17 13 14 15 13 Tef > 10 °C III. 82 70 45 47 17 36 36 43 67 63 77 56 61 64 52 56 53 52 M 164 138 63 61 19 48 51 63 105 96 113 90 93 100 81 86 85 78 Vm 14 55 28 24 10 20 22 32 55 51 56 42 52 54 33 38 45 34 Tef od 1. 1. 2013 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 4576 3109 1912 4409 2986 1842 3473 2239 1221 3259 2103 1113 2790 1712 822 3385 2222 1226 3380 2221 1225 3514 2344 1332 3984 2714 1657 3838 2607 1568 3860 2650 1610 3830 2587 1535 3676 2467 1429 3880 2657 1607 3894 2670 1623 3790 2578 1536 3826 2619 1570 3737 2529 1486 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) Tef > 5 °C * −ni podatka Tef > 10 °C 40 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY In October above average thermal conditions prevailed in most regions of Slovenia. The mean temperatures were 2 to 3 °C above the long term average; the highest recorded daily temperatures exceeded 20 °C. In the northeast regions of Slovenia temperature even close to 25 °C was recorded. Cumulated rainfall for the whole October remained below the normal in the whole country, the exceptions were the western parts of Slovenia where precipitations were a bit closer to the average. In those to regions soil water balance resulted positive in most other regions the state was negative or close to the normal. Warm conditions of air and soil temperature and normal soil wetness levels were beneficial for winter wheat emergence, especially in regions where normal terms of sowing were delayed. 41 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V OKTOBRU 2013 Discharges of Slovenian rivers in October 2013 Igor Strojan O ktobra je bila vodnatost rek v celoti okoli 40 odstotkov manjša kot navadno. Pretoki so bili povsod podpovprečni, le pretok na Soča v Solkanu je bil nekoliko večji kot običajno. Pretoki so se povečali le od 11. do 13. oktobra. Visokovodne konice so bile majhne, reke niso poplavljale. Najmanjši pretoki v mesecu so bili okoli 20 odstotkov manjši od dolgoletnega oktobrskega povprečja. GORNJA RADGONA 0,80 VIDEM RADOVLJICA 0,25 0,77 BORL+FORMIN 0,73 SUHA 0,52 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,64 0,56 VELIKO ŠIRJE 0,39 SOLKAN 1,07 DOLENJE 0,29 MOSTE PODROTEJA RAKOVEC 0,46 PODBOČJE 0,57 0,70 ČATEŽ 0,45 0,66 CERKVENIKOV MLIN 0,45 RADENCI 0,74 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek oktobra 2013 in povprečnimi srednjimi oktoberskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the October 2013 mean discharges of Slovenian rivers compared to the October mean discharges of the long-term period SUMMARY October was hydrological dry month. Discharges on Slovenian rivers were in October forty percents lower compared to the long term period. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 90 600 80 500 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 70 400 300 200 60 50 40 30 20 100 10 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 GORNJA RADGONA 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 400 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 120 350 100 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 300 250 200 150 80 60 40 100 20 50 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 SUHA ČATEŽ 300 23 25 PODBOČJE 180 160 250 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 140 200 150 100 120 100 80 60 40 50 20 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v oktobru 2013 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in October 2013 43 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3,0 2,0 Qvk oktober 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qvk oktober 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 Qsr oktober 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 5,0 Qsr oktober 1971 - 2000 3,0 2,0 Qvk oktober 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qvk oktober 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki oktobra 2013 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2013 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki oktobra 2013 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in October 2013 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ KRKA PODBOČJE SORA SUHA KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN Qnp Oktober 2013 m3/s dan nQnp sQnp vQnp Oktober 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 83,0 151 1,3 9,8 1,7 19,0 46,0 82,0 80,2 7,2 13,0 18,0 17,0 20,0 4,30 2,7 1,0 Qs 58 110 0,8 6,2 1,0 6,5 20,3 39,9 56,5 2,7 6,2 4,0 4,1 9,6 1,9 0,8 0,2 nQs 96,0 172 4,2 16,8 1,9 18,6 45,0 113 131 7,7 20,4 13,7 22,9 37,0 5,0 2,1 1,8 sQs 222 328 16,5 34,1 6,1 67,5 128 237 393 21,1 99,6 58,1 83,7 110 10,8 4,9 8,5 vQs 117 251 3,0 20,4 3,0 43,6 68,9 129 146 12,8 35,8 48,5 31,0 127 12,3 7,7 4,7 Qvk 64,5 145 1,1 9,4 1,4 10,0 27,1 52,5 68,3 3,4 7,9 4,3 5,8 19,5 3,0 0,9 0,5 nQvk 146 343 12,0 51,9 10,6 56,5 108 229 325 24,5 62,4 65,7 67,5 119 18,8 11,0 10,4 sQvk 325 723 45,1 141 40,6 144 279 443 780 67,7 202 197 168 347 42,5 30,6 37,6 vQvk 85 201 1,8 14,8 1,7 35,7 63,1 160 86,4 11,7 10,1 29,6 20,2 77,0 7,0 2,9 1,4 351 954 73,0 371 80,2 219 430 723 1101 156 197 401 182 771 88,9 91,8 81,0 1113 2292 268 1283 251 580 1151 1502 3001 443 356 890 377 2015 175 304 245 199 555 7,9 83,0 12,2 117 162 269 366 31,0 104 163 68,0 261 31,0 22,0 30,0 10 6 21 10 28 6 9 8 9 9 30 28 4 6 20 20 10 12 12 1 13 1 13 13 12 13 13, 00 13 13 1 13 22 13 11 45 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V OKTOBRU 2013 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2013 Peter Frantar T emperatura vode oktobra 2013 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem večinoma nadpovprečna, le na Ljubljanici, (notranjski) Reki in Soči so bile povprečne mesečne temperature podpovprečne. Največje pozitivno odstopanje je imela Savinja v Laškem, ki je bila višja za 1,4 °C, največje negativno odstopanje pa je imela Reka pri Cerkvenikovem mlinu, ki je bila od obdobnega povprečja hladnejša za 0,5 °C. Bohinjsko jezero je bilo enako toplo kot obdobno povprečje, Blejsko jezero pa je bilo celo za 0,2 °C hladnejše kot v obdobju 1981–2010. Temperatura vode rek je bila najnižja sredi ali celo v začetku meseca. Večinoma je bil potek temperature vode padajoč proti sredi meseca z nižkoma okoli 5. in v tretjem tednu meseca, konec meseca pa se je temperatura vode spet pričela ogrevati. Najvišje temperature so bile tako na večini lokacij v zadnjih dneh meseca oktobra. Temperatura vode Bohinjskega in Blejskega jezera je od začetka meseca, ko je bila pri obeh mesecih najvišja, počasi upadala vse do sredine tretjega tedna. Pri obeh mesecih je bil takrat dosežen tudi mesečni minimum. Zatem se je proti koncu meseca jezerska voda bolj ali manj obdržala na podobni temperaturi, na Bledu pri okoli 15 °C, v Bohinju pa na okoli 11 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode oktobra 2013 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average October 2013 and longterm temperature in °C postaja / location OKTOBER 2013 obdobje / period 1981–2010 Mura G. Radgona 11,6 10,7 0,9 V. Krka Hodoš 11,4 Drava Ptuj 12,0 Bohinjka Sv. Janez 11,3 Sava Radovljica 9,2 8,6 0,6 Sava Šentjakob 10,9 10,2 0,7 Sava Jesenice na Dol. 12,0 Ljubljanica Moste 11,6 11,9 −0,3 Savinja Laško 12,4 11,0 1,4 Krka Podbočje 11,8 11,8 0,0 Soča Solkan 10,2 10,5 −0,3 Vipava Dolenje 9,9 Reka Cerkvenikov mlin 11,4 11,9 −0,5 Bohinjsko jezero / Lake Bohinj 15,4 15,4 0,0 Blejsko jezero / Lake Bled 11,1 11,3 −0,2 46 razlika / difference Urad za hidrologijo in stanje okolja 18 18 16 16 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 14 12 10 14 12 10 8 8 6 6 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober oktober V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 18 18 16 16 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 14 12 10 8 Sav a Jesenice na Dol. 14 12 10 8 6 6 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Sav inj a Laško Lj ublj anica Moste oktober Krka Podbočj e Soča Solkan 18 16 Temperatura (°C) Sav a Šentj akob 14 12 10 8 6 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Bohinj sko j ezero Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v oktobru 2013 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in October 2013 47 Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes Slika 3. Blejsko jezero (Foto: Arhiv ARSO) Figure 3. Lake Bled (Photo: ARSO archive) SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in October were mostly higher to the long term average with some exceptions. The average monthly temperature of lake Bled was 0.2 °C lower as in the long term period and the temperature of the lake Bohinj the same as in the long term average. 48 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V OKTOBRU 2013 Sea dynamics and temperature in October 2013 Igor Strojan O ktobra se je morje postopoma ohlajalo z 20,4 °C na 18,0 °C. Morje je bilo nekoliko bolj hladno ob severni in zahodni obali in ob vtokih rek v morje. Povprečna mesečna temperatura morja 18,7 °C je bila nekoliko nižja kot običajno. V prvi polovici so bile višine morja nekoliko bolj povišane kot v drugi polovici. Srednja mesečna višina morja je bila 13 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje oktobra ni poplavljalo. Zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB MBP so izostali podatki in s tem tudi prispevek o valovanju. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2013 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in October 2013 22 300 21 19 200 Temperatura (°C) 18 17 16 15 14 100 13 12 11 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v oktobru 2013 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in October 2013 49 27 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila oktobra 13 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najvišja višina morja je bila 296 cm. Morje ni poplavljalo. 320 40 20,0 280 30 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 0,0 20 -10,0 10 -20,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10,0 240 0 0 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 29 3 Hres 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v oktobru 2013 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in October 2013 Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja oktobra 2013 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in October 2013 and the difference between them (Hres) Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v oktobru 2013 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of October 2013 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Oktober 2013 -30,0 1 31 Legenda/Explanations: SMV NVVV Oktober 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm SMV NVVV NNNV 232 206 220 238 296 163 274 131 303 147 370 166 A 133 143 156 204 50 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v decembru 2013 Figure 5. Prognostic sea levels in December 2013 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Podatki meritev na podlagi katerih pripravimo prispevek o valovanju morja so zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB MBP izostali. Z objavljanjem prispevkov o valovanju morja bomo nadaljevali predvidoma decembra, ko bodo podatki meritev ponovno dostopni. Temperatura morja Oktobra se je morje postopoma ohlajalo. Prvega oktobra je bila temperatura morja najvišja (20,4 °C), 31. oktobra pa najnižja (18,0 °C). V drugi polovici oktobra se je temperatura morja le malo spreminjala (slika 8 in preglednica 2). Srednja mesečna temperatura 18,7 °C je bila nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja (preglednica 2). Morje se je bilo hladnejše ob ustjih rek in v plitvejših predelih ob severni in zahodni obali severnega dela Jadranskega morja (slika 9) kar je skladno z običajno letno variabilnostjo, ko se jeseni najprej pričnejo ohlajati plitvejši predeli morja. 22 21 Temperatura (°C) 20 19 18 17 16 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v oktobru 2013. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 6. Mean daily sea temperatures in October 2013 Slika 7. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v oktobru 2013 Figure 7. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in October 2013 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v oktobru 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in October 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Oktober Oktober 1981–2010 2013 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 15,6 16,8 18,0 18,0 Tsr 18,5 19,2 19,9 18,7 Tmax 20,2 21,3 22,9 20,4 SUMMARY In October the mean monthly sea level was 13 cm higher compared to the long-term period. The monthly mean sea temperature at tide gauge Koper was 18.7 °C. 53 ZALOGE PODZEMNIH VODA OKTOBRA 2013 Groundwater reserves in October 2013 Urška Pavlič S tanje zalog podzemnih voda je bilo oktobra različno. Nadpovprečno visoke vodne gladine so bile zabeležene v osrednjem delu Prekmurskega polja, v delu Ptujskega polja, na Vrbanskem platoju ter v Vipavski dolini. Zelo nizke gladine podzemnih voda so prevladovale v delih Kranjskega, Sorškega in Brežiškega polja ter na Čateškem polju. V ostalih vodonosnikih je prevladovalo nizko in običajno stanje zalog podzemnih voda. Kraški vodonosniki so bili oktobra podpovprečno vodnati. V kraškem zaledju Ljubljanice smo v prvi dekadi meseca spremljali zniževanje vodnih količin, ki so se zaradi napajanja vodonosnikov z infiltracijo padavin v sredini meseca obnovile do povprečnih vrednosti, nato pa zopet upadle do srednjih nizkih pretokov. Nekoliko bolj odzivno so se na padavine v zaledju odzvali izviri visokega dinarskega krasa, kjer so se zaloge podzemnih voda večkrat v mesecu v času obilnejših padavin izrazito dvignile nad dolgoletno povprečje. Ob koncu meseca je bilo stanje zalog v teh vodonosnikih v območju nizkih zalog podzemnih voda. Oktobra je bilo napajanje aluvialnih vodonosnikov z infiltracijo padavin podpovprečno. Najmanj dežja, približno eno tretjino normalnih količin, so namerili v Ljubljanski in Dravski kotlini, največ, okrog dve tretjini normalnih količin, pa je prejelo območje Vipavsko-Soške doline. Napajanje kraških vodonosnikov je bilo oktobra z izjemo zaledja izvira Velikega Obrha podpovprečno. Najmanj padavin je prejelo območje Bele krajine, v zaledju izvira Krupe je padlo za približno tri petine padavin manj, kot je značilno za ta mesec. Največ padavin so zabeležili v prvi polovici meseca, ko je bilo suhih dni razmeroma malo. Slika 1. Aktivacija piezometra v Cerkljah na Gorenjskem; foto: V. Savić Figure 1. Piezometer activation in Cerklje na Gorenjskem; Photo: V. Savić 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Oktobra so se gladine podzemnih voda v nekaterih medzrnskih vodonosnikih zvišale, v nekaterih pa znižale. Obnavljanje vodnih zalog smo spremljali v vodonosnikih Murske in Celjske kotline ter v vodonosniku Ptujskega polja. Največji dvig je bil s 103 centimetri zabeležen v Šempetru na MirenskoVrtojbenskem polju oziroma s 56 % razpona nihanja v Vipavskem Križu v Vipavski dolini. Znižanja vodnih gladin so oktobra prevladovala v Krško-Brežiški in Ljubljanski kotlini. V Preserjah v dolini Kamniške Bistrice je bil s 84 centimetri zabeležen največji absolutni upad podzemne vode, v Šentjakobu, v vodonosniku Brežiškega polja pa je bil z 20 % razpona nihanja gladine zabeleženo največje relativno znižanje gladine podzemne vode. Kraški izviri so bili ob začetku oktobra podpovprečno izdatni, pretoki so se ob koncu prve dekade meseca približali povprečnim nizkim pretokom dolgoletnega obdobja meritev. Ob izrazitejših padavinah v začetku druge dekade meseca so se gladine podzemne vode v kraških vodonosnikih visokega dinarskega krasa večkrat, na območju dolenjskega krasa pa enkrat v mesecu oktobru izraziteje dvignile nad povprečno raven. Sledilo je postopno upadanje količin podzemnih voda do konca meseca, ko smo zopet spremljali nizko vodno stanje. Nekoliko počasnejše praznjenje vodonosnika kot drugje na nizkem dinarskem krasu smo spremljali v kraškem zaledju Ljubljanice, kjer je zaradi različnih intenzitet in virov napajanja zmanjševanje izdatnosti izvirov potekalo počasneje kot v ostalih vodonosnikih nizkega dinarskega krasa. Ljubija - Verd 20 18 16 Pretok (m^3/s) 14 12 10 8 6 4 2 0 1.5.2013 1.6.2013 1.7.2013 1.8.2013 1.9.2013 1.10.2013 Visoko vodno stanje Nadpovprečno vodno stanje Normalno vodno stanje Podpovprečno vodno stanje Nizko vodno stanje Suša v vodonosnikih Mediana Minimum Slika 2. Izdatnost Ljubije v Verdu med majem in oktobrom 2013 Figure 2. Ljubija streem discharge between May and October 2013 V primerjavi z oktobrom leta 2012 je bilo letos v istem mesecu stanje zalog v medzrnskih vodonosnikih manj ugodno. Zaradi obilnega napajanja vodonosnikov, ki je nastopilo po dolgotrajnem sušnem obdobju, so se aluvialni vodonosniki spodnje Savinjske doline, Krško-Brežiške in VipavskoSoške doline mestoma ali v celoti obnovili do zelo visokih vodnih zalog. Kljub povečanemu napajanju z infiltracijo padavin pa so bili zaradi hude poletne suše leta 2012 nekateri vodnjaki Dravskega polja v oktobru 2012 še vedno suhi. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Lipovci - Prekmursko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Skopice - Krško polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Preserje - dol. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 0 -20 Tezno - Dravsko polje % % 100 80 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v oktobru glede na maksimalni oktobrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in October in relation to maximal October amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 56 0 0 100 100 178 200 300 400 176 300 400 243 500 600 600 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 0 277 0 143 Padavine (mm) Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 141 300 140 139 400 138 500 136 Ja… Ap… Jul… Oc… Ja… Ap… Jul… Oc… Ja… Ap… Jul… Oc… Ja… Ap… Jul… Oc… 137 Vipavska dolina - Šempeter 600 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Jan/10 Apr/10 Jul/10 Oct/10 Jan/11 Apr/11 Jul/11 Oct/11 Jan/12 Apr/12 Jul/12 Oct/12 Jan/13 Apr/13 Jul/13 Oct/13 100 Nivo podzemne vode (m n. m.) 144 142 241 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 247 245 Jan/10 Apr/10 Jul/10 Oct/10 Jan/11 Apr/11 Jul/11 Oct/11 Jan/12 Apr/12 Jul/12 Oct/12 Jan/13 Apr/13 Jul/13 Oct/13 175 Jan/10 Apr/10 Jul/10 Oct/10 Jan/11 Apr/11 Jul/11 Oct/11 Jan/12 Apr/12 Jul/12 Oct/12 Jan/13 Apr/13 Jul/13 Oct/13 500 200 Padavine (mm) 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP Padavine (mm) Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 200 56 Padavine (mm) 300 400 51 500 jul.13 okt.13 jan.13 apr.13 jul.12 okt.12 jan.12 apr.12 okt.11 jan.11 apr.11 jul.11 jul.10 okt.10 46 jan.10 600 apr.10 Nivo podzemne vode (m n. m.) 100 700 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2010, 2011, 2012 and 2013 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Low and normal groundwater reserves predominated in alluvial aquifers in October due to the lack of precipitation. Groundwater reserves in karst aquifers were below long-term average. Exceptions were shorter periods with abundant precipitation recharge in karstic catchments of the springs, when groundwater levels reached the normal or above normal water stage. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2013 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2013 58 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V OKTOBRU 2013 Air pollution in October 2013 Tanja Koleša, Anton Planinšek O nesnaženost zraka se je v oktobru nekoliko povečala v primerjavi s septembrom. Edino koncentracije ozona so se znižale v skladu z letnim časom in bodo spet aktualne šele spomladi prihodnje leto. Oktober je bil nadpovprečno topel. Nad Slovenijo so prevladovali jugozahodni vetrovi, ki so dokaj dobro prepihali tudi nižje predele. Sončnega sevanja je bilo manj kot znaša dolgoletno povprečje, padavin je bilo v osrednjem delu države najmanj, na vzhodu in zahodu pa več kot običajno. Ob takšnih vremenskih pogojih ne prihaja do velike onesnaženosti zraka. Koncentracije delcev PM10 so bile še vedno razmeroma nizke. Mejno dnevno vrednost 50 µg/m3 so prekoračile sedemkrat na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center in enkrat v Murski Soboti Rakičan. Celoletno dovoljeno število prekoračitev je bilo do konca oktobra že krepko preseženo na merilnem mestu Ljubljana Center, na ostalih merilnih mestih po Sloveniji pa še ne. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Občasno se sicer pojavljajo kratkotrajno povišane koncentracije na višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno tudi onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišja koncentracija dušikovih oksidov je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v centru Ljubljane. Koncentracije ozona so bile v oktobru že običajno nizke in bodo pod mejnimi vrednostmi ves zimski čas. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila – razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje – nizka. Najvišja urna koncentracija 280 µg/m3 ter tudi najvišja dnevna koncentracija 32 µg/m3 je bila izmerjena na Dobovcu (vpliv TE Trbovlje). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih (še posebej na lokaciji Ljubljana Center), ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracije NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Podatki so prikazani v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila v oktobru zaradi nižjih temperatur in manjšega sončnega obsevanja nizka. Na nobenem merilnem mestu po Sloveniji ni prišlo do prekoračitve ciljne 8-urne vrednosti. Podatki o ozonu so zbrani v preglednici 4 in na sliki 3. Za merilno mesto Vnajnarje podatkov za oktober ne objavljamo zaradi okvare merilnika. Delci PM 10 in PM 2,5 V oktobru so se koncentracije delcev PM10 glede na mesec poprej povišale. Mejna dnevna vrednost je bila sedemkrat prekoračena na prometni lokaciji Ljubljana Center, ki je med vsemi merilnimi mesti ves čas najbolj onesnaženo z delci in enkrat na merilnem mestu Murska Sobota Rakičan. Višje koncentracije delcev PM10 so bile na večini merilnih mest izmerjene med 5. in 10. oktobrom, ko se je zaradi obdobja nizkih temperatur začelo z ogrevanjem, pa tudi atmosfera je bila bolj stabilna. Na merilnem mestu Ljubljana Center je do konca oktobra koncentracija delcev PM10 že presegla letno dovoljeno število prekoračitev. Na večini ostalih mestnih merilnih mestih se število prekoračitev giblje od 25 do 35. Koncentracija delcev PM2,5 je dosegla na prometnem merilnem mestu Maribor Center 76 % dovoljene povprečne letne vrednosti. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 5, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je dosegla v oktobru na prometnem merilnem mestu Maribor Center 30 % te vrednosti. Na tem merilnem mestu so bile izmerjene najvišje koncentracije benzena v Sloveniji. Koncentracije so prikazane v tabeli 7. Za merilno mesto Ljubljana Center podatkov za oktober ne objavljamo zaradi okvare merilnika. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v oktobru 2013 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in October 2013 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Zelena trava Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 95 94 91 95 96 99 99 100 100 100 99 99 98 100 100 90 99 100 100 99 100 6 3 6 3 7 1 2 5 2 3 3 1 2 4 6 9 9 6 13 11 4 26 17 25 19 30 20 28 70 25 68 29 19 7 36 63 26 280 29 69 75 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 5 9 7 10 6 16 18 5 14 9 4 3 6 25 15 32 11 26 24 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v oktobru 2013 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in October 2013 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month Postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Zelena trava Sv. Mohor UB UT UB SB UT UB UB UT UB RB RB RB RB RB RB RB 95 94 94 89 96 30 95 99 95 99 95 94 90 99 100 25 34 27 18 23 21* 16 41 11 8 8 10 17 26 16 85 109 88 67 66 53* 64 112 54 33 48 59 86 87 72 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 41 79 53 35 48 37* 21 84 14 8 10 12 19 28 28 100 6 34 0 0 0 7 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v oktobru 2013 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in October 2013 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month % pod Cp 76 0,3 94 0,5 92 0,4 84 0,1 61 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,9* 0* 1,2 0 1,4 0 0,2 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v oktobru 2013 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in October 2013 MERILNA MREŽA postaja Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor Vrbanski p. DKMZ Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper M. Sobota Rakičan TE-TO Ljubljana Vnajnarje** MO Maribor Maribor Pohorje EIS TEŠ Zavodnje Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor podr RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB RB RB RB UB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 95 95 95 96 92 94 91 96 96 30 95 95 0 96 99 100 90 100 79 42 74 34 33 35 32 39 32 32* 57 36 —* 64 56 29 52 62 118 113 121 92 105 101 85 92 90 78* 99 106 —* 104 102 104 97 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0* 0 0 0 0 0 111 105 114 79 74 96 81 90 88 68* 91 90 —* 99 88 92 90 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0* 0 0 0 0 0 115 33 59* 29 27* 21 11 24 13 48 63 26 38* 39 42 43 22 74 **Okvara merilnika 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v oktobru 2013 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in October 2013 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS Anhovo (R) (TF) (T) Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) M. Sobota Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Ljubljana Center (TF) Vnajnarje (T) Maribor Vrbanski p.(R) Velenje (R) Pesje (TF) Škale (T) Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno (T) Zelena trava (R) Morsko (R) Gorenje Polje (R) Podr % pod UB 97 UB 90 UT 100 UB 100 UB 100 UB 100 SB 100 UT 100 SB 100 RB 100 UB 97 UB 100 RI 100 RB 97 UT 97 RB 99 UB 100 UB 100 RB 97 RB 100 RB 71 RB 74 RB 98 RB 94 RI 100 RI 100 Cp 20 22 28 22 23 24 25 24 21 25 23 22 19 13 40 30 19 20 22 20 12* 12* 20 16 17 18 Dan / 24 hours Cmax 48 46 49 41 47 50 48 44 46 54 38 44 35 34 69 38 45 43 46 41 20* 29* 40 5 33 32 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0* 0* 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 12 11 26 15 31 31 28 26 7 25 3 4 29 0 53 3 8 5 5 0 1 1 6 0 0 0 - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v oktobru 2013 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in October 2013 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Ljubljana BF UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 100 100 100 97 Cmax 24 ur 38 41 41 30 Cp 16 19 17 10 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v oktobru 2013 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in October 2013 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Lafarge Cement % Podr. pod Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Ljubljana Center** benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan UB 96 0,9 2,5 0,5 1,6 0,5 0,2 0,3 0,1 0,1 UT 92 1,5 2,9 0,7 2,3 0,7 0,1 0,3 0,2 0,1 UT —* —* —* —* —* —* Medvode SB 100 1,1 5,7 1,4 4,1 0,5 Zelena trava RB 96 1,1 1,0 — 1,7 — 150 200 **Okvara merilnika Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor Zelena trava 0 50 100 cp (µg/m3) Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 350 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v oktobru 2013 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in October 2013 63 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Maribor Center MESTNO Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Vnajnarje PODEŽELSKO Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor Zelena trava 0 20 40 60 Cp (µg/m3) 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v oktobru 2013 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in October 2013 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljubljana Bežigrad Celje Velenje MESTNO Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv. Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 80 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 100 120 140 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v oktobru 2013 Figure 3. Mean O3 concentrations in October 2013 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 30 70 25 20 50 40 15 30 10 20 5 10 0 0 Maribor Center Nova Gorica Novo mesto 31/okt 30/okt 29/okt 28/okt 27/okt 26/okt 25/okt Ljubljana Bež. Koper Kranj Velenje 24/okt 23/okt 22/okt 65 21/okt 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v oktobru 2013 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in October 2013 20/okt Murska S. Rakičan Zagorje Hrastnik Žerjav 19/okt 18/okt 17/okt 16/okt 15/okt 14/okt 13/okt Bilje Trbovlje Iskrba Gorenje Polje 12/okt 11/okt 10/okt 9/okt 8/okt 7/okt 6/okt 5/okt 4/okt 3/okt 2/okt 1/okt Ljubljana Bež. Celje Murska S. Rakičan Ljubljana Center padavine (mm) dnevne konc. (µg/m3) 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo MESTNO Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Ljubljana Center Maribor Center Maribor Vrbanski p. Celje Velenje Trbovlje Zagorje Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnajnarje Pesje Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenje Polje Zelena trava PODEŽELSKO 0 10 20 cp (µg/m3) 30 št. prekoračitev 24-urne MV 40 50 60 št. prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v oktobru 2013 Figure 5. Mean PM10 concentrations in October 2013 with the number of 24-hrs limit value exceedences 45 dnevne konc. (µg/m3) 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Ljubljana BF Maribor Center Maribor Vrbanski p. Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v oktobru 2013 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in October 2013 3 66 Iskrba Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 40 (CV) 120 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in October was just slightly higher than in September. The limit daily concentration of PM10 was exceeded seven times at the heavy traffic spot in the city centre of Ljubljana, and one time at Murska Sobota Rakičan station. SO2 concentrations were low with occasionally short-time higher values at some sites of higher altitude around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Urban traffic site at Ljubljana Center was again the one with highest concentrations of nitrogen oxides, but still below the limit value. CO and benzene were quite below the limit values. Ozone in October was already low and will not be problematic throughout winter. 67 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V OKTOBRU 2013 Earthquakes in Slovenia in October 2013 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2013 zapisali 119 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 26 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in enega šibkejšega, ki so ga prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri, od 27. oktobra pa za eno uro (prehod na srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2013 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, oktober 2013 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, October 2013 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Meseca oktobra 2013 so prebivalci Slovenije čutili osem potresov. Prvi je nastal 7. 10. ob 1.09 UTC v bližini Trebnjega. Lokalna magnituda potresa je bila 2,0, intenziteta potresa pa ni presegla III EMS-98. Potres so čutili prebivalci Trebnjega in okolice, Zagorja ob Savi in Doba. Osmega oktobra sta nastala dva potresa, ki so ju čutili prebivalci Slovenije. Ob 1.58 UTC je pri Zapotoku nastal potres z lokalno magnitudo 0,4, ki so ga čutili posamezni prebivalci Zapotoka, intenziteta potresa pa po prvi oceni ni presegla III EMS-98. Drugi potres je nastal ob 8.02 UTC pri Ribnici, imel je lokalno magnitudo 1,1, čutili pa so ga posamezni prebivalci Velikih Lašč. Intenziteta potresa po do sedaj zbranih podatkih ni presegla III EMS-98. V bližini Škofljice je 11. 10. ob 18.52 UTC nastal potres z lokalno magnitudo 2,0, katerega učinki niso presegli III EMS-98. Čutili so ga prebivalci Grosupljega, Gumnišča, Spodnje Slivnice in okolice ter Ponove vasi. Pri Trebnjem je 14. 10. ob 19.02 UTC nastal potres z lokalno magnitudo 1,3, ki so ga čutili prebivalci Trebnjega, Breze, Rdečega Kala, Zagorice pri Dobriniču in Šoštanja, intenziteta potresa pa ni presegla III EMS-98. Pri Kobaridu se je zatreslo 21. 10. ob 12.42 UTC. Potres je imel lokalno magnitudo 2,1, čutili so ga čutili prebivalci Sužida in Smasti, intenziteta pa ni presegla III EMS-98. V bližini Vinice je 28. 10. ob 19:13 UTC nastal potres z lokalno magnitudo 1,0, katerega učinki niso presegli III EMS-98. Čutili so ga posamezni prebivalci Adlešičev. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, oktober 2013 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, October 2013 h UTC m Zem. širina °N 2013 10 1 3 28 45,52 14,63 17 1,2 Gerovo, Hrvaška 2013 10 1 3 35 45,75 14,85 3 1,1 2013 10 1 20 51 45,57 14,50 17 1,2 2013 10 5 0 41 46,22 14,59 13 1,8 2013 10 5 12 25 46,22 13,38 14 1,1 2013 10 7 1 9 46,02 14,99 11 III 2,0 Seč Argan, meja Slovenija – Hrvaška Podgorje Prossenicco (slo. Prosnid), Italija Čeplje 2013 10 8 1 58 45,89 14,56 1 III 0,4 Kurešček 2013 2013 10 10 8 9 8 21 2 42 45,75 46,25 14,87 16,10 5 20 III 1,1 1,2 Seč Jerovec, Hrvaška 2013 10 10 21 13 46,12 14,86 7 1,0 Potok pri Vačah 2013 10 11 18 52 45,99 14,59 13 2,0 2013 10 13 0 58 45,50 14,39 12 2013 10 14 19 2 45,90 14,94 11 Lanišče Sušak, meja Slovenija – Hrvaška Gorenje Selce 2013 10 17 19 48 46,05 14,78 10 1,0 Velika Štanga 2013 10 18 9 10 45,32 15,31 3 1,9 2013 10 19 18 21 46,51 14,40 13 1,6 2013 10 20 8 17 45,60 14,35 15 1,3 Trošmarija, Hrvaška Hintergupf (slo. Zavrh), Avstrija Koritnice 2013 10 20 12 21 45,60 14,36 18 2,2 Snežnik 2013 10 21 12 42 46,32 13,73 11 2,1 Soča 2013 10 24 15 15 46,27 14,64 15 1,3 Črna pri Kamniku 2013 10 27 8 34 45,89 15,86 7 1,4 Novaki Bistranski, Hrvaška 2013 2013 2013 10 10 10 28 28 30 0 19 11 18 13 10 45,92 45,49 45,68 14,73 15,28 15,79 12 3 10 1,0 1,0 1,5 Luče Podklanec Klinča Sela, Hrvaška 2013 10 30 12 4 45,68 15,79 15 1,7 Klinča Sela, Hrvaška 2013 10 31 4 55 45,45 14,33 10 1,0 Škalnica, Hrvaška 2013 10 31 23 9 45,28 14,93 19 1,6 Mrkopalj, Hrvaška Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta km EMS-98 69 III Magnituda ML 1,3 III III III Področje 1,3 SVETOVNI POTRESI V OKTOBRU 2013 World earthquakes in October 2013 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2013 Table 1. The world strongest earthquakes, October 2013 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 1. 10. 3.38 53,21 N 152,77 E 6,7 580 Ohotsko morje 12. 10. 13.11 35,52 N 23,26 E 6,5 40 pod morjem blizu Krete, Grčija 15. 10. 0.12 9,88 N 124,12 E 7,1 21 16. 10. 10.31 6,49 S 154,93 E 6,8 54 pod morjem ob obali otoka Bougainville, Papua Nova Gvineja 19. 10. 17.54 26,16 N 110,29 W 6,5 12 pod morjem v Kaifornijskem zalivu, Mehika 24. 10. 19.25 58,21 S 12,95 W 6,7 26 Južni Sandwichevi otoki 25. 10. 17.10 37,15 N 144,68 E 7,1 26 pod morjem ob vzhodni obali Honšuja, Japonska 170 Sagbayan, Filipini V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2013. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2013 Figure 1. The world strongest earthquakes, October 2013 70 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2013 smo obremenitev zraka s cvetnim prahom merili na treh merilnih mestih, in sicer v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Septembra smo v zraku zabeležili cvetni prah 18 skupin rastlin, največji delež cvetnega prahu so prispevale ambrozija in koprivovke, zelo malo je bilo cvetnega prahu pelina, cedre, metlikovk in ščirovk, trav, trpotca, nedotike, hmelja in bršljana. V Ljubljani smo zabeležili 1.058 zrn cvetnega prahu, v Mariboru 973 zrn in v Izoli 982 zrn. Poleg nizko alergogenega cvetnega prahu koprive je bil v Primorju v zraku tudi cvetni prah razrasle krišine, ki v Sredozemskem območju velja za visoko alergogenega. Obremenitev zraka s krišino je bila nizka, zato ni pomembno vplivala na zdravje ljudi. Ambrozija, tujerodna invazivna rastlina, se po nižinskih predelih Slovenije v zadnjih petnajstih letih hitro širi, vendar se koncentracija cvetnega prahu v zraku ne povečuje sorazmerno s širjenjem rastlin. Septembra smo v Mariboru zabeležili 610 zrn cvetnega prahu ambrozije, v Ljubljani 558 zrn, v Izoli pa 103 zrna. V Mariboru in v Ljubljani je bilo 5 dni, v Izoli pa 1 dan s preseženo koncentracijo 20 zrn/m3 zraka. To je koncentracija, pri kateri se pri večini alergikov, ki so preobčutljivi na cvetni prah ambrozije, pojavijo simptomi alergijske bolezni. Letni indeks je vsota vseh povprečnih koncentracij ene vrste cvetnega prahu v enem letu in je pokazatelj, kako intenzivna je bila sezona. V sezoni 2013 je letni indeks ambrozije v Mariboru znašal 1.115 zrn, v Ljubljani pa 812, kar je primerljivo z letom 2012. Največ ambrozije je bilo leta 2001, primerljive pa so bile še sezone v letih 2002, 2003, 2008, 2009 in 2010. Preglednica 1. Letni indeks ambrozije v Ljubljani in Maribor Table 1. Annual index of Ragweed in Ljubljana and Maribor LETO 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 1 Ljubljana 255 817 840 572 897 1.320 1.093 1.035 438 669 696 355 1.001 1.005 1.229 942 815 812 Maribor 1.220 1.150 959 1.194 1305 654 1.177 1.463 1.028 1.481 1.038 1.115 Inštitut za varovanje zdravja RS 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V letu 2013 je bil vstop v vegetacijsko dobo namočen, saj so bile padavine v prvih mesecih leta pogoste in izdatne. To je vplivalo tudi na začetek glavne sezone pojavljanja alergogenega cvetnega prahu, ki je v primerjavi z lanskim letom zamujal za skoraj mesec dni. Tla v večjem delu Slovenije so bila dobro namočena tudi v začetku poletja, kar je omogočilo, da se je sezona pojavljanja cvetnega prahu trav razvijala nemoteno. Nato je narava znova dokazala, da se lahko en ekstrem kaj hitro sprevrže v svoje nasprotje. Poleti nas je ob sončnem in vročem vremenu zajela katastrofalna suša. Občutno pomanjkanje vode v tleh se je začelo v prvi tretjini junija, zlasti na obalnem območju, nekoliko kasneje tudi v severovzhodni Sloveniji. Do konca druge tretjine avgusta se je suša stopnjevala po vsej državi. Od junija do konca druge tretjine avgusta je v večjem delu Slovenije padla manj kot polovica dolgoletnega povprečja padavin. Še posebno suh je bil julij, deževalo je večinoma le v obliki kratkotrajnih ploh in neviht. Zaradi suše je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom pelina, v glavni sezoni od sredine julija do sredine avgusta, zelo nizka. Ob koncu druge tretjine avgusta je bilo zelo suho na Obali in v severovzhodni Sloveniji. Značilnost suše v letu 2013 je sovpadanje sušnega obdobja z vročinskimi valovi. Beležili smo tri vročinske valove, sončnega vremena pa je bilo poleti opazno več kot običajno. Visoke temperature so v splošnem vplivale na sproščanje cvetnega prahu v zrak. Obremenitev zraka je bila nižja od običajne. Količina cvetnega prahu ambrozije se je v avgustu povišala po skromnih padavinah, višek sezone pa je bil dosežen v začetku septembra. 1600 Ljubljana Maribor 1998 2002 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1996 2000 2004 2006 2008 2010 2012 Slika 1. Letni indeks ambrozije v Ljubljani in Maribor Figure 1. Annual index of Ragweed in Ljubljana and Maribor Začetek sezone pojavljanja alergogenega cvetnega prahu se v celinski Sloveniji začne že v zimskih mesecih, ko zacvetita leska in jelša. Datum začetka je določen s petdnevnim neprekinjenim pojavljanjem cvetnega prahu izbrane vrste v zraku. Sezona cvetnega prahu leske se je v letu 2013 začela konec januarja, teden kasneje kot leta 2012. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Začetek sezone pojavljanja cvetnega prahu v letih 2012 in 2013 Table 2. Start of pollen season in the years 2012 and 2013 2012 2013 leska jelša breza gaber trave 22. januar 20. januar 20. marec 20. marec 21. april 30. januar 1. marec 14. april 8. april 24. april ambrozija 1. avgust 15. avgust Začetek pojavljanja cvetnega prahu jelše je zaradi hladnega vremena zakasnil za dober mesec, nekoliko manj sta s cvetenjem zakasnila breza in gaber. Začetek sezone cvetnega prahu trav sovpada z lanskim letom, abrozija pa je zakasnila za 14 dni. Zakasnitve smo zabeležili tudi pri dnevih, ko je bila izmerjena najvišja koncentracija cvetnega prahu omenjenih rastlin. Preglednica 3. Dan z najvišjo koncentracijo cvetnega prahu v letih 2012 in 2013 Table 3. Day with the highest pollen count in the years 2012 and 2013 2012 2013 3 3 datum št. zrn/m zraka datum št. zrn/m zraka leska jelša breza gaber trave 29. februar 3. marec 29. marec 29. marec 12. maj 236 868 1.924 452 98 15. marec 15. marec 19. april 30. april 3. junij 296 479 1.499 802 244 ambrozija 20. avgust 60 7. september 143 Letošnja zakasnitev začetka sezone pojavljanja cvetnega prahu se kaže tudi v mesečnem indeksu. V primerjavi z lanskim letom so se največje obremenitve zraka s cvetnim prahom pojavile z enomesečnim zamikom. 25000 2012 2013 20000 15000 10000 5000 0 januar marec februar maj april julij junij Slika 2. Mesečni indeks cvetnega prahu v Ljubljani Figure 2. Monthly index of pollen in Ljubljana 73 september avgust Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Mesečni indeks cvetnega prahu v Ljubljani Table 4. Monthly index of pollen in Ljubljana 2012 2013 januar februar marec april maj junij avgust september 149 51 1.148 223 20.464 7.032 8.676 20.228 6.033 9.997 5.542 4.767 3.087 1.209 787 1.058 Lanska in letošnja pomlad sta bili za alergike, preobčutljive na cvetni prah, zelo obremenilni, predvsem lanski marec in letošnji april. V Mariboru smo 19. aprila zabeležili 5.684 zrn/m3 zraka, kar je bila najvišja povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, izmerjena v Sloveniji. V Ljubljani smo na ta dan izmerili koncentracijo 2.906 zrn/m3 zraka, v Izoli pa 1.460 zrn/m3. SUMMARY The pollen measurement in the year 2013 has been performed on 3 sites in Slovenia: on the Coast in Izola, in the central part of the country in Ljubljana and in the Štajerska region in Maribor. Some highlights of the pollen season are presented in this article. 74 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2012 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku. Podnebna spremenljivost Slovenije: Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961–2011 V okviru projekta Podnebna spremenljivost Slovenije smo septembra 2013 izdali publikacijo z naslovom Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961–2011. Na 23 straneh so predstavljeni: proces kontrole in homogenizacije meteoroloških podatkov ter rezultati – glavne značilnosti temperature zraka v obdobju 51 let – predstavljeni s časovnim trendom, prostorsko sliko spremenljivosti, dnevnim hodom in oceno negotovosti. Publikacija je bogata s slikovnim gradivom. Tiskano publikacijo lahko dobite na Agenciji RS za okolje; objavljena je tudi na spletni strani, na naslovu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/pss-project/