Stev. 2f7 IZH. kJA VSAK DAN •udi ob Hedet}ah I« pra Posaasične SteT. ee p tobakarnah v Trstu P.jstojni, Sežani. Na i'ini, Dorobergii itd. OGLASI SE RAČUN kolone. CENE: Trge osmrtnice, zahvale, f JO st mm. Za ogla.-nadaljna vrsta K 2. rn^nj pa 40 stot. Ogl? .KdinoBti"- — Plaču - Fiačlji mikih ob 5., ob ponećsfjklh ob 9. zjutraj. rodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih in okolici. Gorici, Hranju. St. Petru, brežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Zustarel« Uev. po 5 nvč. (10 stot.). IAJO NA MILIMETRE v aitokosti 1 •einski in obrtni oglcsi po 8 s t. mm, tislanice, oglasi denr.rnih zavodov po e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-fc sprejema Inseratni oddelek uprave je se izključno le upravi „Ecmosti vo In utožljivo v TrstJ. NAROČNINA ZNAŠA IŽ&jŽ* J* ® ^^ Glasilo poli ti er iega društva ^„Edinost4' za Primorsko. V tdinotii je moč! za celo lf Ao 24 K, pol beta 12 K, 3 mesece 9 K; na na-ročbe '»rez doposlaae naročnine, se uprava ne ozira. ItTtonlrA n» nodeljako lzdaojn „EDINOSTI" stane: u »celo lato Kroa 5-20, za pol leta Kron 3-60. Vai doftisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana ^pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se no vračajo Narouidno, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'1. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ===== Po5tno-hranllni?nl račun št. 841 652. TELEFON St. 11-57. « Trrn\r\ y katerem bodo videlB stike ljudi, za I za naše razmere preznačilnega: poslali so ki jim hočemo baje mi z denuncijantstvom ^ t « • • I zrcalo, T Kateiem OOUU vlUCIU 'J""1' ___,____,_______„^l^nctif, vacpfi ndcrri^niH nrnvnn faL-i.lt^tn Slovenci UieSTa lil OKOllCCl katerih svoboco se oni toli toplo zavp- ijejo: videli bodo najstiupeiaeje sovražnike » , ♦ w n n v i>u!o ki se te imel vr- ■ našega naroda vsakega njegov ep napredka Izlet N. D. O. v se je m sy0bode _ sovražmke^ ki se v šiti danes, v nedeljo dne 7. avgusta je. svojem boju proti nam niso nikdar plašili j nobenega sredstva, najmanje pa — denun-cijanfcstva. * Seveda nt mislimo tu podati celega ki ga sklicuje r NARODNA ORGANIZACIJA* danes, v nedeljo, dnej J prepovedan. ..___X7ac | Seveda nt mislimo iu puuau .-cic^ Mesto vsakega Komentarja vabimo vas, hjstori:ats 5or5 in ^pijenja našega naroda v da pridete vsi do zadnjega na Primorju v zadnjih 10 letih Le par zgodc- - /inskih reminiseenc in pa dogodke iz zadnjih dnij hočemc tu navesti, ki nam kažejo v talijanske polit&e — ljudstvo sanic putimo na strani — v taki luči, da mora p-ipoznati sleherni objektivni človek, da bi - ' bila obzirnost in kakov liberalni idealizem v i boju s takimi ljudini jednostavno : grešna DELAVSKA zaslepljenost in tehkomišljenosi. edelio dne Bilo je leta 18^7, ko so se vršile tiste Tin ^ ^u7nl\ driavnozborske volitve, ki sc donesle tr-avgusta 1910 ob 10. uri dopohidnel; Slovencem hfi|d udarec in neizmerne v gledal.ščni dvorani „Narod doma" v ; nes~eče Osleparili in oropal: so nas jeai-Trstu. - Edina točka dnevnega reda je: j neg^ mandata, naše ljudstvo iz okolice je ^ ^ r* t u 'bilo tako hudo zadeto, da je po mestnih ..Izlet Nc D. O. V PUlO . !javni/i lokalih glasno jokalo. Solza v očeh , i priprostega človeka vsled rodoljubne žalosti SLOVENCI! Danes torej vsi na shod : r kcnsternacije, vedo H gospodje v Celju Trsi, dne avgusta 1910. ceniti, kaj je tc ?! In v tem stanju obupa je „ Jt , prišlo oo vaseh naše okolice do eksplozije Odbor ! čutstev da so razjarjeni ljudje šli nekoliko Narod, delav. organizacije, preko tiste črte, ki jo poteza kazenski za- ____;______________——- kon. In tedaj so Italijani v svojih listih, v j javnih govorih itd. prirejali prave orgije f cajgnjusciega zistematičnega denunciranja po-? ase ^denuncijacije C Isamičnih visi in posamičnih njih stanovalcev. Narevnost strahovali so naši Italijani vs? c. kr. oblasti m zahtevali najbrezobzir-neje kazensko postopanje. In oblasti so se pokorile v etrahu tako daleč, da so se na kazenskem zasledovanju naših ljudi rabila sredstva, ki co bila predmetom tudi pritožbam v državrem zboru. Sredstva so bila to, kakoršnih modern in human državni funkcijonar — ne rabi. V svojem divjem sovražtvu proti nam so Italijani etablirali v Trstu pravo strahovlado, ki se jej ni mogel odtegniti niti državni pravdnik na sodnih razpravah, tako, da je po zahtevi Italijanov v sodni dvorani clikal in zasramoval naše okoličane kakor barbare, ki niso vredni ni-kacega človeškega usmiljenja, in polnile so se ječe z najpoštenejimi in častivrednimi možmi in mladeniči iz naše okolice. Vsled italijanskih denuncijacij so jim prisodili skupno — natančno se v tem hipu ne spominjamo — kakih 150 do 200 let Ne da bi bil kdo med njimi deležen kakega pomi-loščenja, da si je tisoč razlogov govorilo za milostno sodbo ravno v teh slučajih. Koliko duševne muke in koliko materijalne izgube so trpeli ti možje — in koliko v solzah prebitih nočij, koliko neizmerne žalosti so pretrpele njihove družine, nesrečne matere in nedolžni otročiči. Vse to neizmerno nesrečo je prineslo nad naše okoličane le neugasno italijansko sovraštvo in denun-cijantstvo. Leto potem so se zopet polnile ječe s slovensko krvjo. Italijanski zločinec je zasadil nož v srce cesarice Elizabete. Med našim ljudstvom je vskipelo od plemenitega ogorčenja — plemenitega vsaj z dinastič-nega stališča. In kaj se je zgodilo? Zopet so Italijani hrumeli proti slovenskim barbarom in zgodilo se je nekaj nezaslišanega in : italijanskega kor-zula po okoličanskih. vaseh, da je tam na svojo roko vršil nalogo preiskovalnega sodnika, zaslišaval ljudi, usi-ljeval oblastim svoja navodila, poročai italijanski vladi in — denunciral naše ljudi, j Zopet so se polnile ječe. In tedaj, ko so ! orčžniki trumoma tirali naše okoličane — posebno pa Nabrežince in Devince — v j tržaške ječe, bili so prizori, ki so vsakemu J čutečemu človeku rezali noter v dušo. O ! belem dnevu so se vrnili ti žalostni transport'. Orožniki so jihc gnali po 40, 50 j vkhr_. :nih na eno verit?o, a med temi je J bilo tudi starčkov okol« 7C let. Neki tak ; starček je bil tako slaboten, da so ga mo-i rali nr. kolodvoru dvigniti z vagona. Vse to kruto ravnanje in nesrečo so morali pretrpeti le za to, ker so se .bili preveč razvneli v svoji žalosti — po svoji vladarici. A ! vspričo teh sprevodov se je še le pokazala vsa kar.ibalska narav izveslnih Italijanov. Smejali so se, mahali s kJobuki, rogali, ploskali z rokami, zasramovali in porabiii vse svoje uplive in zveze, dar je prišel z Dnnaja do!i ukaz: „Nur strenge be&trafen \u 1— In bilo je res „strenge", drakonsko J strogo. Kruto so morali plačevati naliljudje vsled italijanskega besnila. odgrizniti pravno fakulteto. Mi pa danes pred vsem slovenskim svetom slovesno in odločno protestujemo proti temu, da se našo borbo proti takim sovražnikom, nepoznavajočim ne usmiljenja, ne pardona, ne človeškega čutstvovanja, stavlja v eno paralelo s „Slovenčevim" denuncijantstvom na škodo lastnih krvnih bratov. Te paralele absolutno ne dopuščamo in moramo očitati najgršo malo fides njim, ki hočejo postavljati tako paralelo. Le znak zastrupljenja in perverznosti našega političnega in strankarskega življenja je to, da se niti ne umeva več razlike med našo borbo z drugorodnimi sovražniki in medsebojno borbo na Kranjskem. Tu je borba za narodno samoohrano, tam pa je borba za strankarske interese. Zato protestujemo še enkrat proti postavljanju takih paralel. Konečno pa bi mi lahko vprašali gospode v Celju, da li oni nikoli ne govore o pruskih markah, o velikonemških agitacijah, o pangermanskih ciljih Nemcev i. dr.? Mari so zaradi tega tudi gospodje v Celju — denuncijanti ?! Ne! Niso denuncijanti, ker beležijo le dejstvo. Tako beležimo tudi mi dejstva, ki nosijo v sebi smrtno nevar- Pred par leti se je zdelo, da se hoče!nos* za našo narodno eksistenco in ki so italijansko besnilo vendar nekoliko poleči, jtako .notonena, da jih listi v Italiji sami V Istr' ie prišlo do nekake spravne akcije, j opisujejo z navdušenjem in da je celo naš katere sad je bil za tedaj volilna reforma, jtrzaškl, „Indipendente" te dni naravnost A na prvih voHtvah na podlagi nove volilne1 opsoval svoje sonarodnjake, ki hočejo ta-leforme, ki je bi!a v resnici le sad sloven-'J^1 taka — castna dejstva. „Mi smo zadnjič estro grajali, da je „Slover.ecJ na niakoten način denunciral primorske Italijane — bojda z namenom, da bi jim edjedel prevno kultfto... fcajli za vset-«11 išče so ne sccmo ic m ne bodemo Lifcoll c-rill z denuueljanlsivoin!4* Gornjo Jiudo obdolžitev in obtožbo je napisai celjski „Narodni dnevnik" od dne 3. avguste. Naslovljena je sicer le na adreso ,Slovenca" radi njegovih denuncijacij na Škodo izletnikov v Beligrad. Mi pa si domnevamo z vso gotovostjo, da je napisana tudi našo adreso. To uverjenje izvajamo iz znanega starega razpoloženja iz-vestnih celjskih gospodov proti nam. Svojedobno so nas hudo dajali in skušali poniževati pred slovensko javnostjo ladi nate nemarnosti in nesposobnosti nasproti navalu klerikalizma. Ker pa se njihova z naravnost grczno-„črno" resnostjo pisana prorokovanja o naši usodi točko za točko — niso uresničila, so postali gospodje vendar malce previdneji in nas od tedaj puščajo na miru. Ali sedaj se iim je zdela prilika ugodna, da nas predstavijo p. n. publiki kakor... denuncijante! Niso nam sicer stopili nasproti t£ko-le naravnost, lice v lice, ampak mahnili to po nekom drugem, da zadenejo krvavo — tudi nas. To namero gospodov pri celjskem listu nam brezdvomno ovaja dejstvo, da so z mastnimi črkami spravili ,Slovenčevou denuncijantstvo na škodo slovenskih bratov v zvezo z našo borbo radi yseučiliškeg£ vprašanja. S tem svojim nastopom pa so nas naravnost prisilili, da jim danes postavimo PODLISTEK. Žensko srce. Spisal Paul Bot^rget — Pre.el V. B. O, snoje življenje!--Eden zadnjih ženskih čustev me sili, da Vam ga pokažem v njegovem pravem bistvu. V tem trenotku, ko Vas ostavljam za vedno, čutim potrebo, da Vam ostavim svojo pravo sliko, ki me opravičuje v vseh stvareh ... Vem, da sem storila nekaj, kar smatra morala ljudi za največjo krivdo. Takrat, v tistem času, ko sem to storila, je bila moja duša popolnoma mirna. Danes mislim na to, kako bi me bili lahko obsodili. Pravim si, da ne bom zanje nič druzega, nego spomin na neko odsotno žensko, pri kateri ni možno, da bi se vrnila — spomin na žensko, ki je umrla, — ki je izginila za vedno ... In bojim se. Zdi se mi, da vidijo one madeže na moji duši — in jaz se moram teh madežev očistiti. — Poznala sem ženske, ki jim je bila zadnja želja : da bi jo nališpali, predno jo polože v krsto... Čemu ne bi smela Vaša prijateljica, ki Vam |udi umrje, gojiti želje do te zadnje koket- nosti? Nekoliko zavoljo sebe in nekoliko morda tudi zavoljo Vas. Tako se bom varala še teh par zadnjih ur, ki jih preživim v tem malem salonu, kamor ste prihajali Vi . . . med tem pohištvom, ki je bilo mutasta priča najinih dolgih pogovorov ▼ tolikih zimskih večerih ... Tukaj sedeti in Vam pisati, se pravi: zadnjikrat z Vami živeti, z Vami, kakoršni ste bili ob onih blagodejnih večerih, s prijateljem, ki me je umel in ljubil tako kakor sem zahtevala od njega. — Ne, Er-vin, ne mislite, da je v tem stavku kako očitanje! Tožba je to, tožba ranjene duše; toda proti usodi, proti sebi sami, samo ne proti Vam! Tožba ranjene duše, ki ni storila druzega zločina, nego da je verjela v možnost, da iz miline in blagosrčnosti »vstan« zopet nova sreča . . . Vi boste čutili, kakor čutim jaz, da so bile to nespametne sanje. Ali jaz sem Vam v globočini svoje duše hvaležna za ta sen. O, ne zato, da bi Vam pripovedovala te reči, ne, zato nisem vzela peresa v roko! Misel na Vašo b61, obvladava sedaj mojo voljo..... Ravnokar sem prenehala za par minut ; nisem mogla nadaljevati. Ali sedaj sem zopet čisto mirna. Moje misli so postale sko-hrvafske brezprimerne odjenljivosti in miroljubnosti, so Italijani že požrli slovesno dano besedo in so na brezsransen način Hrvate oslepsrili za en mandat. Taka je italija&ska lojalnost, taka je njih zvestoba, Jakovo je njih poštenje ! Na račun dežele so priredili nekako „deželno* razstavo v Kopru. Kompromisna pogajanja trajajo sicer še dalje glede raznih spornih vprašanj, in v tej kompromisni eri so v deželi z dvetretjinsko slovansko večino celo osebju razstave v medsebojnih pogovorih prepovedali rabo slovenskega jezik'1! Takov je italijanski smisel za enakopravnost, takovo je njihovo umevanje svobodnega življenja narod i poleg naroda. Danes se zopet stiskajo pesti našega ljudstva v plamtečem ogorčenju radi novega falotstva in — denuncijanstva od strani vodstva italijanske stranke. Izlei naših poštenih delavcev k bratom v Pulo je bil že dovoljen in mornarska oblast je tudi že odredila potrebno, da bi si mogli tržaški izletniki ogledati tamošnje naprave. Mejtem pa je deloval z vso vehemenco italijanski denuncijatorični aparat kakor da prihajajo s slovenskimi delavci iz Trsta sami rokov-njači in pobijalci, ki utegnejo provzročiti neizmernega gorja mestu puljskemu. In tako smo tržaški Slovenci zopet enkrat vsled italijanskega denuncijantstva oropani ene naj-elementarnejih državljanskih pravic — svobode gibanja! Tu menda bo dovolj, dasi bi mogli iz vsakdanjega življenja navesti tisoče slučajev in prilik, ko nas italijanski listi denuncirajo in obdolžujejo nevarnih političnih kon-spiracij. Evo Vam, gospoda v Celju, zrcalo. V njem vidite sliko svojih tržaških varvancev, jasne. Moja želja, da si priborim Vaše spoštovanje za vedno, je v tem trenotku tako velika in silna, da ne trepečem nič več. Čutim, da bom imela toliko eneržije, da bom Vam govorila o sebi, kakor o kaki drugi ženski. — Ah, da bi se navzeli nekoliko te eneržije tudi Vi takrat, ko boste to čitali! Prijatelj moj! Ne bom Vam pripovedovala morda o svojih otroških letih, in tudi ne o svoji prvi mladosti. V nobeni teh dveh dob se ni izvršilo v moji duši kaj tako pomembnega, kar bi utegnilo biti za petnajstletno deklico nekak predznak romantične usode. To otroško in to deviško dobo moje mladosti ste videli na sliki, kjer sedim ob vznožju svojega očeta, iščoč s svojimi njegovih oči. To je popolna in verna slika mojih mladih let. Da to sem jaz: to ubogljivo, voljno dete; to sem jaz, kakor se spominjam, da sem bila skozi toliko in toliko let. Ne spominjam se, da bi me bila v tej dobi obšla kedaj upornost, ali nezadovoljstvo. Kako neopazno in v sreči so potekale ure v našem stanovanju v Rue de Varenne (izgovori: Ru do Varen), ki je bilo urejeno precej ubožno, kajti oče mi je bil star plemenitaš po tradiciji „ Faubourg St. Germain (izg.: Fobur St. Zerman) in spominjam se, da je poteklo mnogo let, predno sem se privadila modernemu luk-susu. — Mi vemo najbolje s kakim sovražnikom imamo posla in zato vemo tudi najbolje, kakih sredstev treba za borbo proti takim sovražnikom. Naša naloga ni da koga denunciramo, pač pa, da branimo življenje svojega naroda pred njimi, ki ga proga-njajo z vsemi barbarskimi sredstvi, in tudi — z najgnusnejimi denuncijacijami. Čemu neki naj bi se mi navduševali za svobodo ljudi, ki svobode niso vredni, ker je nikomur drugemu ne privoščajo ?! Politično stanje na hrvatskem. (Članek, pisan izven uredništva.) —C.— Ban Tomašić je imel imenitno taktiko. Najprej je sklenil s hrvatsko-srbsko koalicijo pakt, a ko ga ni mogel, ali ni — hotel izpolniti, je demisijoniral. Vladar ni hotel vsprejeti demisije, oziroma ininisterski predsednik grof Khuen-Hedervary je v tem smislu stavil vladarju svoje predloge. Z druge strani pa koalicija ni hotela akceptirati Tomašića: z Aranickijem, a brez garancij. S to svojo politiško taktiko je ban Tomašić omajal edinstvenost koalicije. Koalicija se ni pogajala več edinstveno s To-mašićem, ampak posamično je Tomašić vabil zastopnike strank na dogovore. No, niti te posamične stranke niso edinstvenega mnenja in nimajo edinstvenega cilja. Ban Tomašić se je bil začel dogovarjati z največo stranko v koaliciji: s stranko prava! V tej pa vladata dve struji: ena, ki je nasprotna novim prizadevanjem bana Tomašiča; druga (slavonska grupa), ki bi hotela brezpogojno stopiti v dotiko z banom Tomašićem. Predvčerajšnjim je imela ta stranka (kakor javljeno) v Zagrebu svoj sestanek, Okna našega stanovanja v Rue de Varenne so bila visoka, obrnjena na neki vrt z velikim drevjem, v katerem je bilo napravljeno sprehajališče za neko starejšo damo, ki je stanovala v pritličju. Ob soln-čnih dneh jo je pehal neki sluga na malem vozičku okoli po poteh posutih s peskom . . . Po čudni volji mojega spomina se vidim zopet, kako pritiskam svoje čelo ob šipo in opazujem s sočutnim obžalovanjem ono staro damo. Spomlad je, popoludne... vse polno svetlobe in zelenja . . . oče me boža po mojih kiticah in me kliče: „moju mala svetničica!" To je lepo ime za tako mladega otroka ! In vendar sem imela krepost, vsled katere nisem bila docela nevredna tega razvadljivega imena. Krepost? Ne: navaden inštinkt odkritosrčnosti in voljnosti, ki pa je bil nepremagljiv. Da živim po nekem gotovem pravilu in ugajam onim, ki jih ljubim: to je bila moja edina želja; in ravno tako naravna, kakor ona po igranju in lepih sanjah. — Jaz sem se rodila z nekim tajnim nagnjenjem do notranje harmonije; in to nagnjenje mi je pripomoglo do brezmejne, spontane sreče, kadar sem to, kar naj bi, in to kar sem storila — to je: svoja nagnjenja, svoje želje in svoja dejanja — spravila v složno skladnost. (Pride še). na katerem se je imela odločiti na eno ali drugo stran. Z veliko napetostjo smo pričakovali njenih zaključkov in doživeli smo — presenečenje. Kar začudili smo se, doznavši, da je stranka „prava" sklenila pozvati vse druge hrvatske stranke in poedine člene koalicije, da stopijo v dogovore v svrho ujedinjenja v eno enotno stranko na podlagi programa, ki se ima skupno določiti. In ta edinstvena stranka naj bi sporazumno delovala s srbsko samostalno stranko. S tem svojim sklepom mislijo poslanci stranke prava rešiti krizo, oziroma, da more taka močna in kompaktna stranka pripraviti teren za mirno reŠenje krize. Ta zaključek „stranke prava", oziroma dejstvo, da je ravno ona prevzela nalogo, da najde izhoda iz krize, nam dokazuje, da je koalicija faktično že razpadla, čeprav ni še formalno razpuščena. Kakor posnemljemo iz hrvatskih listov bodo na ustvarjanju nove stranke pristaši „napredne strankeu popolnoma ignoriram, da-si so se ravno ti vedno borili v prvih vrstah koalicije. Izpostavljali so se za njeno kompaktnost, borili so se zoper nje nasprotnike in na volitvah so kazali največo agilnost. V njenih vrstah se nahajajo možje kulture in velike aktivitete. S tem zaključkom „stranke prava" je po našem naziranju kriza postala še bolj zamotana, ker se ne ve, ali bo ta nova stranka nadaljevala borbo, ali bo zasnovana v to, da podpira vlado bana Tomašiča. Ali še več; po tem zaključku „stranke prava" nas je pa začudilo še najbolj, da je ban Tomašič baje pozval na konferenco posl. Supilo! Supilo in Tomašič !! Čudne reči se dogajajo. Večni opozicijonalec in najhujši protivnik Khuenovščine, prav tisti Supilo, ki je najsrditeje napadal koalicijo radi — pakta s Tomašićem ! Isti Supilo je torej baje pozvan na konferenco s Tomašičem, ki je bil eden stebrov Khuenovega režima in ki je tudi sedaj — sotrudnik Khuenov! ! Fa recite, da se ne godijo več čudeži! Do kacega rezultata da dovedejo konference —t o tem je že sedaj težko ugibati. Edino, kar moremo konstatirati, je, da je kriza z vsakim dnem bolj zamotana. (Glej nadaljne vesti na drugem mestu. Op. ur.) _ Slovanski narodno - gospodar, kongres v Ljubljani. S sodelovanjem glavnih narodnogospodarskih ter osrednjih poljedeljskih in obrtnih korporacij iz vseh avstrijskih slovanskih dežel priredi Slovansko narodno-gospodarsko društvo dne 14. in 15. avgusta 1910 v Ljubljani prvi slovanski narodno-gospo-darski kongres. Ta kongres je prvi poskus zbližanja avstrijskega Slovanstva na gospodarskem polju ter ustvarjanja organizacijskega temelja k trajnemu gospodarskem sodelovanju slov. narodov v Avstriji. Ta kongres ima v prvi vrsti informativen značaj. Podati mora pregled dosedanjega razvoja posameznih slovanskih narodov v Avstriji v glavnih strokah njihovega delovanja, podati primerjujočo sliko njihovega današnjega narodnogospodarskega stanja ter poudariti najvažnejše točke za bodoče delovanje s posebnim ozirom na sodelovanje z ostalimi slov. narodi. A ljubljanski kongres se ne omeji samo na to gotovo velepomembno informativno nalogo. Ustvarjala se bo na njem organizacijska podlaga za državne zveze slovanskih poljedelcev, obrtnikov in ev. tudi trgovcev, da bi tako skupni interesi slovanskega poljedelstva, obrtništva in trgovstva izdatneje mogli biti varovani v širšem okvirju državne a slovanske organizacije. Trdno se nadejamo, da prvi slovanski narodno-gospodarski kongres bo temelj skupnemu gospodarskemu delu avstrijskih Slovanov. Na kongresu bodo odlični slovanski narodno-gospodarski strokovnjaki podajali referate. Kongres bo otvorjen dne 14. avgusta • ob 9. uri dopoludne v „Narodnem Domu" v Ljubljani. Popoludne ob 3. uri bodo posvetovalne seje, in sicer: vseobčna narodnogospodarska, poljedeljska, obrtna in trgovinska. V ponedeljek, 15. avg., ob 8.30 uri se bo vršila proklamacijska kongresna seja. Ako se ima vsem slovanskim narodom dandanes prirojeni čut slovanske vzajemnosti uresničiti, je potrebno, da bo ljubljanski kongres, kakor temelj pozitivne akcije za skupno delovanje slovanskih narodov na gospodarskem polju, zbirališče vseh resno-mislečih slov. činiteljev. Vabimo torej vso interesovano slovansko javnost za dne 14. in 15. avgusta v Ljubljano, kjer se bo vršil istočasno kongres slovanskih gasilcev, katerega glavnim vsporednim točkam bo lahko vsak udeleženec prisostvoval. Prijave k kongresu sprejema ter vse potrebne informacije daje „Slovanska společ-nost narodohospodarska", Dunaj I., Wipplin-gerstrasse 22. Na Dunaju, meseca avg. 1910. Predsednik: Dr. Jan L e n o c h, Dunaj. Podpredsedniki: Ivan Hribar, Ljubljana, Dr Vaclav S i-I e n y, Brno, Matko M a n d i č, Trst. Zapisnikarji: Dr. Vekoslav K u s a k, Dunaj, Karol Guth, Dunaj. Blagajnik : Dr. Franc B č 1 a r, Dunaj. Člani odbora: Državni poslanci : Frano I v a n i š e v i č, Jesenice, Dr. Karol Kramar, Lipštat, Dr. Dimitrij Markow, Lvov, prof. Hierotej P i h u 1 j a k, Cernovice, Dr. Friderik P1 o j, Dunaj, Fran P o v š e, Ljubljana, Dr. Fran Slama, Brno in Fran S t a n č k, Želetava, Peter B e r k a, Praga, Leonhard B o u c h a 1, Dunaj, MUDr. J. V. D r o z d a, Dunaj, Andrej Gabršček, Gorica, Josip A. Š p i t a 1 s k y, Dunaj in Ivan V o t r u b a, Praga. Namestniki: Josip Š v e j k, Sveta Katarina, Anton Š p i-t a 1 s k y, Dunaj, Josip Pirka, Dunaj Vekoslav Kaderavek, Dunaj, Igor Izak, Dunaj, Dragotin Žilavy, Dunaj. Pregledniki: Dr. J. E. Krek, Ljubljana in Matej P o-s 1 u Š n y, Dunaj. K politiškemu položaju. Krščansko-socijalna korespondenca „Au-stria" nastopa zelo odločno proti vestem o razpustu državnega zbora. To je tudi povsem umevno, ker se morajo ravno krščanski socijalci radi afere Hraba najbolj bati novih volitev. Nasprotno pa potrjuje omenjena kore-spodenca kot resnične vesti o razširjenju večine, ter piše: „Kar se tiče razširjenja baje parlamentariške večine, imajo te vesti vsekako nekaj jedra. Vsekako so samo govorice, ki se opirajo na davno znano nagnenje dalmatinskih poslancev in morda tudi Plo-jeve skupine in češke katoliške stranke, ki žele v mejah „Slovanske enote" popolno svobodo gibanja. Pri obstrukciji češki klerikalci in Dalmatinci v jeseni ne bodo več sodelovali. Tudi mlado Čehi in Masaryk si v jeseni ne bodo več pustili diktirati taktiko od dr. Susteršiča. S tem bi bila „Slovanska enota zrahljana : Ali do priključenje k večini je še dolga pot. Vsekako bo opozicija oslabljena. Oslabljena pa bo opozicija tudi radi narodnostnega spora v socijalni demokraciji. Odločilne pa bodo za jesensko zasedanje razmere v poljskem klubu. Radi prepira v tem klubu bodo njegova glasovanja še bolj negotova, kakor v zadnjem zasedanju. Zato bo treba luknjo v strankah večine popolniti kje drugje, s češkimi katoliki in Dalmatinci, ki spadajo danes „Si. enoti". Dispozicije pri obeh teh skupinah niso neugodne. Bienerthovo stališče se smatra v krščansko-socijalnih krogih kot popolnoma utrjeno. Nasproti temu se v nemških svobodomiselnih krogih trdovratno vzdržuje vest, da bo drž. zbor razpuščen, ako bo tudi v jeseni še nadaljevala obstrukcija. Uvoz mesa v Avstro-Ogrsko Iz Srbije in Romunije. —C.— Po novi trgovinski pogodbi med Avstro-Ogrsko in Srbijo je dovoljen poslednji uvoz v našo monarhijo 20.000 zaklanih goved in 70.000 zaklanih prašičev. Ta kontingent je majhen in ne bo mnogo vplival na znižanje cen mesa. Vsled tega so tudi koncesije, ki jih je Srbija dovolila nam, zmerne. Od 670 postavk srbske carinske tarife je dovoljena Avstro-Ogrski samo petina in sicer v glavnem za stavbeni les, hišno opravo, cement, volneno blago, pivo, porcelansko blago, usnje in železninske predmete. Romuniji je naša monarhija letos dovolila uvoz 10.000 zaklanih goved, katero število pa sme do leta 1917 sekcesivno narasti do 33.000. Ravno tako se je določilo število zaklanih prašičev na 50.000 glav, ki sme do leta 1907 doseči število 120.000. S tem dovoljenjem uvoza mesa iz Srbije in Romunije se cene mesa, kakor smo že omenili, nekoliko znižajo. Ali tega znižanja ne smemo pričakovati do jeseni, ker morata Romunija in Srbija zadovoljati nekaterim higijeničnim zahtevam avstrijske vlade in morata napraviti na meji — na določenih mestih — nove klavnice. — No, v vsakem slučaju je pričakovati, da cene blaga v monarhiji padejo za 10—20 od-stot. Veto pri volltvi papeža. „Wiener Allg. Zeitung" je dobila baje od najbolje informirane cerkvene strani sledeče naznanilo: V zadnjem konklavu v avgustu leta 1903, v katerem je bil izvoljen sedanji papež Pij X. poglavarjem rim.-kat. cerkve, je vložila Avstro-Ogrska, kakor znano potom krakovskega škofa kardinala Puzyne svoj veto proti izvolitvi kardinala Rampolle. S tem je bila preprečena izvolitev bivšega državnega tajnika Leona XIII kardinala Rampolle. A tudi sevilski nadškof je od španske vlade, kateri je stal takrat na čelu ministerski predsednik Villa-verde, imel nalog, vložiti veto proti izvolitvi ' kardinala Sarta, sedanjega papeža Pija X. | Sevilski kardinal pa tega naloga ni izvršil, ker je opazil veliko nejevoljo, ki jo je vzbu- dil veto Avstro-Ogrske. — Veto španske vlade je izostal in tako je bilo mogoče, da je beneški patrijarh kardinal Sarto postal papež. Špansko vlado je za sklep, vložiti veto proti izvolitvi beneškega patrijarha, napotila okolnost, da je sedanji papež Pij X bil v prijateljskih razmerah s španskim pretendentom, Don Carlosom, ki je bival veči del leta v Benetkah. Španska vlada se je zato bala, da bi kardinal Sarto, kot papež ne bil tako odločno nasproten gibanju karlistov, kakor Leon XIII. __ _ __ Dnevne novice. Kako se moreta Avstrija in Nemčija zanesti na Italijo. „Lega Navale", glasilo italijanskega društva za jačanje vojne flote, pišoč o rusko-japonskem sporazumu pravi, da je isti indirektno naperjen proti Avstro-ogrski in Nemčiji, kajti Rusija hoče tako dobiti nasproti njima svobodne roke. Dalje pravi, da to ni čudno, ker vsaka velesila mora biti oprezna pred tema dvema cesar-stvima. O njuni zaveznici Italiji nihče ne sumi, ker je dobro znano, da bi njej v resnem trenotku niti ne padlo na um, da stopi v obrano svojih zaveznikov. V mirnem času zamore biti trozveza koristna. Ali da bi Italija hotela iti v boj proti Angleški in Francoski za interese Nemčije in Avstroogrske, v to, pravi, omenjeni list, zamore verovati samo blaznik. Konferenca med prestolonaslednikom in baronom Bienerthom. „Neue Fr. Presse" poroča, da pojde prestolonaslednik Fran Ferdinand ta prihodnji teden — najbrž v torek — v Igls in da ostane tamkaj ves dan, da konferira z ministerskim predsednikom baronom Bienerthom. To da je najjasneji dokaz o trdnem položaju barona Bienertha na dvoru. Knjiga o vseslovanskem kongresu. Iz Sofije : Slovansko dobrodelno društvo v Sofiji je izdalo povodom vseslovanskega kongresa knjigo: „Slovanski Glas", ki vsebuje imenik udeležencev kongresa. Ob enem je v tej knjigi opisana zgodovina razvoja misli o zjedinjenju vseh Slovanov. — Knjiga, ki je okrašena tudi z ilustracijami, je odposlana vsem slovanskim knjižnicam, potem vsem učnim zavodom v Bolgariji. Ubogi car! Kakor znano, se sestaneta nemški cesar Viljem in ruski car Nikolaj v Friedbergu. Zato se delajo skrbne varnostne priprave, da se ne bi carju zgodila kaka nesreča, posebno pa, da ne bi mu se mogel preveč približati kak ruski revolucijo-narec. Carjev dvorni maršal nadzira sam vsa dela in bo od 15. avgusta dalje bival stalno v gradu. Vsi odtoki kanalov, ki vodijo iz gradu, so bili natančno preiskani in bodo zaprti z debelimi železnimi mrežami. Lesena vrata v gradu so bila nadomeščena z železnimi. Vsi dohodi, ki niso neobhodno potrebni, so zaprti. Glavni dohod dobi poleg tega še zatvornico! Cela hiša, ki se nahaja poleg grajskega vrta, bo napravljena za detektive. Tako morejo torej čuvati enega najmočnejših vladarjev na svetu! Ali ni revež pomilovanja vreden, ker se nahaja v vednem strahu za svoje življenje? In zakaj vse to? Ker ne da svojim narodom svobode! — C — Srbske finance. V avtonomno srbsko monopolno upravo delegirani zastopnik Nemčije obveščuje svojo vlado sledeče : Državni prejemki, v prvi vrsti monopoli, napredujejo konstatno. Prejemki železnic iznašajo v prvih petih mesecih 1910. 5,364.236 dinarjev, nasproti 4,182.275 v istem času minulega leta. — Na direktnih davkih je došlo v petih mesecih 7,186.150 dinarjev, nasproti lanjskim 5,585.601 v istem času. Agio iznaša še vedno 7*°/o» ali upati je, da ta agio v kratkem času popolnoma izgine. Iz gori navedenih številk posnemamo, da se gospodarsko stanje Srbije povzdiguje, a normalno politično stanje v deželi nam govori, da se bo to povzdiganje nadaljevalo. Vprašanje imenovanja sodnikov na Češkem. Praga 6. „Nar. Listy" javljajo, da bo v kratkem imenovano mnogo sodnikov v nemških jezikovnih področjih Češke, vsled česar se tudi o tej priliki cela vrsta čeških sodnikov pri promaknjenju preskoči. _ Domače vesti. Nastičevi nasledniki. Rod Nastičev še ni izumrl. Te dni je ljubljanski „Slovenec" objavil članek, po katerem bi se dalo sklepati, da so vsi oni Slovenci, ki slučajno niso pristaši S. L. S. — srbski irredentisti. Način politiške borbe je pa stvar ukusa in če misli „Slovenec", da bo koristil s temi denuncijacijami svoji stranki, je to pač njegova stvar. V tem ozira se torej z glasilom S. L. S. ni mogoče prepirati. — Vendar pa je neka draga stvar, ki mora nehote siliti na razmišljanje. Istodobno z ljubljanskim „Slovencem" ki je pisal, da se je klicalo v Ljubljani „Živila Srbija 1" je objavilo zagrebško „Hrvatstvo" članek, v katerem je vdeležence vseslovanskega shoda v Sofiji obdolževalo veleizdaje ter trdilo, da se je o priliki sijajnega vsprejema, ki so ga priredili Srbi v Sofijo potujočim novinarskim gostom klicalo „doli z Avstrijo". A da bo triperesna deteljica gotova, seveda ni smel izostati niti Stadlerjev „Hrvatski Dnevnik", ki je pisal baš te dni, da je bil sklopljen pakt med Srbi in poslanci Hrvatske Narodne Zajednice v bosanskem deželnem zbog ukaza iz — Belgrada. Od Friedjungovega procesa sem so glasovi o veleizdajnikih nekoliko potihnili. Komaj pa je prišlo med srbsko in avstro-ogrsko vlado do sporazuma glede trgovske pogodbe, že so Nastiči zopet na delu. In tako vidimo, kako se pojavljajo v enem in istem tednu v treh jugoslovanskih klerikalnih trobilih denuncijacije, ki se tako spopolnjujejo ena v drugo. Ali si je možno to tolmačiti drugače, kakor tako, da je ena in ista roka, ki narekuje toliko pisavo v „Slovencu", kolikor v „Hrvatstvu" in v „Hrvatskem Dnevniku" ? Tu so pač na delu pater Puntigam in njegovi nevidni zaplečniki! Italijani in njihovo — svobodoljubje! „Naša Sloga" pripoveduje v svoji zadnji številki — torej poprej, nego so oblasti prepovedale izlet „N. D. O." v Pulo — kako Italijani označajo ta zlet kakor j provokacijo ter po svoji stari navadi hujskajo maso in ob enem groze policiji, da bo ona odgovorna za vse, kar bi se utegnilo zgoditi tega dne. Ni besede, s katero bi mogli primerno označiti prevzetnost in zlobo Italijanov, ki vsako našo manifestacijo, tudi vsak jednostaven izlet, označajo kakor provokacijo. Po njihovem bi mi ne smeli ne živeti, ne dihati, ne govoriti, ker vse to je za Italijane — provokacija, da morejo pozivati policijo, naj rim ne dovoli niti mak-niti se. To prekorača že vse meje. To je z italijanske strani skrajna aroganca, očitno izzivanje, s katerim se nehuje vsako potrpljenje in mora roditi reakcijo z naše strani. Mi ne izzivljamo nikoga, mi ne otim-ljemo nikomur ničesar ; mi ne oviramo pro-tivniških manifestacij, ne pobijamo in ne razbijamo — pak vprašujemo italijanske signorotte, kaj da hočejo od nas ? I Mari bi hoteli, da mi obrnemo gorjačo ?! Hočejo-li vojno z nami ? ! Dobro! Vsprejemamo. Na razpolago smo jim. Mi hočemo živeti, razvijati se, napredovati, braniti svoj jezik in rod in ne dopuščamo, da bi nam kak klatež blatil in otimal našo največo svetinjo. Zato poživljamo naš narod, naj se ue boji italijanskih groženj ! Novi tržaški škof. Razni listi poročajo da je imenovan tržaškim škofom veroučitelj na ženskem učiteljišču in ravnatelj centralnega semen, v Gorici, mons. Fr. Castelliz. Uradno ta vest še ni potrjena. Počakaj mo torej!! 20-letnica pevskega društva „Zvon" na Opčinah. Bilo je 1890. leta, ko je mlad mož poln idealov in vnet za narodnoj stvar, zbral okoli sebe četico mladih veselih fantov pevcev. Ta mož je znal vdahniti svojim pevcem vso ljubezen in navdušenje do lepe slovenske pesmi, navdušenje, ki je občutil sam. Tako so vrste pevcev Zrasle dan na dan in zrasle konečno v mogočen zbor, katerega so imenovali „Zvon". Glas „Zvonau je odmeval od tedaj skozi dobo 20 let pri neštetih prireditvah in veselicah v čast slovenskemu narodu, v diko slovenski pesmi in zadoščenje dičnemu pevovodji g. voditelju in dež. posl. Št. Ferlugi. Kdo ne pozna zgodovine tega moža, ki je neustrašno nastopal za slovensko stvar četudi odvisen občinski uradnik? A tako navdušen in vešč pevovodja kakor je bil on, to je ravno, kar varuje društvo pred razpadom, kajti pevci gredo in pridejo in se menjajo, a če je pevovodja stalen in vnet za društvo, tedaj isto gotovo napreduje. To nam dokazuje pevsko društvo „Zvon", ki bo slavilo v nedeljo 21. t. m. 20-letnico svojega obstanka. Kdo se ne bi odzval prijaznemu vabilu milodonečega Zvona, ki vabi in kliče že 20. leto, da ne bi prišel ta dan na lepe Opčine, kjer ima tujec sicer že veliko posest, a kjer je jedro vendar le nepokvarjeno, zavedno, slovensko. Dokaz, da so res Opčine naše, je tudi tamošnje društvo „Sokol", ki bo praznovalo ta tan svojo obletnico. Dolžnost nas vseh je torej,! da pohitimo ta dan vsi, komur je le možno k tej slav-nosti, da pokažemo s svojo prisotnostjo, da cenimo in vpoštevamo trud in zavednost vrlih Opencev in njih voditeljev. Od Sv. Marije Magdalene. (Pomotoma zakasnelo.) V nedeljo dne 24. t. m. se je vršila druga veselica mlade Magda-lenske podružnice CMD. Višnjevo nebo poletnega dne je privabilo mnogo občinstva na to prav dobro vspelo veselico. Prav razveseljiva je bila udeležba domačinov; le škoda, da je bilo videti tako malo naših meščanov, ko je izprehod do Sv. Marije Magdalene spodnje tako lep. Pa tudi na okoličane bi vplivalo rj^riH^TTi i.i i i n i i I_L±I | i i l i » LL'.LAJ J'J 1XM"U' I L' Čhg USTREDNi BANKA CESKfCH CDHDITCI CM PODRUŽNICA v TRSTU OrUnI I LLLN :: piizzi del pohteeosso 3. - Vloge natDjmce 4 v A P. tmijove vloge 45/<% TADIJE II KAVCIJE - - - MENJALNICA. ___i-----.——-——— .. V Trstu, dne 7. avgusta 191# »EDINOOTc it. 217. Stran lil. zelo ugodno, ako bi se meščani malo bolj zanimali za okoličanske veselice, kajti s svojo navzočnostjo bi oni zelo podkrepili našega mejnega okoličana v narodnem ozira in še posebej pri takih veselicah, ki so v prid naše miljenke. Vspeh je bil prav dober, na čemer se je treba zahvaliti res požrtvovalnemu pevskemu društvu „Slavi", ki je s prav ubranim petjem prav dosti pripomoglo, tudi škedenjska godba je izvajala precizno razne koncertne točke. Po umetalnih ognjih se je pa začela prav pošteno sukati naša mladina ob lepih zvokih pod milim zvezdnatim nebom. Vstopnino so predplačali sledeči gg.: Miklavec Anton K 2, Kresevič Anton 1. K, Sluga Fran 60 st., Macarol Jakob 2 K, Šuman Fran 60 st., Sever Matej 60 st., Zidar Gregor 3 K, Merhar Jakob 1 K, Lah Ivan 80 stot. Godina Andrej 60 st., Vodopivec Rudolf 30 st., Kodrič Vekoslav 60 st., Ko-drič Milan 20 st., Gustinčič Ivan 1 K, Lo-vrečič Ivan 30 st., PiŠko Josip 60 st., Gerk Štefan 60 st., Stanič 60 st., Kariž Cezar 10 st., Zorn Ivan 60 st., Vouk Valentin 20 st., N. N. 30 st., Vrtovec Fran 1 K, Arsin-šek Mihael 1 K, Vekjet Juri 60 st., N. N. Skilan Josip 60 st., Svetina Ivan 1 K, Lo-vrenčič Andrej 40 stot., Poljšak Alojzija 20 st., N. N. 40 st., Stoka Ignac 40 st., N. N. 20 stot. G. Moženič Josip je prodal na dražbi 1 škatljo Leginih užigalic za K 3.12 v korist CM podružnice. Bog daj še mnogo takih „dražbarjev". Živili! Iz trgovskih krogov. Žalostno je sicer to poglavje, toda treba je, da enkrat spregovorimo odkrito besedo, na naslov vseh tistih, nevem ali tako brezmiselnih ali zaspanih trgovcev, katerim ni mari skupna korist, kateri, dasi trgovci, ne razumejo, ali nočejo razumeti, kake važnosti je trgovska organizacija in to posebno tukaj v največjem trgovskem mestu Avstrije, tukaj kjer ravno mi Slovenci bijemo ljuti boj za svoj obstanek. Ne zmenijo se za nikak napredek — in tako zaostajajo — ter se počasi potapljajo — v svoji nezavednosti v tuje morje. Tako ginevate, pri tem pa ne pomislite, da kakor je narod brez šole, tako je tudi narod brez trgovine narod brez bodočnosti. Žalostna vam majka ! Naš delavec se probuja, toda naš trgovec pa ostaja indolenten, nedovzeten za za svoje organizacije. Samo nekaj dokazov: V nedeljo je bil občni zbor trgovsko izobraževalnega društva. Toda čujte. V celem zboru je biti komaj 8 trgovcev ! Potem pa se naj zahteva napredek, da se dela itd. — O hvala vam za tako prijaznost, rekel, bi marsikdo, vi bodete pa doma, lepo za pečjo sedeli, ali pa po kavarnah kritizirali, kar v resnici nekateri izborno znajo. Očitalo se mi bo morda, da pretirujem, toda prosim vas, ako ne verujete mojim besedam, pojdite pogledat na kako trgovsko zborovanje, n. pr. konsorcij jestvinčarjev ; videli bodete samo onih 6 gg. trgovcev, katere bi lahko imenoma povedal, pa so itak znani. Samo oni se trudijo in delajo, oni žrtvujejo svoj ne — prosti čas, oni le se žrtvujejo, — tako da škodujejo celo svojim lastnim interesom, vsi ostali pa spijo spanje toda ne pravičnega — temvem — bednega! Zgodili so se celo slučaji, da se je šlo po dva in večkrat prosit nekatere, da pridejo k kakemu važnemu zborovanju, obljubili so — toda prišli pa ne. Naša stvar pa je trpela škodo in trpi. Trgovci z okolice dohajajo, onim z mesta je pa predaleč !! Vprašam tedaj ni Ii to nezavednost, ni 11 to nedoslednost! Imamo svojo trgovsko organizacijo, trgovsko društvo, ki baje šteje s trgovskimi pomočniki in uradniki okoli 100 članov — ali ni to zopet eklatanten dokaz „zavednosti" ali ni to naravnost škandale? Pa koliko se v tem društvu kljub takim razmeram naredi ! dobil sem poročilo tega društva, ki me je v resnici iznenadilo. Posebno šolsko izvestje dokazuje odborovo požrtvovalnost in energijo. Vsa čast! V kroniki sem čital, da so pred leti učni tečaji morali radi premale udeležbe prenehati. Ali bi bilo to potrebno, ako bi bili gospodarji malo več dovzetni za izobrazbo svojih učencev ? Koliko lepih idej je imel prejšnji društveni predsednik g. ravnatelj g. Ulčakar. Čul sem jih iz njegovih ust. Poznam ga in gotovo je, da bi jih ta energični mož tudi izvršil. Toda naletel je na slabo, sredi dela ostal je sam. — Tako se godi vsakemu, ki hoče in ima zmožnost kaj delati. — Vzrok je zopet isti, kar sem povedal preje! Združevati bi se bilo treba, malo več dobre volje — pa ne biti tako skrajno zaspani. Ne mislite si, da hočem delati tako zvano „moralno pridigo" govorim to kar veleva srce, ker mi je za naš obstanek in napredek. Na misel mi prihaja oni poziv „Edinosti", ki je in še opetovano poživlja trgovce: naj bodo vendar bolj zavedni. Koliko je to pomagalo? Razkriti bi se dalo lepe slučaje. Spominjam le na oni izrek: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti; Kdor ni z nami je proti nam, in ti naša rodna gruda nisi vredna, da se te zatajuje, nisi vredna onih, ki v svoji indolentnosti prepuščajo da umiraš! Dosti bi sicer bilo Še za povedati, toda omejiti se hočem le še na en nasvet. Slišal sem namreč na občnem zboru trgovskega društva, da se bode razposlalo vsem slov. trgovcem poziv h pristopu, da se osveži delovanje in omogoči ideje, o katerih se je ondi razpravljalo n. pr. ustanoviti slovenski informacijski urad, stalno posredovalnico služb, strokovni list itd, svetujem tedaj omenjenemu društvu, naj objavi koliko se jih je pozivu odzvalo sploh in naj vodi natančno evidenco vseh onih, ki se niso in onih, ki so se priglasili! — Videli bomo potem, v koliko smemo upati na boljše čase. Kaj ne bodo vendar vse spodbudne besede bob v steno! V drugih mestih se trgovci organizirajo, pri nas pa na navaž-nejši postojanki, se niti med seboj ne poznamo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 2 kontorista, 1 poslovodja, 6 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 0 pomočnik galanterijske stroke, 2 blagajničarki, 3 kontoristinje, 7 prodajalk, 16 učencev, 4 učenke, 1 potnik, 4 korespondenti, 0 skladiščnik. Službe iščejo: 2 knjigovodje, 0 skladiščnik, 6 kontoristov, 1 poslovodja, 3 potniki, 25 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke, 9 pomočnikov manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 12 blagajničark, 16 prodajalk, 0 korespondeut, 6 učencev, 4 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Streljanje v tarčo v Bazovici o katerem smo poročali včeraj, se danes ne bo vršilo.__ Tržaška mala kronika. Sumljiv slučaj kolere. Včeraj zjutraj ob prihodu brzovlaka z Dunaja (ob 9.25) je bila telefonično obveščena mestna bolnišnica, da je dospel z vlakom nek bolan mož, in naj pridejo ponj z nosilnico, kar se je tudi zgodilo. Moža so prenesli v vspre-jemno sobo, da ga preišče zdravnik. Bil je to Adolf Huber, star 32 let, pri-deljen poštni ambulanci Trst - Dunaj in nastanjen v tem poslednjem mestu. Zdravnik ga je preiskal in dal potem prenesti v II. oddelek. Tukaj je pa Huberja preiskal dr. Sturli, ki je na njem konstatiral sumljive znake: bljuvanje, grižo, mrzli pot, krče itd. Dr. Sturli je takoj obvestil o tem pred-sedništvo zdravniškega kolegija, ki je odredilo, da se bolnega moža prenese v posebno barako v mestni bolnišnici, kjer bo popolnoma ločen. Dali so mu tudi postrežnico, ki ostane seveda popolnoma izvolirana. — Huber je v oskrbi dr. Sturli-ja, dr. Nigrisa in dr. Mauna. Vsprejemno sobo so takoj desinficirali, iz sobe so morali iziti vsi uradniki in drugi uslužbenci. Tudi enega uslužbencev Mancini-ja, ki je šel z nosili po bolnika na postajo, so izolirali, dočim so drugemu, ki je bil med tem že odšel na dopust v svoj rojstni kraj v Italiji, brzojavili o slučaju potom oblast-nije, kamor se je podal. Zvedelo se je še, da je Huber na postaji v Poljčanah pojedel večo porcijo svinjskega mesa in izpil več vrčkov piva, zato ni izključeno, da gre tu le za slučaj vnetja želodca in črevesa. Prebivalstvo zamore biti povsem mirno, ker je uprava mestne bolnišnice storila vsej primerne korake, da se v slučaju, da gre' res za azijsko kolero, ta bolezen ne razširi. Nedavne tatvine v kopališčih. V poslednjih dnevih so prihajale na policijo razne ' ovadbe o tatvinah v ljudskem kopališču in tudi v drugih. Predvčerajšnjim pa sta bila j v ljudskem kopališču aretiran nek Keršovan1 in neki Barater radi suma, da sta vkradla dragulje; preiskovalni sodnik pa ju je zopet izpustil. i Sedaj pa so našli, da je starinar Rafael Nason iz Krfa imel pri sebi kar cel muzej v kopališčih vKradenih stvari. Neki Rossetti, ki je baje prodal Nasonu vkraden prstan, je bil aretiran. Vkradeno blago je bilo zaplenjeno. Zasačen tat. Predsinočnjem ob 2 uri in pol je redar, ki se je nahajal v ul. Soli-tario, zaslišal znani klic „ferma, ferma!" in ustavil bežajočega težaka Pecile. Oni, ki je kričal, pa je bil med tem zginil. Težak Je bržkone hotel ulomiti v prodajalnico mesa Vergilija Battistella. Koledar in vreme. — Danes: XII. ned. po Bink., Kajetan. — Jutri: Cirijak in tov. muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 25 ° Cels. — Vreme včeraj: lepo. VELIKI DOHODI ZA LETNO SEZONO JOSIP SPEHAR TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero mr zadnjih nOVOStl Za LETNO SfiZOnO po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Zaloga moškega suknenoga blaga. Izbera srajc, ovratnikov, ovratnic, zapestnic itd. — Na željo se pošiljajo uzorci. I HjM Struchel S 3eritsch Trat, Piana Nuova — vogal ulica S. Caterina Najnovejši dohodi vseh novosti. Volneno blago svile za bluze in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. Dr. Fran Kcrsano Specijalist za sffilitlfne In kotne bolezni ima svoj amfculatonj t Irsia v ulici San Jflceld štev. 3 (nad Jadrancjeo banko) 39'SHlt H 12. i« 1, ll 34 4. is m! le f. {] )ll □EE3E J L 3E JEEE1B Skladišče kož mmmmmmm vseh vrst črne in barvane vseh vrst eumene in črne za čevljarje in sedlarje z de-lavnlco gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bukskalb). Voščila naj bolje vrste za barvane čevlje. Naročre za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro GIAOOMO GREGNAM di S. Trst, ul Caserma 11 (poleg kavarne Sociale V mirodilnici : ANTON MIHELIC s ■■i trgovec z Jestvinami Rojan št. 8 (pred cerkvijo) Priporoča svojo bogato z najboljšim blagom vsaka vrsta PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolago Ima najboljie vrsta Kavo, testenine, olje,mineralna vOde, vino ln pivo v buteljkah Itd. Cene zmerne. Postrežba točna. □ Dr. Al. Martinem CesareCosciancich honces. tehniški zobozdravnik ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33, II. nad. Telefon 1708. □ Arturo Modricky Prodajalnloa manufakturnoga b aga in drobn h predmetov, Trst, uiica Belvedere 32 Novi dohodi za pomladno cezono, Per kal, zeti r satin, beli in barvnati batist, Perilj na me er dvojne širokosti kakor tudi za ijuhe 156jl00. Izbera moških in ženskih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Moderol, nosni robci, maje, trllž. — Moški in otroški slamniki, rokovice, nogovice in Čipke, iz Dežniki iz bombaževine in svile. - Zavese blaga in čipk ter velika izbera drobnih predmetov. CENE JAKO ZMERNE. Mario Ferlip nv. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3 vos&l ulice deli' Iitria, blizo io! iofc! ie VELIKA IZBERA KKAMENIJ, BABV, fllP 2EBL.JEV, PETROLEJA, preiek u pitanj« •▼loj, krav, kenj, It«. l«2n i»*. TT5S*OOXT-J» v ZJobUbAl. Prodal« a* drooao 1» liU ' ::: ZNAMENITA VODA (antiseptlkon) : pasta in prah s ::: za čiščenje zobov, iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja sestavljena iz ieSko s C Q> C O O — » b AKO VRST .NO — žensko osebno perila, kakor n. pr. srajce, spod. krila, sp. hlače itd. — Novi JDOUODI — BlagaToln. zamošfce obleke, t-rajce ovratnike, zapestnice in :: kravate. Cene brez konkurence! — VELIKA IZBERA — volne, žime, perja za pernice, sploh vse, kar spada za posteljno opravo. Cene Urez konkurence! VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne bariune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATERO NI PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni trakovi. (Dalje aa 8. straai). VELIK/ , ZALOGA Sli' A^MJjiMiilfc m -s- apnenr karbida -s v kosih, »odčski o* ioo k§ . . .K 3j._ „ 50 kg ... K 32.20 od ICO ko . „ 50 kg . zrnati :: za K 33 " r 100 : K 34.2o 1 kgr. -_■ teže, embalaža zastonj- - proti takoj P njemu plačilu ali povzetja, — ,FRANKO ZALOGA TRSTU p&Olo patssizi, trst ulica San Lazzaro štev 9 ST jBHHHBHKnHBHHHHOS« ' -i- Sinilo Redtienen -i- TRST. ulica Giosue Carducci štsv 23 s s TELEFON štev. s 13 :: :: Kirurgrifcr.i> orodje, ortopeaižni aparati, Močerei, umetne roke is noge, bcr^Ij«, kilni p libi, elustlčnl pu3* !n aogovieo oleltroterapevtičue priprave, aparati & «3ew\vw! Inhalacijo. % BZLAPTšflE potrebioic *lraryiona *đr»-?- .. Uoiua Fctrc^Bulno iz saa.-» In ao^rcrtirnai? - £ :;;;:::; blaga :::::::: Svpeptična sinjih »Stalda MARCO F MARTINOL1' OH, Mali Loš nj Ta tekočina ]e bila od vseh take zvanih f toničnih tekočin, povspešu- j jočih prebavljanje, od zdravnikov prijioiff nane za najboljo. — Ne ^ glede na to. da je zelo prijetna za okus ra di pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, kn<& tudi lastnost, da ne vpliva dražiino, kakor i jrugi sličm szcleik?. | Je izboren pripomoček v vseh ad'namičia ih boleznih in specijelno za ~~ prebavljanje, v malaričnih boleznih, anenu' ji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, minerali io vodo, kavo itd. MarcoF.Mn rtiiiolich Zastopn k za Trst in Avstro-Ogrsko : 8ia 3oscheifo 2 Siaiau-s fU jcsU ttla goschelto 2 I ---bJ flila citta di mm Preno- Č>ŠČ6 __ ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. | — I — *t Civilna in vojaška krojačnica FRANC NEDVED Trst, ul. Belvedere 26 pritličje izdelaje vsako naročilo po meri po dunajskem ^ sistemu in modernem kroja. Zaloga angleškega S33 i in tazi-mskega b'aga in uniform za vojake, uradnike, polic in fin. straže ter železničarje. Cene zmerne. jiless. Giordani ; bivši urar v Sežani : ima svojo novo PRODflJflilBCO : UR v-L~ Z. " - ulica V. aellini 13 (nasproti cerkvi yv Ant. nov.) UssRourstne uerižlce po tovarniških cen ah Moja pred štiridesetimi lati ustanovljena in .'.i o brini razstavi v Trsta odlikovana lo?arna ssdcv avršaje naroebe vsakovrstnih sodov, bodisi "a vino špirit* likera, tropinove.', olje, slivovee, maraškia itd. Jamčim sa dobro delo in po nizJah cenah, da sa ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam ccniie. Fran Abram Trst, ulica S Francesco 44,, češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDE JE VICA U , Izboril«, na plzeusM zaloge : način eno. zaloge : g ;*£.prjVDifži " * • * i ' S*. LJUBLJANA: V. H. Rohrmaa: POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroll TRNOVO: Rudolf Valenele. TI« iT: Selunidt & Pelosi. ^t1 LA : Lacko Križ. Itf ;KA—SUŠAK: An e Sablib. Specijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran rauocelnik Ambulat. Corso 23, l.j Ozdravi takoj navadna jo V novem kinematografu r?fri s«« L-Je; ž-z*. Jrst, via piazza piccrfa a magistralna pshco, lesi Gd sobote 6. oo ' torka 9. avgusta: Veleinteresar iten program. Ozdravi takoj navadna in i £ ___.. ggr? ^^--------------: zastaranakuriaoč^a ter jih izdere na najnavadnejši na- j i^b ^c^ft^a^- ^^ ^ Ji芎^. ^vgCiF Jk čin ::: brez vsake bolečine, j j '^ klavni zastopnik za Trst Istro i« Goriž&s. Virgfilio Oallico TRST, viii Siatia U. 17. — Telpfon 1S75, .e. i Garantira- ozdravljenje v J _ ireso rastočih nohtov. Reže . aobte vBaee debelosti. Na zahtevo pride tudi na do i» Anton Krainz STAVBENI IN UMETNI KLEPAR ul. Risjutti 37, Trst Prevzemlje pokrivanje zvonikov. Napravlja in popravlja strelovode. Izdelaje vse v kle- parstvo spadajoča dela. POSTREŽBI TOČ V A. CENE NIZKE. DET O TRPEŽNO. Odlikovani čevljarski mojster PII Viktor Schenk || piporoča svo^o zalogo razno-vrstnega obuvala za gospe, go-srpode kakor tudi za otroke B0IC0 & — Via Farneto štev. 42 — -B Zaloga sira: K || salam, špeh, mast, kr kumari, peveroni, razne K9 jestvine v konservi, sardine v sodih itd. itd. FratelU Rauber Trst, ulica C/.rducci 14 (prej Torrente) —- Zaloga ustrojenih kož. - Velika izbera j^otrebščin za čevljarje. — Specijaliteta j pobetičina z sedlarje, j 'il £3 m Fredin, Globin, cava- m il Prodaja najbolj. biks Her in Cir.~M. mazilo. Trst, Beluedere 3? || ŽJ:; S C. kr. priv. •Al || Bsunione Adriatioa di Sicurta ™-l ! -lavnica in rezervni zakladi druotva clasoin bii.inu« 31. decembra. 190« ccc^ ^c^ iadružr^i glavnica (;xi kujlb 70I4-čano K 3,200.000) ....... -'■.ezervai zakladi dobičkov a . . . „ zaklad proti vladanju vreJaoatij javaib efekte« . . . ^.eier?ni zaklad premij is, zavar:> vc-ija........ . . . . .avarovnja na življenja v veljavi 31. ciecem rr» 1909 ....... EjMačane škode v vseh addelkili od BStanovitve društva —1909; Drnš.vo Hprejexa po jako ugodnih pogoj b za izro vanja proti požaru, streli, škodi valed razatrelb. .-•cmn kakor tudi prsvozov po «ub.eci in morju oklspa pogodba sa ^uvarovanje življenja po razno-r.dtnih koiabinacijah, ta glavnice, rente plačljive ti i vljenja aii po sinrti zavarovanca, doto otroko ... £i ^,000 00' 10,500.00C 2,233.625 I21.5i-0.66i 435.S53.192 »69,035.892 Nachtigali Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) je predel zastopmištvo ve- I L5KE SVIC.3 RSKZ URARNE ter « zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure — po toutiMiš. cenah, Potrebščino za urarje se prodajo „,, po najzmarnejših cenah. _ Instrijansio parobrodarsko Mto flažionlce : „DALMATIA" : VOZ^I BED veljaven od 16. julija 1910 do rove odredb'-. Cea. in kr. priv Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt j (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in j reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU tvornica Paolo Minoia Trst, Corso št. 37, Trst tik tvrdke GREIN1TZ z raznovrstn. dsžmki gc^ in solnčntkl od nainav. do najfinejše vrste. Proga TR3T-ZIETK07IĆ A Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri p«po-ludne Dohod v Trst v soboto ob 6 uri zjutraj. Proče vsH.kovr-.tnih najmodernejših pisarniških pf;tr.b3čin zi urade, trgovske piasri e, »ole občine, denarne zavode, župce urade, g 8{ju barake zadruge itd. iNajveći izbor najle^* h razglednic in vizitnic. - Cene zmerni* ^-Joli O'fr^ifrtt I Postrežba točna. — Zunanje r.aročbe pe izvršujejo dan. ož/ojilfl I SSS3 aifl Brizgalnke raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina 5. Simjich & A. Boschin Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. IY. CSŠ2 f f A // S} 32, Tl/f- za bolehate in rekonvalescente Prcyzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojač:»js tudi organizem Priporočeno od najsi o već i h zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Oliikovano z 22 kolajaami na raznih razstavah ln s nad 6000 zdraviliškimi spričevali. izborili Oi£tt£. Izborni okus. - Lekarna Serravalio - Trst Priporoča se slavnemu slov. občinstvu cl gostilna „Alta Stelle „MRfl POSOjllCfi lil llfi affi------— ij j Točne ure prodaja i lio Trst, trg Carlo G- tioni 5tev. 7, ki ima na razpolago Spatenska in rcar&ac pivo kakor tudi .-Droznana vina istrsko, da • matinsko in funansko. Vedno dobro pripra' ijena domača kuhinja. Postrežba točna. Cen^ zmerne XX Piazza della Caserma št, 2, . n, v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) a>a>aaaiBB Tebfon 952 : ItSIKITS V naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje gjggF pekarne In slddčičarne na trsn S. Franceseo 7 tudi PRODAJ 4LMC0 SLO INE v katerej ?e dobijo razni Sftl Illl, &T, mast, praške in graške ffiijati ter 2;<>rke dunajske i?i kr-mj. klobase Priporoča se za obilen obisk. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo dnbroznano gostilno in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambloa, ki se oddajejo strankam v naipiii ki sicer za celo leto za pol leta kron 30 za četrt leta kron „ 20 za en mesec 99 !2 6 f J Al OUE IMSPS" ulica deil' Istituto st 2 kier toći naibclje vipaviko in ćno Mrsko vino. Ivrntna doujiiča kuhinja, Postrežba tr* ; nih ur, kakor tudi atantkih ur vsak* vrste [ SfHisiTii uri uNijam itts. iS Trst, ulica del Salice številka 6 izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. is tV!irodi!nica ^ flnion (Jrsich Barriera wacoh'a št i ZALOGA barv, čopišev, pevčak in masi* z pžsde. Urezov za sUharje (štampo •), zamahov in aišav. Velika zalaga perila in bombaževine giuslo St Trst, Via Nuova štev. 23 (vogal S. Spiridione 6>. KOV PRIHOD zefirj.i za srajce, panama, perkala, batista za obleke, perilo za nevestine oprave, bela bombaževina za rjuhe, visokost 156 cm po K l-lO, zelo debela po K 1*20 meter, platno iz čistega lanu za rjuhe, visokost 156 cm, debelo po K 1"<0 meier, za dve postelji platno iz čistega lunu. dolgost 3 metre po K 4 meter. Velik izho~ trliza za žimnice, debel po K 1. zelo debel po K 1*40 m. direkten iz Bosne in Hercegovine, bel po K 2*50 kg, žima rastlinska po 20 do 24 st. kg. Žima živalska od K 1*80, 2*40 in 2 H0 kilogram. Isfcr zaves 2 wlw poirroli. Namiiai Deli prti do K i 60 Isti za gostllns in irfime do najrž. cena PrliSi đe&eli do 14'20 dac. anMniMiiHj ZaJega izgotovljeniri ob! k In mmifakturn ja frfjga — Pekarni in slaščičarni 3IAGIO MADGtf, TRSI nI. 6he$a s:. 7 in al. Caserma št. 12 ata preskrbljeni s we -m kruhom 4-ki-na can, kakor tudi s slaščicami m siadkia. prepečenci prve vrste. * FOSTHEŽEA NA DOM Mebsničaa dcialnic-i I AlarlH Lantschner zapriseženi cenilec % Trit - ulica Goppa St. 12 - Trst & 3 F! ipe, krok je. zemljer.c in stan§ehek i ulica Oics^e Cardircci SI Bogata zaloga z 2500 Oblekami za moške letnih, katere se prodajo radi prošle sezije s znižanjem 20% vseli cen. Nadalje vel ka izbira vsakovrstni a predmetov za moške in dečke kakor: Jopiči, hlače, telovinke, srajce, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice, naprsnike, nogovice, kravate, monture, naramnike, čepice, dežnike, nosni robci itd. Lastna krojačnica. Zgotovijajo se obleke po meri. Darilo dobi vsak kdor nakupi blaga v vrednosti K 10*—. gj fp Rogaška IiiseL Jijipkv Radtnski vrelec. Najboljši mineralni vodi. — ZASTOPNIK - laacko SCriž - Pula Wi£SENREITEFi & Co., RST via Gioachino Rossini 20. "i"^"'—t.?:. i"rioy,» obrtna zadruga y ftii v 31 S. fVancasco d' Aseisi 2, I. s kj3r je bila • roj ,,Trž. posofll. In hranilnica". Foštr.o-hrar.iJsiČRi rečua 74673. 7fL£F0!U 16-04 fiprvjesia braailne v5uje od t: di će ni ĆU-i in j.h ourestaje 0! 2 0 tato, da ae po Sprejema, tudi vicg'- po 1 K na te'lec, i'60 tednih dt bi Kron 300 — Sprejema hranilue knjižice tujih z:'.vodov in jih rea'izuje □e da bi se oDrestovanje pretrgalo. Dajo posojila na rasna obroia n proti oa-nečai a o -plačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, d^ aa posojilo odplača v petih. - Itti.eh ao po S 2) !a p'> !i 2 po.iasDlis se dajejo ▼ urada sied nradniiai umuii, c »o: bo delavaiklh cl do IX. dop. En od S. do 5. pop. TR&OTSKC-OBBTKA ZADRUGA SS'a!ami" Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano » »stilno , Pri Detelji" (Al Trifaglio) u;loa Bel^edoro št 7 kje toči najzvrstneja Crni in bala d.lTat. vina, istrski refošk, belo vipavsko in veduo sveža pivo. — Postreže tudi i b vsaki uri z mrzlimi in gork mi jedili. postrežba točna. Cene zmarne. - Z i obilen obisk se priporoča udani Anton Vidikovič. tjrj*r—-.i-.-— "fr^Vi'nVriVit E !a!nsr?C'l, f-:| __' -r f - ~' -J* "7 ^ w^' --fT1- J . - svairiSF HBH^BiWM mM i št vo svetlo in temno, po^p.niezui kr-si, cele spalne in jedilne pobe, oglelida, H:ike itJ. itd. vas po nizki coni. Izgotoulj. moške obieKe ..... in siualni stroji ..... na obro«fi fn ceao — Proda IVANKA DQREGH;N . Trst Zalog i pohiš va) ul. Mado nina8. %\ £ TRST fffflUi«! rannniuinnnii(viiinniiiiiiiiuiiuniiii imiuejusuiniimumjuajumhuiguubj : Ifinoiio Potocnig: Ui 7 gu Qlice Biliorp I a Bsccke is. .. fzbera oblek .. za n o§fce in otroke. S^eci ^liet« o'iie'« »z pl < t>a I t lana. Jopiči Alpaga^ črui in modri po mo ernih tro i i. Najn-.vejst — — sukno za moške oblere — — izfc'.oojs oblek po meri. rv^ rm run ran csn rss*. no rsn rsr. ran ran ran IMUfflUlMIlBtiKIlimBlir mufium/ Cene brez konkurence! Cene brez konkurence interesantno naznanilo! V liobroznrni ž^anjarni 1 FERDINAND PECE ih li iz* ^riff h < b rk v T it*:, nlic - k r 6% l ! s g^* VELIKA 1Z PERA oblek, palsvot, ul«ter. jop. hlač iz bombaž v iae la vola?, oblels zi dcč.ze ia otr fiss po cenah, da se nI b&a konkurence. Velika izbera Kcufekrjljsliega biag.i ::::::: za obleke j>C MAY£ft-TI(SV katg iELEFOiN 1743. KsJboIJil Tir za dobivftcje p&fic^o kave Pliniie Si ill v ulici jVlirar»ar šlv. \ dobijo -it vedno pristno p jače i. ^rsto» kik: r :« rganjo, slivovec in brinjsvoc : ka£or tudi itirzi^ frambots, tamarindi in šsrnade FILSP IVA:;;SSEVI6 raioga dalmatinskega vi.na laatnl pridolek ▼ Jesrr.-rr-.b pri Omlšci » alici Valiirivo 17 (Tal®f*» i4 0fi) f kfitari prodaja n» stalo .s veliko. — Hr.d»JJ« i'.'pv»roča Blar. občiadtrn «voj® c;osiiln« ,AIJ*A4i{a SI. 11 ia „A! fra tel 11 ftaicaatt. Ii. 8. T kalctik ioĆi risa I. ••••", V• Srh/rit-000 milo Je praur amo z imenom Schich' in - znamko „1 e l e n". DRAS0CEN0 DARILO ki se ponuja popolnoma brezplačno, je na5a gratis knjiga, katero pošljemo vsakomur, ki se obrne na r.ss nikdar se ni nudilo občinstvu v A v t rij i tako dragocene knjige popolnoma zastonj. S tem hočem ) nanraviti trpečemu človeštvu dobroto, da. opozarjamo na čudežno s:dra-: :: vilno moč elektrike. — Marsikateri bolnik ne ve, da imamo v gal-van;eni trsjni elektriciteti sredstvo, s katerim lahko uspešno zdravimo splošno živčno šibkost, revmatlzem, ^(avobol, s'abo spanje, otožnost, nevralglje, ner>o/no motenle prebave, malokrvnost, osibelost in vsakovrstne zeuske bolezni itd. Opisali smo svojo metodo v interesantni bro šuri in jo pošljemo vsakomur, ki se obrne na Eas 3GRATIS in FRANKO. ELEKTRO - TERAP. ORDINACIJA - DUNAJ I. = Schvvangasse 1, Mezz., oddel. 83 Coupon za brezplačno knjigo. Slavna 7. VIII. 1910 €l2l-:tro- iCra;:eyt. crDinacija Dumj I. Schwaigass3 mazz., odd. 83 Prosim, pošljite mi knjigo: ..Eins Ab-handluno iiber modarne Elaktro-Therapio" brezplačno in poštnine prostu. Ime___. % t t ■ - -f -1 m ODLIKOVANA TOVARNA PiVA ulica Giosuš Carducci št. 18 (ex ulica Torrente) razpečava V U (Sidro) a la Saaten „pivo Trst" m in Crno pivo ^neora v steklenicah po 5ji0 in 7I 10 litra. To pivo je zvarjeno iz ječmena in hmelja prve vrste, je brez vsakih škodljivih tvarin in dobro uležano ter vse, buje vse hranilne snovi, potrebne šibkim in bolehnim udom. Priporočljivo je predvsem delavkam in dojil kam-ker ima lastnost, da množi količino mleka in boljša kakovost. Razne zdravniške avtoritete in posebno ženski zdravniki izrecno priporočajo uživanje tega piva. Točna postrežba na dom od 6 stekl. dalje s potrebnim ledom. naročbe odpravljajo točno in brzo. m Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Deček padel v kanal. 12-letni Ivan Svetina, stanujoč v ulici del Veltro Št. 193, je včeraj ob 1 uri pop., ko je šel ob kanalu v ulici Gioachino Rossini, padel v kanal. Iz kanala ga je potegnil neki Ivan FuŠar s pomočjo redarja Frana Seifert. Loterijske številke, izžrebane dne 6. avgusta : Dunaj 50 60 49 72 73 Gradec 87 39 24 86 2 Društvena vesti. Trgovsko izobraževalno društvo. Odborniki in namestniki se uljudno vabijo k seji, ki bo danes ob 10. uri dopoludne v društvenih prostorih. Pevsko društvo „Trst". Tamburaši so vljudno vabljeni, da pridejo (z inštrumenti) danes točno ob 3 uri pop. v društvene prostore. Tržaška gledališča. MINERVA. — Danes opera vi due F o s c a r \u. Pripravlja se za prihodnje predstave opera „Carmen". DAROVL — Za podružnico CMD. v Rocolu je nabral g. Blaž Hrib v gostilni pri „Maksu" 48 stot. Mali Sokol Danilo Počkaj dobil v dar 2 K, ki jih pokloni rocolski podružnici. Za obrambeni sklad so darovali po 5 Kgg. Anton Škrk in Vatovec pek v ulici Sette Fontane. Naj bi dobili še več posnemovalcev ! Denar hrani blagajnik. Vesti iz Goriške. Iz Sežane. Gospod urednik, kaj pa porečete k temu, ako se bodo sedaj še naši malčki oglašali v Vašem cenj. listu. — Skoraj bodete morali „Edinost" razširiti vsaj za jedno polo, da zvedo naši mali bratje in sestrice vsi okrog, kako vneti smo tudi mi za našo miljenko, za prekoristno družbo sv. CM. Poslušajte vsi, ki se veselite nas, zavednih malčkov — v nedeljo smo imeli tu lepe urice — igra, deklamacija, petje, vse, kar zamorejo lepega naše skromne otroške moči smo nudili našim prijateljem proti mali vstopnini in kateri znesek smo dali našim neumornim podružnicam CMD. S tem smo položili skromno svotico na oltar naše slovenske domovine in obetamo, da se skoraj naučimo še lepših deklamacij in pesmi in zopet nastopimo, da naši in njih prijatelji nas bodo veseli poslušali in zadovoljni bodo otročičev, ki se že v prvi mladosti zavedajo in ljubijo svoj materni jezik. In naša srca in duše naše prekipevajo radosti, da zamoremo i mi donašati za oni sklad, ki skrbi za naše obmejne bratce in sestrice, ki niso tako srečni, da bi se za-mogli učiti v šolah v svojem materinem jeziku. To pomoč vam dragi neznani prijateljčki, a tebi narod hočemo ohraniti vedno blaga^ srca. Čisti dohodek znaša K 2 52. Za razvitje zastave „Ladije" v Devinu so se dosedaj prijavila sledeča društva : Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah, ki nastopi z mešanim zborom : „Nazaj v planinski raj" ; pevsko društvo „Velesila" v Skednju, ki bo pelo A. Nedvedovo „Dijaška" ; bralno in pevsko društvo „Kras" v Opatjemselu, ki nastopi z Zajčevo „Slava delu"; Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici po deputaciji z zastavo; pevsko društvo „Hajdrih", ki nastopi z mešanim zborom „Pozdrav" ; pevsko in bralno društvo „Grmada" v Mavhinjah, ki bo nastopilo s pesmijo „Pastir" ; kolesarsko društvo „Gorica" v Gorici; Izobraževalno društvo „Morje" v Sesljanu; Narodno izobraževalno društvo „Straža" v Tržiču; in sicer vsa korporativno. Došlo nam je več vprašanj če bo slavje prenešeno, na katera danes odgovarjamo, da ne bo na nikak način več prene-šeno, ampak da se vrši kakor določeno 21. avgusta. Poizvedovali smo iz kakšnih strani izvirajo te govorice, ter izvedeli, da niso nič drugega, nego zlobne nakane naših nasprotnikov. Vse se zanima za to velepomembno slavlje, vse nas isti dan obišče, kar nasprotnike grozno peče in ker nimajo drugega sredstva, s katerim bi nam mogli škodovati, širijo take izmišljotine. Torej naj si vsak narodnjak, ki mu je mar, da ne pade tako važna postojanka sovražnikom v roke, ne pusti zapeljati od nikakih novic, od nikakih dopisov in reklam, ampak naj pride dne 21. avgusta v naš Devin! Ljudsko knjižnico in čitalnico nameravajo ustanoviti v Danah pri Sežani. — Odbor naproša rodoljube, da bi priskočili na pomoč s knjigami ali kakoršnimibilo drugimi darovi. — V Trstu sprejema morebitne darove gosp. Alojzij Trampuž, Barriera vecchia št. 12, V. nadstr., vrata 16. x Mrliča so potegnili v soboto zjutraj iz Soče pri podgorskem mostu. Spoznali so ▼ njem truplo učiteljice Emilije Lozer iz Trsta, ki je bila utonila pri kopanju pred 3 letovišču. tedni pri Šv. Luciji, kjer se je nahajala na Toča je padala v Gorici v soboto po-poludne, a ni napravila veliko Škode. Temperatura, ki je bila zadnje dni naravnost neznosna (34 st. C) je vsled dežja in toče vsaj nekoliko upadla. Vesti iz Istre. „Omnibus", to glasilo istrskih in posebno še puljskih Slovanov je prenehal izhajati za nekoliko časa. Nadejamo se, da v nedoglednem času zopet nastopi v spremenjeni obliki. Iz Ocizle. Dne 24. m. m. se je vršila pri nas prva veselica društva „Zveza". Izpadla je res jako dobro v vsakem ozira. — Za ta vspeh se je zahvaliti vsem sodelujočim društvom, posebno pa društvu „Vodnik" iz Doline, ki je svoje pevske točke res izborno izvajalo. — Igro „Kje je meja" so tgrali domači diletantje dobro, glede na to, da so bili takrat prvič na odru. — Le tako naprej! _ Druge slovenske dežele Velikanski dirndaj v senožeških katakombah se vrši v nedeljo dne 14. avgusta 1910 v prid obrambenemu skladu CMD. Godba, ples, petje. Paviljoni, pivo, raznovrstna vina, mrzla jedila, sladščice, kavarna, panorama, muzej. Srečolov 300 dobitkov, korijandoli, serpentine, krošnjarji itd. itd. Burje, megle, dežja, sodre in toče se ne strašimo. Vrši se ob vsakem vremenu! Začetek ob 3. uri popoludne. — Konec drugi dan zvečer. Razne vesti. Najlepša kavarna-restavracija v Nev>Yorku. — Operna kavarna, nedavno otvorjena na Broadwayu, je gotovo najlepša kavarna v New-Yorku. Notranje dekoracije stanejo okolu 6 milijonov. „Restavrant" zavzemlje osem nadstropij; ima 60.000 komadov raznih kozarcev iz kristala, 100.000 porcelana in 200.000 srebrnine. Upravitelj kavarne dobiva na leto 250.000 frankov honorarja ter ima na razpolago 750 kuharjev, natakarjev in drugih služabnikov. Statistika pa ne govori, koliko da stane tamkaj en obed. Usoda levov, ki jih je Menelik poslal papežu Piju X. Pred par tedni sta naglo poginila dva leva, ki ju je bil pokojni pokojni abesinski cesar Menelik poklonil papežu Piju X. Leva sta bila zaprta v prostrani kletki, ki je bila nameščena v vatikanskem vrtu. Levica je bila izlegla več mladih levov, ki so pa jih čuvaji pobili. — A pred par tedni sta leva po zavžitem konjskem mesu, ki sta ga vsak dan dobivala, naglo poginila. Meso je bilo zastrupljeno. Papež, ki se je na svojih sprehodih po vrtu večkrat ustavil pred levjo kletko, se je nad to izgubo razžalostil in je ukazal uvesti preiskavo, ki je dokazala, da je čuvaj sam dal levom zastrupljeno konjsko meso. Selitev miši. V SurČinu pri Zemunu na Hrvatskem je videl tamošnji zemljemerec selitev miši z enega polja na drugo. Zjutraj rano se je peljal z vozom po cesti, ko je nakrat zapazil, kako se miši selijo z enega polja na drugo. Vse polje je bilo polno miši. Zemljemerec je nekolikrat z vozom šel preko miši in vse pogazil, ali mnoge so vzlic temu odšle na drugo njivo. Tudi iz dragih krajev v Sremu poročajo, da so miši napravile na poljih veliko škodo. Da je toliko miši, je kriva mila zima. Miši so napravile veliko Škodo na žitu in sedaj se boje, da store isto tudi na drugi letini, kakor na koruzi, fižolu in krompirju. V Šidu so poskušali zastrupljati miši, ali brez oo-sebnega vspeha. Kitajska modrost. Neki kitajski pregovor pravi: Kadar so sablje zarjavele, lopate pa svetle; Kadar so ječe prazne, a žitnice polne; Kadar so veže templjev zamazane od stopinj vernikov, a dvorišča sodišč so poraščena s travo ; Kadar zdravniki hodijo peš, a peki jahajo na konju ; — takrat je znamenje, da je cesarstvo v dobrih rokah. Najstareji zakonski par na svetu. Na ljudskem štetju, ki se je vršilo sedaj v Združenih državah, se je pokazalo, da živi v kalifornskem mestu Florence star zakonski par, ki utegne pač biti najstareji na svetu. Mož je namreč dovršil že 110. leto življenja, žena pa je stara 107 let. Poročena sta že 90 let. On je bil rojen v Novi Mek-siki leta 1800 kakor sin francoskih roditeljev, ona je zagledala luč sveta tri leta pozneje v Meksiki. Leta 1820 sta oba stopila pred oltar v Santa Fe. Imela sta 10 otrok, od katerih živi še eden, ki je dočakal častitljivo starost petin-osemdesetih let. Ljudsko štetje na Kitajskem. — V Petrograd je došla vest, da je kitajska vlada objavila vspeh prvega ljudskega štetja. Po teh podatkih znaša število prebivalstva) Patent, divan-postelja Machnich Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki zključuje, da bi se ugnezdil mrčea. Čisti se lažje kakor postelja. Prospekti zastonj. Eventuvel. na mesečne obroke. Vsprejemajo Be vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. C. NflCHNICH, trst,Glautmnl 1D MIROOLMCA jJggT" Prah za skieano vino. Specijaliteta: prašek za odebellenle živali; fluld za okrepčanle. Gius. Macorin, Trst Piazza Carlo Goldoni 6. Zaloga barv, povlakov, olja, čopiče? a Česky hostinec v Terstu fllla Meridionale Češka gostilna v Trstu Tekočina „KIORANA" kcnčevanje stenic. Dobiva ce v g'avnih mirodiln rah. Zaloga v ulici Alfieri Siev. 10, &krinjar, Trst (1229 Nova: trgovina z steklemu o in : kuhinjskimi potrebščinami. Lončevina in porcelana, velike ::: buteljke in pletene buteljke ::: po kartelnih cenah. D.MHRCOVlCh Trst, Via Malcanton št. 15. Fontaine & Konold, Trst. Otvoritev subskripcije. TOMAŽEVE ŽLINDRE, zajamčeno pristne 80% topljivosti, 75% finosti 16/18% foeforičnih Bnovij..................K — KAJNIT ZAJAMČEN 12.40%...................„ 5 75 KALIJEVA SOL zajamčena 40%..................„ 13 — 100 kg, plačljivo v 30tih dneh brez diskonta, v novih vrečah za 100 kg, brutto per netto, pošiljatev avguat-september. Ako se hoče imeti blago prosto do železni'kih postaj in do istrskih luk, se mora naroČiti najmanje 100 kv ; za luke zadostuje vsaka množina. Naša gnojila prodajamo z jamstvom analize, za kar se lahko da naše blago analizirati v Poreču ali Ljubjani, ako se to gg. odjemalcem poljubi. Fontaine & Konolđ. Trst. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Gentrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevem in Spljeli Delniška glavnica K 5,000 000. Rezervni zaklad K 450 000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupnje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize In »je vrtfe denarja - »loje na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi zj Prodaja srečke na majhne mesečne obroku TVRDKA Hedžet & Koritnik - GOBICA, - Vogal Corso Verdi 7 in Via Scuole 5. Prodaja več vrst sezijskega (navadno do najfinejšega) blaga, za moške in ženske obleke, bluze, srajce i. t. d. 50°|0 ceneje. Uzorci na razpolago- VZorcl na razpolago. V Trstu, 7 argusta It 10. „EDINOST" St! 21 T. StNUK IX v Mongoliji, Mandžuriji, Turkestanu in Tibetu 126 milijonov duš, v sami Kitajski 407 milijonov duš. Potemtakem bi imelo .Nebeško cesarstvo" skupno 533 milijonov' duš. Vseučilišča Evrope. Nemčija in Itaijla imate največ vseučilišč, to je, vsaka po 2i. Toda v Italiji je na vseučiliščih polovica manj slušateljev nego v Nemčiji. Za Nemčijo in Italijo prihaja Francija, s 16 vseučilišči, zatem sledijo Anglija s 15, Avstroogrska z 11, Rusija in Španska vsaka z 9, Švica s 7, Holandija, Belgija, >vedska in Romunska s 5, 4, 3 in 2 vseučilišči. Nemčija ima največ slušateljev, okolu 50000, Francija jih ima 32.000, \vstrovgrska 30.000, Anglija 25.C00, Ita» lija 24.000, Rusija 23.000; število dijakov dragih pravkar imenovanih dežel se giblje med 5000 in 12.000. Vseh vseučilišč v Evropi je 124, najbolj obiskano je vseučilišče v Berolinu, ki je imelo leta 1908 skupno 13 884 slušateljev, Pariz je imel tega leta 12,985 dijakov. Na 124 vseučiliščih Evrope študira okolu 220.000 slušateljev. Ako bi se vse te enakomerno razdelilo, bi prišlo na vsako visoko šolo I700 do 1800 slušateljev. Kdo js izumil pivo ? Na to vprašanje odgovarja neki italijanski list s pomočjo zgodovinskih dokumentov sledeče: Zdi se, da so pivo izumili stari Egipčani in da ta izum poteka iz 20. stoletja pred Kristom. V tistem času so nazivali pivo .peluzijsko pijačo", ker je bilo staroegip-tovsko mesto Peluzium glavno središče produkcije piva. Herodot je v svoji zgodovini zabeležil pripovedko, ki pripisuje izum piva bogu Osirisu. Neka druga legenda trdi, da je prva varila pivo boginja Ceres, odkoder tudi latinski naziv za pivo „Cerevisia*. Ta izraz, ki ga je prvi uporabil latinski pisatelj Plinij, odgovarja italijanskemu „cervogia" in španskemu „cervera". Iz Egipta došlo je pivo na Grško, Arhilohos (720 pred Kristom), Aeshilos in Sofofkles pišejo o ječmenovem vinu (Zythos). Od Grške so prevzele pivo : Italija, Galija, Španska in Sermanija. V Rimu so, po pripovedanju Plauta, pilt pivo na Cererinih svečanostih. Glasom neke stare nemške pripovedke, ki se nahaja tudi med Galci, je izumil pivo kralj Gambrinus. Seveda, to ni res, marveč le enostavna bajka. Nu, vzlic temu smatrajo še dandanes Gambrinusa pivarskim patronom. Domneva, da prihaja beseda Gambrinus od Jan Primus, to je Jan (Ivan) I. vojvoda Brabantski (1251 do i 294) je popolnoma brez podlage. Gospodarski vestnik. Izvoz živine iz Hrvatske in Slavonije leta 19G9. Leta 1909. se je iz Hrvatske in Slavonije izvozilo: 112.830 komadov goveje živine v vrednosti 35,581.570 K, telet 37.888 komadov v vrednosti 2,130.931 K, konj 36.241 komadov v vrednosti 11,893.438, ovac in koz 50.508 komadov v vrednosti 1,353.939, prešičev 210.378 komadov v vrednosti 16,801.390. — Skupno 438.845 komadov v vrednosti 67,761.808 kron. — Leta 1909. je bilo izvoženo 52.812 komadov za 2,771.847 K več nego leta 1908. — Te številke nam kažejo, kako je živinoreja za Hrvatsko in Slavonijo važna grana narodnega gospodarstva. Mednarodna razstava v Londonu 1910. V času od 3. do 10. septembra t. 1. se bo vršila v Londonu 18. mednarodna razstava za pekarstvo slaščičarstvo in sorodne obrti. Koliko stane slabo vreme. Letošnje neugodno vreme, hladni dnevi z neprestanim deževjem so že napravili v Srednji Evropi škodo, ki jo zvedenci cenijo na stotine milijonov. Na Francoskem je uničena vsa sadna letina, krompirja ni, sena je bilo toliko, da ne bo zadostovalo in pšenica je tako malo urodila, kakor ne že trideset let. Francosko poljedelsko ministerstvo, ki je dobilo poročila iz vseh agrarnih okrajev, je preračunilo, da imajo kmetje in poljedelci do danes na uničeni letini najmanje sto milijonov frankov škode. Cene žitu rastejo, moka se od dne do dne bolj draži, in na deželi so peki prisiljeni povišati cene kruhu. Vinska letina v Champagni je do dobra uničena, s kratka, iz vseh krajev prihajajo žalostna poročila, ki dokazujeja, kako ogromno škodo je napravilo prebivalstvu letošnje slabo poletje. BRZOJAVNE UE5TI. Veliko razburjenje narodnega delavstva v Puli. — Demonstracije. Pretep Italijanov. PULA 6. — Radi prepovedanega izleta tržaške N. D. O. vlada med tukajšnjim narodnim delavstvom veliko ogorčenje. Ob 9. uri zvečer se je v „Narodnem domu" formiral sprovod, ki je šel po mestu. Pred kavarno „Minerva" je prišlo do pretepa z Italijani. Bilo je na obeh straneh nekoliko ranjenih. Policija je razpršila demonstrante. Dva Hrvata sta bila aretirana. Italijani razbili okno pri „Narodni kavarni". PULA 6. Minulo noč ob eni uri popol-noči so Italijani vrgli v kavarno „Narodnega doma" steklenico črnila in razbili eno šipo. Škode je 230 kron. Storilci — petorica njih — so bili aretirani. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 6. Poslanska zbornica je imela danes svojo zadnjo sejo pred polet-. nimi počitnicami. Predsednik je prečital 1 nuncij magnatske zbornice glede vsprejetih zakonskih načrtov, ki se predložijo v sankcijo cesarju. — Na predlog ministerskega ' predsednika je zbornica sklenila, da bo j imela prihodnjo sejo dne 27. septembra. — Nato je predsednik ob živahnih eljen-klicih zaključil sejo. ŠPANIJA. I MADRID 6. — Ministerski predsednik Canalejas se je izjavil glede vladi sovražnih agitacij, da je pripravljenih 6000 mož vladnih čet, da odidejo v Bilbao in S. Sebastiano. Ako bi sovražniki vlade poskusili z ustajo, je na razpolago Še 50 tisoč mož, katere bo zamogla vlada poslati, kamor bo potreba. BARCELONA 6. — Včeraj je prišlo do novih spopadov med Karlisti in radikalci. Pri tem je policija rabila sablje. Manifestacija klerikalcev v St. Seba-stianu odpovedana. MADRID 6. (Uradno). Odbor za katoliške manifestacije v St. Sebastianu je sklenil, odpovedati nameravano manifestacijo in je obvestil o tem lokalna društva. Katoliški listi objavijo danes proglas, ki naj bi pojasnil ta sklep. Klerikalci na poti v St. Sebastiano. BILBAO 6. Dva od klerikalcev natla-čeno-polna vlaka sta odšla v S. Sebastiano. Mnogo oseb je moralo izstopiti v Durango, ker je bil vlak prenapolnjen. Izdana je odredba, ki prepoveduje dvojne vlake. Canalejas hoče vstrajati. MADRID 6. — Ministerski predsednik Canalejas je izjavil včeraj popoludne pri nekem ministerskem posvetovanju, da je odločen vstrajati pri svoji politiki, ker je gotov, da ima na svoji strani večino parlamenta in celo liberalno Španijo. Bolgarsko-turški odnošaji. LONDON 6. „Daily Telegraph" poroča iz Sofije: Nota bolgarske vlade porti o makedonskem vprašanju bo danes definitivno koncipirana ter potem takoj odposlana v Carigrad. Parnik se potopil. SAN FRANCISCO 5. Glasom semkaj dospelih poročil se je kanadski pacifiški parnik „Princess May" na vožnji iz Van-couverja v Alasko potopil. Potniki, njih 150, in posadka so se rešili. Turčija. CARIGRAD 6. Iz Medine prihaja vest, da so se Arabci spopadli s turškimi četami. V boju so padli trije turški vojaki, devet jih je bilo pa rnnjenih. Arabci so imeli velike izgube in so pobegnili. Solnograd 6. Danes je bil tukaj slovesno položen temelj Mozartovemu domu. Berolin 6. Prestolonaslednik se bržkone v novembru poda na študijsko in informacijsko potovanje v vstečno Azijo. Na svojem potovanju se dotakne tudi Indije. Budimpešta 6. Včeraj je izvzemši vstočnih županij deževalo po vsej deželi. Temperatura je povsod padla za 2 do 3 stopinje. ■■■■ II ■■■■ HALI OGLAJI ■■■■ Hi ■■■■ MALI OOLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. 7nilhil QD ifl lovBki pe», rujav po telesu C-yUUII O C JO prsi in skoki sivi, rep kratek, z enim zobom zbrušenem, ime Marija. Prinesti ga je na štev. 20 k sv. Jakobu na hribu. 1282 |Ja nrnHai ie "naljifiče, blizu vile GamMa-IIa |ll UUaj gi^ Obrniti se je g. Jakobu San Skrrklja sv. Peter St. 200._1286 Mg nrnrloi hi5a s 5 prostori, 600 klaftrov no pmuaj zemlje. Vrdpla Bcoglio 218. Kam pojdemo danes? ,del Gobbo" in „Trans v al" na Vrdelco k Benčiču v ulico dello Scoglio. 1288 Odda se meblovana soba v ulici S. Anastanio Stev. 11 v pritličju, na levo. 1881 lovni nloe P«rediio 14 avgusta v Danah Javili piDd pTi Sežani. Svirala bo proseča godba K obilni udeležbi vabi odbor._1290 Mladeniča PGl težaka za prodajalno Giovanna Št. 1. kuhinjske priprave. - Piazza S»n 1284 Boršt „Vila Profesor". vila, polje z nasajenimi trtami z grozdjem, ter drevje b sadjem. 8 minut od kolodvora._1287 Hlia HiialfO a!i dve dijakinje sprejme na Ufd Uljdlla stanovanje in hrano poštena družina v Trstu. Kje? pove Ins. odd. Edin. 1283 Josip Gorjanec, Komu v palači gospođa grofa Attemsa, priporoča slavnemu občinstvu svojo dobro upeljauo gostilno. Toči bela, bridka, in vipavska vina, črna, furlanska in kraški teran. Vaaki ča? sveže pivo, mrzla in gOTk * jedila. Tujcem je prenočišče na razpolago in hlevi za živino. - Postrežba točna, cene zmerne. _12-*0 Velika množina £ ^ZV^tt- s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; Šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke. Franjo Makovec 6t. 40. Priporoča slav. občinstvu svojo pekarno in sladščičarno, v kateri Be dobi večerat na dan svež kruh in sladšČice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. P .strežba tudi na dom. 869 Mlekarna Laak, piooolo 1. VI* Kolin Podpisana naznanja slav. občinstvu, da je preuzela na svoje ime dobroznanu mlekarn u Laak. Prodaje se svaki dan Bveže mleko iz gospodarske uprave LAAK. Razna maslaca, najboljši krua iz Graca, zdravstveni kruh in vsakovrstne sladčice svaki dan Bveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina I. vrste. Specialitet kiselo mleko, bolgarsko Joukurt in Kefir. Priporoča se Josefina Salomon, Josip Tavčar Trst' u^ca Carpison št. Iti. Pekarna in slaščičarna s podružnico v ulici Molin grande št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom._G77 7alnna krompirja, zelja, česna, čebule in sladke <_aiuy a repe, Angust Z o 1 i j a, Trst, ulica deli' Olmo Šte. 12. 20Tm Pl*!nnv*nnQ en mesnica TOMAŽA ZA1> r npurubd. btJ NIŠA. Trst, trg sv. Ivana št. 6. Prodaja se goveje meso, telečje, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 Ivan Štrancer ^£S3T: parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 923 Najfinejši Portlandski cement ln bldravllCno apno (Roman) se vdobi pri Ma rinu LUXA na Prošeku. 1055 Št. 616/10. Razpis dražbe. Razpisuje se dražba naprave enega mostu na reki Pinjovac pod Loparjem na cesti TruŠke—Sv. Anton z sklicno ceno 3398 K 20 stot. Dražba se bo vršila na licu mesta dne 16. avgusta 1910 ob 10. uri dopol. Načrti in proračuni so pri podpisanem uradu, katere se lahko vpogleda med uradnimi urami. Vsak ponudnik mora pred dražbo pla čati 10 odstotno varščino. Županstvo Marezige dne 4 avg. 1910. Župan: KOCIJANČIČ. Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški mizar, izvršuje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. 755 Sežanci pozor? Usojam se Vam naznaniti, da od danes naprej bodem prihajal vsako nedeljo v Sežano v kavarno Štolfa, kjer bodem sprejemal poprave ur in vsakovrstnih zlatih predmetov. Prodajal bodem tudi ure in vsakovrstno zlatanino. Jamčil bodem za dve leti. Za obilen obisk se priporoča udani Alojz Povh, slov. zlatar v Trstu. Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. S. Anasta-sio 10 - Tel. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. NAŠIM GOSPODARSTVAM priporočujemo priznano najboljši pri-datek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK" s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.--— — f JCdor zeli dobro jesti, privošči naj si večkrat izborne I PEKATETE, ki naj bodo napravic Ijene po receptni knjigi t,Prve E kranjske tovarne testenin v Ilir-I ski Bistrici. Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. :::.•::; Zavarovalnica priredi dne 14 avgusta ob 3. uri popoludne javno tombolo s plesom Na obilno udeležbo vabi Odbor. 1249 V ulici Sette Fontane št. 39 odda se v najem več stanovanj (soba in kuhinja) takoj ali 24. avgusta. Obrniti se je v ulico Torre bianca 21, III n., vrata 8- _ 1263 P J. KRASA & Co. H B i|UGflJ}EYiTrsttr£Scorcola4n |P Telefon itv. 1 1-79. || Prva praška reklamna in opravna tvornica v Pragi Bogato tovarniško skladišče reklamnih vrvic za vezanje paketov. — GLAVNO ZASTOPSTVO S SKLADIŠČEM n 1 n o f*ncnnriipnQ zmfžna slovenske, nemške ko-UUbgJUUlUlla respondence, strojepisja, nemške stenografije, z enoletno prakso, želi nastopiti s 1. eeptembrom primerno službo v Trstu. Ponudbe na wln?eratni oddelek Edinosti" pod številko 1273 ■991 Nezaslišno! podučuje hitro :::: ia praktično izvežbani učitelj omenjeoib jezikov. Informacije v Inseratnem oddelku Edinosti. 900 Italijanski, hr/atski VmninuolDP sprejme takoj v najem kmetijo mllU lUndlCU kot oskrbnik. Obrniti se je: via Molino a vento 70, S i b e r n a. 1272 Visoke cene imajo večkrat tkanine za moške in dame. Temu ee le izogaete, če naročite neposredno pri tvrdki tkanin. Z-.torej zahtevajte, da se Vam brezplačna do pošlje moja bogata ko-lekcja jesenskih ln zimskih vzoreev. Trgujem le z produkti L reda in apartnimi izdelki sezije. RAZPOŠILJALNA TVRD K A SUKNA |F ranz Schmidt Jagernriorf 1Q3| ^BP^^S^S® A^atrljak* Šlezija. B RJgjHHg^^p i Via Nuova St. 40. Samo » manufakturni trgotfnf in zalogi perila Brosch & Ijanrenci© se dobi dobro izbrano blago po dobrem ukusa Iz prvih zun. ia domačih tovarn Cene zmerne. - Blago, ki ne ugaja, se lakoj zamenja. ——— Gius. Waldiier sns TRST - ulica Medla 3 - TRST zis VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE Bogat izbor vsakovrst. obložkov Prodaja lesa za vrtanje. Velik izbor pekovskih lopat. Cene zmerne. Telefon 1395 Siran X »BDINOSTc št 217. V Trst», 7. avgusta 15 lf ur Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! i?athefong edini perfektni govoreči aparat brez Igle Garantirani aparat za 5 let od K 45 — napre. Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 2 50 „ Dvons plošče (28 centimetrov) „ 4 50 „ Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratia in franko „PAT34EFOTrst, Copso_Š4. 26j am Si K iHermangild Trocca Barriera vecchia štev. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmete? imr venci ^m od porcelana in biserov vezanih z j deno žico, od umetnih cvetic s tras J ko vi in napisi. Slike aa porcelanastih ploščah za spomenike Najnižja konkurenčne cone. ^aMBBPtess- -^gasggM^,.- ITelika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga ko!?s Peugeot, Waf- ? fenrad. Standard od 150 kron naprej. Fnevmetir.i In potrebščine. tiehanična telavnica Kitra postrežba Cere --zmerne, -- Najboljša češka tovarna. Posteljno perle po zmernih cenah, l kg sivega dobrega oglajenega Kron 21, boljšega K S 40, prima pol-belega E S.80; belega K 4, belega puhastega K 5'10; 1 kg najflnej. anelnobelega ohlajenega K 6-4«, K 8 ; 1 kg mehkega perja (puha) sivega K S, 7 ; finega K 10; najSnpjega pranega puha K IS o«l 5 kilogramov naprej, poitniue proato. _ gEgr Nar jsue postelje. ""IjfcŽ iz gotitonitnega rdečega, modrega is bplega ali rumenega n&nking* 1 p e r n 1 ca 180 cra dolga, 116 cm iiroka, skupno r. dvemi 80 cm dolgimi in 5S cm Urokimi »gla nlcami, napolnjena z norim sivim, irpeinim in puhastim perjem K 16; polpuhaste K. SO, puhasteKS4. — POSAMEZNE PERNICE K 10, II, 14 in 16 ; aglavnica K 3, 3.50 in 4. — Poftiljaive po po&tuem povzetja od E U naprej pođt-nlue prosto. Tudi se sme aanaenj^ti ali vrniti. Za kar ne ugaja se posije denar nazaj. — ObJirni ceniki zastonj. S. 3EN1SCH v Desctanitz šl 765 SiMa Cucs? UMETNI ZOBJE Plombiranje sobo v Izdiranje lobav brez vsake Dr.J.Cermak zobozdravnik V. Tuscher koncesij, zobni tehnik • • TRST • • izlioa dell^. O&iarma St. 13, II, n. Mehanična delavnica zJ™™ Gaetano Battioh Via Lazzarettd vecckio št. 48 TRST M : POPRAVE STROJEV : S P#8®beB ^ehanlgni oddelek za . precizno popravljanje tiakarak. f-j IN PARNIH KOTLOV, strojev vseh sistemov, artnmo- 1 MORSKIH in DRUGIH. bUov, motorjev in hidravličnih ; aparatov, motorjev na plin in — — — — — — — — benzin, tkalnih strojev itd. Popolne industrijske instalacije Via Lazzaretto vecchlo Št. 48 POPRAVE DVIGAL STISKALNIC IN VSAKO-:: VRSTNIH MLINOV. :: Tvrdka vstsnovljena leta IS? 7. Schnabl & 0° Succ. - Trst (Inženir G, Franc & J. Kraaz) Irad : ulica Micclo Maskiavelli it. 32. Skladišča: ulica Gioachino Hossini. Mabiov z& bn&ojavke: .Unfversum* — Trst. Telefona: urad: št. 14-09. — Skladišče: št. Sl„ Prodajajo po zmernih cenah: Sesaljke za vino in vodo na transmisijo In oa roko. Cevi vsak-4 wp*te za napeljavo vode, piina in pare. Pipe, guamcije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotil na paro. — Priporočajo svoj tehnični orad za izdelovanje in oskrbljenje vsakovrstnih strolev za obrt ---Ceniki i&stoaj. — — — Prodajaln, ur in dragocenosti "ŠT® (ex drug Dragotina Vekjeta) Trsi Corso štev. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrn ine, dragocenost in žepnih ur. Kupnje ia menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^ -------------------------r Kova prodajalca sl&tarja - ur ar j a ^iessandro Zmm, Srst Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure Itd itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene smerne. Cene sme /ne. flvstro-hrv. parobr. delniš. društvo Punct - otok KrK Redne vožnje po Kvarneru : 1) Puuat— Krk— Malinska— Omišalj — jfceka vsaki dan tja in nazaj 2) Reka—Krk—Baška v ponedeljek, sred« in soboto tja in naslednji dan nazaj. 3) Reka—Opatija—Krk—Baška—Bab -Tel. Lošinj—Mali Lošinj — (Sv. Martin)—Ne-rezine vsaki torek in petek tja in naslednji dan Dazaj. 4) Reka—Opaiija—Lovrana—Rab vsaki četrtek tja in nazaj. 5) Reka—Krk—Rab—Mali Lošinj—sv. Martin—Vel. Lošinj v soboto in sredo tja, ▼ pondeljek in petek nazaj. Parnik proge šiev. 5 odpotuje z Reke zjutraj ob 10 &0. Agencija na Reki, vsa Kossuth 25 w C «0 e s o ----SL. CZ E « —* »o £ ° a. «-CO CENE ZMERNE. TELEFON 16-83 BT ^Ttt obroke ^K l/elika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, ul. S. SiouDon! IS, L n. zraven „BUF-ET AUTGMATICO". POZOR! Skladišče n! v prltii POZjR ! Skladišču nI v pritličju, ampak v prvem nadstropju. C o § S CD CS__ OJ INI O" S 3 pj f« C2 < O dežnikov, bele in pisane srajce, iziadsk. platna žepnih robcev, moških nogcvic itd. itd. -ww C¥: Trs?, Corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. ■——aa—■— Narodna trgovina ■ ulica 3>iulia štvj^. 11 poznana od Slovencev t okolici in na deželi. IsžiiOgi 'V i® za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JA.K0B BAMBIt Xa Opeiualt! Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Novega FopbDbbp Podjetja iz Trsta, Cors3 49 Sprejema naročiia pog ebov itd. Itd. JOSIP miLZEK, Opčine ši. 170. m ruwrwrrr» »tieaiUtt«^ t-B S i i? „ir,.> - II >11' I > I ' llljJMUl I IIII 1 " "I" ' "I b® m Filijalka v Opatij! Mi ¥iss delia Csssa di Rispartnio st. 5 (lastno poslopje). FiHjalka v Opatiji ™vlEJL ™™AJt i mm SEMIČ Dr INKASO. BORZNA HARO0LA VF(EĐNOSTfi£ PAPI JE * H^HTE. O&LklGACItIK. ZA5TAVHA PISMA. / ' ^IJORITETE. DKUH1CE, SREČKE 1.1, d. L t. d.) — VALUTE IK BEl/IZE---- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. SAFE — DEPOSITS *><> PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---j -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE, 0/ — - TEKOČI IN ZIR0 RAČUN - — v /n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE i 1 OD DNE VLOGE DO DNE V2DIGA.| STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI | ___DOKUMENTOM VKRCANJA.---] Uradne ure: 9.—12.. 2-80—5-80. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst — Telefon: 14-63 in 1793