Poštni urad 9021 Celovec — Verlagsposiamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
Še nekaj dni
je časa za prijave
2e v zadnjih dveh "številkah našega lista smo opozorili starše na možnost in dolžnost, ki jo imajo v začetku novega šolskega leta, feo je treba otroke prijaviti k dvojezičnemu pouku.
•	Prijava k dvojezičnemu pouku bo vsem otrokom zagotovila vzgojo v materinem jeziku, ki je najdragocenejši zaklad vsakega človeka.
•	Prijava k dvojezičnemu pouku utira pot do znanja obeh deželnih jezikov, kar je na ozemlju, kjer živita drug poleg drugega dva naroda, vsakdanja življenjska potreba.
O Prijava k dvojezičnemu pouku omogoča skupno vzgojo otrok obeh narodnosti in tako polaga temelje za boljše medsebojno spoznavanje, razumevanje in enakopravno sožitje.
•	Prijava k dvojezičnemu pouku odpira otrokom boljše izglede tudi za njihovo poznejše poklicno življenje, saj je znanje jezikov čedalje več vredno in potrebno.
•	Prijava k dvojezičnemu pouku je zapoved današnjega sveta, ki v malem in v velikem stremi za sporazumevanjem in vsestranskim sodelovanjem.
Seveda bi lahko navajali še dolgo vrsto takih in podobnih vidikov, ki vsi zgovorno kažejo, kako je v naših razmerah važno in potrebno, da otroke prijavimo k dvojezičnemu pouku. Jasno je, da vsaka mati in vsak oče hoče svojemu otroku zagotoviti čim lepšo bodočnost. Pri nas na Koroškem pot v lepšo bodočnost nujno vodi skozi dvojezično šolo, ki edina posreduje vsem izobrazbo v materinem jeziku in v jeziku naroda-sose-da, s tem pa jamči vzgojo v duhu medsebojnega spoznavanja in razumevanja pripadnikov obeh narodnosti, kar je najboljša podlaga za prijateljsko in mirno sožitje.
Izkoristimo torej še teh nekaj dni in prijavimo otroke k dvojezičnemu pouku. Prijaviti je treba predvsem tiste otroke, ki so letos vstopili v prvi razred ljudske ali glavne šole; prav tako je možno prijaviti tudi tiste otroke, ki obiskujejo že višje razrede, pa doslej še niso bili prijavljeni.
»Potrebna je enotnost"
»Naši voditelji in naši državljani bodo zares dolgo iskali pomen besede normalizacija." Tako je izjavil eden izmed vodilnih funkcionarjev češkoslov. komunistične partije in s tem opozoril na sedanji negotovi položaj v državi. Za ta položaj je morda najbolj značilno, da sicer vsi govorijo o zopetni normalizaciji, da pa so očitno precejšnje razlike v tem, kako razumejo to besedo na eni — to je na češkoslovaški strani, in na drugi — to je na strani petin držav varšavskega pakta, katerih čete še vedno »varujejo" Češkoslovaško.
Pomembna vloga
sredstev javnega obveščanja
V Ljubljani je bil prejšnji leden mednarodni simpozij »Sredstva obveščanja in mednarodno sporazumevanje", katerega se je udeležilo več kot sto tujih in domačih znanstvenikov, novinarjev in publicistov iz 25 držav. Med udeleženci so bili tudi visoki predstavniki OZN in UNESCO ter drugih mednarodnih organizacij.
Na simpoziju so razpravljali o pomembni vlogi, ki jo imajo sredstva javnega obveščanja. To velja danes bolj kot kdajkoli, kajti služiti morajo — kakor je v svojem pozdravnem pismu naglasil predsednik SFRJ Tito — izgrajevanju mednarodnega razumevanja, utrjevanja prijateljstva med narodi ter enakopravnemu mednarodnemu sodelovanju.
Med drugim je bila na simpoziju v Ljubljani, ki je bil prvi te vrste na svetu, dana tudi pobuda, da bi v okviru OZN sprejeli mednarodni novinarski kodeks.
Normalizirati so se razmere vsekakor začele v tem smislu, da je vso državo spet zajel redni delovni ritem. Na pobudo prvega sekretarja KPČ Dubčka so po tovarnah in drugih podjetjih uvedli celo posebne Dubčkove izmene", to je delovni čas ob sobotah in nedeljah, ki so postale množično gibanje za odstranjevanje posledic okupacije. Hkrati pa je ta akcija tudi zgovoren izraz enotnosti delovnih ljudi Češkoslovaške, tiste enotnosti, ki jo v teh dneh poudarjajo vsi češkoslovaški voditelji in o kateri obširno pišejo vsi listi.
„Za našo domovino je življenjsko pomembno, da je ob osnovnih vprašanjih našega obstoja ves narod enoten in da se ta enotnost, ki se je v preteklih letih utrdila, še dalje poglablja." Tako je zapisalo slovaško glasilo »Pravda”, ki zelo odločno nastopa proti vsakemu poskusu, da bi nekega dne začeli iskati »krivce za tragične dogodke, ki so se vrstili prejšnji mesec. Če je treba iskati »krivce", ugotavlja omenjeni list, potem to vsekakor niso posamezniki, temveč vsa smer partije, ki jo je ljudstvo sprejelo — smer uresničenja demokratičnega socializma. Članek v »Pravdi" opozarja, da pomeni obtoževati posamezne državljane za prihod čet varšavskega pakta priznavati upravičenost prihoda teh čet itn zanikati načelo državne suverenosti, ki ga spoštujejo povsod po svetu. Spodkopavanje suverenosti pa ni upravičeno, kadar se ljudstvo neke socialistične dežele svobodno odloči, da bo njegov socializem drugačen od socializma nekje drugje."
Predsednik češkoslovaške vlade Černik je s svojimi sodelavci v začetku tedna obiskal Moskvo, kjer je z vodilnimi sovjetskimi predstavniki razgovarjal o gospodarskih vprašanjih ter podpisal poseben sporazum o gospodarskem sodelo vanju.
Velike proslave tržaških Slovencev
Zadnjo nedeljo so 'imeli tržaški Slovenci kar dve pomembni spominski slavnosti — ob spomeniku pri Bazovici so se poklonili širim rojakom, ki so pred 38 leti padli kot prve žrtve fašizma, v Dolini pa so obhajali 90-letn'i jubilej ustanovitve slovenskega prosvetnega društva »Valentin Vodnik ; obe prireditvi pa sta izzveneli kot del vsenarodne manifestacije od letošnji 25-letnici vstaje primorskega ljudstva, katere se bo slovenski narod z veliko proslavo spominjal prihodnjo nedeljo v Novi Gorici.
Na spominski slavnosti ob spomeniku bazoviškim žrtvam je kot predstavnik združenj protifašističnih borcev govoril Mirko Kapelj, ki je prikazal Bazovico kot simbol enotnosti, kajti »na tem mestu je bila prižgana plamenica, ki je razsvetila vso deželo v velikem protifašističnem boju". Ko se je potem spomnil zmage nad fašizmom, je govornik poudaril, da je bil s tem uresničen tudi sen štirih mučenikov iz Bazovice. »Vendar pa ne v celoti, kajti prava svoboda m samo v tem, da lahko govorimo jezik, ki nas ga je mati učila, da imamo svoje šole, da lahko gojimo našo pesem. Se marsikaj je potrebno za »o, da bomo zares tn v celoti enakopravni ljudje, v celot, 'izenačeni z državljani večinskega naroda, države, v kateri živimo. Zato pa ni dovolj, da čuvamo pridobitve, k„ ,.h že uživamo, ni dovolj, da nenehno bdimo nad tem, pridobitvami, še naprej se moramo složno kot nekoč bojevati za dosego vseh tistih pravic, k, nam pripadajo in ki jih predvideva republiška ustava m list,na
Zvezni prezident Jonas
bo uradno obiskal SFR Jugoslavijo
Na povabilo predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita bo zvezni prezident Franz Jonas s soprogo v dneh od 30. septembra do 5. oktobra na uradnem obisku v Jugoslaviji. S tem bo vrnil obisk predsedniku Titu, ki je lani februarja v spremstvu svoje soproge ter visokih jugoslovanskih predstavnikov uradno obiskal republiko Avstrijo.
Obisk najvišjega reprezentanta naše države v sosedni državi bo zunanji izraz dobrih in prijateljskih odnosov, ki vladajo in se še naprej utrjujejo med obema deželama. Tega razvoja se iskreno veselimo tudi koroški Slovenci, po eni strani kot lojalni državljani Avstrije in po drugi strani kot pripadniki naroda, katerega matica živi v Jugoslaviji.
Svoje zadovoljstvo ob razvoju avstrijsko-jugoslovanskih odnosov pa izražamo koroški Slovenci še posebno zato, ker smo prepričani, da bo tak razvoj vplival tudi na obravnavanje in reševanje še vedno odprtega manjšinskega vprašanja. To toliko bolj, ker med lanskoletnim obiskom jugoslovanskega predsednika v Avstriji ni bila le s priznanjem poudarjena funkcija povezovanja, ki jo manjšine izpolnjujejo med obema sosednima državama, marveč je bilo z avstrijske strani še izrecno zagotovljeno, „da bodo kulturne in gospodarske težnje manjšin v sporazumu z njimi deležne stalnega pospeševanja".
Torej upravičeno pričakujemo, da bo med bližnjim obiskom zveznega prezidenta Jonasa v Jugoslaviji pri avstrijsko-jugoslovanskih razgovorih na najvišji ravni beseda tekla tudi o problemih slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Že zdaj pa izražamo v tej zvezi predvsem upanje, da rezultat ne bo samo obljuba in zagotovilo, marveč da bodo lepim besedam sledila tudi ustrezna dejanja.
■
m.
■
■
■
■
Spet novi načrti za mir
Senator Mike Mansfield, vodja de- deležna primernega priznanja. Je pa mokratske večine v ameriškem sena- seveda veliko vprašanje, ali bo taka tu, je predložil nov načrt, ki naj bi »rehabilitacija" v tako kratkem času pomagal doseči konec vojne v Viet- res še uspela, zlasti, ker tudi John-namu. Ker je senator Mansfield mne- sonova pobuda, da bi se še enkrat nja, da so pariški pogovori med Arne- sestal s sovjetskim premierom, ni ro-riko in Severnim Vietnamom le malo dila zaželjenih sadov, napredovali, je predložil „novo ameriško pobudo za razumen mir“, ki naj bi obsegala naslednje tri ukrepe:
■	Ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, ki naj bi mu sledila popolna ukinitev ognja in zamrz-njenje sedanjih vojaških položajev.
■	Pogajanja med bolj široko zasnovano »saigonsko vlado nacionalne unije" in fronto narodne osvoboditve Južnega Vietnama, ki naj bi potekala vzporedno in koordinirano
V bivšem taborišču Dachau:
Spomenik žrtvam nacizma
V navzočnosti nekaterih jetnikov in zastopnikov odporniških gibanj iz 23 držav so zadnjo nedeljo odkrili v bivšem nacističnem koncen-z ameriško-vietnamskimi pogovori v fracijskem taborišču Dachauu spo-
Parizu.
■ Sklicanje ženevske konference ali razširitev sedanjih pariških pogovorov.
Glede zadnje točke svojega pred
menik vsem žrtvam tega zloglasnega morišča.
Za postavitev takega spomenika so se organizacije bivših internirancev domenile že pred dvanajstimi
o človekovih pravicah. Zato je tako kot v preteklosti potrebna najširša enotnost med vsemi dobrohote-čimi ljudmi, še nadalje je potrebna čvrstitev protifašistične enotnosti. Kajti le tako lahko z zaupanjem gledamo v prihodnost z vedrim obrazom, le tako lahko pričakujemo, da bo nekega dne zares človek človeku brat."
Svoj veliki dan je v nedeljo doživela tudi Dolina, ki se je spominjala ustanovitve prosvetnega društva pred 90 leti, časa, ko je ljudstvo na velikem dolinskem taboru izpričalo svojo narodno zavest, katero je potem gojilo v svojih srcih, jo posredovalo novim rodovom in potem tako mogočno izpričalo v narodnoosvobodilni borbi z množično vstajo pred 25 leti.
Kot govorniki so se na prireditvi zvrstili predsednik jubilantnega društva »Valentin Vodnik" Ladi Kocjan, Vojko Kocjančič, župan dolinske občine in deželni svetovalec Dušan Lavriha, predsednik Slovenske prosvetne zveze v Trstu dr. Robert Hlavaty ter Vlado Golob kot predstavnik Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije. Vsi so naglasili pomen prosvetnega delovanja med slovensko narodno skupnostjo v Italiji, saj Slovenci prav s to dejavnostjo vedno znova izpričujejo svojo narodno zavest, svojo ljubezen in zvestobo materinemu jeziku.
Jubilejno prireditev je obogatil pester kulturno-prosvetni spored, pri katerem so sodelovali številni pevski zbori in drugi ansambli.
loga je Mansfield mnenja, da bi mo- cev aomemie ze prea uvanu,*™ ,. rali najti neko obliko »širšega med-	vendar je do realizacije prtslo
narodnega sodelovanja", ob katerem šele letos, ko so bila zbrana tudi naj bi našli rešitev za Vietnam, hkra- potrebna sredstva. Načrt za spoti pa okrepili neodvisnost in varnost menik je kot zmagovalec posebne-Vietnama, Kambodže, morda Tajske gQ mednarodnega natečaja izde-in drugih dežel jugovzhodne Azije. |a| jugoslovanski kipar Nandor Predlogi senatorja Mansfielda, zla- G|jd ki je Q tem svojem delu izja-sti kolikor je v njih govora o ta- , da . hofd v sku|pturo strniti kojšnji ustavitvi bombardiranja Se- '	,	, K ».	■
vernega Vietnama, so naleteli na raz- >pljenje, lakoto, bodečo z,co m
meroma pozitiven odziv tudi v vrstah severnovietnamske delegacije v Parizu. Sploh je v zadnjem času slišati vesti, po katerih naj bi se na pariških razgovorih kazali prvi kon-
strahotni zadah, ki je prihajal iz krematorijskih peči, skratka vse, kar je taborišče Dachau predstavljalo za tiste, ki so bili v njem zaprti".
Pri spomeniku, ki je bil postav-
kretnejši znaki določenega zbližanja s|jen sredj nekdanjega »Apell-ali približanja stališč, čeprav — vsaj ;atza»( gre za 15 metrov dolgo
na zunaj se se le no na a jujejo ^ metrov visoko skulpturo iz je-medsebojne obtožbe.	. ,	.	,	, .	. ,	.
Vsekakor pa je nova pobuda sena- kla »" br°"a' kl Podstavlja izmuce-torja Mansfielda zanimiva v zvezi z na človeška trupla, ujeta v mrežo glasovi, da namerava ameriški pred- bodeče žice. Na eni strani nosi sednik Johnson v zadnjih dveh me- spomenik v štirih jezikih — v angle-secih svoje delovne dobe »napeti vse ščimi, francoščini, nemščini in rušči-sile“ in še pred predsedniškimi volit- n; _ svarilo »Nikoli več", medtem vami utreti pot za pomiritev v Viet- ko je na drugi strani vklesan na-namu. S častno rešitvijo Vietnam- i$. Naj w |mer ^ ki so tu skega problema si hoče Johnson baje ^ od 1933 do 1945	ker so
zagotoviti primerno mesto v zgodo-	.	.	,	,
vini, ker je očitno prišel do spozna- se uPlral' nacizmu, pomagal zdru-nja, da njegova dosedanja politika žiti živeče v obrambi miru, svobode pri zgodovinopiscih verjetno ne bo in spoštovanja".

Položaj na svetovnem tržišču
se zaradi političnih dogodkov ni bistveno spremenil
Politični dogodki prejšnje- izraz trezne in mirne presoje spekulacija ni imela položaj ga meseca — sem spada političnega položaja ter bi bil za primeren za kakršnekoli predvsem zaostritev okoli Če- hkrati znak, da mednarodni posege v mednarodno poslo-škoslovaške — so ostali brez trgovski in finančni krogi ne vanje. Vendar je slišati mne-vidnejšega vpliva na medna- računajo z nadaljnjo zaostrit-rodne trge. Sicer je ponudba vijo politične napetosti in z blaga postala zadržanejša, razširjanjem krize izven seda-vendar notacije niso posko- njih okvirov. Takšno presojo
potrjuje tudi dejstvo, da ni prišlo do paničnih nakupov, da ni bilo vznemirjenosti na terminskih trgih in da tudi
čile, pri nekaterih vrstah surovin pa so celo nazadovale. Padec cene zlata na prostem trgu proti koncu meseca bi bil
nje, da utegnejo češkoslovaški dogodki neugodno vplivati na trgovinske odnose Vzhod-Zahod in da utegne spet priti do oboroževalne tekme z vsemi političnimi in gospodarskimi posledicami.
Svetovna cena pšenice je precej nazadovala zaradi velikih zalog in dobre letošnje žetve. Svetovni problem pšenice ni toliko v pridelovanju zadostnih količin kakor v distribuciji. Sovjetska zveza prideluje 23 % svetovnega pridelka, je pa kljub temu še vedno med uvozniki pšenice. Amerika izvozi 50 % svojega pridelka, a tudi EGS razpolaga z izvoznimi presežki.
Glede riža napovedujejo strokovnjaki
dvig cene, čeprav je letošnji svetovni pridelek obilen. Severnoameriški pridelek se je povečal za 18% ter ga v pretežni meri odkupuje vlada za izvoz v azijske države, kjer je — kakor nekateri pravijo — ameriški riž najboljše ameriško orožje. Depresija na svetovnem trgu nerafiniranega sladkorja se nadaljuje. Visoke zaloge namreč pritiskajo na cene in ne dopuščajo, da bi se popravile. V državah EGS, ki so že uredile skupno tržišče za sladkor, je letošnji pridelek sladkorne pese zadovoljiv. Sovjetska zveza in Poljska sta letos obdelati manjše površine kot lani. Prihodnji mesec naj bi se sestal mednarodni svet za sladkor, ki bo razpravljal o možnosti omejevanja pridelovalnih površin sladkorne pese in zmanjšanju proizvodnje sladkorja sploh.
Na ameriških trgih so zabeležili večjo razpoložljivost bombaža, vendar se je cena kljub temu nekoliko popravila. V Avstraliji se je začela nova sezona avkcij; prve avkcije izkazujejo čvrste cene in živahno povpraševanje zlasti japonskih in britanskih kupcev.
Mednarodni trg prirodnega kavčuka je ustaljen ter se cene niso spremenile, čeprav so sovjetski kupci nepričakovano prekinili svoje nakupe. Na uvoznih trgih mehkega žaganega lesa ni zabeležiti omembe vrednih sprememb. Izvozniki pripravljajo nove ponudbe za prihodnjo sezono. Evropski izvozniki navadno čakajo na prve sovjetske ponudbe; sklenjene so bile dobave večjih količin sibirskega lesa na japonski trg.
Tržišče železa in jekla tostran in onstran Atlantika vidno kaže težnjo k porastu cen. Evropska skupnost premoga in jekla je povečala cene za gradbeno jeklo za 3 %. Dotok naročil je za 13 % večji od lanskega. Sistematične investicije omogočajo stalen po-
rast proizvodnje «n konkurenčnosti v izvozu. Ameriška vlada nasprotuje zvišanju cen jekla, ker se s tem omogoča še večji uvoz, zlasti iz Japonske in Zahodne 'Nemčije.
Na trgu osnovnih barvastih kovin so zabeležena normalna nihanja pri dokaj ustaljenem tržnem položaju. Kljub politični krizi so evropski interesenti krili samo najnujnejše potrebe. Pri bakru so se pojavile znatne razlike med notacijami. Svinec kaže očitno težnjo k porastu, nasprotno pa so cene cinka pod pritiskom. Svetovna potrošnja aluminija stalno narašča. Posebno živahno povpraševanje je zabeležila v zadnjem času Zahodna Nemčija, kjer so se povečale potrebe za alu-zlitine zaradi večjih naročil s strani avtomobilske industrije.
Za zaključek še nekaj vesti z deviznega tržišča. Svetovna banka za obnovo in razvoj je zvišala obrestno mero od 6.25 na 6,5 %. Nasprotno pa obrestna mera v ameriških bankah pada. Mednarodni položaj ameriškega dolarja je čvrst, ker se popravlja trgovinska bilanca in zmanjšuje primanjkljaj državnega proračuna. Tečaj funt šterling je padel na najnižjo intervencijsko točko in se vzdržuje samo z intervencijo angleške banke. Vzhodne valute pa so na svetovnih borzah padle za približno 20 odstotkov.
Velike sejemske prireditve
Istega dne, ko se je v Welsu na Zgornjem Avstrijskem zaključil letošnji mednarodni kmetijski sejem, se je na Dunaju začel letošnji mednarodni jesenski velesejem, kmalu pa bo sledil še letošnji jesenski jugovzhodni sejem v Gradcu.
Na mednarodnem kmetijskem velesejmu v Welsu, o katerem smo v našem listu že podrobneje poročali, so zabeležili tokrat izredno lep uspeh. To velja tako glede udeležbe (saj so našteli skupno 1,210.000 obiskovalcev!) kakor tudi glede poslovnih zaključkov. Posebno živahno zanimanje so vzbujale razstave, ki so bile posvečene posameznim vejam kmetijstva. Sicer pa se je sejemska prireditev v Welsu
Ne moreš istočasno z bogatim in revnim
Takoj po zaključku evharističnega kongresa v kolumbijski prestolnici Bogota, verske svečanosti, katere se je udeležil tudi papež Pavel VI., se je v mestu Meddelin začela škofovska konferenca Latinske Amerike. Na tej konferenci obravnavajo stališča katoliške cerkve do družbeno-političnih razmer v deželah Latinske Amerike in tudi do nekaterih pojavov v sami cerkvi, kjer sta v zadnjih letih prišli do izraza dve struji, in sicer struja višjih cerkvenih predstavnikov, ki so bolj na strani oblasti, ter struja predvsem mladih duhovnikov, ki se postavlja na stran revnih slovej in ki napoveduje, v nekaterih primerih pa tudi že izvaja nekakšno revolucijo proti krivicam, katerih žrtve so milijoni revnih ljudi.
Če bi hoteli dati sliko dežele, v kateri ta konferenca zaseda, sliko, ki bi bila v precejšnji meri veljavna tudi za druge dežele Latinske Amerike, bi mogli reči, da je ozračje moreče in napeto, da milijonom kmečkih ljudi in proletarcev grozi še hujša beda in da je težko govoriti o tem, kaj prinaša Latinski Ameriki jutrišnji dan, ko se bo prebivalstvo Latinske Amerike, ki šteje danes okoli 250 milijonov, že v tem stoletju pomnožilo na 600 milijonov in da bo v prvih treh desetletjih prihodnjega stoletja doseglo že eno milijardo.
Razmere so torej takšne, da so se odgovorni cerkveni krogi odločili za škofovsko konferenco, da bi našli kakršenkoli izhod iz stanja, v katerem se nahaja Latinska Amerika in katoliška cerkev v njej.	v
NajvTsji predstavniki katoliške cerkve v Latinski Ameriki se sedaj bavijo z vprašanjem, kako vrniti cerkvi milijone ljudi, ki so formalno sicer še katoličani, resnično pa na pol „pogani“; kako izkoristiti svoj položaj, da bi je družba, bolje povedano, da bi. je milijoni teh »pol katoličanov“ ne zapustili. Dejstvo je namreč, da se je cerkev doslej v pretežni meri držala oblastvenih krogov in ljudi, ki držijo vse bogastvo v svojih rokah. S tem pa je izgubila zaupanje milijonov kmetov in delavcev, ki žive v skrajni bedi.
Vendar je treba priznati, da ni vsa katoliška cerkev v Latinski Ameriki ostala na dosedanji »liniji". Vrsta mladih duhovnikov se je uprla svojim predstojnikom in se postavila na stran bednih množic in ko ni šlo drugače, so nekateri mladi duhovniki slekli talar in namesto brevirja vzeli v roke brzostrelko. Najbolj značilen primer je znani duhovnik-upor-nik Camilo Torres, ki se je uprl svojemu škofu in odšel v partizane, kjer je tudi padel. Ca-milo Torres je eden najbolj popularnih latinskoameriških junakov; s svojim zgledom je potegnil za seboj številne katoličane, celo duhovnike, tako da se je v katoliških krogih ustvarila posebna struja, ki nosi njegovo ime.
In teh „camilistov"	je vedno več. Eden	izmed	teh, duhovnik Carlos	Zaffarone, ki ga
je škof zato suspendiral,	je na vprašanje, ali	se ne	bi dale razmere urediti po mirni poti,
odgovoril: »Mirna revolucija je podobna levu-vegetariancu. Samo brzostrelka more dati narodom svobodo in pravico."
S takimi in podobnimi problemi se bavijo škofje na svoji konferenci. Kardinal Antonio Samore, ki je nekakšen papežev glasnik na tem zasedanju, je v^zvezi s temi tokovi v krogih katoliške cerkve in o konferenci dejal: „A li bo Meddelin prišel v zgodovino, ali pa bomo njegovo ime morali črtati z zemljevida. Vsi se zavedamo težkega stanja in zato moramo zgraditi nekaj trdnega, novega, kajti sicer nas bo svet Latinske Amerike preklel."
Kardinal Camara, nadškof v brazilskem	mestu	Recife, ki je znan po	svoji teorijii, »nasilje teologije“, pa je v	zvezi s tem izjavil:	»Pokoril se bom papežu in	ne bom več pri-
digal nasilja s strani tlačenih. Vendar pa hkrati zahtevam, da se preneha tudi ^nasilje oblasti. Ustanovil bom gibanje moralnega pritiska. Iskali bomo stike ne le s katoličani, pač pa z vsemi ljudmi dobre volje, z vsakomur, ki hoče, da pride do družbenih sprememb. Toda ne s počasnim spreminjanjem razmer, pač pa z naglo in korenito spremembo sedanjega stanja."
Na škofovski konferenci vladajo različna stalisca. Vsa so za »nekaj novega , toda na različne načine. Zal pa je obisk papeža Pavla VI. ublažil upornega duha kardinala Camare in tistih, ki so na njegovi strani. S tem pa cerkev ne bo mogla pridobiti na svojo stran camilistov in drugih upornih krogov v sami cerkvi, to je tistih napredno usmerjenih krogov, ki so ubrali pot odpora na eni strani proti oblastem in izkoriščevalcem, na drugi pa tudi proti dosedanji nazadnjaški uradni cerkvi.
na tem področju tudi že razvila v največjo tovrstno demonstracijo v okviru EFTA oziroma zavzema po velikosti tretje mesto med kmetijskimi sejmi v zahodni Evropi.
Tudi letošnji jesenski velesejm na Dunaju smo v našem listu že obširneje predstavili. Na otvoritveni slavnosti minulo nedeljo so posamezni govorniki naglasili pomen te prireditve tako za domače avstrijsko gospodarstvo kakor tudi za mednarodno gospodarstvo, saj je ravno Dunaj že po svoji geografski legi poklican, da služi predvsem gospodarskemu sodelovanju med Vzhodom in Zahodom. Minister za trgovino Mitterer je ob tej priložnosti naglasil, da ima in bo imela Avstrija vrata svojega gospodarstva odprta na vse strani, ker hoče svoje odnose z vsemi državami ohraniti in še poglobiti. Kakor že prejšnji mesec ob otvoritvi sejma v Celovcu je minister Mitterer tudi zdaj zavrnil kritike na račun avstrijskih gospodarskih stikov z vzhodnimi deželami ter izrecno poudaril, da se Avstrija trgovini z Vzhodom noče in ne more odpovedati. Že prvi dan so na dunajskem velesejmu zabeležili več kot 100.000 obiskovalcev.
Jesenski sejem v Gradcu bo letos od 28. septembra do 6. oktobra, toda razstavni prostor je že več tednov v celoti oddan. Sploh vlada za jesensko jugovzhodno sejemsko prireditev v Gradcu takšno zanimanje, da v nekaterih strokah 30 odstotkov interesentov ni več dobilo razstavnega prostora. In to kljub temu, da je s pomočjo stroge koncentracije strok uspelo število razstavljalcev še povečati ter razstavno površino znatno razširiti. Letos bodo na graškem sejmu spet zabeležili veliko mednarodno udeležbo, saj bo v okviru sejma sodelovalo 28 držav, poleg tega pa se bo 12 držav v »Dvorani narodov" predstavilo še z uradnimi kolektivnimi razstavami.
Proračun Slovenije
Republiški proračun SR Slovenije naj bi po predlogu v prihodnjem letu obsegal 556,54 milijona din, to bi bilo za 13 odstotkov več kot v letošnjem proračunu, ki vključno naknadnih sprememb znaša 493,97 milijona dinarjev.
Od skupnih sredstev naj bi bilo po predlogu namenjenih za znanstveno dejavnost 33,25 milijona din, za kulturno dejavnost 32,35 milijona, za socialno skrbstvo 92,65 milijona, za zdravstveno stanje 2,89 milijona, za državno upravo 260 milijonov in za dejavnost družbeno političnih organizacij 20,7 milijona din. Za negospodarske investicije bi bilo po republiškem proračunu za prihodnje leto namenjenih 68,38 milijona din, za gospodarske posege 10.84 milijona, vlaganja v rezervni sklad bi znašala 11 milijonov, proračunske obveznosti 12,5 milijona, proračunska rezerva in dopolnilna sredstva pa po 6 milijonov dinarjev. —
Lani v Sloveniji opravljena dela pri zidavi stanovanj v družbenem sektorju so dosegla vrednost 377 milijonov dinarjev. Dokončanih je bilo skupno 5352 stanovanj, skupna površina pa je dosegla 273.275 m2. Največ je bilo zgrajenih dvosobnih stanovanj, in sicer 2358.
o si imeo) svetu
BONN. — Po uradnih vesteh je zahod-nonemški državni predsednik Liibke baje pripravljen, da predčasno poda ostavko. Njegova mandatna doba bi trajala pravzaprav še do septembra prihodnjega leta, vendar je govora o tem, da bi Liibke odstopil že prihodnjo pomlad. V uradnih krogih utemeljujejo morebitni predčasni odstop z dejstvom, da bi volitev novega prezidenta po končani mandatni dobi sovpadala s političnim bojem, ki se bo prihodnje leto vnel v Zahodni Nemčiji v zvezi z novimi parlamentarnimi volitvami. Prav tako pa je bilo svoječasno slišati zahteve po predčasnem odstopu Liibkeja tudi na podlagi obtožb, ki so bile proti njemu izrečene zaradi njegove dejavnosti v nacistični dobi. Objavljeni , so bili namreč dokumenti, iz katerih je razvidno, da je Liibke sodeloval pri^ gradnji nacističnih koncentracijskih taborišč.
KAIRO. — Na področju Sueškega prekopa je prišlo minulo nedeljo do večurnega topovskega obstreljevanja med izraelskimi in arabskimi enotami. Spopad je ^zahteval večje število človeških življenj, poškodovane pa so bile tudi nekatere postojanke mirovnih sil OZN. V ponedeljek se je varnostni svet sestal na nujni seji, vendar zaradi medsebojnih obtožb med Izraelom in Združeno arabsko republiko ni sprejel nobenih ukrepov, marveč je izrazil le obžalovanje spričo človeških žrtev ter pozval obe nasprotni sili, naj strogo spoštujeta sporazum o premirju.
RIM. — Zveza evropskih pisateljev, katere predsednik je italijanski pesnik Giuseppe Ungareti, je sklenila pretrgati sodelovanje s Sovjetsko zvezo in drugimi štirimi državami, katerih vojaške enote so zasedle Češkoslovaško. V manifestu je rečeno, da ni mogoče kulturno sodelovati z državami, ki so okupirale Češkoslovaško, čeprav za to akcijo niso odgovorni zgolj pisatelji in intelektualci teh držav.
BUKAREŠTA. — Te dni je bil na uradnem obisku v Romuniji britanski zunanji minister Michael Stewart, ki je razgovarjal z vodilnimi romunskimi predstavniki. Obravnavali so odnose med obema državama ter aktualne mednarodne probleme. Minister Stesvart je izjavil, da je hotenje po boljšem razumevanju med Vzhodom in Zahodom z invazijo na Češkoslovaškem doživelo udarec, vendar je še vedno pomembno, kjer je le mogoče krepiti stike med tema dvema stranema.
LIMA. — Konferenci medplanetarne unije, ki zaseda v Peruju, je bil predložen osnutek resolucije o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Osnutek resolucije nasprotuje vmešavanju v notranje zadeve drugih držav in vojaški intervenciji ter izraža podporo resoluciji OZN proti vsakemu vmešavanju. Od parlamentarcev vseh držav zahteva med drugim, da podpro resolucijo OZN in da se postavijo po robu vsakemu poskusu, katerega namen je vmešavati se v notranje zadeve drugih držav. Kot primer takega vmešavanja so na konferenci omenili zadnje dogodke na Češkoslovaškem in vojno v Vietnamu, zastopnik Paname pa je za »sramoto za vso^celi-no“ označil tudi navzočnost in vmešavanje Amerike v Panami.
KOROŠKA BELA. — V okviru krajevnega praznika v Koroški Beli pri Jesenicah so v nedeljo odkrili spominsko ploščo dr. Mateju Potočniku, zgodovinarju in borcu za pravice Slovencev ob severni meji. Dr. Potočnik se je rodil v Koroški Beli, kot pedagog pa je Služboval v raznih krajih Slovenije. Pisal je šolske knjige, izdelaj pa je tudi prvi narodnostni zemljevid Koroške, ter napisal dve knjigi v Vojvodini Koroški.
ŽENEVA. — Izršni odbor lige Rdečega križa je na svojem zasedanju ugotovil, da na svetu še vedno trajajo oboroženi spopadi, vojne in nasilja. Liga je slovesno zahtevala od vseh držav, da narede temu konec in se odrečejo dejanjem, ki vključujejo uporabo sile proti neodvisnosti drugih narodov. V resoluciji zahteva liga od vseh organov Rdečega križa, naj se lotijo pozitivne in sistematične akcije za ohranitev miru v svetu.
PARIZ. — Zahodnonemški zunanji minister in vicekancler Willy Brandt je bil na obisku pri francoskem zunanjem ministru Debreju. Oba ministra sta razpravljala predvsem o evropskem položaju, ki je nastal po vojaški intervenciji varšavskega pakta na Češkoslovaškem. Prav tako je bilo na dnevnem redu vprašanje EGS in vstop Velike Britanije v to skupnost, hkrati pa je obisk veljal tudi pripravam na obisk predsednika de Gaulla, ki se bo 27. in 28. septembra v Bonnu sestal z zahodnonem-škim kanclerjem Kiesingerjem.
TEHERAN. — Predsednik iranske vlade Hoveida je pozval vse države sveta, naj pomagajo graditi 303 vasi, ki jih je porušil nedavni katastrofalni potres v vzh. Iranu, kjer je ostalo brez strehe več kot 90.000 ljudi.
v-exvc/n>u?
OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA:
„Naša začetnica”
Nova knjiga za dvojezične šole
Letna razstava v
Domu umetnikov
Pri avstrijski Zvezni založbi za pouk, znanost in umetnost na Dunaju (Osterreichischer Bundesverlag) je izšla „Nova začetnica". Knjiga je namenjena otrokom, ki obiskujejo prvi razred dvojezičnih ljudskih šol na Koroškem; pomagala jim bo pri učenju začetnega branja in pisanja ter jih prvikrat seznanila s preprostimi jezikovnimi umetninami.
Izid knjige, kakršna je »Naša začetnica", mora razveseliti otroke, z njimi vred pa tudi starše in učitelje. Otrokom bo ob pomoči učiteljev in zanimanju staršev za njihovo delo usmerjala prve korake od domačega koroškega narečja do vsem Slovencem skupnega knjižnega jezika, ki je plod štiristoietnega kulturnega življenja našega naroda.
Ljubezen in spoštovanje do materinskega jezika je trden temelj, na katerem človek gradi svojo osebnost, kulturo, znanje, pa tudi spoštljiv odnos do naroda, med katerim živi in dela. Zato je plemenita naloga staršev in učiteljev, zlasti tistih, ki uče na dvojezičnih šolah, pouk materinskega jeziika.
Avtorji so v knjigi uporabili sin-tetično-analitično metodo začetnega bralnega pouka. Ta metoda se je v stoletjih izoblikovala kot najprimernejša in najbolj uspešna ter sloni na sodobnih spoznanjih o razvoju otrokove duševnosti. V začetku bo učitelj obravnaval obe tiskani črki, veliko in malo, največ uporabljal male črke, ki so v rabi najpogostejše. Sredi leta se bodo tako otroci naučili brati in tiskati vse velike in male črke ter prešli od branja z večjimi črkami napisanih besed in stavkov do branja sestavkov v ustrezni velikosti črk. Postopoma, kakor jim bodo postajali domači simboli jezika in bodo znali ■povezovati jih v pojme, bodo otroci odkrivali stvari — osebe, predmete, živali — njim morda že davno znane iz domačega okolja, ki pa jim jih bo sposobnost branja prikazala v novi, jasnejši podobi.
Otrok živi danes v svetu televizije, živahnega prometa, obkrožajo ga svetlobni in drugi napisi in opozorila, kar vse prinaša s seboj vse večja industrializacija in napredek sodobnega sveta. Zato je važno, da je knjiga napisana tako, da
e8“
Dilema moderne literature se je pokazala tudi na »Profilih 68 v Št. Vidu ob Glini. Uspeh tega srečanja je bil malenkosten, če že nočemo reči porazen. Verjetno leži vzrok tudi v tem, da se je od tega zasedanja pisateljev, pesnikov in kritikov več pričakovalo. Škodovala pa je vsekakor natrpanost programa, ki n/i omogočala, da bi se razvila daljša diskusija o moderni literaturi. Vsepovsod danes povprašujejo po temah, tendencah in stilih moderne literature. Toda tako obsežnih problemov tudi to zasedanje ni moglo rešiti. Zato je bil čas enostavno prekratek. Tudi preudobno vodene diskusije niso prinesle uspehov. O podobnih problemih, kot je bilo o njih govora v Št. Vidu razpravlja že dolga leta mlada generaoija nemških pesnikov lin pisateljev, ki je združena v »Skupini 47".
Na zasedanju so predvsem raz-govarjali o pomenu romana za sodobno družbo in o tem, ati je mogoče zajeti v moderni literaturi res vse probleme in pojave sedanjega sveta. Mnenja so bila različna kot povsod. Zahodnonemški profesor Hans Mayer je sploh menil, da je ■roman zgubil svoj pomen; to je utemeljil s tem, da roman ne zajame več resnične situacije. Toda ali ima roman ta namen in v koliki meri ima takšen namen? Mayer be-
učitelji in starši ob njej lahko izkoristijo otrokove izkušnje, ki si jih je deloma pridobil že v predšolski dobi, ob knjigi pa jih neprestano bogati. Vsebina »Naše začetnice" temelji na spoznavanju življenja, ki otroka obdaja, obenem pa mu omogoča kar največjo aktivnost in individualno delo z njim.
Za izpopolnjevanje branja v prvem razredu so res na mestu oblike, način dela, do katerega učitelju utirajo pot najnovejša dognanja o otroku. In tak način dela prav ta knjiga podpira. Besedilo od začetka do konca ponazarjajo, oživljajo pomagajo razumevati razne barvne slike, ki bodo učencem približale praktični smisel napisanega. Otrok bo želel izvršiti dejanje, ki ga opisuje sestavek; poskušal si bo osvojiti dobre navade ljudi, o katerih bere; zavestno se bo vključeval v življenje, si bistril razum, plemenitil čustva, oblikoval svoj odnos do oseb, živali, sveta, ki ga obdaja in ga vidi v podobi in besedi.
Sestavki v drugem delu »Naše začetnice" so dobro izbrani, prisrčni, s komaj zaznavno rastočo zahtevnostjo. V njih se prepleta vse, kar otroka v tej življenjski dobi zanima in privlači. Slike od prve do zadnje strani v knjigi so take, da neposredno poglabljajo spoznanja, pridobljena v bralnem procesu, pomagajo k razumevanju smisla in razgibavajo osebni čustveni odnos mladega bralca do vsebine.
»Naša začetnica" je zares knjiga naših najmlajših. Prikupna, živopi-sana in lepa po zunanji podobi, pestra in življenjska po vsebini, Kateri otrok, pa tudi kateri oče ali mati bi se je ne razveselila, saj bo ob učiteljevi pomoči varno vodila otroke od začetnega branja in pisanja v njim še neznani miselni in
čustveni svet, v svet znanja, resnice in lepote.
Ob izidu te knjige je treba vsekakor izreči priznanje in zahvalo predvsem delovni skupnosti pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika Rudolfa Vouka. Pri sestavljanju so sodelovali še Terezija Lausegger, Johan Millonig, Mirko Srienc, Friedrich Tauschitz, Herman Velik in Josef Wigoschnig, ilustracije pa je napravil Adalbert Pilch. Zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju je »Našo začetnico" odobrilo za uporabo na 1. stopnji dvojezičnih ljudskih šol na Koroškem. Knjigo dobite v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse.
V sredo so otvorili v celovškem Domu umetnikov letošnjo letno razstavo Umetnostnega društva za Koroško. Ta razstava je tretja večja kolektivna razstava v letošnjem letu, ki jo prireja društvo. Vigredi je društvo v sodelovanju s podobnimi društvi v Furlamji-Julijski krajini in v Sloveniji priredilo v Vidmu razstavo Intart. Intart — razstava naj bi svoje doprinesla k dobremu sodelovanju treh dežel. Umetnikom pa je nudila priložnost, da se spoznajo, navežejo stike in v medsebojni diskusiji najdejo nove oprijeme za umetniško ustvarjanje. Junija je Umetnostno društvo za Koroško priredilo razstavo »Ročne ris-
Kiparski simpozij se je končal
V	soboto 31. avgusta se je končal letošnji kiparski simpozij „Forma viva“ v Kostanjevici na Krki. Ob uradnem zaključku kiparskega simpozija so v Kostanjevici odkrili spomenik jugoslovanskim partizanom, ki ga je ustvaril romunski kipar Eugen Ciuca. Slovesnosti so se udeležili tudi ugledni gostje iz Ljubljane dr. Jože Brilej, dr. France Hočevar, Miloš Poljanšek in Radko Polič ter člani upravnega odbora mednarodnega kiparskega simpozija s predsednico ing. Vilmo Pirkovič na čelu. Ciucova skulptura iz lesa, v katero je vpeto kamenje z vklesanimi znamenji in kovano hrastovo listje, je darilo temu mestu.
Letošnje delovanje simpozija je bilo nad vse uspešno. Za galerijo na prostem so namesto predvidenih šestih skulptur umetniki ustvarili kar enajst skulptur. Za Gorjupovo galerijo, kateri so dela simpozijev v prvi vrsti namenjena, so ustvarili štiri skulpture. Pripravili so dve samostojni razstavi in sicer razstavo del Eugena Ciuca in Bogosava Živkoviča, v soboto 7. septembra pa je v Lamutovem likovnem salonu razgrnil svoje risbe in postavil skulpture Peter Jovanovič, kipar naivec iz Žetine v Poljanski dolini.
V	svojem nagovoru je predsednica upravnega odbora mednarodnega kiparskega simpozija inž. Vilma Pirkovič o poslanstvu kulture dejala: „Nemirni časi, v katerih živimo, so polni velikih nasprotij. Človeštvo je doseglo ogromen tehnični in znanstveni napredek, življenjski standart civiliziranih narodov se dviga v neslutene višine, sleherni posameznik in sleherni narod si prizadeva doseči čim višjo materialno raven, vsakdo se peha, da bi dosegel materialno blagostanje, kot da bi bila to sreča in smoter našega življenja. Istočasno pa preveva tako posameznike kot vse narode in celotno človeštvo globok nemir. Današnji časi so polni napetosti in negotovosti, kakšna bo prihodnost. Sedanji čas je poln krivic, brutalnega izkoriščanja in uničevanja posameznikov, narodov in ras, nasilnega odvzemanje svobode, vojnih grozot, gaženja osnovnih človečanskih pravic. Človeštvo se vse bolj zapleta v protislovja, iz katerih včasih že komajda vidimo izhod. Osnovno vodilo slehernega posameznika v teh težkih časih naj bi bilo: biti in ostati človek, človek v najplemenitejšem in najglobljem pomenu. In prav umetnost je ena izmed tistih silnic, ki nam pomagajo, da ostanemo dosledni in zvesti idealom, da negujemo v sebi vse, kar je dobrega in plemenitega, da živimo svoje življenje častno in pošteno, da damo iz sebe vse najboljše, kar je v nas, da izpolnimo svoj dolg do samega sebe, do naroda, do človeštva.“
Med norimi knjigami
Že več kot sto let posveča nemška založba Langenscheidt svojo dejavnost izključno izdajanju slovarjev in pripomočkov za učenje jezikov. Izdaje te največje tovrstne strokovne založbe na svetu so ustrezne, temeljite in moderne. O tem pričajo tudi njene najnovejše publikacije, izmed katerih bi posebej omenili le naslednje tri:
PRAKTIČNI UČBENIK češkega jezika je po zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem postal morda še bolj „aktualen“, vendar ga je založba Langenscheidt izdala z drugim namenom in iz drugega razloga. Odnosi med Vzhodom in Zahodom se kljub eni ali drugi trenutni zaostritvi čedalje bolj razvijajo in je torej razumljivo, da narašča tudi potreba po ustreznih slovarjih in pripomočkih za učenje jezikov predvsem sosednih narodov. Tej potrebi je založba Langenscheidt zadostila tudi svoječasno z nemško-češkoslovaškim slovarjem, kateremu je zdaj sledil še praktični učbenik češkega jezika.
Učbenik je sestavil dr. Friedrich Kabesch, ki se je pri tem ravnal po sodobni učni metodi, ki temelji na praktičnih primerih iz vsakdanjega življenja. Tako je knjiga sestavljena iz 30 lekcij, katerih vsaka je posvete zaradi tega samo še dokumen- £ena posebnemu dogodku med obi-tarne teksfe.	skom pri prijateljski družini na Če-
„Profile" mislijo izvesti tudi pri- škem. Na ta način si „učenec“ tako-hodnje leto.	rekoč mimogrede osvaja potrebno
znanje o pravilih gramatike, dan za dnem bogati svoj besedni zaklad, spoznava lastnosti češkega jezika, kot je predvsem pravilna izgovorjava itd.; skratka — učbenik ni suhoparna šolska knjiga, marveč zanimiva konfrontacija z življenjsko stvarnostjo. Zato je učbenik primeren za učenje z učiteljem (n. pr. na tečajih) in tudi brez učitelja, zlasti ker si samouk lahko nabavi tudi še poseben „ključ“ k vajam, da se lahko sproti prepriča, če je posamezne vaje res tudi pravilno prevajal.
Poleg omenjenih 30 lekcij vsebuje knjiga razumljivo tudi potrebna navodila za uporabo ter za pravilno izgovorjavo in pisanje, ob koncu pa je dodan še bogat češko-nemški oziroma nemško-češki slovar ^vseh v knjigi uporabljenih izrazov. Učbenik, ki obsega 160 strani, stane 9,80 marke.
POPOTNI SLOVAR je nova vrsta slovarjev, ki jih je začela izdajati založba Langenscheidt. Med prvimi zvezki te zbirke je slovar, ki je namenjen tistim, ki potujejo v Italijo. V eni knjigi sta zajeta oba dela: ita-lijansko-nemški in nemško-italijanski, pri čemer je razumljivo, da je vsakemu italijanskemu geslu dodan tudi fonetični zapis za pravilno izgovorjavo oz. je naveden pravilni naglas. Skupno obsega slovar okoli 30.000 gesel, ki so posebej tako izbrana, da bo koristnik v knjigi našel predvsem vse tiste izraze, ki mu bodo koristili
be in akvareli". Razstava se je močno naslanjala na tradicijo.
Letna razstava je sestavljena iz del umetnikov, ki so jih le-ti ustvariti preteklo leto. Dela ne izbere društvo, temveč umetnik sam. Razstava nudi lep pregled domače umetnosti. Na razstavi je zastopanih 44 umetnikov, ki razstavljajo skupno 116 del. Med umetniki je tudi 13 gostov, ki prvič razstavljajo v okviru tega društva. Ti se potegujejo za sprejem v Umetnostno društvo za Koroško. S svojimi deli pa hočejo dokazati zrelost in razvojno pot, ki so jo prehodili.
Tako ni čudno, ako na razstavi srečujemo znana limena poleg manj znanih ali sploh neznanih imen. S tem, da so letos povabili k sodelovanju toliko mladih umetnikov, je postala letna razstava zanimivejša. Mladim umetnikom pa se je na ta način omogočilo, da se predstavijo javnosti, kar ni vselej lahko. Mnogokrat morajo mladi umetniki najeti posebne prostore in jih tudi drago plačevati, kar je zanje čestokrat velika obremenitev. Širo-kogrudnost pa odgovarja tradiciji tega društva, ki že skozi vsa leta upošteva na svojih letnih predstavah vse struje v likovni umetnosti.
Nekaj razstavljenih del je bilo videti tudi na Intart razstavi v Vidmu, kjer so Koroško zastopali med drugimi Cerjak, Lossl in Graef. Ti umetniki razstavljajo tudi na tej letni razstavi.
Umetniška vrednost razstavljenih del je letos višja od lanske. Mnogo umetnikov, ki trenutno razstavljajo v Domu umetnikov, se je uveljavilo tudi že izven Koroške. Opaziti pa se da le še kvalitetna razlika med posameznimi eksponati, Posebnost razstave so plastike Othmarja Jain-dla in Ericha Unterwegerja, ki izdeluje svoje skulpture iz teracote. Posebno sta mu uspeli deli »Relief apostolov" in »(Pridiga na gori .
Važno vlogo igra pri večini umetnikov narava. Vselej spet naletimo na olja, ki prikazujejo naravne lepote Koroške. Z različnim eksperimentiranjem in barvnimi kompozicijami najde vsak umetnik svojo pot, od katere se pogosto oddalji, h kateri pa se vedno spet povrne. To se da opaziti tudi pri Franzu Kaplenigu, ki v svojih delih prika-na potovanju po Italiji. Ravno za- zuje Ziljo in ziljskega človeka. Ta radi tega vsebuje slovar ob koncu umetnik je že veliko eksperimenti-
tudi še italijanska in nemška geografska lastna imena, števnike ter razne mere, torej izraze, ki jih vedno spet srečamo tudi na poti po tuji deželi.
Slovar je izšel v praktičnem formatu 10X15 cm, obsega 448 strani ^ od 15. do 18, ure. in je vezan v trpežen ovitek iz umet-cena znaša le 6,80 marke.
ral. Kot pa se zdi, se je tudi on povrnil k svojemu načinu izražanja.
Letna razstava 1968 bo odprta do 6. oktobra dnevno od 9. do 12.
ne snovi;
LILIPUT-SLOVAR TUJK spada v obsežno zbirko Langenscheidtovih miniaturnih slovarčkov, ki so po zunanjem videzu morda res pritli-kavčki, toda po vsebini pravi velikani. Čeprav je ta slovarček tujk »velik" le 4,8 X 3,5 cm (torej niti ne doseže velikosti škatlice za vžigalice!), pa vendar obsega 634 strani z več kot 7000 gesli. Vsakemu izrazu je dodano ustrezno pojasnilo, poleg tega pa je naveden tudi pravi naglas. Potreba po takem slovarju je čeda-
Za petdesetletnico življenja je Umetnostno društvo za Koroško pripravilo posebno razstavo svojemu članu Petru Brandstdtterju. Peter Brandstdtter se je rodil leta 1917 v Spittalu ob Dravi. V Beljaku je obiskoval tečaje prof. Rescha, ki je močno vplival nanj. V zadnji vojni se je seznanit s prot. Lobisserjem, ki ga je nagovarjal, da začne s slikanjem fresk. Po vojni se je vrnil v Spittal, kjer je v mestu samem in
Ije večja, saj se danes na vsakem ko- v okolici pretekla leta ustvaril mno-raku srečavamo z najrazličnejšimi tu- fresk. De|a pa tudi z mozaikom rimi izrazi, katerih pomen m vedno .
dovolj jasen, čeprav postajajo vedno ,|n 5 *teklom- Mocno Je Povezan z bolj sestavni del vsakdanjega življe- naravo. Vsi eksponati prikazujejo nja. V pomoč bo slovar tujk, ki bo v noravo gornje Koroške, velika ve-dvomljivih primerih dal pravilni od- £jna Qd njih so akvareli. V delih
govor.
Langenscheidtov Liliput-slovar tujk stane vezan v platno samo 1,80 marke in vezan v plastični ovitek 2,20 marke.
pride do izraza povezanost z naravo in ljubezen do harmonije in reda. Razstava ostane odprta prav-tako do 6. oktobra.

Seminar Kluba slovenskih študentov
Od 4. do 7. septembra je bil pri Prangerju na Brnci 5. počitniški seminar Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Seminar je obsegal štiri predavanja, po vsakem predavanju pa se je razvila daljša diskusija, ki je marsikaj doprinesla k boljšemu poznavanju položaja koroških Slovencev. Seveda tudi ta klubski seminar ni bil brez pomanjkljivosti. Udeleženci razgovorov so se prehitro menjali, tako da nekateri niso poznali že obravnavanih tem oziroma rezultatov diskusij. Študentom tudi ni uspelo, da bi na drobno analizirali kulturni, gospodarski in politični položaj koroških Slovencev. To velja predvsem za dvoje predavanj, posvečenim neposredno položaju na Koroškem, medtem ko sta bili ostali dve bolj načelnega značaja.
blem vključevanja študentov v obstoječe politične, kulturne in gospodarske organizacije koroških Slovencev. Predsednik ZSO dr. Franci Zwit-ter je bil mnenja, da o nekem este-blišmentu pri koroških Slovencih ni mogoče govoriti. Večina govornikov ni bila zadovoljna z obema tednikoma na Koroškem. Velik problem predstavlja možnost svobodnega izražanja misli in s tem svobodnega tiska.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Vabilo
Vse ljubitelje leposlovne slovenske besede in zlasti mladino obveščamo, da bo v ponedeljek 16. septembra 1968
literarni večer
s pričetkom ob 19.30 uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Iz svojih del bodo brali: Stanko Cajnkar, Edvard Kocbek, Ciril Kosmač, Boris Pahor, Ivan Potrč in Alojz Rebula.
Večer je namenjen vsem ljubiteljem slovenske umetniške besede in še posebej mladini.
Vsi prisrčno vabljeni!	Odbor
XT ,v	...	.	-v,	„	.	Na kulturnem področju se je poka-
Na predvečer seminarja je pnpra-	sprotmki dolgo m prišlo. To je bil	zaja potreba po koordiniranem delu.
vil kulturni referent Kluba sloven-	vzrok nadaljnjih nemirov med slo-	Zahtevalo se je širše obveščanje slo-
skih študentov literarni večer pod venskimi študenti.	venske javnosti o problemih koroških
naslovom »Kontrasti . Ta literarni Dejstvo je, da so danes problemi Slovencev. Razgovarjalo pa se je tu-Ve?vef Je dokro uspel; »Kontrasti so	mladine nasploh in še posebej pro-	df o študentskem esteblišmentu in o
prišli povsem do veljave. Preproste	blemi študirajoče mladine na vzho-	upravičenosti študentov, da se ne
kulturne prireditve, kot je bil prav	du jn na zapadu enaki. Razlikujejo	vključijo v večjem številu v kulta literarni večer, bi lahko organizi-	se Je deloma in sicer z ozirom na raz-	turne, politične in gospodarske or-
rala tudi slovenska prosvetna dru-	lično politično, kulturno in gospodar-	ganizacije koroških Slovencev.
stva. dudi ce se takih večerov ude- sko ureditev. Povsod so se študentje rv ic n	l v • l *i -l ,.-v s	.	, .	,	, v, c-j
leži manj ljudi, so kljub temu potreb-	dvignili proti tako imenovanemu	o, ° ”Kultu.rnem Pol°zaJu koroških	različnost bogatilna, kar v vsaki	spodarskega življenja koroških Sloni; na njih se obiskovalci lahko se-	esteblišmentu, proti gornji plasti, to-	govencev* je predaval na seminarju	zdravi družbi tudi je, pa koroški	vencev Na predavanju so bili zasto-
znanijo z domačo in tujo literaturo.	rej proti voditeljem družbe in proti	^lorllan Lipusch. V svojem referatu	Slovenci te različnosti ne občutimo	pam tudi ljubljanski študentje, prav-
Na literarnem večeru »Kontrasti" so	vpeljanim družbenim oblikam Prav	Je, nakaz,al kulk«rno zaspanost po na-	kot nekaj sproščevalnega, temveč kot	tako so se seminarja udeležili neka-
brali pesmi slovenskih in tujih piša-	ta esteblišment v prvi vrsti’urad-	Slk.vaseh- Lotl1 f Je v °strvem ton,u	nekaj utesnjujočega. Breme negativ-	ten prijatelji kluba iz Slovenije. Pre-
teljev H. Ogris, T. Domej in A.	nifcVo, ki se smatra za višjo in vse-	cu.dl „PlsanJa Povsem »Našega ted-	nih silnic, vseeno ali prihajajo od zu-	nocevali pa so študentje pri raznih
Brumnrk. Posebno je ugajala »Bram-	■ mogočno plast v družbi in ki krčevi-	m ,	‘n, 1Fa*sk1fga rvePert°arJa slo-	naj ah so v nas samih, nosi v pretez-	družinah na Brnci.
bovška molitev" V. Vodnika in tudi	t0 brani svoj položaj, nastopa proti	venskih ku turnih društev. Med dru-	ni men slovenski del, kar ga na dru-
..Litaniie" Borisa Pahoria.	n™;™	gim je dejal: »Seveda pri tem ne sme- gl strani sili do naravnost živčnih
le malo ali skoraj nič ne pozna vpliv na kulturnem področju in sklenili tu-lastnih narodnih komunikacijskih di resolucijo.
sredstev (tisk, radio...). S tarna- Seminarja Kluba slovenskih štu-njem nad zgodovinsko usodo ne pri- dentov se je udeležilo mnogo zastop-demo do cilja. Čeprav bi morala biti nikov političnega, kulturnega in go-
“rb"v^rwi3»“^oblit'ah*uf ™ Po3i,l’iriliLT.”'ČroSci Lodnoobrambnih i„ »moohranje-
b,Lga fivPl l„Tr Sl n. tZ	“ •" va'»ik	T«l» P* fcn,di refi.
ali nekorist teh oblik. Voditelji nove družbe pa hočejo biti študentje. Priti je moralo do odprtega konflikta. Študentski nemiri izzovejo povsod
Vabilo
Vljudno vabimo na uprizoritev drame L. Remca
»Litanije" Borisa Pahorja.
Resolucija
1 .	.	, . K . °	, Slovensko prosvetno društvo
Slovenski študentje in izobraženci, Študentski nemiri izzovejo povsod	Bilka" v Bilčovsu
zbrani na 5. seminarju Kluba sloven- ena^o reakcijo, je menil A. Malle. skih študentov na Brnci od 4. do 8. Ta reakcija se da zajeti v nekaj toč-septembra 1968, so na podlagi raz- kah:. nev jemati jih resno, so mladi pravljanja o kulturno-političnem in ljudje; 2. študentje naj ne demonstri-družbenem položaju ugotovili: da je rai°> temveč naj študirajo; 3. kogar napredek na političnem, kulturnem vzdržuje oče oziroma država, naj ne m gospodarskem področju dosegljiv odpira usta na široko 4. samo fali— le, če se bodo uveljavili v našem de- ran* študentje imajo cas, da gredo lovanju popolnoma novi prijemi. Na- na ce^°> 5. gre za manjšino politično še kulturno in politično delo je vse nezrelih in notoričnih razgrajačev. preveč ujeto v amaterizem in zasta- Govornik je se omenil, da je za iz-rela nedinamična ideološka pojmo- kruh študentskih nemirov potreben vanja. Pogrešamo novih idej in vsa- nek neposreden povod. Taki povodi kršnega načrtovanja, ki je edino mož- 80 n. pr. vietnamska vojna, avtoritarno izhodišče za kulturni in socialni na ‘n patriarhalna ureditev univerz, napredek koroških Slovencev. Ker ki ne odgovarja več potrebam časa, osrednje organizacije v trenutni kon- '_n družbena izoliranost študentov. stelaciji ne ustrezajo interesom slo- Študentske nemire je treba jemati da-venske manjšine na Koroškem, je štu- nes nadvse resno. V interesu družbe dirajoča mladina pripravljena sode- je treba rešiti probleme, predvsem lovati samo v okviru novih in širših probleme univerz, da bodo tudi v
prihodnje služile napredku človeštva.
I
Magda
v nedeljo 15. septembra 1968 s pričetkom cb 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Gostovali bodo igralci Delavsko prosvetnega društva iz Tržiča, ki smo jih že večkrat videli na našem odru.
Društveni odbor
da uradno državno in deželno plan ranje vključuje tudi prizadevanja koroških Slovencev. Tudi iz tega vzroka bi se morala naša kulturnost zres-
V soboto 7. septembra sta v Spodnjih Borovljah obhajala Anton in Neža Smole jubilej diamantne poroke.
,	•	, iti Življenje je terjalo od obeh slav-
mti. V glavnem pa je slovenski kul- ..	J	,	...
turnik postavljen in navezan sam na- lJencev mn°9° f ev- kl Pa ,sf° l'h se, kulturne organizacije mu pri nje- Pogumno prenašala. Na mali kme-govem delu ne morejo dosti poma- f'j'> kjer se je mož bavil tudi s čev-gati. V tem okolju živi in skuša vra- Ijarstvom, sta skrbela za sedem čati ljudstvu njegov zgubljen čut za otrok, od katerih danes žive le še estetsko jezikovno izražanje.. . Sku- štirje; tiri sinove sta starša zgubila ša posredovati slovensko mišljenje skozi bolezen, nesrečo in vojno, brez vseh ozko strankarsih in ideolo- Družina Smole pa je daleč noskih začimb, ki so koroškemu clove- oko|j znanQ predvsem svoji na_ ku neozdravljivo pokvarile okus. , .	,	, , .	,	.
Mladi kulturni delavci, ki se zbirajo rodm ^vednost, m zvestobi moten-v KSŠ, KDZ, pri mladju, črpajo iz nemu )ezlku- Zaradl te zvestobe je tega življenjskega prostora. Kajti slo- v nacistični dobi tudi mnogo pretr-venska literarna tradicija na Koro- pela, vendar se kljub vsemu prega-škem je časovno odmaknjena, da pri njanju ni izneverila visokim idea-njej ni mogoče navezati, današnji lom.
rod nima nobenega realnega odnosa do nje, ne pomeni mu programa, dela, nalog."
V diskusiji se je izkazalo, da je treba najprej narediti načrt kulturnega delovanja ter najti izhod iz kul-
Svoj poročni jubilej sta zakonca Smole obhajala v 86. letu starosti in bila deležna mnogih čestitk. Tudi mi iskreno čestitamo!
I
B
SLOVENJI PLAJBERK
konceptov.	prihodnje služile napredku človeštva. Umrl je Matevž Krasnik, dolgo-
Zato predlagamo in zahtevamo:	Po predavanju predsednika Kluba	Predsednik Slovenske kmečke turnega amaterizma s pomočjo za-
1.	da	se v	smislu	boljše koordina-	slovenskih	študentov	se	je	razvila	ži-	zveze.	Pogreb	bo	danes,	petek,	ob	vestne vzgoje in organizacijskega
cije	vsaj kulturnega	dela	tedensko	vahna	diskusija.	Nakazal	se	je	pro-	3.	uri	popoldne	v	Št.	Janžu	v	Rožu.	dela. Mladim kulturnim delavcem je	Zveza	slovenskih	izobražencev
je priredila v soboto 7. septembra skupen ogled Bergove galerije v Pliberku. Vodil je prof. dr. Werner Berg sam in razlagal tematiko svojih slik.
Poudaril je, da je skušal upodo-
.	. v . ,	biti koroškega Slovenca, predvsem
treba nuditi možnost delovanja. To w Podjunčana. takšne kot delovanje bo mogoče le v prostorih, .	... v ,
kjer bodo lahko delovale neodvisne |e' v ves®*Ju .«* z°lostl- v z,vlJenJu' kulturne skupine.	k' Sa °»daja. Skupnega ogleda
V petek je predaval dr. Erich	^	Solarije	se	ie	beležilo
Prunč o revoluciji kot ideji in deja-	©k©'1 35	oseb.
nju. Nakazal je najprej nekaj zgodo- Za vodstvo se ZSI g. prof. dr. vinskih pogledov in obrazložil bese- Wernerju Bergu prisrčno zahvaljuje, do »revolucija". Sporazumevanje po- O svojih nadaljnjih načrtih misli staja danes zaradi tega težko, ker z Zveza poročati v obeh slovenskih isto besedo človek iz vzhoda razume tednikih, nekaj drugega kakor človek iz za-pada. V prvi vrsti se je treba vprašati, ali je mogoče priti do družbenih sprememb samo z revolucijo ali pa tudi z evolucijo. Diskusija, ki je sledila temu predavanju, je v neki meri razčistila poglede študentov na razmerje med manjšino in matično deželo.
venskih študentov na Dunaju. Da so igralci nastopili brez vsake nervoze, je predvsem njegova zasluga. Uspelo mu je, da je v njih
srečujeta tajnika KKZ in SPZ. Navzoča tajnika sta na to pristala. Apeliramo na nevključene kulturne or- \z siovenjega Plajberka je kar ganizacije, da glede koordinacije kul- , števi,0 dijQkov na slovenski
turnih prireditev stopijo z omenje- .	...	,	, v, ,
. •	j i t ' gimnaziji, vendar plajberska mla-
nima tajnikoma v reden kontakt.	„ } . .	.	.	...	.	. v
-» j	• ;	/•	/	drna ze dolgo m priredila kakšno
2.	da se v smislu uveljavljanja ne- , -r . •	.	.	,	,	, . . . , ,
odvisnega tiska in svobodnega mne- '9ro' Zadnl° nedell° Pa 50 se °JU- odstl’a"'1 strah pred odrsk.m, deskanja omogoči v obeh slovenskih ted- načili lin zaigrali „Teto na konju", mi. Preprost oder m scenarij sta pn-nikih svobodna rubrika. Predsednik V glavnem so igrali seveda dijaki, šla do veljave. Presenetila pa je ZSO je na to načelno pristal.	toda k sodelovanju so pritegnili tu- predvsem lepa slovenščina, ki so jo
3.	da se razdelijo finančna sred- dj mladino, ki že stoji v poklicu, govorili vsi igralci. Večjih spodrs-
stva po principu učinka in dela.	pa je ta,ko sodelovanje nadvse Ijajev ni bilo. Janko Malle je kot
4.	Obe osrednji kulturni organiza- p|odn0| ,;e dokaza! lep uspeh igre. oficirski sluga potegnil ljudi za sa-ajt naj po posebnem ključu fman- Serajnikova dvorana ni mogla bo, komaj da je prišel na oder. Do-
'omogočajo^deTovanje rieodvisnih kul-	vseh obiskovalcev. V po- bro premišljene igralske Meze in
turnih skupin.	zdravnem nagovoru je Valentin njegova komičnost so ugajale. Oba
Neodvisne organizacije kot Klub VValdhauser izrekel zahvalo vsem, poročnika, Mirko Laussegger in Pe-
} ;	-Pn,	1	..	v• I■	• _  I; 1   . 1- :  1^. W^.l,4k»...c«. cl». kil« „l„„:
DVOR
Mladje, KSŠ, ZSI, naj podvzamejo konkretne korake za uresničitev tega načrta.
Konkretni predlogi so bili stvar zaključnega razgovora.
ki so omogočili prireditev te igre. ter VValdhauser, sta bila za vlogi Feliks V/ieser pa je poudaril nuj- sicer nekoliko premajhna, toda nost kulturnega dela prav na de- kljub temu je treba izreči obema želi. Omenil je, da so zaradi kul- priznanje. Oboževano dekle je turne zaspanosti prišli v marslkate- igrala Mira Wieser. Feliks V/ieser
____________________________________ro težavo, ki pa so jo premagali, kot major in njegovi dve teti —
Hudo konkurenco dela plajberški prava in namišljena — so izzvali
V četrtek je prvi predaval A. Mal- ,mladini \ud' televizii°- Bojijo se, da mnogo smeha. Vloga tete je pri-le o »Esteblišmentu iz študentskega bo zorodl ie9a lzS'nlla kultna de- padla Mariji Laussegger. Traud. vidika". V svojem predavanju je ori- jcrvnost. Feliks Wieser je zato na- Laussegger je dobro podala vlogo sal vzroke študentskih nemirov po glasil potrebo, da ustvarijo mladi Merlatove. Dobro sta uspeli poseb-svetu. Menil je, da o izrazitih štu- z lastnimi očmi in s podporo prebi-dentskih nemirih v Avstriji ni mo- vaistva častno kulturo, da se po-goče govoriti, lahko pa govorimo o svečajo lepi knjigi, pogovorom o izrazitem študentskem nemiru rped knjigah, stilih in pisateljih, dramski slovenskimi koroškimi študenti. Ne- ,iteralwi zgodovinski navezanosti zadovoljstvo slovenskih študentov je .	.	..	„v,.	•
izzvalo podobno reakcijo kot v ve- kul urne stvarltve naSlh predm'
čini dežel — nerazumevanje in delo- kov "• ‘ n'	.	,
ma gospodarski pritisk. Medtem ko Da bi lažje dosegli te svoje cilje, mačo publiko z novo igro. K veli-so se predstavniki avstrijskih oblasti mislijo v zimskih mesecih povečati kemu uspehu so seveda svoje do-in predstavniki univerzitetnih oblasti kulturno dejavnost na vasi.	prinesli »Veseli študentje", ki so
ih	fc Igro .Tela „a konju' jo rolkal obuin>l»o .abauali do poonih noč-
venskimi študenti in njihovimi »na- H. Ogris, kulturni referent Kluba slo- nih ur.
ŠT. J A N Ž
V mali, lepo urejeni cerkvi v Dvoru sta si pred oltarjem obljubila večno zvestobo Marica Trap in Wili Moschitz. Med poročno mašo, ki jo je opravil nevestin brat, je č. g. Zadnje predavanje seminarja je Ce^ul„ govori! mladi par in svate imel F. J. Bister. Govoril je o poli- ,z	m P°dJune-
tičnem položaju koroških Slovencev. Svatje so potem spremili mladi Njegov govor je bil satirično zasno- pat v ženinov rojstni kraj v Št. Janž, van in patetično podan. Pravih pred- kjer se je v gostilni „Tišler" v vese-logov za boljše medsebojno delova- lem razpoloženju nadaljevala oh-nje koroških Slovencev na političnem cet. O priljubljenosti mladega para področju je manjkalo Sicer se je go- so pričali ifevi|rtj voščilci. Tem vošči-vornik obrnil proti frazerstvu toda ,om $6 pridruiujemo fudi mi v upa.
nekajkrat se je sam nevarno približal	,	v	,	,
^ J i i i-i ••• *vi njur da se novaporocenca kmalu
tAtrm arAhn	n \t niclnicin	nriim	* ’
no prvi dve dejanji. Tretje dejanje bi se dalo igralsko še nekoliko izboljšati. Treba bo v prihodnje tudi bolj štediti z gestami.
Upati je, da bodo mladi Plaj-beržani kmalu spet razveselili do-
temu grehu. Šele v diskusiji je prišlo do konkretnih predlogov. Spet se je najprej pojavilo vprašanje, kaj sploh hočemo doseči. Prinešenih je bilo nešteto predlogov n. pr. za ustanovitev informacijskega centra, za šolanje kadrov, za organiziranje občinskih odbornikov in za organiziranje učiteljstva. Predvsem se je razpravljalo o pomanjkanju vsakršnega koncepta tako na političnem kot na kulturnem in gospodarskem področju.
V soboto so študentje izdelali nekaj predlogov predvsem za delovanje
preselita v Št. Janž.
KOLEDAR
Petek, 13. september: Notburga Sobota, 14. september: P. sv. kr. Nedelja, 15. september: Mar. 7 ial. Ponedeljek. 16. september: Ljudmila Torek, 17. september: Lambert Sreda, 18. september: Danuarij Četrtek, 19. september: 3ožef
Dva strahova na počitnicah
Povedal vam bom dva resnična dogodka z letošnjih počitnic. Sicer nista „fanta-stična", vendar vem, da ju bo nečak Borut, Id je oba doživel, v šoli pripovedoval svojim prijateljem ali pa kar pred razredom, če bo vprašan, kako je preživel počitnice.
Prvi strah je preživela njegova mama, drugega pa sam. Takole je bilo.
Sorodiki so Borutovim staršem za štirinajst dni odstopili poletno hišico ob jezeru. Ni kaj prida večja od starinskega pastirskega klobuka, vzlic temu pa je v njej začuda veliko prostora. Ima tudi mično rezljan balkon-ček z gorenjskim nageljnom in zeleno barvane oknice, stoji pa tako blizu obale, da se ogleduje v jezeru in je gotovo sama sebi všeč.
Prvi dan se je bilo treba utaboriti. Medtem ko je očka šel k bližnjemu kmetu naročat mleko, je Borut mami pomagal spravljati živila v police in predale. Nenadoma je mama tako zakričala, kakor je Borut še ni slišal in je tudi sam prebledel. Vsa iz sebe je zaloputnila predal in odletela kot iz topa do nasprotne stene — Kaj je? — Miš .. ., je mukoma izdavila. Pri brisanju prahu v globini predala ji je živalca planila pod roko in zdaj je Borut, ki mu je že šlo na smeh, lahko premišljal, katera od obeh huje trepetata, mama ob zidu ali ujetnica v predalu {kamor jo je najbrž zvabil ščepec raztresene koruzne moke). Tedaj je vstopil očka in ujel smešno žalostni prizor. Z Borutom sta se brez odlaganja spravila na lov. Borut je nastavil vrečko, očka pa je previdno odpiral predal. Mimška je bliskoma planila vanjo, misleč, da beži v svobodo. Ko je spoznala, da je prišla iz ene ječe v drugo, je začela gristi vrečko. Borut jo je za repek potegnil iz nje in norčavo zaplesal po kuhinji; vrteč miš okrog sebe ko fračo na vrvici se je zaletel v mamo, ta pa je v resnični grozi znova zakričala in zbežala Iz kuhinje globoko užaljena. Čeprav Borut ni imel slabega namena z mišjim plesom, se je na očkov ukaz moral mami opravičiti, potem ko je zunaj miško vrgel ob tla in zakopal.
Drugi dan je mama sina poslala v precej oddaljeno trgovino s stotakom in naročilom, naj pazi nanj ko na lastne oči. — Saj nisem dojenček! se je odrezal desetletni junak, ves ponosen na svoje prve kavbojske klače. (Te so mu bile še posebno všeč zaradi zadnjih žepov, ki sta bila zanj znamenita novost.) Spravil je bankovec in zdirjal ko mlad srnjak čez drn in strn.
Na robu bližnje vasi pred staro kmečko
hišo ga je zmotila gruča ljudi. Filmska ekipa se je pravkar pripravljala na snemanje. Borut se je zastrmel v to čudo pred seboj. Mož, ki se je sukal okrog kamere in igralcev, ga je celo povabil, da se pridruži množici kot „igralec". Zdaj je Boruta neznansko prijetno dvignilo od tal in zazdelo se mu je, da plava po vesolju kot kozmonavt, dokler mu niso rekli, da je posnetek končan. Nekdo od „tilma" mu je stisnil v roko desetak in dejal, da se bo čez nekaj mesecev lahko gledal na platnu. Obšla ga je želja da bi to veselo razburjenje čimprej zaupal staršem. Tedaj se je spomnil svojega opravka in skušal nadomestiti zamudo.
V trgovini so mu pripravili blago. Ko je Kotel plačati, pa je strahoma opazil, da nima stotaka, le prisluženi desetak je prekladal iz roke v roko. Misleč, da je banko-
vec izgubil pri snemanju, je stekel tja in iskal tudi tam, kjer se zagotovo ni mudil — bankovca nikjer. Nekdo ga je našel in si ga prisvojil ...
Filmsko doživetje in stotak v žepu sta nenadoma splahnela v nič. Do kraja obupan se je po dolgem tavanju znašel doma, izjecljal zaskrbljenim staršem vse o nesreči in se razjokal nad seboj. Tedaj pa se je v maminih jezno žalostnih očeh nekaj zasvetilo: Pa si res dobro pregledal žepe? — Seveda, poglej, in obrnil je oba sprednja. — Pa zadnja dva? — Saj res! ... Udaril se je po čelu in potegnil objokovani bankovec od zadaj, kamor ga je vtaknil zaradi večje varnosti, nekaj pa zaradi prve imenitnosti. — To je naš norčavi pozabljivček..., mu je hitela mama strgati korenček v povračilo za mišji ples.
Lonček-balonček
(Nemška pravljica)
Nekoč je živela siromašna ženica, ki ni imela ničesar, da bi vrgla v lonec. Pretaknila je vse predale in predalčke in pogledala v vse omare. Slednjič je staknila ščepec moke. Stresla jo je v lonček-balonček in si skuhala močnik. Ko ga je pojedla, je lonček skrbno pomila. Nato ga je postavila na okensko polico in rekla: — Če mi ne bo pomagal ljubi bog, bom umrla od stradeža.
Žalostna je sedla v naslanjač in zaspala.
Na lonček je posvetilo sonce izza gora in ga posušilo.
Tedaj je lonček dejal: — Zdajle bom pa od-cepetal tenka-tonka, tenka-tonka.
Sonce je vprašalo: — Lonček, kam pa boš odcepetal tenka-tonka, tenka-tonka.
— Odcepetal bom na trg in bom prinesel hrane ubogi ženički.
In lonček je skočil z okenske police in odcepetal v mesto na trg. Tam je tekal med stojnicami.
Tedaj je prišel kmet s polno vrečo fižola in ni vedel, kam bi z njim.
— Lonček, je zaklical, — ravno prav si mi prišel. Zelo te potrebujem.
In stresel je ves fižol v okrogli lonček.
Komaj je lonček začutil, da je poln, je zaklical: — Tenka-tonka,. zdaj bom odcepetal. Obrnil se je in tekel k siromašni ženici.
Pobutal je na vrata in kričal: — Odpri, odpri! Lonček je tu, do vrha napolnjen!
Ženica se je zbudila, skočila k vratom in odprla. Kako se je razveselila, ko je zagledala v lončku velike, lepe fižole. Skuhala si je fižolovo juho, jo pojedla, nato pa skrbno po-
ABECEDA
Čudna stvar se je zgodila! Pedenjped si gladi brado: abeceda je shodila in prireja zdaj parado.
A se je pridružil Beju,
C je stopil s Č v korak,
D se je vzravnal ob E ju,
G je F prijel za frak. Hipoma so se vse črke poravnale na dvojice in le Z si grize brke, ker ostal je brez družice. Sam za drugimi koraka, v brk se mu smeji kazalo. „V abecedi je napaka, ena črka je premalo!“ Pedenjpedu, bistri glavi, svinčnik se kar sam poda, kot bi trenil stvar popravi: k Z zapise takle A!
Niko Grafenauer * v
mila lonček in ga postavila na okensko polico. Mislila si je: — Če se je posrečilo prvič, se bo mogoče še drugič. Nato je zaspala.
Spet je posijalo sonce na lonček in ga posušilo. Tedaj je lonček dejal: — Zdajle bom pa odcepetal v mesto in bom prinesel hrane ubogi ženici.
Skočil je z okenske police in odcepetal v mesto. Skočil je v mesnico, kar na prodajno mizo. Mesarjeva žena je stala za njo in držala v roki zajemalko, zvrhano goveje juhe. Ni vedela, kam z njo. Tedaj je zagledala lonček in zaklicala: — Ravno prav si mi prišel, in je zlila juho v lonček.
Ko je lonček začutil toplo juho, je skočil s prodajne mize in odcepetal nazaj k ženici. Pobutal je na vrata in zaklical: — Odpri, odpri, lonček je tu, do vrha napolnjen.
O, kako se je ženica razveselila. Odprla je vrata, dvignila lonček in popila toplo juho. Nato je lonček skrbno pomila in ga postavila na okensko polico, da bi se posušil.
Spet je posijalo ljubo sonce in lonček posušilo. Lonček pa je dejal: — Spet bom odcepetal. — Lonček, ljubi lonček, je vprašalo sonce, — 'kam boš odcepetal?
— Odcepetal bom k bogatemu možu in bom prinesel denarja ubogi ženički.
In res je lonček odcepetal in prišel naravnost v sredino sobe k bogatemu možu. Bogati mož je pravkar sedel pri mizi in prešteval zlatnike. Pomislite, toliko jih je imel, da ni vedel, kam bi z njimi. Tedaj je zagledal lonček in zaklical: — Ravno prav si prišel. In nasul je zlatnikov v lonček prav do roba.
Komaj je bil lonček zvrhan, je skočil na tla in zaklical: — Zdajle bom odcepetal.
— Ojej, ojej, je kričal bogati mož, ker je lonček z njegovimi zlatniki tekel proti vratom in izginil.
Lonček je pobutal na vrata pri revni ženici in klical: — Odpri, odpri! Lonček je tu, do vrha napolnjen.
Ženica je urno pritekla in odprla. Ko je zagledala rumene zlatnike, ji še na misel ni prišlo, da bi lonček pomila. Niti ga ni postavila na okensko polico, da bi ga sonce posušilo, temveč ga je urno pognala k vratom, rekoč:
—	Lonček, teci k bogatemu možu in mi prinesi še mnogo, mnogo cekinov.
Tedaj se je lonček razjezil in je zagodrnjal:
—	Seveda odcepetal bom. Pa ni cepetal k bogatemu možu, temveč je tekel na trg in se postavil pod kravo. Tu je stal tako dolgo, dokler ni krava dvignila repa in nekaj spustila
v lonček. Bilo je okroglo in ni prav nič lepo dišalo.
Ko je lonček začutil, da je do vrha poln, se je obrnil, odcepetal k stari ženici in pobutal na vrata: — Odpri, odpri, je klical, — poln lonček je to!
Ženica ga je že čakala za vrati. Ko pa je zagledala, kaj je v lončku, je bila tako jezna in besna, da je zgrabila lonček in ga vrgla skozi okno. Nobenega lončka ni imela več!
Lonček pa je odcepetal v široki svet in se nikoli več ni vrnil k stari ženici. Še danes cepeta sem in tja. Mogoče ga boš nekoč srečal bogvekje.
....................................................IM............................h m im iiiiiu n m n mil n h mn n milil mn....iiiiiiiuiuim....mu......m.....■■■minil.....imimiiii......................................................................
Ivan Cankar:
NA KLANCU
5
Tudi gostilnico je imela Mariševka, človeka pa ni bilo nikoli nobenega. Le ob nedeljah se je kdo izgubil v to veliko pusto sobo, toda ni ostal dolgo; dišalo je, bogvedi zakaj, po plesnobi, časih celo po mrličih. Gost je bil tih in plah, oziral se je po strani in je plačal in šel. Tako ni bilo naposled nikogar več. Kozarci pa so bili vsak dan pomiti, očedene so bile žlice in vilice, vsak dan je Francka pometala in brisala in pomivala. Tako je velela Mariševka in stopala je po copatah in je gledala, da se je godilo vse po njenih zapovedih. No, Francka je lahko pometala in
brisala __ zmerom je bilo vse kakor pokrito s prahom, s
Pajčino preprečeno. Celo muham ni bil zrak pogodu, nikoli ni zabrenčalo na oknu, na steni.
Časih je prišla mati iz domače vasi, ki je bila daleč onkraj hribov. Prišla je in Francka je prinesla kruha in kozarec vina in potem sta sedeli z Mariševko v veliki mračni sobi in sta šepetali, bogvedi kaj, cele dolge ure. Mati je bila babica in je bila nesla Mariševki edinega otroka h krstu — sin je bil in je umrl za ošpicami, ko je bil komaj tri leta. Zdaj je imela mati malo zaslužka; druga babica je bila v trgu, mlajša, bolj debela in zgovornejša in ljudje so jo rajši klicali. Mati je gledala časih od daleč za njo •n njen pogled je bil srep in hudoben.
Tako sta sedeli z Mariševko in obe sta bili zlovoljni in resni — dvoje koščenih rumenih obrazov, dvoje šilastih nosov, ustnice tanke, oči majhne, srepo motreče, kakor da bi gledale same zlobne sovražnike vse naokoli. Če bi sedeli tako opolnoči in bi človek odprl duri in pogledal po sobi, bi mu oledenela kri od strahu. Kadar je mati šla, je vzela s sabo Franckin denar in jo je opominjala, naj dela in naj bo gospe hvaležna. Francki pa je bilo laže, ko je videla skozi okno, kako je stopala mati nekoliko sključena, zavita v dolgo temno ruto, po grapavem kolovozu navzdol.
Nekoč je prišel človek — oblečen v dolg kožuh, visoko kučmo na glavi — in je hotel govoriti z Mariševko. Iskali so jo, ni je bilo. Francka je lezla po temnih lesenih stopnicah na podstrešje. Kakor v grobu je bilo tam — tiho, zadahio, vzduh je bil poln trohnobe. Skozi okroglo okence je sijal pramen svetlobe; nekaj se je tam zganilo — Mari-ševka je stala ob oknu. Strašen je bil njen obraz — podoben tistim zavrženim angelom v cerkvi, ki so padali pred svetlim mečem svetega Mihaela dol v brezdanje peklo: neskončna bolečina na njih spačenih obrazih je bila ostudna, zoprnemu zasmehu enaka. Mariševka je gledala na ponosno poslopje, ki se je dvigalo tam za dolgim zidom, sredi prostranega vrta v pomladanski lepoti, in zato je bil njen obraz spačen in je bila bolečina na njem tolika, da je bila podobna ostudnemu zasmehu. Ko jo je Francka ugledala, je zakričala, omahnila ter pobegnila po stopnicah. Mariševka je prišla dol in njen obraz je bil miren in mrzel in oči so gledale strogo in lokavo kakor zmerom.
Tako je bila Francka vklenjena v zakleti hiši. Služila je že leto dni — tiho je stopalo življenje dalje, ni motilo spanja bolni Mariševki. In v tej samoti se je Francka izpreme-nila. Delala je naporno od zgodnje zore do večera, ko je sopla že zunaj globoka noč,— a samo roke so bile malo raskave, rdeče in težke. Obraz pa je bil zmerom bolj
nežen, zamolklo bel — kakor senca je legla nanj skrivnostna samota zaklete hiše. In oči so bile velike, mirne; komaj zavedne, žalostne, koprneče sanje so gledale iz njih. Stopala je nalahko, z nekoliko upognjenim životom; doma je hodila tako, da bi ne vznemirjala Mariševke, in noge so se privadile. Tudi njen glas je bil mehak, miren, skoro pretih. 2e je bila v vsem gibanju malo podobna tistim sencam, ki so prihajale na večer, se plazile po dvorišču, po veži, po sobah in ki se jih je Francka bala, ker ni vedela, od kod prihajajo.
Vsa hiša je bila polna velikega hrepenenja, ki je bilo grenki zavisti enako. To je bilo hrepenenje umirajočega po življenju. Zmerom niže in teže je legala smrt na zakleto hišo in na ljudi, ki so v njej zdihovali in hrepeneli. Komaj se je še kdaj izgubil vanjo tuj človek, ogibali so se je kakor pokopališča. Bil je časih praznik, ko ni bilo v gostilno ves dan žive duše; Francko je bilo strah, ko je sedela dolge ure sama v prostrani polmračni sobi. Sonce ni sijalo nikoli niti na streho; zadaj so rastli visoki stari orehi, spredaj je bilo poslopje in od visokega belega zidovja so legale sence — od veselega življenja so legale sence še daleč preko strehe po dvorišču, do polja.
Zgodilo se je, da je gledala tudi Francka skozi okno na belo poslopje nasproti. Malo je vzdignila težko zagrinjalo spodaj, sklonila se je in je gledala — dolgo, brez misli, kakor pričarana; obrvi so se trnile ustnice so se stisnile, a srce je bilo nemirno, želelo si je bogve kam. Hrepenenje, ki je gledalo iz vsega razpokanega in oluščenega zidovja, iz temnega pohištva in ki je šepetalo in stokalo celo iz starih ubogih orehov za hišo, je leglo Francki na srce in sama ni vedela, od kod grenkoba in kam koprnenje.
Prišla je že druga pomlad, šla je mimo, kakor da bi je nikoli ne bilo, prišlo je poletje in večeri so bil topli.
Tudi znanosti so postavljene meje
Dandanes se iznajdbe ne »iznajdejo" več, ampak se planirajo. Ko je zamisel rojena, jo začno strokovnjaki razvijati. Večkrat nalete na težave, toda končno vendarle dosežejo želeni uspeh. Ali bo to vedno tako in ali bo vedno mogoče vsako zamisel tudi tehnično izvesti?
Vodilni ameriški strokovnjaki in znanstveniki so na to vprašanje odgovorili, da je njihovim možnostim postavljena meja, ker nikomur ni dano prekoračiti naravne zakone. Domnevajo, da bo obdobje velikih iznajdb trajalo morda še 2000—3000 let, le na nekaterih področjih morda dlje. Vsekakor pa so prepričani, da bodo človeštvu do leta 3000 na razpolago vse dosegljive iznajdbe in spoznanja.
Kakšen bo svet, ko bo dosegel to stopnjo, o tem se mnenja teh strokovnjakov razhajajo.
Gotovo pa najbolj zanima tudi vprašanje, za koliko se bo dalo podaljšati človeško življenje. Povprečna življenjska doba človeka se je v zadnjih stoletjih znatno podaljšala, če pomislimo, da je znašala v starem veku manj kot 30 let. Pri neciviliziranih 'ljudstvih je.še danes pod 25. letom. Sodobna medicina pa je v zadnjem stoletju ugnala skoraj že vse hude bolezni. Tipične bolezni našega časa so tako imenovane bolezni obrabe ali izčrpanosti: bolezni
Pariz - mesto revolucij
Svoj narodni praznik ali državni praznik obhaja Francija v spomin na dan, ko je leta 1789 pariško meščanstvo zavzelo Dome des Invalides, se oborožilo s puškami in topovi ter napadlo Bastilijo — simbol fevdalnega absolutizma. Bastilija je bila trdnjava, uporabljali pa so jo kot ječo. Ta spopad je pomenil zmago buržoazije, čeprav Je levji delež prispeval proletariat. Plemiški feodali-zem je bil zrušen in v Franciji so bili ustvarjeni pogoji za razvoj kapitalističnega družbenega reda.
Deset let pozneje je Napoleon Bonaparte zrušil republiko in se oklical za cesarja, toda leta 1814 je bila spet vzpostavljena republika.
Sledile so še tri revolucije, ki so pretresale Pariz. Leta 1830 je bila tako imenovana julijska revolucija, leta 1848 pa je bil zrušen Filip Ludvik XVIII. Druga republika, ki ji je predsedoval Napoleonov nečak Louis, je trajala le do leta 1852, ko se je Louis Napoleon proglasil za cesarja.
Velikih 71 dni pariške komune leta 1871 je še enkrat streslo Pariz do temeljev. To je bila revolucija proletariata, katere stoletnico bo svet praznoval čez nekaj let.
Brez dvoma je Pariz evropska prestolnica, ki je doživela največ revolucij in hudih političnih pretresov, |e mesto, kjer se vsakokratna oblast nikoli ne more čutiti resnično varno. Pariz izžareva svojo življenjsko silo kot malokatero mesto, zato je tudi cilj milijonov turistov iz vsega sveta.
srca in krvnega obtoka ter rak — v glavnem starostne bolezni. Tako je naraslo starostno povprečje v industrializiranih deželah na 70 let. Ali se bo to povprečje še naprej večalo? Kje je meja? Po tej postopici bi morali ljudje v letu 3000 doseči že skoraj 400 let.
Življenjska doba pa se je podaljšala samo v povprečju, kajti tudi ljudje, kii jih niso pobrale epidemije ali druge bolezni, so tudi v, starem veku in pri primitivnih narodih dosegli približno enako starost kot ljudje v sodobni civilizaciji — do 90, prav redko 100 ali več let. Danes le mnogo več ljudi doseže naravno starostno mejo. Ta sama pa se skoraj ni premaknila.
Z gotovostjo lahko predvidimo, da bo v naslednjem stoletju medicina dosegla tak uspeh v boju proti danes najnevarnejšim boleznim — raku in motnjam krvnega obtoka, da bodo skoraj vsi ljudje dosegli naravno starostno mejo, v povprečju nekako 85 let.
Podaljšanje življenjske dobe čez to mejo torej ni mogoče? Gotovo, pravijo strokovnjaki ameriške študijske skupine Gordon-Helmer. Tudi na proces staranja bo nekoč možno vplivati; ko bo znanost spoznala ta proces in dognala, kako se telo izrablja in izčrpa, bo možno s kemičnimi sredstvi ta proces delno zavreti. Vsi današnji poskusi pa so več ali manj le mazaštvo. Pa tudi v prihodnosti bo skrajna meja nekako 120 let.
Dalje predvideva ta študijska skupina, da bodo v novem človeštvu izginile tudi razlike med narodi in rasami. Že v 21. stoletju bo prišlo do mednarodne svetovne ureditve, kjer bo vsakdo imel zagotovljen svoj življenjski minimum, ki bo ljudem omogočal zdravo življenje. V materialnem življenjskem standardu bo vladala široka enakost, sicer pa bodo ostale razlike med posamezniki.
Socialni konflikt po mnenju teh znanstvenikov ne bo več med premožnimi in revnimi, ampak na nematerialnih področjih. Narodi takrat ne bodo več poznali konkurenčnega boja za življenjski prostor in premoženje. V ospredju bo tekmovanje za kulturne vrednote.
Toda zagotovljeni življenjski minimum, daljše življenje in blaginja — vse to se lahko v prihodnosti uresniči samo, če se bo sedanje naraščanje števila svetovnega prebivalstva omejilo. Če pa se bo prebivalstvo sveta še naprej tako množilo, bo v letu 3000 svet hudo prenaseljen. Študijska grupa Gordon-Helmer pa zaupa v kontracepcijsko pilulo.
Ti znanstveniki sodijo, da bo z omejevanjem rojstev na svetu leta 2000 približno 4,9 do 5,6 milijarde ljudi, povprečno računano pa 5,2 milijarde. Najvišje cenitve dopuščajo 10 do 15 milijard; to pa še ne bi ogrožalo Človeštva glede prostora in prehrane z današnjimi možnostmi. Dotlej bodo našli nove vire prehrane.
Novo človeštvo bo živelo v znamenju stroja. Odnos med človekom in strojem se bo spremenil. Že danes postajajo programi za računalnike vedno bolj enotni. V sto ali dvesto letih pa — tako vsaj zatrjuje ta znanstvena skupina bo mogoče občevati s stroji kot z ljudmi. Stroji bodo izpolnjevali govorjene ukaze: na povelje bodo pisali pisma ali vozili avto. Ne-
kateri znanstveniki iz te skupine menijo celo, da se človeku ne bo več treba učiti, ker bodo stroji prenesli odgovore na vsa vprašanja naravnost v človeške možgane.
S tem bi se seveda spremenilo vse človekovo življenje. Njegov dan bi bil izpolnjen z ustvarjalnim delom in smotrnim uživanjem življenja.
V takem svetu bi bil za splošno uporabo potreben samo en jezik, in ta bi moral biti prilagojen značaju strojev: malo moduliran, jasen, z nedvoumnimi izrazi, logičen. Tak jezik bi izključeval nesporazume, za čustveno izražanje pa bi bil docela neprimeren. Ta matematično skonstruirani umetni jezik bi uporabljali predvsem tam, kjer je važno natančno izražanje: v pravosodju, pri znanstvenih raziskavah in političnem dogajanju. Seveda pa se bodo ljudje v zasebnem življenju še vedno posluževali svojega jezika.
Domišljija ljudi te skupine ne pozna meja. Ena tretjina od njih meni, da jezik takrat pravzaprav sploh ne bo več potreben, ampak da bi lahko takrat uporabljali namesto njega prenos misli. Po dosedanjih znanstvenih dogajanjih pa je ta domneva zelo dvomljiva. Poizkusi so pokazali, da možgani sicer res oddajajo elektromagnetske valove, ki pa so zelo šibki in tako neurejeni, da jih ne bi bilo mogoče dešifri-rati.
Stvarnejša je napoved, da bo v prihodnjih stoletjih mogoče iz atomskih delov sestavljati razne kemične elemente. Poskusi, da bi na novo sestavili kemične elemente, so že zelo stari. Že alkimisiti so se z njimi ukvarjali, a šele sodobni atomski fiziki se je posrečilo u-stvariti nove elemente.
Po napovedih znanstvenikov imenovane skupine bi lahko sklepali, da bo življenje v prihodnosti sicer udobno, toda pusto zaradi obilice strojev, ki bodo obdajali človeka in uravnavali njegovo življenje. Vendar pa nas tolažijo, da bo človeku na razpolago dovolj domačih živali in da bodo inteligentne živali celo opravljale dela, ki jih stroji ne bodo zmogli.
Po tem lahko sodimo, da bo novo človeštvo, ki bodo v njem vsi ljudje imeli enake pravice
—=Z A N I M I V O S Tl=—
Najdaljii Jedilni liti lahko iludira god v redav-raciji Oskarja Davidsena na Aa-bulvarju danske prestolnice Kdbenhavna. Posebna znamenitost lokala Je brez devila vrst znamenitih danskih smdrebrfidov (različnih obloienih kruhkov).
O
Hajjaj ibn Tusuf, arabski vojskovodja na prelomu 7. in 8. stoletja, je bil prvotno neznan užitelj, nekoč pa se mu je sanjalo, da vodi vse arabske vojske. Sporočil je svoje sanje kalilu Abd-el-Maleku, ki ga je zares postavil na čelo svoje vojske in postal je eden največjih vojskovodij vseh časov.
O
lulia Domna, hči neznanega Baalovega svečenika iz daljne Sirije, je postala po zaslugi ljubezenskega pisma rimska cesarica. Revno 18-letno dekle je leta 188 napisalo naivno pisemce rimskemu poveljniku v Lugdunumu (danainjem Lyonu), ki je pred kratkim ovdovel. ..Sliiala sem za izgubo ljubljene osebe in povprašala astrologa," je pisala. ..Horoskop je pokazal, da bom postala kraljica. Poroči se z menoj, in delil boš z menoj usodo ter postal nekega dna kralj!" Naivna logika je prepričala vraževernega Rimljana, katerega ime je bilo Peptimius Severus. Naslednjega leta se je poročil z Julio. šest let kasneje je postal Septimius Severus rimski cesar in prerokovanje se je izpolnilo. Njegov sin Caracalla je sledil očetu na rimskem prestolu in še dva nečaka, Alezander Severus in Elagabalus, sta oblekla kraljevski škrlat.
do materialne blaginje, vendar imelo sužnje: opice ob tekočem traku, delfine za kmetovanja na marikulturah (morska agrikultura), šimpanze za snažilce čevljev itd.
Morda pa bodo ti ljudje prihodnosti imeli stike z drugimi živimi bitji, namreč z bitji na drugih planetih. Vsekakor imajo znanstveniki o tem še zelo nejasne predstave. Prvi stiki bodo verjetno le signali po radijskih valovih. Druga možnost bi bila, da bi bitja s kakega tehnično bolj razvitega sveta obiskala naš planet. Možnost, da bi naša astronavtika omogočila polete na druge zvezde stalnice, je zelo majhna.
otroke
banke nikakor ni malenkosten. V Sloveniji varčuje več kot 84.000 otrok in mladincev in samo v lanskem letu so vloge te banke dosegle vsoto dveh milijard in 520 milijonov starih dinarjev.
Teh uspehov seveda niso dosegli čez noč. Treba je bilo mnogo načrtnega in vztrajnega dela. Banka se je posvetovala s sociologi, šolniki, psihologi in drugimi strokovnjaki. V šolah so prikazali otrakom slikanice, ki obravnavajo varčevanje. Združujoč koristno s prijetnim, učijo-otroke čednosti, ki je najprej v korist njim, zatem pa še skupnosti.
Posebna banka za
Da imajo kreditni inštituti posebne oddelke za mlade varčevalce, je prav tako že precej razširjeno kot navada, da misel varčevanja z raznimi akcijami pospešujejo v šolah. Toda ureditev, s kakršno se ponaša Ljubljana, je le nekaj posebnega. To je namreč banka oziroma hranilnica, ki je namenjena posebej otrokom.
Prostori te banke so vedno polni, v njej vlada živahno prihajanje in odhajanje kot v čebeljem panju. Vse, kar je v tej bonkii, je vzeto po meri »klientov”, zlasti male mizice, za katere se usedejo otroci in dodajajo dinar k dinar-
ju ter jih potem položijo v neke vrste hranilnika. Ko končajo to »finančno operacijo", izpolnijo posebne obrazce ter napravijo bilanco svojega »kapitala". Uradniki sedijo za svojimi okenci in ponujajo svojim »strankam” razne poslastice. Pri tem morajo hiteti, kajti bonbonov je treba mnogo.
Stene te nenavadne banke so okrašene s slikami, ki predstavljajo prizore iz basni La Fontaina tn Krilova. Sredi sobe je majhen bazen, poln rdečih ribic, tako da je vse okolje bolj pestro.
Hranilne vloge so sicer bolj skromne, toda uspeh otroške
Ul------------------1........—f.--..............................................n.............................................. |||HlllllllinillllUinilHmilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllHIHlllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIII(k
Francka je šla zvečer po holmu gor — šla je, kakor da bi jo kdo vodil za roko — mimo žive meje po ilovnati stezi in potem navzdol, proti vodi. Ob ozki, zeleni vodi, ki se je vila tam tako skrita, globoka in mirna, da je bilo človeka groza, je držala peščena pot. Dolinica je bila majhna, podolgastemu kotlu podobna, ki se je odpiral samo na eni strani. Zadaj so kipele navpične sive stene, grmovje je raslo v razpoklinah. Nad izvirkom je stala na skali lesena kapelica in rdeči plašč Matere božje se je videl od daleč. Nebo je bilo zlato in rožasto in sinje; toplo in mehko je bilo človeku, če je pogledal gor. V dolinici pa je bilo že vse v somraku, drevje je bilo od daleč že čisto črno, voda je ležala tam skrita in temna, kakor hudobna kača, samo peščena pot se je svetila in pa pozlačena svetilka je stala pred kipom Matere božje v kapelici; tja je segal trak svetlobe od zahoda, poslalo ga je bilo sonce posebej v znamenje vdanosti.
Francka je šla po peščeni poti, kamor jo je vodila nevidna roka. Prišel ji je naproti velik in lep človek, gosposko oblečen. Šel ji je naproti, proti večerni svetlobi, in zato je bil njegov obraz čudovito lep — kakor nebo, ki se je lesketalo tam gori, tako da je srce hrepenelo gor in je bilo žalostno, ker ni moglo, kamor so mogle oči.
Ustavil se je pred Francko in tudi ona je stala pred njim, roke sklenjene, povešene, glavo upognjeno.
»Kdo si? Čigava si?”
Bilo ji je, da bi padla na kolena, da bi zbežala in da bi se vrnila.
»Kakšen fin obrazek — od kod si dobila ta obrazek? Tod okoli ni takih obrazov...”
Prijel jo je za roko.
»Ali tako raskave rokel Kadar boš stala pred mano, skrij rokel'
Francka je skrila roke in on se je zasmejal.
Povedala mu je, kako ji je ime in da stanuje v zakleti hiši. Sklonil se je nekoliko in ji pogledal pazljivo v obraz.
»Vidiš, Francka, zato sem gledal časih celo dolgo uro proti zakleti hiši. Ali nisi stala ti takrat zad za zagrnjenim oknom in ali nisi gledala skozi ozko špranjo ...?”
Francka je strepetala.
»Nisem te videl, ali vedel sem dobro, da je še utripalo v tisti veliki raki in da se je časih nekaj zganilo tam v temi, kakor bi bil ostal notri pozabljen sončni žarek in bi si želel ven ..."
Sedla sta na klop, ki je bila ob poti. Noč je bila legla in zdaj se je slišalo zamolko šumenje vode: kača se je zdramila, ko je legla noč, in se je premikala počasi. Visoko so strmele črne skale in nebo je bilo neizmerno daleč.
Pritisnil jo je nalahko k sebi, tako da se je dotikalo njeno vroče lice njegove rame. Njegov glas je bil mehak, prihajal je kakor iz noči, in je bil tako skrivnosten in miren, kakor glas te lepe noči — šumenje vode, šuštenje listja.
Umetnik je bil in je videl stvari, ki jih ni bilo, in je bil sam vesel, da jih je videl, in vesel je bil svojega mehkega glasu, ki je prihajal iz noči in ga je poslušal, kakor da bi mu pripovedovala noč sama svoje lepe stare pravljice. Otrok, ki se je tresel poleg njega in mu je gledal v obraz z velikimi očmi, je bil sam samo del te noči in iz teh pravljic rojen, ki jih je pripovedoval on sam in ki jih je noč pripovedovala njemu.
»Ko sem prišel v to samoto, kjer komaj še diha življenje, sem vedel, da si tukaj, Francka. Moje srce je bilo bolno in potrto in prišel sem, ker sem vedel, da si tukaj. Ko sem pogledal na zakleto hišo, sem začutil, da je kraljična v njej in da čaka name. Vsak večer, kadar sem se izprehajal tod, sem čakal nate in sem bil žalosten, ker te ni bilo. Kod si hodila tako dolgo, kaj nisi mislila name?"
Francka je začutila, da je mislila zmerom nanj.
»Tudi začudil sem se, ko sem te ugledal, Francka. Kako* da nimaš na glavi širokega belega klobuka, kakor go imajo zaljubljene ovčarice na starih slikah in v španskih romanih? ... Poznal sem v Parizu žensko, ki je bila tako-oblečena; tebi je bila podobna -in jaz sem jo ljubil, kakor ljubim tebe. Živela sva v veliki stari hiši, zadaj je bil prostran vrt, ki ni nikdar stopila vanj tuja noga — tam sva se izprehajala ob mesečini, visoka trava je rasla na ozkih stezah, divje razraščeni rožni grmi so nama zapirali pot in časih se je ranila ob trnju njena mala bela roka, tako da je padla kaplja rdeče krvi na njeno belo krilo. Prišel sem nekoč, pa je bila vsa hiša mrtva in tiha; okna so bila zagrnjena, tako da sem taval od sobe do sobe z razprostrtimi rokami. Klical sem jo po vseh sobah — in vsa tista lepo imena, ki sem jih bil iznašel ob večerih, ko sva se izpreha-jala po vrtu, so odmevala zdaj samotno, kakor da bi mi odgovarjala od daleč. Šel sem na vrt, in pomisli, Francka, mojo žalost: vse rože so zvenele, vsi grmi so se posušili,, rumeno listje je ležalo zgubljeno po tleh; in ko sem se sklonil, sem ugledal med rumenim listjem drobno telesce slavca, ki nama je prepeval, kadar sva se izprehajala; ležal jo na hrbtu, kljun malo odprt in perje namršeno, umazano. Takrat sem pokleknil in sem zajokal: umrla je in vse je umrlo z njo.”
»No, glej, Francka, ni me ostavila brez slovesa in brez. ljubezni, zakaj njeno srce je bilo tako blago in usmiljeno. Kadar mi je težko od življenja in je večer tako lep kakor nocoj, se vrne k meni in se poljubujeva kakor prej. Njena* slika visi v moji sobi. Širok bel klobuk, pisana jopica, belo-krilo. Tvoje oči še niso videle te slike, oskrunile bi jo.
(Nadaljevanje sledi})

Nekega večera, ko je šel Andy Donovan na večerjo na drugo avenijo, kjer je stanoval, ga je gospa Scottova predstavila novi najemnici, mladi dami, gospodični Conwayevi. Gospodična Conwayeva je bila majhna in neznatna. Nosila je preprosto tobačnorjavo obleko in je posvečala krožniku pred seboj vse svoje zanimanje, ki je bilo videti precej medlo. Dvignila je plahe trepalnice in ošinila z enim samim jasnim, kritičnim pogledom gospoda Donovana, vljudno zamrmrala svoje ime in se vrnila k bravini na krožniku. Gospod Donovan se je priklonil z vso gracioznostjo in s sijočim smehljajem, ki mu je povsod prinašal družabne, poslov-.1 ne in politične uspehe in že isti hip črtal tobačnorjavo bitje s seznama svojega zanimanja.
Dva tedna kasneje je Andy sedel na stopnicah pred vrati in z užitkom kadil cigareto. Tedaj se je zaslišalo šuštenje za njim in nad njim in An-dy je okrenil glavo — pravzaprav se mu je kar sama okrenila.
Skozi vrata je pravkar prihajala gospodična Conwayeva. Imela je kot noč črno obleko in crepe de — crepe de — oh, iz tistega tankega črnega blaga. Njen klobuk je bil črn, in od njega se je spuščala in vila ebenovi-nasta črna tančica, nežna kot pajčevina. Stala je na zgornji stopnici in si natikala črne svilene rokavice. Niti pičice bele ali kake druge barve ni bilo na njeni obleki. Njeni bogati zlati lasje so bili v rahlih valovih počesani v bleščeč, gladek vozel nizko na tilniku. Njen obraz je bil bolj vsakdanji kot ljubek, toda zdaj je bil skoraj lep, ker so ga ožarjale njene velike sive oči, ki so strmele preko hiš in ceste z izrazom najganljivejše žalosti in melanholije.
Samo predstavljajte si, dekleta — vse črno, veste, in po možnosti crepe de — oh, crepe de Chine — to je tista reč. Vse črno in tisti žalostni, odsotni pogled in 'lasje, ki se lesketajo pod črnim pajčolanom (seveda morate biti za to plavolaske) in poskusite zbujati videz, kot da bi vam sprehod po parku dobro del, čeprav je bila vaša mladost zatrta, prav ko ste hoteli skočiti čez prag življenja — in bodite prepričane, da se bo že kdo tiašel v pravem trenutku — oh, to jih bo privlačevalo ob vsakem času.
Gospod Donovan je pri priči na novo vpisal gospodično Conwayevo
v	seznam svojega zanimanja. Odvrgel je preostali palec in četrt cigare, ki bi mu bil zadostoval še za osem minut, in hitro prenesel težišče nad svoje globoko izrezane boksaste čevlje.
„Lep, jasen večer je, gospodična Conwayeva,“ je rekel; in če bi bila vremenska opazovalnica mogla slišati samozavestni poudarek njegovega glasu, bi bila takoj napovedala lepo vreme.
„Da, za tiste, ki ga lahko uživajo, ospod Donovan," je z vzdihom re-la gospodična Conwayeva.
Gospod Donovan je na tihem preklinjal lepo vreme. Brezsrčno vreme! Potrebna bi bila toča in veter in sneg, da bi se vreme ujemalo z razpoloženjem gospodične Conwayeve.
„Upam, da ni kdo od vaših sorodnikov — upam, da niste koga izgubili?" si je predrznil gospod Donovan.
„Smrt je terjala," je obotavljaje se rekla gospodična Conwayeva, „ne sorodnika, pač pa nekoga, ki — ampak ne bom vas nadlegovala s svojo bolečino, gospod Donovan."
»Nadlegovala?" je ugovarjal gospod Donovan. „Ne, veste kaj, gospodična Conwayeva, veselilo bi me, to se pravi, žalostilo bi me — hočem reči, da prav gotovo nihče ne bi mogel bolj iskreno sočustvovati z vami kot jaz."
Gospodična Conwayeva se je rahlo nasmehnila. In oh, njen smehljaj je bil še otožnejši kot njen prejšnji mirni izraz.
»Smej se in svet se smeje s teboj; jokaj in odgovorili ti bodo s smehom," je citirala. »To sem spoznala, gospod Donovan. Niti prijateljev niti znancev nimam v tem mestu. Ampak
vi	ste bili prijazni z menoj. To zelo •cenim."
Dvakrat ji je namreč pri mizi po-•dal poper.
»Težko je, če je človek sam v New Yorku — to drži," je rekel gospod Donovan. »Ampak veste, kadar se to staro mestece omehča in postane prijazno, takrat mu ni para. Kaj ko bi
šla malo na sprehod v park, gospodična Conwayeva — se vam ne zdi, da bi to mogoče pregnalo nekaj vaše potrtosti? In če dovolite —“
»Hvala, gospod Donovan. Rada sprejmem vaše spremstvo, če mislite, da bi vam bila lahko kakorkoli prijetna družba osebe, katere srce je polno žalosti."
Šla sta skozi odprta železna vrata starega predmestnega parka, kjer so se nekoč sprehajali odličniki, in našla sta mirno klop.
Žalost mladih in starih ljudi se razlikuje med seboj. Breme mladega človeka je olajšano za toliko, kolikor
O. HENRY
Grof
in
svat
ga je pripravljen deliti kdo drug; starec pa lahko od svoje žalosti daje, a bolečina ostane nezmanjšana.
»Bil je moj zaročenec," mu je po eni uri zaupala gospodična Con-wayeva. »Nameravala sva se poročiti prihodnjo pomlad. Nikar ne mislite, da se hočem ponorčevati z vami, gospod Donovan, ampak bil je pravi pristen grof. Imel je posestvo in grad v Italiji. Grof Fernando Mazzini je bilo njegovo ime. Nikdar še nisem videla človeka, ki bi ga prekašal v eleganci. Papa nama je seveda nasprotoval in lepega dne sva pobegnila, ampak papa naju je dohitel in pripeljal nazaj. Mislila sem že, da bo prišlo do dvoboja med papanom in Fernandom. Papa ima konjušnico v P‘kipseeju, veste.
Končno se je papa pustil pregovoriti, vse je bilo poravnano in rekel je, da se lahko poročiva prihodnjo pomlad. Fernando mu je predložil dokaze o svojem plemiškem naslovu in premoženju in potem je odpotoval v Italijo, da bi pripravil grad za naju. Papa je zelo ponosen človek in, ko mi je Fernando hotel podariti več tisoč dolarjev za balo, ga je papa strahovito ozmerjal. Dovolil ni niti, da bi sprejela od njega prstan ali kakršna koli druga darila. In ko je Fernando odjadral, sem prišla v mesto in našla zaposlitev kot blagajničarka v trgovini s sladkorjem.
Pred tremi dnevi pa sem dobila iz
P‘kipseeja pismo s sporočilom iz Italije, da je Fernando izgubil življenje pri neki gondoljerski nezgodi.
Zato sem v žalni obleki. Moje srce, gospod Donovan, bo na veke ostalo v njegovem grobu. Zdi se mi, da sem klavrno spremstvo, gospod Donovan, ampak ni mi več mar za družbo. Ne bi vas rada odtegovala veselju in vašim prijateljem, ki se znajo smejati in vas zabavati. Mogoče bi se rajši vrnila?"
Dekleta, če hočete videti mladeniča, kako bo planil po motiko in lopato, mu samo recite, da je vaše srce v grobu kakega drugega fanta. Mladeniči so po naravi roparji grobov. Samo vprašajte kako vdovo. Nekaj je vendar treba storiti, da potolažiš jokajoče angele v crepe de Chineu. Mrtvi možje pa za to prav gotovo ne pridejo v poštev.
»Grozno hudo mi je," je blago rekel gospod Donovan. »Ne, ne greva še nazaj. In nikar ne recite, da nimate prijateljev v tem mestu, gospodična Conwayeva. Grozno hudo mi je in rad bi, da bi mi verjeli, da sem vaš prijatelj in da mi je grozno hudo."
»Tule v medaljonu imam njegovo sliko," je rekla gospodična Conwa-yeva, potem ko si je z robčkom obrisala oči. »Še nikoli je nisem nikomur pokazala; ampak vam jo bom, gospod Donovan, zato ker verjamem, da ste mi resnično prijatelj."
Gospod Donovan je dolgo in z zanimanjem strmel v fotografijo v medaljonu, ki mu ga je odprla gospodična Conwayeva. Obraz grofa Mazzinija je bil tak, da je vzbujal zanimanje. Bil je gladek, inteligenten, bister, skorajda lep obraz — obraz močnega veselega moža, ki bi bil res lahko voditelj svojih vrstnikov.
»V svoji sobi imam tudi večjo sliko v okviru," je rekla gospodična Conwayeva. »Ko se vrneva, vam jo bom pokazala. Ti dve sliki sta vse, kar imam v spomin na Fernanda. Toda za vedno bo ostal v mojem srcu, to je gotovo."
Gospoda Donovana je čakala kočljiva naloga, da zamenja nesrečnega grofa v srcu gospodične Conwayeve. Občudovanje do nje mu je narekovalo, naj to stori. Toda ni bilo videti, da bi težavnost te naloge potrla njegovega duha. Sočuten, a vendar veder prijatelj — to je bila vloga, ki jo je skušal igrati; in igral jo je tako uspešno, da bi ju pol ure kasneje že našli zatopljena v pogovor nad dvema čašama sladoleda, čeprav je žalost v velikih sivih očeh gopodične Conwayeve ostala nezmanjšana.
Preden sta se tistega večera v veži poslovila, je stekla po stopnicah gor in prinesla uokvirjeno fotografijo, ljubeče zamotano v bel svilen šal. Gospod Donovan si jo je ogledal z nepredirnim pogledom.
»Dal mi jo je tisto noč, ko je odpotoval v Italijo," je rekla gospodična Conwayeva. »Potem sem si dala izdelati še sliko v medaljon."
»Lep mož," je prisrčno rekel gospod Donovan. »Kaj pravite k temu, gospodična Conwayeva, če bi mi v nedeljo popoldne naklonili svojo družbo na izletu na otok Coney?“
Mesec dni pozneje sta naznanila svojo zaroko gospe Scottovi in ostalim najemnikom. Gospodična Con-wayeva je še zmerom hodila v črnem.
Teden dni po zaroki sta sedela na isti klopi v parku, medtem ko so trepetajoči listi dreves odražali nejasno sliko njunih postav v mesečini. Toda Donovan je bil že ves dan videti raztresen in potrt. Ta večer je bil tako molčeč, da ustnice njegove ljube niso mogle več zadrževati vprašanja, ki je težilo njeno srce.
»Kaj ti je, Andy? Nocoj si tako slovesen in otožen."
»Nič, Maggie."
»Pa je vendar nekaj narobe; in rada bi vedela, kaj. Stavim, da misliš na kakšno drugo punco. Zakaj pa ne greš k njej, če ti je tako dolgčas po njej? Daj roko proč, prosim."
»Če je že tako, ti pa povem," je resno rekel Andy, »ampak mislim, da tega ne boš mogla popolnoma razumeti. Saj si že slišala o Mikeu Sullivanu, kajne? Vsi ga kličejo Veliki Mike Sullivan."
»Ne, nisem," je rekla Maggie, »in tudi ne želim, če je on kriv, da si takšen. Kdo pa je to?"
»Največji mož v New Yorku,“ je malodane spoštljivo rekel Andy. »Mike lahko doseže pri Tammanyju ali kakem drugem starem politiku skoraj vse, kar hoče. Dolg je celo miljo in širok kot East River. Samo reci kaj proti Velikemu Mikeu, pa te v dveh sekundah zgrabi milijon ljudi za vrat. Veš, pred kratkim je šel na obisk v staro domovino in kralji so se poskrili po luknjah kot zajci."
»No, Veliki Mike je moj prijatelj. Moj vpliv v okrožju ni ravno posebno močan, ampak Mike je prav tako prijazen z malim človekom ali revežem kot z velikimi možmi. Danes sem ga srečal na Boweryju in kaj misliš, kaj je storil. Pride k meni in mi strese roko. „Andy,“ mi pravi, »zanašal sem se nate pri volitvah. Dobro si se odrezal in ponosen sem nate. Kaj boš pil?" On vzame cigaro, jaz pa whisky s sodo. Povedal sem mu, da se mislim čez štirinajst dni poročiti. „Andy,“ mi pravi, »pošlji mi povabilo, da se bom spomnil in prišel na svatbo." Tako mi je rekel Veliki Mike in on zmerom naredi, kar reče.
»Ti tega ne razumeš, Maggie; roko bi dal odsekati, da bi Veliki Mike Sullivan prišel na najino ženitovanje. To bi bil najponosnejši dan v mojem življenju. Kadar on pride na svatbo kakega prijatelja, potem je tistemu fantu zagotovljen uspeh za vse življenje."
»Zakaj ga pa ne povabiš, če ti je toliko zanj?" je tjavdan rekla Maggie.
»Neki razlog je, zakaj tega ne morem," je žalostno rekel Andy. »Neki razlog je, zakaj ne sme priti sem. Ne sprašuj, zakaj, ker ti ne morem povedati."
»Oh, me nič ne briga," je rekla Maggie. »Seveda gre za politiko. Vendar se mi lahko kljub temu nasmehneš."
»Maggie," je čez nekaj trenutkov rekel Andy, »ali me imaš prav tako rada kot si imela svojega — kot si imela grofa Mazzinija?"
Dolgo je čakal, a Maggie ni odgovorila. In potem se je nenadoma naslonila na njegovo ramo in začela jokati — jokati in se stresati od ihtenja, medtem ko se je tesno oklepala njegove roke in s solzami škropila crepe de Chine.
»Pojdi, pojdi," jo je tolažil Andy in pozabil lastne težave, »kaj pa je s teboj?"
„Andy,“ je ihtela Maggie, »lagala sem ti in ti se ne boš nikoli poročil z mano in tudi rad me ne boš več imel. Vendar čutim, da ti moram povedati. Andy, o kakem grofu ni bilo ne duha ne sluha. Nikoli v življenju nisem imela fanta. Ampak vse druge punce so jih imele in govorile o njih in kazalo je, da jih imajo fantje zato še rajši. In, Andy, črna barva mi krasno pristaja, saj veš, da mi. Tako sem šla k fotografu in sem kupila ti-
Marijan 5 t a n c a r - M o n o s
Sam biti
Kako lepo je biti sam, tesnobo preboleti in sanjati, sanjati, zasanjati se v temo prehojene poti.
Sam biti...
V nebo strmeti in molčati.
Moraš molčati, če si zapustil razpeto jadro človeštva.
In končno — se smejati, ker se tudi zapuščeni smejijo. Kako lepo je lebdeti v mraku med dnevom in nočjo ter se jokati od sreče nad svojo samoto.
Sam biti,
je res lepo, še posebno zato, ker se moraš vedno — smejati...
sto sliko in dala sem si jo še pomanjšati za v medaljon in izmislila sem si zgodbo o grofu in o tem, kako je umrl, zato da bi lahko nosila črno obleko. In nihče ne more imeti rad lažnivke in ti me boš zapustil. Andy, in umrla bom od sramote. Oh, nikoli nisem imela rada nikogar razen tebe — in to je vse."
Toda namesto da bi jo odrinil, je začutila, da jo Andyjeva roka objema še tesneje. Dvignila je pogled in videla, da je njegov obraz jasen in nasmejan.
»Ali mi moreš — ali mi moreš odpustiti, Andy?“
»Seveda," je rekel Andy. »Zdaj je vse v redu. Kar nazaj na pokopališče z grofom. Vse si popravila, Maggie. Upal sem, da boš to storila pred poročnim dnem. Presneta deklica!"
„Andy,“ je rekla Maggie z nekoliko plahim smehljajem, ko ji je bilo odpuščanje popolnoma zagotovljeno, »ali si verjel v zgodbo o grofu?"
»Veš, ne preveč," je rekel Andy in segel po dozi za cigarete, »saj si imela v medaljonu sliko Velikega Mikea Sullivana."
Jol dobro voljo
»Ježeš, gospod, na moj novi klobuk ste se usedli!"
„Tako? No, pa saj izstopim že na naslednji postaji."
„Petdeset let imam šele, pa sem bil že več kot deset let priklenjen na posteljo!"
»Grozno! Kaj vam je bilo?"
„No, nič posebnega! Le računajte: Človek vsak dan spi osem ur."
Gost je moral pred kosilom za hip nekam oditi. Da pa mu kdo med tem ne bi snedel golaža, je pustil ob njem listek z opozorilom: »V golaž sem pljunil".
Ko se je vrnil, je našel jed nedotaknjeno, na listek pa je medtem nekdo pripisal: „Jaz tudi!"
»Prijatelj, kaj pa se ti je pripetilo, da si tako obvezan? Kakor da bi imel bitko za seboj?
„Oh, nič hudega ni bilo. Ženi sem hotel povedati svoje mnenje."
•
„Vi osel, pazite vendar! Če boste še dolgo stali na moji nogi, en teden ne bom mogel hoditi. Ali ne morete stopiti kam drugam, tepec?"
„0, pač. Ampak potem najmanj dva tedna ne boste mogli sedeti!"
m
»Kaj, vi jeste meso? Saj ste mi vendar zadnjič rekli, da ste strog vege-tarianec?"
»Saj sem. Ampak danes je moj postni dan."
•
»Zmotila si se, ko si rekla, da se doktor Sraka ne zmeni za me. Včeraj mi je rekel, da bi me iz ljubezni najraje kar pojedel.«
»Čestitam! Meni je zadnjič zaupal da je njegova najljubša jed gosja pečenka!« odvrne nevoščljiva znanka.
Anekdote
Napoleon Bonaparte je imel na pohodu v Italijo za pomočnika generala Augereauja, ki je menil, da mu ni treba poslušati povelj mladega predstojnika. Napoleon je nekaj časa prenašal generalovo nedisciplino, ko pa mu je bilo dovolj, je generalu zagrozil:
»Gospod! Vi ste za glavo višji od mene, toda če ne boste izpolnjevali mojih povelj, bo ta razlika kmalu izginila.”
XXX
Med neko vajo je Shakespeare opazil igralca, ki se je pogovarjal z lepo, mlado damo. Iz radovednosti se jima je približal in slišal, ko je ona rekla:
»Ob desetih potrkajte trikrat na vrata in ko bom vprašala, kdo je, recite: Richard lil!”
Veliki dramatik, ki je na vso moč ljubil ženske, je prišel četrt ure prej; spustila ga je v hišo in — bil je srečen.
Ob dogovorjenem času pa je prišel pravi ljubimec. Shakespeare Je odprl okno in z nežnim glasom vprašal, kdo je.
»Richard III.," se je glasil odgovor.
»Richard lil. je prišel prepozno,” je zaupno dejal pisatelj, „William Osvojevalec je trdnjavo že zavzel."
XXX
Pesnik Ben Johnson ni bil obziren možak. Ko je bil v gosteh, je porinil krožnik od sebe in dejal:
»No, to je prava pravcata krma za svinje.”
Toda gostiteljica lady Windermere mu je vrnila milo za drago:
»Potem vam pač smem ponuditi še en obrok, kajne!”
Umrl je najstarejši Evropejec
V vasi Bistrica pri Bitolju je pred nedavnim umri moi, ki je po vsej verjetnosti bil naj-starejši Evropejec, vsekakor pa najstarejši Jugoslovan. Bil je to Georgi Milošev, star —
135 let.	,	,
Velikokrat je slišati o primerih izredne starosti, vendar je vsakokrat, kadar gre čez določeno starost, za dobo, ki vzbuja dvome, treba take vesti sprejeti z določeno skepso. V mnogih takih primerih gre namreč za človeka, ki je le sam trdil, da je toliko in toliko star, medtem ko dokumentov navadno ni na razpolago. V primeru Georgija Miloševa pa ni tako. V matičnih knjigah občine Bitolj, kamor je pokojni spadal, namreč točno piše, da se je rodil 14. marca 1833 v vasi Krana. Pa tudi sam Milošev je vedel povedati, da se je rodil 14. marca 1833.
Ko je imel Georgi Milošev 36 let, mu je umrl oče in zato se je leta 1870 odpravil iz svojega kraja v Turčijo, kjer je opravljal najrazličnejše poklice. V svoj rojstni kraj se je vrnil šele 30 let pozneje in se v svojem 67. letu — oženil. Za ženo si je izbral zelo mlado dekle, ki mu je rodila kar 14 otrok. Od teh je šest še živih; poleg tega je Milošev ob svoji smrti zapustil še 25 vnukov in 27 pravnukov.
Toda Milošev kruha ni služil le v Turčiji, marveč je šest let preživel tudi v Ameriki. Sploh je veliko potoval in se naučil tudi tujih jezikov; tako je govoril grški, turški, ar-navtski in deloma angleški. Leta 1917 so ga poklicali v vojsko in mož se je odzval, čeprav je takrat imel že 84 let.
1. PROGRAM
Poročila: 4.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
25.00,	24.00.	.	,
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov). 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 4.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poro-čila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 14. 9.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Majhni koncert — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Orkestralni koncert — 17.10 Evropsko pozno poletje — 18.00 Evropa poje: Finska — 18.30 Ruske viže — 20.00 Portret — 21.00 Skladbe monakov-skega skladatelja Louisa Abbiata — 22.10 Srce sveta
—	23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 15. 9.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden svetovnega dogajanja — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Koncert dunajskih filharmonikov
—	13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Glasba za nedeljsko popoldne — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Pokrajina z lastnimi očmi —
18.00	Samo veselje z glasbo — 19.10 Operna oddaja
—	21.20 Komorna glasba — 22.10 Veliki stari možje avstrijske književnosti — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 16. 9.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 15.00 Večna doba odkritij — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 Evropski
Sobota, 14. 9.: 16.15 Daktari — 17.05 Knjižni kotiček
—	17.30 Iz zgodovine motornih dirk — 18.05 Od tedna do tedna — 18.25 Poročila — 18.30 Dober večer želi Heinz Conrads — 19.00 Družina Feuerstein — 19.45 čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Huga Portischa — nagobčnika — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 Čas v sliki — 22.35 Mož proti možu, western.
Nedelja, 15. 9.: 16.00 Robinson Crusoe — 17.30 Brez nagobčnika — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Hedda Gabler, igra — 22.20 čas v sliki.
Ponedeljek, 16. 9.: 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, očarljivostjo in melono
—	21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 čas v sliki — 22.25 Posebej za vas.
Torek, 17. 9.: 18.25 Poročila — 18.30 Zeleni svet —
19.00	Dogodivščine Hlrama Holydaja — 19.45 čas v sliki — 20.15 Bog ima veliko imen — 21.05 Oddajalka sob — 22.40 čas v sliki.
Sreda, 18. 9.: 11.00 77-Sunset-Strip — 11.45 Telešport
—	17.00 Pavliha — 17.40 Za mladino — 18.00 Mala športna abeceda — 18.25 Poročila — 18.30 Kultura aktualno — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.45 čas v sliki — 20.15 čuda živalskega sveta — 21.00 Karneval v Teksasu, filmska groteska — 22.15 čas v sliki.
četrtek, 19. 9.: 18.25 Poročila — 18.30 šport — 19.00 Decernat M — 19.45 čas v sliki — 20.15 Vaš nastop prosimo — 21.00 Mrtvemu ni treba alibija — 22.05 čas v sliki — 22.15 Literarni salon.
Petek, 20. 9.: 11.00 Ukradeni milijon — 18.25 Poročila
—	18.30 Podoba Avstrije — 18.50 Gotovo vas bo zanimalo — 19.00 Skok iz oblakov — 19.45 čas v sliki
—	20.15 Ko poje petelin, kmečka komedija — 21.50 Na obeh bojiščih — 22.20 čas v sliki — 22.30 Glasba pred polnočjo.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
koncert — 21.00 Melodije klasične operete — 21.30 Dunajska šola — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 17. 9.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 David Oistrah, virtuoz in glasbenik —
15.00	Domovina Ulrika Liechtensteinskega — 19.45 Ura pesmi — 20.00 Spectrum Austriae — 21.30 Glasbeni feljton — 22.10 človek in vesolje — 23.20 Eksperimentalna glasba.
Sreda, 18. 9.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 15.00 Diamanti in biseri — 17.15 Lirika Hermana Lienharda — 17.30 Mladinska redakcija —
19.45	Šansoni — 20.00 Orkestralni koncert — 21.30 „Lju-bezen in kruh" — 23.10 Mednarodna tribuna skladateljev.
četrtek, 19. 9.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.45 Vesele melodije — 15.00 Oblast, pravica in morala v pravni državi — 17.15 Avstrijska književnost danes — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.45 Ura pesmi — 20.00 Evropske učne knjige zgodovine — 20.45 Klavirsko delo Franza Schuberta — 22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 London-Pariz-Rim.
Petek, 20. 9.: 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 15.00 Obnova Benetk v umetnosti 19. stoletja —■ 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 ..Giocondin smeh", radijska igra — 21.15 Violinske sonate Ludvviga van Beethovna — 22.10 Knjige znanja — 23.10 Glasba z Dunaja.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05
Sobota, 14. 9.: 8.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 16.00 Atletska tekmovanja — 18.25 Poročila — 18.30 Disneyev svet — 19.20 Naš globus —
20.00	Dnevnik — 20.35 Prenos iz Nove Gorice ob 25-letnici vstaje primorskega ljudstva — 21.10 Malo zo šalo, malo za res — 21.35 Osvajalci — 22.45 Poročila.
Nedelja, 15. 9.: 9.30 Dobro nedeljo veščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Prenos prireditve ob 25-let-nici vstaje primorskega ljudstva — 15.15 Humoristična oddaja — 16.00 Reportaža iz Nove Gorice —
16.45	Disneyev svet — 17.40 Televizijski biro — 18.20 Jesenske spremembe, češki film — 19.08 Saga o Forsytih — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 športni pregled — 22.20 Dnevnik.
Ponedeljek, 16. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 14.45 Šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski pregled — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet — 17.30 S poti po Mehiki —
17.55	Po Sloveniji — 18.25 V vzgoji ni receptov — 18.50 Reportaža — 19.20 Plošča poletja — 19.35 Skrita kamera — 20.00 Dnevnik — 20.35 Predstava Slovenskega gledališča iz Trsta — 22.35 Poročila.
Torek, 17. 9.: 8.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščina
—	14.45 šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 17.25 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna oddaja — 17.40 Torkov večer — 18.10 V središču pozornosti — 19.00 Atletska tekma Jugoslavija-Norveška — 20.00 Dnevnik
—	20.40 Otvoritev festivala „šport in turizem" v Kranju — 23.10 Poročila.
Sreda, 18. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 17.05 Madžarski pregled — 17.20 Poročila — 17.25 Oddaja za otroke —
17.45	Kje je, kaj je — 18.00 Pisani trak — 18.20 Ne črno, ne belo — 19.05 Atletska tekma Jugoslavija-Norveška — 20.00 Dnevnik — 20.35 Romeo in Julija v ljubljanskih Križankah.
četrtek, 19. 9.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščina —- 14.45 šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 16.50 Poročila — 16.55 Tiktak: Biser — 17.10 Za otroke — 17.40 Velesejmski biro — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 Narodna glasba — 18.45 Reportaža — 19.05 Češkoslovaški baletni ansambel — 20.00 Dnevnik — 20.35 Pickvvickovci
—	21.25 Kulturne diagonale — 22.25 Poročila.
Petek, 20. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 11.30 Francoščina
—	14.35 Šolska oddaja — 17.40 Velesejemski biro —
17.55	Buffalo Bill — 18.20 Mladinski koncert — 19.05 Na poti po Prekmurju — 20.00 Dnevnik — 20.50 češkoslovaški film.
Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 14. 9.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo
—	7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije z vsega sveta — 10.05 Srečanje ob Bodenskem jezeru ____ 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste —
14.00	Zabavni koncert — 15.00 Koroški roman — 15.30 Koncert po željah — 16.30 Knjiga gostov — 17.10 Vesel konec tedna z godbo na pihala — 18.00 Vaš konjiček — 18.45 Kulturno-politične perspektive — 20.10 Munchenske zgodbe — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 15. 9.: 6.35 Ljudska glasba —■ 7.35 Jutranji koncert — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega ___ 9.45 Za mesto in podeželje — 10.30 Radijska
pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine —
14.30	Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Pregled koroškega tiska — 18.15 Pisane note — 18.30 Razgovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte
19.00	Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 20.10 Operetni koncert — 21.30 Je že jesen?
Ponedeljek, 16. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Daljni pisani svet — 10.05 Začelo se je z Josefom Lanner-jem _ 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 19.15 In kaj mislite vi — 20.10 Mornarska balada — 21.30 Ljudska glasba sosedov.
Torek, 17. ?.: 5.05 Vesela glasba — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Koncert na trgu
—	9.30 Ljudske pesmi in plesi — 10.05 Glasbeno počitniško potovanje — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja za delavce — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert — 21.15 Nogometna tekma.
Sreda, 18. 9.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Veselo dopoldne — 9.30 Nove knjige koroških založb — 10.05 Zabavna glasba — 11.00 Ljudska glasba iz Avstrije — 13.45 Glasba po kosilu
15.30	Srečanje: književnost oroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije — 17.10 Iz sveta operete — 19.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Nogometna tekma
—	21.00 Psihologija v okviru ljudske univerze — 21.15 Pozor, snemanje.
četrtek, 19. 9.: 5.05 Vesel začetek dneva — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Orkestralna parada — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice _ 19.15 Veselo in zabavno — 21.00 Veselo petje, veselo igranje.
Petek, 20. 9.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudska glasba sveta — 10.05 Ko stojim na visoki planini — 11.00 Ljudska glasba —
15.00	Komorna glasba — 15.33 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo ob koncu tedna — 18.00 Koroška avto-in motorevija — 10.15 Veselo in zabavno — 20.10 Glasba in anekdote iz filmov — 21.00 Koroška včeraj in danes — 21.30 Koroški kulturni kritiki — 22.25 Okret-nica jugovzhod.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 14. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 15. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 16. 9.: 14.15 Informacije — Kmetijska oddaja —- 18.00 Za najmiajše.
Torek, 17. 9.: 14.15 Informacije — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik.
Sreda, 18. 9.: 14.15 Informacije — Vrhunska dela violinske literature — Koroški kulturni pregled.
četrtek, 19. 9.: 14.15 Informacije — Ura pesmi —• Kaj je pravzaprav vzgoja.
Petek, 20. 9.: 14.15 Informacije — Za prijeten konec tedna — Kulturna panorama.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19 30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13 10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! domo in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno
Sobota, 14. 9.: 8.08 Dela slovenskih skladateljev —■
8.55	Radijska šola — 9.25 čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 12.40 Narodna kola iz Srbije — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 15.45 Literarni sprehod — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Sobotni večer — 20.30 nabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 15. 9.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.43 Skladbe za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila —
13.15	Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Narodno-zabavna glasba — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi
—	16.00 Radijska šola — 16.40 Iz slovenske orkestralne glasbe — 17.05 Nedeljsko športno popoldne —
20.00	Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer.
Ponedeljek, 16. 9.: 8.08 Dela naših skladateljev —
8.55	Za mlade radovedneže — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.25 Iz operetnih odrov — 12.10 Violina in fagot v dvogovoru — 12.40 Godba milice Iz Ljubljane — 14.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor „Ljublanski zvon" — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja —
19.15	Poje Lidija Kodrič — 20.00 Dubrovniške poletne igre — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torek, 17. 9.: 8.08 Naši solisti v popularnih operah
—	8.55 Zemlja, velikanski življenjski prostor — 12.10 Iz opere ..Lohengrin" — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 Koncert za oddih in razvedrilo — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana —
18.15	Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.15 Poje Metka Štok — 20.00 Radijska igra
—	20.48 Godala v noči — 21.15 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasbena tribuna.
Sreda, 18. 9.: 8.08 Koncertna glasba iz treh stoletij
—	8.55 Pisan svet pravljic In zgodb — 9.10 Otroški in mladinski zbor iz Kdlna — 12.40 Slovenske narodne
PECI
NA DRVA PREMOG OLJE
V NAJVEČJI IZBIRI
AVSTRIJA
'ceLevizua
JUGOSLAVIJA
Avstrijski dogodki
#	Lani 127.000 otrok
Avstrijski statistični urad je objavil posebno publikacijo, iz katere je med drugim razvidno, da je bilo lani v Avstriji rojenih 127.404 otrok, sklenjenih 56.091 zakonskih zvez, 8880 razporek ter 95.438 smrtnih slučajev. To pomeni, da je bilo lani rojenih za 1200 otrok manj kot. leta 1966, tako da nazadovanje števila rojstev, ki je bilo prvič zabeleženo leta 1964, se vedno traja. Število sklenjenih zakonov se je v primerjavi z letom 1966 nekoliko povečalo, namreč za 275, medtem ko je število razporok naraslo za 237 primerov.
•	Na ha 50 kg gnojil
Tovarna dušika v Linzu je na letošnjem dunajskem velesejmu odprla poseben „Dom kemije", s katerim hoče delati propagando za večjo porabo umetnih gnojil v kmetijstvu. Lani je znašala celotna poraba gnojil v Avstriji nekoliko več kot 1,5 milijona ton; od tega je bilo 384.500 ton dušičnih, 613.250 ton fosfatnih, 247.650 ton kalijevih in 188.430 ton mešanih gnojil ter 121 tisoč ton apna. Povprečna poraba gnojil znaša zdaj v Avstriji 35 kg na hektar, medtem ko hoče tovarna dušika doseči povprečno porabo 50 kg na hektar.
NOVICE
IZ
£ Krajša pot na morje
Med Črnim vrhom in Godovičem so izročili prometu novo asfaltirano in rekonstruirano cesto. Ta odsek ceste je velikega pomena za celotno območje severne Primorske, saj bo po eni strani Črni vrh se bolj odprt tujskemu prometu, po drugi strani pa bo pot med Ljubljano in Ajdovščino ter naprej do morja skrajšana za celih 16 kilometrov. Za obnovo in asfaltiranje tega cestnega odseka so porabili 190 milijonov starih dinarjev. Dela so bila pravočasno zaključena pred veliko proslavo, ki bo v nedeljo v Novi Gorici ob 25-letnici vstaje primorskega ljudstva.
9 »Vesela jesen" v Mariboru
Od jutri pa do 22. septembra se bodo v Mariboru pod naslovom »Vesela jesen" odvijale razne zabavne prireditve, pri katerih bodo sodelovali številni domači lin tudi inozemski folklorni in drugi ansambli. Prireditve bodo na razstavišču mariborskega sejmišča, kjer bodo podjetja tudi prodajala svoje blago, ter v mariborskih hotelih in gostilnah in predvsem na Rotovškem trgu. Na prireditve bodo vabili klopotci, ki so jih postavili na raznih krajih mesta.
•	Šola Simona Gregorčiča
V	Kobaridu so zadnjo soboto izročili svojemu namenu novo šolo, ki jo bodo 29. septembra v okviru posebne slovesnosti poimenovali po pesniku Simonu Gregorčiču, rojenem v bližnjem Vršnem. Šola je zgrajena po sodobnih načelih ter ima 15 učilnic, 6 kabinetov in telovadnico, obiskovalo pa jo bo okoli 440 učencev, od katerih jih bodo dve tretjini dovažali iz precej oddaljenih krajev. Gradbeni stroški so znašali nekaj več kot 300 milijonov starih dinarjev, od katerih so domačini s prostovoljnimi prispevki zbrali več kot 10 odstotkov.
#	Mednarodna razstava psov
V	dvorani Tivoli v Ljubljani bo danes in jutri mednarodna razstava psov vseh pasem. Kinološka zveza Slovenije je za to prireditev dobila prijave za več kot 500 psov 75 pasem iz Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Jugoslavije, Poljske, Švice in Zahodne Nemčije. Na razstavi bo mednarodna žirija podelila tudi vrsto nagrad, poleg tega bodo na sporedu razni defileji psov.
pesmi — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila
—	15.40 Zbor Donskih kozakov — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Baletna glasba — 18.45 Naš razgovor
—	20.00 »Krst pri Savici", opera — 21.25 Iz slovenske zabavne orkestralne glasbe — 22.10 Zaplešite z nami.
četrtek, 19. 9.: 8.08 Odlomki iz francoskih oper —
8.55	Radijska šola — 9.25 V planinski koči — 12.10 Iz opere »Rona" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.40 Pianist 3anez Lovše — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Glasba in turizem — 19.15 Poje Alenka Pintarič —
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 22.10 Večer komorne glasbe.
Petek, 20. 9.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Glasbena pravljica — 12.10 Pianist Grigorij Ginzburg igra Chopina — 12.40 Čez polja in potoke — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki — 15.40 Igrajo mali ansambli — 17.05 človek in zdravje
—	17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus
19.15	Poje Irena Kohont — 20.00 Koncert celovških madrigalistov — 20.30 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —- 22.10 S festivalov jazza.