lih. 600^ o-b.°'a 1 v Trstu 13. RTIZANSKI asi Zakriž id 5. do IZ.se^ ..umi 'Doberdob' v .. v, -ji i rebuši. od 18. sep- tembra 19'^ ao 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČH?AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 7500 LIR Comma 2S, arL 2, bgge 54^%. Flale d Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA \_ TOREK, 4. FEBRUARJA 1997 I Zahtevna dediščina škofa Lovrenca Bojan Brezigar Prerana smrt škofa Lorenza Bellomija, Lovrenca, kot se je sam podpisoval, ko se je obračal na Slovence, je med Slovenci na Tržaškem - pa ne samo med verniki -poleg velike žalosti vzbudila tudi zaskrbljenost, skoraj bi rekli strah, pred prihodnostjo. Vprašanje, ki smo ga pogosto slišali, je težilo k ugotavljanju, ali bo Bello-mijev naslednik nadaljeval pot, ki jo je zadnji tržaški škof prehodil kljub neštetim težavam in zaprekam, ali pa se bo pot tržaške Cerkve obrnila nazaj, po stopinjah nekdanjega škofa Santi-na, kot bi to želel del tržaškega prebivalstva. Ob poizvedovanju smo vselej naleteli na pomirjujoče odgovore: delo škofa Bellomija ni bilo samo sad njegovega prepričanja, ampak tudi odraz volje Cerkve, kar je tudi jasen odraz besed, ki jih je papež Janez. Pavel II. spregovoril ob svojem obisku v Trstu pred stolnico sv. Justa. Nastop novega tržaškega škofa Eugenia Ra-vignanija, pa tudi njegove izjave po imenovanju in pred prihodom v Trst, jasno kažejo, da je tako. Ce želimo zabeležiti polemične tone, ugotavljamo, da je tako, ker so z imenovanjem novega škofa nezadovoljni tisti duhovniki, »ki jih še veže spomin na škofa Santina«, kot mimogrede ugotavlja tržaški II Piccolo. Ce pa želimo ostati predvsem pri poudarjanju pozitivnih aspektov, moramo z veseljem ugotoviti, da je tudi med veliko večino tržaških italijanskih vernikov dozorelo prepričanje, da je Bellomi vodil tržaško Cerkev po pravi poti, to je po poti odprtosti in prijateljstva ter da ob slovenskih besedah v stolnici sv. Justa tokrat ni bilo posplošenega mrmranja, ampak je mrmral samo poslanec Roberto Menia. Res, Časi se spreminjajo. V zadnjih dveh desetletjih je tržaška Cerkev s škofom Bellomi jem bistveno prispevala k tem spremembam. Novi škof je ob svojem nastopu pokazal, da se poleg dušnega pastirstva zaveda tudi te nelahke vloge je ter vernikom in mestu obljubil, da bo prevzel zahtevno dediščino škofa Lovrenca in nadaljeval po njegovi poti. SRBIJA / PO PREDSINOCNJIH IZGREDIH POLICIJA VČERAJ NI POSEGLA Študentom dovoljeno opoziciji prepovedano Študentje nemoteno blokirali promet v Beogradu BEOGRAD - Po predsinoCnjem grobem posegu Mi-loševičevih specialcev, ki so s pendreki, solzilcem in vodnimi topovi razgnali protestni shod Beograjčanov, je bilo vCeraj v Beogradu izredno napeto, ker je bilo najavljenih več protestov. Policija je dovolila prekinitev prometa taksistom, ki so protestirali zaradi uboja njihovega kolega, prav tako odvetnikom, ki so protestirali zaradi volilne kraje. Študentje so nemoteno prekinili promet na Brankovem mostu, kjer se je predsinoci začel grobi poseg specialcev. Policija pa ni dovolila Beograjčanom, da bi po shodu opozicije na Trgu republike (telefoto AP) krenili po mestnih ulicah. Njihov pohod so tokrat mirno zaustavili ojačeni kordoni specialcev. Kot kaže bo Miloševič sedaj nekaj dni počakal, da se vode umirijo. Predinocnje policijsko nasilje so namreč obsodili celo tradicionalni srbski zavezniki od Grčije do Francije in Velike Britanije. Na 11. strani TRST Vpisi: »klasična« dobro, »trgovska« pa ne TRST - Podatki o vpisih v prve razrede slovenskih nižjih in višjih srednjih šol kažejo porast števila vpisanih na nižje srednje šole in dokajšen upad vpisov na višjih. Na trgovski zavod se je v primerjavi z lani vpisalo 50 odstotkov manj dijakov, dober vpis na klasični licej pa bo -po enoletni ukinitvi -. spet omogočil odprtje prvega razreda. Na kriško nižjo srednjo šolo se že drugo leto ni vpisal nihče. Ali bo oddelek izumrl? Na 6. strani TRST / RAVIGNANI PREVZEL ŠKOFIJO »Prihaja škof enotnosti« TRST - Novi škof se bo zavzemal za enotnost Trsta: tako je Eugenio Ravi-gnani označil svoje poslanstvo na nedeljski verski svečanosti v tržaški stolnici, s katero je prevzemal vodstvo škofije (foto KROMA). V homiliji je prebral tudi kratek odlomek v slovenščini, v slovenščini pa so bili podani Se berilo in molitvi. S tem je Škof Evgen dokazal, da v odnosu do slovenskih vernikov prevzema nasledstvo škofa Lovrenca. Ob koncu precej dolge maše v stolnici, med katero se je Ravignani tudi poklonil spominu in delu svojih predhodnikov, pa je potrdil dosedanje službe. Med temi tudi vikarja za slovenske vernike msgr. Franca Vončino. Na 3. strani K pobudi za pomoč Primorskemu dnevniku so pristopili tudi številni posamezniki. Z njihovo pomočjo smo krili stroške za tiskanje današnje številke dnevnika. Seznam darovalcev bomo objavili iz prihodnjih dneh. Vsi, ki ustvarjamo časopis, se jim najtopleje zahvaljujemo. Danes v Primorskem dnevniku Vsi pokrajinski prispevki Objavljamo celoten seznam prispevkov za kulturne in rekreativne dejavnosti za leto 1996, kin jih je podelila tržaška pokrajinska uprava. Stran 8 Conte navdušil tudi v Trstu Paolo Conte, avtor in interpret zelo svojstvenih popevk, je - povsem pričakovano - navdušil tudi številno tržaško občinstvo. Stran 10 Gorica: končan kongres SSk Novoizvoljeni pokrajinski svet se bo sestal 17. februarja, ko bodo izvolili tajnika. Stran 12 Kovinarji morda pred ciljem Obstajajo dobri izgledi, da bo v prihodnjih dneh prišlo do podpisa delovne pogodbe kovinarskih delavcev. Stran 13 BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA GRUPPO CAER Sedaj tudi v Trstu Ul. Milano 25, 1° nadstropje Tel. 040/369015-368979 Za uvod slavje Norvežanov Skaardal prvi v superveleslalomu - Cattaneo 6„ Koblar 16. SESTRIERE - Norvežan Atle Skaardal je osvojil prvo zlato odličje na 25. svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v italijanskem središču Sestrieru. Z zmago v superveleslalomu je Norvežan tudi ubranil naslov s Siena Nevade. Srebro je osvojil njegov rojak Lasse Kjus, bron pa je pripadel Avstrijcu Giintherju Ma-derju. Od Italijanov je bil s šestim mestom najboljši Luca Cattaneo, Ghedina (sedmi) in Rungalddier (deveti) pa sta dosegla manjk, kot sta upala. Jernej Koblarje s 16. mestom dosegel tretjo najboljšo slovensko uvrstitev v superveleslalomih na SP. Na 15. strani NTKB / TISKOVNA KONFERENCA VODSTVA Javna predstavitev Nove kreditne banke Srečanje z Odborom varčevalcev in SDGZ TRST - Včeraj je vodstvo Nove tržaške kreditne banke predstavilo javnosti zavod, ki bo odprl okenca prihodnjega 14. februarja. Med drugim so poudarili interes delovanja v okviru slovenske manjine, varčevalcem, ki imajo zamrznje- ne vloge od 22. novembra lani, so ponudili - v primeru da ohranijo svoje račune pri NTKB -izplačilo interesov od zamrznitve stare do odprtja nove banke, napovedali pa so tudi skorajšnji vstop dveh Slovencev v upravni svet NTKB. Jutri bo na tržaški Pomorski postaji zbor Odbora za zaSCito varčevalcev TKB, na katerem bodo pojasnili vrsto odprtih vprašanj. Odbor se je včeraj sestal z vodstvom NTKB, kakor tudi zastopstvo SDGZ. Na 5. strani MILAN / POLEMIKE O EVRU RIM / PRVA SEJA BO V PETEK Nemška skepsa porinila liro navzdol Veliko pričakovanje za srečanje med italijansko in nemško vlado v Berlinu Napetosti pred začetkom dela dvodomne komisije Na predlog SKR odložili razpravo o predlogu Rebuffe RIM - Skepsa nemških gospodarskih krogov glede prizadevanja Italije, da bi pristopila k skupni evropski devizi evro med prvimi, buri polemike v Italiji, predvsem pa negativno vpliva na liro. Nemška marka se je včeraj na italijanskem trgu spet okrepila (dosegla je vrednost 989 lir), kljub vzporedni krepitvi dolarja. Običajno je namreč krepitev dolarja pomenila šibitev marke in obratno, včeraj pa sta bili pod pritiskom predvsem lira in španska peze-ta, saj je tudi Madrid v podobni situaciji. kot Itabja. Nemške ocene so očitni vplivale na izbire investitorjev, ki jih tudi zagotovila premiera Romana Prodija in ministra za ekonomijo Carla Azegha Ciampija, da bo Itabja v klubu prvih Članic skupne evropske devize, niso pomirile. Zato finančni trgi s precejšnjo nestrpnostjo pričakujejo na berlinsko srečanje na vrhu, ki je predvideno za konec tega tedna. Najprej se bosta na dvostranskem srečanju sestab italijanska in nmeška vlada, nato pa bodo zasedali voditelji sedmih najbolj razvitih držav. Včeraj je medtem evropski statistični urad potrdil pravilnost preureditve neka- terih postavk italijanske bilance, v kateri poštni boni niso več vpisani kot državni dolg. Na ta način se je razmerje med bruto državnim proizvodom in letnim primanjkljajem v Itabji znižal za 0, 26 odstotka, s čimer naj bi Itabja že dosegla normo 3-odstotnega razmerja, ki je po maastrichtski pogodbi predpogoj za pristop k evru. Evropski statistični urad pa se mora še izreči o nekaterih drugih postavkah kot je na primer takoimenovani »evrodavek«. Itabja je torej pred drobnogledom. Ab ji bo uspelo vstopiti v klub ustanoviteljev evra? Po oceni ameriškega poslovneža to ni niti tako pomembno. Itabja bi lahko bba skupaj s Spaniju tudi v krogu drugih, če bi datum drugega pristopa jasno določen. V tem primeru bi lira in pezeta ne utrpeh velike škode, je menil Soros. Po njegovi oceni v Evropi vzbuja napetost želja Rima in Madrida, da bi med prvimi pristopila k evru, ob istočasni bojazni nemškega javnega mnenja, da bi bodočo Banko Evrope pogojevale manj varčne sredozemske države. Dodatna težava pa je dejstvo, da ni odločne politične volje za združevanje držav stare celine. RIM - V petek bo imela svojo prvo sejo dvodomna parlamentarna komisija za ustavno reformo. Njena naloga bo, da v nekaj mesecih pripravi osnutek reforme drugega dela italijanske ustave. O reformi ustave se je v zadnjih mesecih veliko govorilo in potem ko je parlament v drugem branju potrdil ustanovitev komisije, telo pa se sooča s problemi še preden je pravzaprav začelo z delom. Članstvo v komisiji vzbuja napetosti v strankah, še zlasti ostre so polemike v Kartelu svoboščin in zadevajo zastopstvo manjših sredinskih strank. Krščanskodemo-kratska unija Rocca Butti-glioneja je že zasgrozila, da bodo njeni poslanci zapustili Kartel svoboščin in pristopili k mešani komisiji, če ne bo zagotovljeno mestu tajniku But-tiglioneju. Do včeraj problem še ni bil rešen. Z drugo težavo pa so se spoprijeli včeraj ob glasovanju zakonskega predloga, ki ga je predložil predstavnik FI Giorgio Rebuf-fa. Gre za zakonski predlog, ki bi moral onemo- gočiti praznino, ki sledi vsakemu referendumu in ki narekuje vrsto kriterijev za premostitveno obdobje. Na zahtevo poslanske skupine SKP je predsednik zbornice Luciano Violante včeraj odložil razpravo o tem zakonu. SKP je zahtevala, naj se poslanci najprej izrečejo o ustavnosti ukrepa. Poteza SKP je otežila delo Demokratični stranki levice in njenemu tajniku Massimu D’Alemi (na fotografiji), ki si prizadeva za dogovor o reformah. Predsednik poslancev Demokratične levice Fabio Mus si je takoj oštel komunističnega kolega, da ni sprejemljivo »onemogočiti opoziciji predložitev svojih predlogov«. NOVICE Zahteva po uvedbi Dneva spomina MILAN - Italija naj uvede Dan spomina. Tako je na mednarodnem zasedanju o vlogah Centrov za židovsko zgodovino in kulturo v sodobni družbi predlagal poslanec Demokratične levice Furio Colombo. Predlagatelj je tudi nakazal, kateri dan naj bi izbrati: to je 14. oktober, obletnico nemške racije v judovskem getu v Rimu, ki je bila leta 1943. Zasedanja se je nenapovedano udeležil tudi podpredsednik vlade VValter Veltroni, ki je pojasnil, da gre njegovo prisotnost tolmačiti kot poklon židovski skupnosti in želji, da bi zaščitili zgodoovinski spomin. Zasedanje je odprla predsednica Sklada za sodobno židovsko dokumentacijo Luisella Mortara Ot-tolenghi, ki je poudarila, da je Italija vedno skušala »ponemčiti« pokol Zidov, češ, da so bili za vse zločine nad Židi v Italiji krivi Nemci, »o čemer pa nismo gotovi,« je pristavila. Loterija Italia: bo ta teden odločilen? RIM - Aferi o dobitnih na milijardni Loteriji Italia ni še videti konca. Po napovedih naj bi Odbor za igre pri državnem monopolu sprejel ta teden dokončno odločitev. Ta odbor je dan po žrebanju svoje že odločil: razveljavil je dobitek za dve milijardi, ker je prišlo pri žrebanju do napake na stro-ju-žari. Vso zadevo je nato preiskala komisija, ki je izrekla povsem drugačno mnenje: nagrado dveh milijard lir bi morali podeliti lastniku srečke iz okolice Jesija, torej prvotno izžrebani srečki. V vso zadevo bi moralo sedaj poseči še računsko sodišče, ki bi moralo preveriti, ali je ta tipično italijanska afera oškodovala italijansko zakladnico. Preverilo naj bi tudi, ali lahko o veljavnosti žrebanja odločajo ljudje, ki so v zadevo neposredno soudeleženi, to je člani Odbora za igre. Ta odbor je dan po žrebanju že priznal napako. Računsko sodišče bi lahko zato njene člane obsodilo na plačilo milijardne odškodnine. Loterijska zagonetka je vsekakor oškodovala lastnike izžrebanih srečk. Izid loterije namreč ni bil še objavljen v Uradnem listu, pred uradno objavo pa srečneži nimajo pravice do izplačila nagrad. »Donosno« bombardiranje BRESCIA - Zavezniki so 29. januarja 1945 bombardirali kraj Gavardo pri Brescii in pobili 52 ljudi. Odtlej igrajo prebivalci Gavarda vsako leto ob obletnici na loteriji »številke bombardiranja«: 29 (dan), 45 (leto) in 52 (število mrtvih). Že mnogokrat so bile številke izžrebane, tako je bilo tudi letos: izžrebali so jih v Benetkah. Bombardiranje je tako osrečilo na desetine krajanov, ki so zmagati od 500 tisoč do 12 milijonov lir. Spet kamen z nadvoza PIŠA - Na hitri cesti Firence- Pisa-Livomo so neznanci z nadvoza vrgli kamen, ki je zadel v zadnji del BMW. Voznik, čigar imena niso sporočili, je poklical policijo, ki je uvedla preiskavo. Storilcev še niso našli. POSLANSKA ZBORNICA / POLITIČNI MANEVRI Dini rešil poslansko skupino Nicola Miraglia (NZ) prej pristopil nato pa se skesal RIM - Poslanska skupina Italijanske prenove, ki se spoznava v stališčih zunanjega ministra Lamberta Di-nija, bo še obstajala kot avtonomna skupina. S pristopom Stefana Bastia-nonija, ki je zapustil Krščanskode-mokratsko unijo Rocca Buttiglioneja, je Dinijeva poslanska skupina dobila zadosto število članov, da lahko ostane avtonomna poslanska skupina. Italijanska prenova se je znašla v težavah, potem ko so izstopili socialisti in nekateri Segnijevi paktisti. Zunanjemu ministru in njegovim pripadnikom so priskočiti na pomoč poslanci, ki so bili sicer izvoljeni na listah drugih strank, a so se nato prepoznali v načelih Dinijeve stranke. V prejšnjih dneh so pristopiti nekateri poslanci Forza Italia, včeraj pa Stefane Bastianoni, ki je utemeljil svojo odločitev z ugotovitvijo, da se v Kartelu svoboščin ni oblikovala zveza sredinskih sil. Njegov pristop k Dini-jevim prenoviteljem je izzved ogorčeno reakcijo Rocca Buttiglioneja, po katerem v politiki ni več lojalnosti. Buttiglione je tudi ostro obsodil »Di-nijevo nakupovalno kampanjo«. Za nekaj m je k Italijanski prenovi pristopil tudi poslanec Nacionalnega zavezništva Nicola Miraglia del Giu-dice. Predsednik zbornice Luciano Violante je že imel pismo, s katerim mu je najavljal, da pristopa k Dinije-vi skupini. Toda po pogovoru s predsednikom stranke Gianfrancom Fini-jem se je Miraglia skesal. Tako je pisal Violanteju novo pismo, s katerim je preklical prvo. V javnosti pa so si medtem sledile protislovne novice o politični pripadnosti poslanca. __________RIM / ŽELEZNICE_______________ Napetost med sindikati in vlado zaradi sanacije RIM - Odnosi med vlado in sindikati železničarjev so napeti. Vzrok spora so navodila za finančno sanacijo železnic, ki jih je v soboto nakazal predsednik vlade Romano Prodi in zaradi katerih so sindikati napovedati dvodnevno stavko. Napetost pa postaja tudi politična, saj je včeraj Stranka komunistične prenove zahtevala, naj Prodi umakne- svoja navodila in naj skupaj s koalicijskimi partnerji spet preuči celotno vprašanje. Ugo Boghetta, ki v SKP vodi resor prevozov, je Prodiju očital zgolj »računovodski pristop« k problemom železnic. O napetosti med vlado in sindikati priča tudi dejstvo, da so morati včeraj za nekaj ur odložiti srečanje med ministrom za prevoze Claudiom Burlandom in sindikalnimi predstavniki. Člani neodvisnih sindikatov so namreč včeraj zjutraj zasedli hodnik pred Bur-landovim uradom in onemogočiti prihod- predstavnikom ostalih sidnikalnih organizacij. Sestanek so zato odločil na popoldan, prisotni pa so biti predstavniki samo nekaterih sindikatov, medtem ko so se drugi v znak protesta ministrovemu vabilu niso odzvati. RIM / ANDREOTTI GUCCI / NOVINARSKA KONFERENCA PREISKOVALCEV Beilinski zid usoden tudi prvi italijanski republiki RIM - K zrušenju takoimenovane prve republike je pripomoglo več dejavnikov. Glavni med njimi pa je bil padec berlinskega zidu in ne, kot mnogi trdijo, preiskava o podkupninski aferi. Tako je menil dosmrtni senator in dolgoletni protagonist italijanske politične scene Giulio Andreotti (telefotoAp). Bivši premier je bil prvi predavatelj na seminarju o Krizi strank in zrušenju prve republike, ki ga je priredila rimska univerza. Poleg njega bodo predavati še Claudio Martelli, Roberto Maroni in Achille Occhetto. Tudi Reggianijeva tvegala smrt Killerji so ji grozili, ker so hoteli dodatno plačilo za umor poslovneža MILAN - Tudi Patrizia Reggiani je tvegala smrt, ko ne bi bila dodatno plačala morilcev, katerim je naročila umor bivšega moža Maurizia Guccija. Tako so povedali včeraj med novinarsko konferenco preiskovalci, ki so raziskati smrt poslovneža in predstavnika znane družine italijanskih modnih ustvarjalcev. Preiskovalci so prepričani, da so raziskali vse okoliščine umora Maurizia Guccija, ki je bil ubit 27. marca 1995. Čeprav Patriazia Reggiani zavrača krivdo, so preiskovalci prepričani, da je prav ona naročila umor, ker se je bala, da bi njene hčerke zgubile dediščino, ko bi se mož poročil drugič. Pohlep morilcev pa je omogočil preiskovalcem, da so razkriti okoliščine zločina in aretirati domnevne krivce. Patriazia Reggiani, so povedali raziskovalci, je morilcem plačala 600 milijonov tir za zločin. Toda denar so baje kaj kmalu porabiti. In tako naj bi se obrniti na nekega Gabrieleja G., ki se je izdajal za predstavnika kolumbijskega kartela kokaina, in ga prosili, naj jim preskrbi kolumbijskega kilerja, ki bi Reggianijevo prislil, naj jih dodatno plača. Se zlasti naj bi se nad premajhnim plačilom pritoževal hotelski receptor Ivano Savioni (bil je tako zadolžen, da je v odstotnosti lastnice hotela za mas- tno plačilo oddajal sobe prostitukam), pa tudi ostati so meniti, da bi lahko od vdove iztržiti še kaj. Savioni je prvi stopil s stik z Gabrielejem G., ki pa se je očitno zbal in je o vsej zadevi obvestil policijo. Sodnik za predhodni postopek Mau-rizio Grigo in tožilec Carlo Nocerino bosta danes zaslišala Patrizio Reggiani. Zenska je doslej zavrnila vsakršno vpletenost v umor in včeraj je njen odvetnik sporočil, da bi vsekakor ne imela pravice do dediščine po Mauri-ziu Gucciju, ker je razporoka že postala polnomočna. Gucci pa naj bi ženi zagotovil milijardo tir letne preživnine, poleg tega pa še pol milijarde za hčerki. Vendar te okoliščine preiskovalcev niso prepričale o nedolžnosti ženske. Po njihovem mnenju je bila vzvod umora zagrenjenost Patizie Reggiani, ki je takoj po ločitvi svojega tedanjega odvetnika vpraševala, kaj se ji lahko zgodi, če bi naročila umor bivšega moža. Kaže, da je tudi z varuško Reggianijeva večkrat načela to vprašanje in jo prosila, naj ji pomaga poiskati človeka, ki bi obračunal z Guccijem. Včeraj so preiskovalci zaslišali Giu-seppino Amiemma, ki naj bi pomagala Reggianijevi poiskati morilce' in ki ni hotela odgovarjati na vprašanja preiskovalcev. TRST - Prvi dan v Trstu je bil za novega škofa Eugenia Ravignanija vsekakor sončen in topel: ob prihodu v »njegovo« mesto (rodil se je sicer v Pulju, vendar je mlad prišel v Trst, kjer se je šolal in bil posvečen v škofa) je bilo sončno zimsko popoldne, že med potjo, predvsem pa na ploščadi pred stolnico ga je toplo pozdravila množica vernikov. Zelo prisrčen je bil tudi sprejem predstavnikov oblasti, ki so sledili precej dolgemu obredu v stolnici, zaradi dolžine katerega se je škof tudi opravičil. Pripomnil pa je, da novi škof ne pride v mesto vsak dan, zato je na svoj prvi dan zbranim ukradel več časa, kot ga bo odslej. Tako je neuradno obljubil, javno pa je izjavil, da se bo zavzemal za enotnost mesta. »Škof, ki prihaja, bo hotel in moral biti človek, ki išče in se zavzema za enotnost«, je zatrdil v imenu tržaške Cerkve, ki v svoji sredi zbira v enotnosti jezikovne, kulturne in različnosti tradicij. V njegovih besedah je tržaška Cerkev prikazana kot prostor aktivne prisotnosti in medsebojnega oplajanja italijanskih in slovenskih vernikov. V homiliji (povzetek objavljamo posebej) »Škof, ki prihaja, bo želel in moral biti človek enotnosti« je tudi napovedal, da bo svoje poslanstvo opravljal v duhu nadaljevanja dela svojih predhodnikov, predvsem škofov Santina, ki ga je posvetil v duhovnika, in Bellomija, ki ga je imenoval za škofa. Idejno nasledstvo po škofu Lovrencu je izkazal tudi z dejanji: tako je ohranil prisotnost slovenskega jezika pri maši, saj so v slovenščini prebrali eno od dveh beril in dve molitvi, sam pa je v slovenščini prečital tudi kratek odstavek (tega objavljamo pose- bej), po zaključku nedeljske slovesne maše v stolnici sv. Justa pa je potrdil tudi vse sodelavce umrlega škofa. Tako bo msgr. Franc Vončina še nadalje opravljal nalogo škofovega vikarja za slovenske vernike. Slovenščina v stolnici ob namestitvi novega škofa pa je očitno zbodla poslanca Menio, ki je začel nekaj nergati in se je obrnil do bližnjega presedni-ka Pokrajine Codarina. Glasnejših znakov neodobravanja škofove odloči- tve ni bilo, pač pa je vredna omembe pripomba tržaškega podžupana Dami-anija, ki je duhovita, če je seveda resnična. Vprašal naj bi se namreč, zakaj neki predstavnik Nacionalnega zavezništva ni negodoval, ko je poslušal tekst v latinščini, saj ni razumel niti tega... Vsekakor pa so v nedeljo popoldne (svečanost se je začela malo po 16.uri in se je zaključila okrog 18.) škofove besede naletele na veliko odobravanje vernikov, ki so zapolnili njim odmerjen prostor. Slišati je bilo namreč tudi ploskanje, kar za takšne priložnosti ni prav običajno. Od odobravanju pa so s ploskanjem zbrani verniki želeli škofu izraziti tudi svojo toplino, saj je bil Ravignani mestoma zelo ganjen. Na primer, ko se je obrnil na tržaškega župana Illyja in njemu, kot »prvemu občanu« zagotavljal svojo navezanost na Trst, na »svoje mesto«, ker je v njem živel v mladih letih in ker se vanj vrača kot škof. Na slikah: pod naslovom škof Evgen med nedeljsko homilijo, spodaj pa z županom lllyjem, ki ga je pričakal že na obmorski cesti (foto KROMA). Sicer pa je po Ravigna-nijevem mnenju samo iskren dialog porok za bodočnost mesta, ki naj ga označujeta blagostanje in mir. Svoje misli o tem je škof ponovil v odgovor na nedeljski pozdrav župana v stolnici in se navezal tudi na besede, ki jih je prvega maja 1992 v Trstu o Trstu izrekel papež Wojtyla. Tedaj je rekel, da je Trst zaradi svoje zgodovine in zemljepisne lege mesto, v katerem se srečujejo razne etnije in verska prepričanja, jeziki in kulture, to svoje poslanstvo mora mesto spoštovati s spodbujanjem sloge med svojimi občani in izoblikovanja nove Evrope. Novemu škofu je Janez Pavel H. namenil tudi poslanico, ki so jo prebrali v stolnici (v latinščini). Od svojega dosedanjega škofa pa so se v nedeljo poslovili predstavniki mesta in vernikov Vitto-ria Veneta, ki so sledili nedeljskim svečanostim. Njim je Ravignani namenil zadnji del nedeljske homilije, ki ga je prebral vidno ganjen. Potem ga je čakal še sproščenejši del nedeljskih obveznosti, ko se je z vrsto povabljencev ponovno srečal v tržaškem semenišču, v katerem se je tudi sam šolal in ki ga je nekaj časa tudi vodil. Škof Evgen nasledil Lovrenca Škof Evgen je v slovenščini prebral kratek odlomek: Svojim bratom in sestram slovenskega jezika želim izraziti svojo odkrito ljubezen. Oni so živi del naše cerkvene skupnosti in moja škofovska služba bo imela zanje pozorno in bratsko upoštevanje, posebno za duhovnike, z^ redovnike in redovnice in za osebe, ki so se Bogu posvetile. Delil bom z njimi skrb in obenem upanje, da bi po njihovem zgledu še drugi mladi darovali sami sebe Bogu in da bi se s tem odzvali duhovniškemu poklicu ali posvečenemu življenju. Molil bom z njimi, z njimi se bom lotil problemov, ki jih ni malo in niso lahki; srečal se bom z družinami in s skupnostmi. Z vsemi brati in sestrami Cerkve, ki je v Trstu, se bom zavzel, da bi skupno z njimi lahko živeli v enotnosti, ki zraste iz ljubezni. RAVIGNANI JEVA HOMILIJA / POLNO ZASEDENA STOLNICA Po poklonu predhodnikom misel vsem, vernikom in ne TRST - Uvodni škofov pozdrav je seveda šel številnim zbranim in pa tudi Trstu, v katerega se Euge-nio Ravignani vrača z občutki velike ginjenosti. Vernikom se je najprej predstavil kot sel, ki bo prenašal Kristusove besede, kot brat, ki bi hotel biti vsem enak, kot naslednik pastirjev, ki so pred njim vodili tržaško škofijo. Izrecno je omenil Antonia Santina, ki je bil zmeraj zvest resnici, ne glede na to, ali je v določenih razmerah ta zvestoba predstavljala veliko nevarnost, vendar pa jo je zahtevala dolžnost pastirja, da zaščiti šibkejšega pred najrazličnejšimi oblikami izsiljevanja močnejšega. Za njim je imenoval Bellomija, ki so ga označevale trdnost vere, preprostost njegovega obnašanja do Boga v zase- bni molitvi, široka kultura, velika pastirska požrtvovalnost in nežna dobrota. On je tudi z bolečino in skrbjo, s strastjo in upanjem doživljal procese sprave za resnično enotnost Cerkve in družbe, pri tem pa se je potrpežljivo posluževal odprtega in le-alnega dialoga. Ob omenjenih gre velika zasluga za današnji položaj tržaške cerkve tudi msgr. Cocolinu, ki je prehodno vodil tržaško škofijo. Ravi-gnaniju je zato v veliko čast, da prevzema nalogo po takšnih osebnostih, zato »škof, ki prihaja, bo hotel in moral biti človek, ki išče in se zavzema za enotnost«. V poglavju »sedaj sem z vami in mislim na našo Cerkev«, se je Ravignani najprej obrnil do slovenskih vernikov (odlomek objavljamo posebej), nato pa do duhovnikov, do mladih (semeniščnikov), do redovnikov in redovnic, do družin (ob Dnevu za življenje), do pripadnikov raznih združenj, do laičnih vernikov. Motivu enotnosti v okviru Cerkve pa je Ravignani dodal še misel o nujnosti bratskega dialoga z »brati krščanskih, pravoslavnih in evangeličanskih Cerkva«, glede odnosa z židovsko skupnostjo pa je govoril o nudenju znakov spoštljive solidarnosti. In končno mora biti Cerkev »v službi« mesta, ob spoštovanju avtonomije vseh ustanov se mora zavzemati za kulturo dialoga. Tudi glede na številne probleme, ki tarejo današnjega človeka, mu mora biti Cerkev v oporo in pomoč PREDNAROCNINE 1997 Primorski dnevnik Vsem naročnikom Primorskega r dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja J997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: k prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK ^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika Urbanistična reforma in novi sistem planiranja Italijanski sistem prostroskega planiranja še vedno sloni ali vsaj se oprijema osrednjega državnega zakona št. 1150 iz leta 1942. Zaradi zastarelosti sistema se danes planerska in načrtovalska praksa v glavnem drži deželnih urbanističnih zakonodaj. Poleg tega, sistem planiranja, tako kot je bil v začetku mišljen, ni bil nikoli docela uresničen in v tem je tudi razlog za potrebno prenovo. Že nekaj časa je poteklo odkar so italijanski urbanisti izdelali predlog reforme prostorskega planiranja in ga pretehtali na kongresu Državnega urbanističnega inštituta v Bologni (1995). Tema je bila nato večkrat objavljena v strokovnem in drugem časopisju, ampak do stvar-nejših udejanjanj ni prišlo. Razloge gre verjetno iskati v sami vsebini reforme, ki je precej korenita in zato kratkoročno težko uresničljiva v istitucionalnih okvrih, ki se morajo reformi najprej prilagoditi in jo podpreti, kar je seveda birokratsko izredno naporna pot. Reforma predlaga novi sistem planiranja, ki ga na splošno označujejo kot »lahkega« in »spremenljivega« oziroma takega, ki poskuša urbanistično prakso čimbolj poenostaviti in ojačiti njeno učinkovitost ter uresničljivost. Sistem naj bi sestavljali trije nivoji planiranja.Prvi je državni okvirni nivo. Na tej ravni bi morale dežele uskladiti svoje prostorske politike in programe ter izdelati v soglasju z osrednjo oblastjo prostorski referenčni okvir, ki bi moral vsebovati temeljne odločitve in izbire glede velikih državnih infastru-ktur in družbenih sredstev. Na drugem nivoju naj bi bili »plani širših območij« oziroma na-dobčinski strukturni plani. Zasnovanje le teh naj bi bila naloga pokrajin v sodelovanju z deželnimi uradi. Njihov ključni cilj je uskladiti vse »posebne« prostorske plane (krajinske plane, plane porečij, plane jrarkov itd.) s sektorskimi plani (prometni plani, plani odlagališč, plani ru-dninskin nahajališč itd.). Tretji nivo pa je namenjen občinskemu planiranju. Občinski plan naj bi bil operativen in kratkoročen, ve- Daniel Jarc zan na volilni mandat, kar je v duhu novega občinskega volilnega sistema (zakon št. 81/1993), ki poudarja krajevno samostojnost in podpira upravno moč in pristojnosti lokalnih skupnosti. Povezanost in uskaljenost občinskega prostorskega plana na politični in operativni program uprave predstavlja gotovo večje jamstvo za uresničitev planskih ciljev, ki so neposredno vezani na razpoložljiva sredstva in na zmogljivost krajevnih uprav. Delno se tak pristop že uresničuje z vsakoletnimi občinskimi razvojnimi programi, ki nakažejo smernice dela občinske uprave in opravičujejo uporabo razpoložljivih sredstev, so pa prostorsko in plansko premalo utemeljena, brez potrebnega družbenega soglasja in zato ali drugače ostajajo v veliki meri le na papriju. Velika pozornost urbanistične reforme je posvečena tudi pravični in enakomerni razdelitvi javnih sredstev in davčni samostojnosti krajevnih uprav, v smislu »davčnega federalizma«, ki med drugim pomeni, da bi občine postale tudi krajevni sedeži katastrske uprave. Pridobljena pristojnost pa bi bila le dodatno in verjetno ne-vzdržljivo breme predvsem za manjše občine. Nič novega, saj je problem preobremenitve majhnih občin prisoten že vrsto let in rešitev, ki jo med drugim nakaže tudi zakon 142/1990 predstavlja medobčinsko sodelovanje in skupno soupravljanje v različnih oblikah. Skupna pomoč in sporazumno sodelovanje je tudi osnovno načelo nove urbanistične reforme. Sistem planiranja torej, kjer ne obstaja več hierarhična razporeditev planov in odobritev urbanističnih določil ni več odvisna od blage volje nadrejenih uprav, ampak obstaja soodgovornost različnih javnih in privatnih ustanov, ki sodelujejo pri procesu planiranja. To bi seveda pomenilo veliko razbremenitev pri obravnavi planskih aktov in bi imelo kot posledico njihovo hitrejše sprejetje brez odvečnih birokratskih zadržkov. Nova reforma ima tudi za pomembno načelo učinkovitost in transparentnost, ki ju misli uresničiti s tem, da razdeli strukturno razsežnost urbanističnega načrta, ki ima dolgoročne in trajnejše usmeritve od operativnih posegov in politik, ki so kratkoročne in ožjega dometa. Zanimiva pobuda v smeri učinkovitosti je tudi zamisel, da bi se ustanovila na vseh planskih nivojih »prostorska informacijska središča« med sabo povezana, ki bi skrbela za obdelavo prostorskih informacij. Ne nazadnje so sprejeta tudi načela trajnostnega razvoja in razsodnega upravljanja z naravnimi viri. V naši deželi je stanje precej kočljivo in čeprav vseh 216 občin razpolga z urbanističnim planom, kar dokazuje da obstaja vsaj na tem nivoju neka dovršenost, poteka v glavnem vse po starem in plani ostajajo največkrat le coniranja, predpisujejo zazidljivost in namensko rabo površin, narekujejo razdalje in urbanistične standarde. Ne predvidevajo pa posegov, konkretnih uresničitev izvajanja sprejetih ciljev in namenjajo vso operativnost detajlnim ali sektorskim planom, ki pa nastajajo z veliko težavo. Na nasprotni strani obstaja le deželni nivo, saj so bili pokrajinski ali na-dobčinski plani sprejeti in izvedeni le v redkih in izjemnih priložnostih. Na deželni ravni poteka že nekaj let delo za novi prostorski plan in vsi ga z vnemo pričakujejo. Zato bi verjetno bila zamišljena urbanisitčna reforma dobrodošla, predvsem kot spodbuda k učinkovitejšemu in stvar-nejšemu planiranju, kot poenostavljanje celotnega sistema planiranja in kot izziv urbanistom, da se končno utrdi družbeni pomen prostorskega planiranja. KANAL / OB 53. OBLETNICI 11. PREHODA Oživili spomin na pohod partizanov v Benečijo Okoli sto preživelih udeležencev se je v soboto spomnilo prehoda - Spominski govor nekdanjega komisarja Kogoja V soboto, 1. februarja, na dan prehoda XXX. divizije IX. korpusa čez Sočo pred 53. leti za znameniti pohod v Beneško Slovenijo, se je pri spominskem obeležju ob cesti pred Kanalom v dolini Soče zbralo več kot 100 preživelih udeležencev pohoda, da oživijo spomin na to drzno dejanje slovenske primorske pratizanske vojske in se spomnijo tistih, ki so na tem 20-dnevnem pohodu omagali v boju z okupatorjem ali umrli v povojnem času. Med udeleženci je bilo tudi več takratnih pohodnikov iz zamejstva. Ob obeležju, ki v sno-valčevih zamislih simbolizira bregova Soče, sta ob borčevskih in državnih praporih bila na častni straži pripadnika slovenske vojske, slovesnost pa je začel pevski zbor kanalske osnovne šole, ki je ob spremljavi na harmoniki zapel partizansko žalostino. Pozdrav prisotnim udelžencem phoda in predstavnikom oblasti je po otvoritveni besedi domačina Antona Dolenca, elana odbora ZB Kanal in tudi udeleženca pohoda, prinesel župan Kanala g. Zdravko Madon, ki je poudaril veljavnost takratnega patriotizma primorskih Slovencev tudi za današnji čas in da dolguje slovenska domovina ljudem, ki so se takrat žr- tvovali v boju za svobodo, hvaležen in spoštljiv spomin, ki ga nič ne more zasenčiti. Za njim je povzel besedo takratni komisar XXX. divizije Vasja Kogoj, ki je skupaj s pred kratkim umrlim komandantom Albertom Jako-pičem-Kajtimirom, vodil pohod. Po oživitvi takratne odločitve za pohod čez Sočo v Beneško Slor venijo, je govornik na kratko spregovoril o pohodu samem nato pa se obširneje zaustavil pri sedanji politični situaciji v Sloveniji in ostro zavrnil vsa prizadevanja tistih, ki bi hoteli očrniti narodnoosvobodilni boj primorskega ljudstva samo zato, da bi na kakršen koli način opravičili svoje sodelovanje z okupatorji. Povzel je rdečo nit svobodoljubja primorskih ljudi od tigrovcev do partizanstva in odločitve za neodvisno Slovenijo in je sklenil s spominom na vse, ki so na poti boja padli in umrli. Slovesnost so potem sklenili šolarji kanalske osnovne šole s še dvema pesmima in dvema recitacijama s partizansko vsebino in z Zdravljico. Bil je sončen a hladen zimski dan, toda v občutjih je bilo toplo ob spominu na težko pa vendar lepo in častno preteklost. j.k. Na fotografiji Maria Magajne utrinek s sobotne slovesnosti v Kanalu Podpora zahtevam kovinarskih delavcev TRST - Deželni svet je soglasno odobril (vzdržali so se svetovalci Forza Italia) resolucijo, ki poziva deželno vlado, da se angažira za čimprejšnji podpis delovne pogodbe kovinarskih delavcev. Tej stroki - piše v dokumentu - je treba zajamčiti primerne poviške plač in to v skladu s predlogom, ki ga je na pogajanjih predložila Prodijeva vlada. Resolucijo so predlagali svetovalci SKP Roberto Antonaz, Elena Gobbi, Fau-sto Monfalcon in Gianluigi Pegolo. Skupščina je nato odobrila tudi dokument o krizi pordenon-skega obrata Selečo (predložila ga je Severna liga). Drevi na TV Koper o Srbih v Krajini KOPER - Koprska televizija (italijanski program) bo drevi z začetkom ob 20.45 predvajala oddajo o skrbski Krajini. Gost Maurizia Bekarja bo reški pisatelj Giacomo Scotti, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom »Hrvaška in vojaška akcija Nevihta: "Osvoboditev” Krajine in genocid nad skrbskim narodom«. Knjiga je izšla pri italijanski založbi Gamberetti. Oddajo bodo ponovili jutri ob 16.30. PISMA UREDNIŠTVU Glasbena matica in pouk glasbene zgodovine Upravni odbor Glasbene matice želi odgovoriti na odprto pismo, ki ga je v Primorskem dnevniku 23. januarja 1997 podpisala dr. prof. Luisa Antoni. O problemih, ki jih obravnava to pismo, gotovo zelo pogosto razmišlja vsakdo, ki mu je pri srcu vrednotenje slovenske kulture - glasbene posebej - na tem tudi našem življenjskem prostoru. Tako vrednotenje opravlja tudi Glasbena matica, saj so očitne njene zasluge pri takorekoč vsakodnevnem uveljavljanju njenih nekdanjih učencev, sedaj glasbenih strokovnjakov. Vendar tega dela ne opravlja v normalnih pogojih, ampak v izredno težkih razmerah, v katerih rešuje -kot se rešiti da, tudi s kompromisi -velike probleme, kot so n.pr. finančno kritje in šolski prostori, in majhne probleme (v primerjavi s prejšnjimi), kot je inkriminirani pouk glasbene zgodovine v italijanščini. Pouk glasbene zgodovine traja dve leti: prvi tečaj je v slovenščini, drugi v italijanščini - in to iz razlogov, ki jih navaja sama dr. prof. Luisa Antoni: »Ta rešitev je seveda najlažja, saj imajo potem gojenci zaključni izpit na italijanskem konservatoriju pri italijanskih profesorjih. Zdi se mi, da je prav tu razlog, zaradi katerega se dijaki ne upirajo in včasih celo sami zaprosijo za pouk v italijanščini.« Teza dr. prof. Luise Antoni je tudi naš odgovor! Izpit glasbene zgodovine je v vsej glasbeni študijski dobi edini, ki poteka v celoti kot kolokvij in je torej pri njem ustrezna besedna razlaga pojavov edini merodajni element za ocenjevanje. Tekoče pripovedovanje zahteva seveda vajo, ki jo učenci GM opravljajo v drugem tečaju. (Poskusite si predstavljati, kako bi dijaki slovenskih višjih šol opravljali maturo pred italijansko izpitno komisijo?) Seveda bi lahko bili tudi načelni in vztajah pri pouku v slovenščini. Vendar se nam zdi jezikovna izjema enega leta manjše zlo za gojenca, ki recimo deset let študira glasbo v slovenskem ambientu in jo bo po končanem študiju - upajmo (če ga ne bomo s togostjo odbijali) -vračal slovenskemu ambientu, kot da bi mu iz principa ustvarjali težave pri polaganju enega samega stranskega predmeta. Tudi glede dvoletnega trajanja pouka bi lahko bili nepopustljivi; toda zakaj bi moral, kdor je že tako in tako razpet med redno šolo, službo, športnimi in drugimi dejavnostmi, pa še študijem glavnega predmeta (instrumenta ali solopetja), po vsej sili sedeti v klopi dve leti, če lahko z nadarjenostjo in marljivostjo v krajšem času predela kot pri-vatist za izpit predpisana poglavja iz predpisane knjige; samo po sebi se razume, da v njih ni vsega glasbenega znanja petih tisočletij. Ko bi Slovenci v Italiji že imeli državni konservatorij s slovenskim učnim jezikom, za katerega se že leta potegujemo, da bi se inkrimini-ralni primer glasbene zgodovine danes sploh ne postavljal. Sola bi imela nastavljenega profesorja, ki bi poučeval v slovenščini in razlagal gojencem slovensko muzikološko terminologijo; moral bi obravnavati snov po ministrskih programih razdeljenih v 32 poglavij, vsako poglavje pa bi lahko imelo dodatek o enakih ali podobnih aspektih na Slovenskem - ah pa bi bilo na koncu še eno ah več poglavij o slovenski glasbeni zgodivni; pridobljeno znanje bi nato učenci pokazah pred slovensko izpitno komisijo. Upajmo, da bo kmalu tako. Upravni odbor Glasbene matice Prireditve Sklada Mitje Cuka V zvezi s sobotnim (1.2.97) člankom o Skladu Mitja Cuk v Primorskem dnevniku prosim, da dopolnite oziroma popravite: 1. ne gre za »dvodnevno srečanje z Vzgojnozaposlitvenem središčem na Colu na Opčinah...« temveč: V začetku septembra bo Sklad Mitja Čuk, pod pokroviteljstvom SSO organiziral, pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah dva dni prireditev z vzgoj-nozaposlitvenim središčem Mitja Čuk. Srečala se bodo vsa vzgojno-zaposlitvena središča in podobne ustanove iz Furlanije Julijske-kraji-ne in Slovenije. Drugo srečanje pa bo »Družinski praznik« prav tako pod šotorom v parku Finžgarjevega doma. Obe prireditvi bosta obogatitev v kulturni ponudbi, kor sta na sporedu tudi dve likovni razstavi in dva koncerta. 2. Na pedagoškem liceju A.M. Slomšek so šele predlagali in še niso sklepah o naročnini na Škrata. . Stanka Čuk TISKOVNA KONFERENCA / PREDSTAVITEV NOVE BANKE PRED ODPRTJEM 14. FEBRUARJA NTKB: posebno zanimanje za slovenske slranke (Zvestim) varčevalcem interesi od 22. novembra do 14. februarja Včeraj je vodstvo Nove tržaške kreditne banke uradno predstavilo javnosti skorajšnje odprtje okenc, ki bo, kot smo že napovedali, prihodnji petek, 14. fa-bruarja. Orisali so splošne smenice delovanja novega zavoda, pri tem še enkrat poudarili namen, da NTKB ohrani vlogo referenčne banke slovenske manjšine in da razvije svojo mednarodno funkcijo predvsem v odnosih s Slovenijo in Hrvaško. Napovedali so tudi ndkaj novosti za varčevalce, ki imajo zamrznjene račune od lanskega novembra, pa tudi glede sestave upravnega sveta NTKB. Na tiskovni konferenci (na sliki - f. KROMA) je bilo, kot že pred kratkim na srečanju z uslužbenci in z nekaterimi pomembnejšimi slovenskimi organizacijami, vse vodstvo nove banke, ki jo je ustanovil pado-vanski zavod Banca Ant-niana Popolare Veneta: predsednik Antonio Ceola, poverjeni upravitelj Silvano Pontello, generalni direktor Enzo Ortolan, generalni sodi-fektor Gianluigi Baldasi in generalni poddirektor Boris Cuk. Glede okvirnih smernic delovanja nove banke sta Ceola in Pontello še enkrat orisala strategijo NTKB, o Čemer smo že večkrat poročali, v prvi vrsti pa sta predstavnikom tukajšnjega tiska, pa tudi dopisnikom iz Slovenije in Hrvaške še enkrat poudarila pomen sreCanaj z zastopniki slovenskih organizacij (vCeraj so se sestali tudi z Odborom varčevalcev TKB in s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem). Namen, da se banka uveljavi kot banka slovenske manjšine, je bila stalnica v izjavah vodilnih NTKB: med drugim so napovedali, da bodo »v prihodnjih dneh vključili enega ali dva predstavnika slovenske manjšine v upravni odbor«, ki ga danes sestavljajo samo predstavniki padovanskega zavoda. Glede imen, ki sicer neuradno že krožijo v dobro obveščenih krogih (šlo naj bi za ugledna slovenska podjetnika), se posvetujejo tudi s slovenskimi organizacijami, je bilo rečeno. Čim bodo pristopile banke iz Slovenije in Hrvaške (pogajanja so v teku, nameravajo jim odstopiti 30 odstotni kapitalski delež), pa bodo v upravnem odboru sedeli tudi zastopniki z onstan meje, kjer nameravajo odpreti svoja okenca, ko jim bodo dodelili potrebna dovoljenja. Okenca bodo zastopala NTKB, ne pa padovanskega zavoda, bilo naj bi jih po tri v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Zasebniki naj bi pristopili v banko, čim bodo premostili začetne težave (računajo, da bodo izenačili bilančni saldo v roku enega ali dveh let), ko bodo tudi uslužbencem spet izplačali celotno plačo, ki je v tem prehodnem obdobju okrnjena za 20-25%. Včeraj so sporočili tudi, da so vzeli v službo 4 brezposelne uslužbence podjetij, ki so upravljale računal- niške sisteme za TKB. Glede vlog, ki so jih zamrznili lanskega 22. novembra, so pojasnili, da bo odmrznitev zadevala vse stranke, tako italijanske državljane kot tiste z onstan meje. Na skupnih 400 milijard lir bo Medbančni jamstveni sklad kril 98% vlog, 7 milijard lir pa ne bo povrnjenih zaradi znanih omejitev na vlogah od 200 milijonov do milijarde lir oz. nad to vsoto. Vsem, ki ne bodo 14. februarja dvignili svojih vlog, pa bo NTKB priznala aktivne obresti od dneva zamrznitve stare do dneva odprtja nove banke. Sploh se vodstvo NTKB nadeja, da ne bi nekdanji varčevalci »izpraznili« svojih računov in jih ukinili ob ponovnem odprtju zavoda v Ul. Filzi; pri tem še zlasti naglašajo, da gre za novo banko, za katero stoji in jamči ena najpomembnejših bančnih grupacij Severne Italije s svojimi 16 tisoč milijardami lir neposrednih in 18 tisoč milijard lir posrednih vlog in 2.000 milijardami lir kapitala. Varčevalce z onstan meje so še posebej opozorili, naj ne nasedajo špekulantom, ki jim predlagajo odkup kreditov za 60-70 % njihove vrednosti, saj jim bodo vloge popolnoma razpoložljive od 14. februarja dalje. Glede pokojnin namerava banka spet pridobiti od Inpsa nalog za izplačevanje penzij. Tukajšnjim podjetjem pa zagotavljajo, da za pa-dovansko grupacijo ne bo problem vložiti »kakih 50 milijard lir« za nova posojila, sicer »ne na desetine milijard lir eni stranki, kot je bilo s TKB, ampak primerna posojila vsem podjetjem, ki delajo.« Prihodnost, ki so jo orisali na včerajšnji ti- skovni konferenci, seveda sloni na zaupanju, ki ga pričakujejo od varčevalcev, v prvi vrsti od slovenske skupnosti. S tem v zvezi so tudi orisali namen, da se nova banka čimprej preseli v prenovljeno zgradbo na Oberdankovem trgu, kjer bi lahko imele svoj sedež tudi slovenske organizacije in podjetja, kot vidni element manjšine sredi mesta. Novo vodstvo banke je imelo tudi nekaj pripomb na račun tukajšnjega bančnega sistema; predvsem nerazumljivo se jim zdi dejstvo, da ni nobena pomembnejših krajevnih bank prevzela nekdanje TKB. Priznali so tudi, da je nekdanja slovenska banka zaradi svojega dobrega poznanja držav nekdanje Jugoslavije bila resen in nevaren konkurent padovanskega zavoda pri mednarodnem delovanju. POLITIKA / SEKCIJSKI KONGRESI LIPOVE VEJICE ČRNA KRONIKA SSk zadovoljna z dolinsko upravo Na Opčinah je tekla beseda o volih/ah in o avtonomiji Trsta Sekcije Slovenske skupnosti se pripravljajo na strankin pokrajinski in tudi deželni kongres. Na kongresu dolinske ŠSk je uvodoma poročal tajnik Sergij Mahnič, ki se je posebej zaustavil pri zadnjih občinskih volitvah, na katerih je SSk nastopila s svojimi kandidati na koalicijski listi »Skupaj«. Za takšen skupen nastop se je zavzela predvsem zato, ker je želela, da dolinska občina ostane trdno v domačih rokah. Tajnik je tudi dejal, da je sodelovanje med komponentami občinske koalicije korektno in lojalno ter usmerjeno predvsem v reševanje stvarnih problemov in v utrjevanju narodnostnih pravic slovenskih občanov. V pripravi je tudi varianta k splošemu regulacijskemu načrtu, ki precej zanima občane, zlasti v zvezi z gradnjami hiš. Mahnič je omenil tudi prirejanje »Našega praznika« od leta 1977 dalje, kateremu pa se je sekcija lani morala odpovedati zaradi težav, tudi finančnega značaja. Kongres SSk sta pozdravila predstavnik SKP Dario Brajnik in Demokratičnega Foruma Klavdij Kofol. V razpravi sta se oglasila pokrajinski tajnik Peter MoCnik in deželni tajnik Martin Brecelj, ki sta vsak s svojega pristojnega področja obravnavala kritično stanje naše narodnostne skupnosti, vključno dogodke, ki so jo še naknadno prizadeli v minulem letu na gospodarskem področju. Kot smo že poročali, so se na sekcij-skem kongresu zbrali tudi vzhodnok-raški somišljeniki lipove vejice. Med razpravo je bil govor zlasti o predlogu župana Illyja o avtonomiji Trsta. Mnogi so menili, da je treba to zelo pozorno spremljati in biti previdni, saj bi utegnilo to še bolj ločiti Slovence, ki živijo v različnih pokrajinah, po drugi strani pa bi Slovenci na Tržaškem lahko zopet padli pod framazonski Trst. Govorilo se je tudi o bližajočih se občinskih volitvah (tu je bil tudi postavljen problem strankinega znaka na volitvah), o dvojezičnih tablah in o skupnem predstavništvu Slovencev v Italiji. Na koncu so udeleženci izvolili devet delegatov za pokrajinski kongres. Sklenili so tudi, da bo vodstvo sekcije v bližnji prihodnosti sklicalo še eno srečanje, kjer se bo bolj poglobljeno obravnavalo problematiko vzhodnega Krasa. Na tem srečanju bodo tudi izvolili nove sekcijske organe. Drevi bo kongres sekcije SSk za zgo-niško občino (ob 20. uri v občinski knjižnici v Saležu). Ob 20. uri pa se bodo v gostilni »Al ponte« pri Orehu zbrali člani in somišljeniki miljske sekcije stranke. »Naciskini« izzivali in bili tepeni na Trgu Cavana Po relativno dolgem premirju je v nedeljo zvečer spet prišlo do izgredov med skupino fašistov in »mladimi območja Cavane«, v bistvu pripadnikov levičarskega gibanja avtonomije, ki imajo v bližini svoj sedež. Podobno kot lani spomladi, ko je policija morala prekiniti spopad s streljanjem v zrak, se je tudi tokrat skupinica črnih razgrajačev podala po Trgu Cavana z izzivalnim kričanjem nacističnih parol. Od besed so prešli k dejanjem: pretep se je začel kmalu po 21. uri v Ul. S. Sebastiano, ki pelje od občinske palače na Trg Cavana, in se odvil po bližnjih uličicah. Na koncu jo je izkupil predvsem eden od mladih pripadnikov Rautijeve stranke Movimento sociale italiano (tako vsaj piše v tiskovnem sporočilu Radia Balkan), ki je prijavil dogodek na kvesturi in se zaradi udarcev zatekel v bolnišnico. Kazalo je, da je zavladal mir po lanskih pretepih, pri enem od katerih so tudi ranili slovenskega dijaka, pri drugem pa je aktivno sodeloval tržaški poslanec Menia. Očitno ni tako. V tiskovnem sporočilu omenjene radijske postaje, ki je blizu gibanju avtonomije, piše, da so pred Časom že izgnali iz Cavane razpečevalce mamil, tokrat pa ne nameravajo več dovoliti provokacij »naciskinov«. Nagrada Barison V modri dvorani tržaške občinske palače bo danes ob 11.30 slovesnost, med katero bodo podelili skladatelju Raffaellu de Banfieldu nagrado »Cesare Barison 1996« za življenjsko delo. Visoko priznanje bosta nagrajencu podelila predsednik nagradne žirije Al-vise Barison in podžupan Roberto Damiani. PRED JUTRIJŠNJIM ZBOROM h Stališče Odbora varčevalcev Pred jutrišnjim zborom Odbora za zaščito varčevalcev, ki se je včeraj srečal z vodstvom Nove tržaške kreditne banke, in po srečanju zastopstva SDGZ z vodstvom NTKB smo prejeli naslednji tiskovni sporočili. Sporočilo Odbora za zaščito varčevalcev Odbor za zaščito varčevalcev TKB, ki se je ustanovil na prostovoljni osnovi takoj po likvidaciji TKB, je pred odprtjem okenc nove banke sklical zbor elanov, ki so že pristopili v Odbor, in tudi vseh onih, ki se formalno še niso vpisali, a so jim vrata vsekakor odprta. Zbor bo tako na Pomorski postaji v Trstu v sredo, 5. februarja ob 18. uri. Velika dvorana Pomorske postaje lahko sprejme 600 ljudi in zato tokrat ne bo takšne gneče, kot je bila na prvem zboru v Boljuncu. Vabljeni so torej vsi, ki imajo kakršenkoli kredit (hranilno pismo, tekoči račun, hranilna pisma itd) v razmerju z nekdanjo TKB. Pojasnjeni so namreč številni tehnični problemi, ki so se pojavili po zamrznitvi izplačil. Nekateri so sicer še nerešeni, vendar je dovolj novosti, glede katerih se lahko poda prizadetim primerne razlage. Odbor varčevalcev je tudi v razgovorih z vodstvom NTKB (zadnji sestanek, na katerem so bili prisotni Vojko Kocjančič, Vojko Peric in Marko Stavar, je bil vCeraj zjutraj) skušal poiskati take rešitve, ki bi omilile nastale težave in preprečile dolgotrajno pravdanje z likvidatorji. Za primere, ki jih ne krije Medbančni sklad in za druge zapletene situacije bo zbor odločal glede opredelitve za kolektivne ali za individualne pravne postopke. Glede na skorajšnje odprtje okenc nove banke in odmrznitve plačil pa bo moral Odbor varčevalcev zavzeti primerno stališče do nove banke, ponudb njenega vodstva in strategije novega zavoda. Jutrišnji zbor je zato izjemno pomemben in zato toplo priporočamo vsem zainteresiranim, da se ga množično udeležijo. Sporočilo SDGZ o srečanju z NTKB Vodstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, v sestavu predsednika PeCe-nika in podpredsednikov Conta in Vidonija, se je danes sestalo na sedežu Združenja z vodstvom NTKB, ki so jo zastopali predsednik upravnega odbora Ceola, poverjeni upravitelj Pontello, ter generalni ravnatelj Ortolan, sorav-natelj Baldassi in podravnatelj Ciuk. V odkritem in široko razčlenjenem pogovoru so prišle do izraza težnje NTKB in matične bančne grupacije Banca Antiniana Popolare Veneta, da se polno uveljavita strokovnost in vpeljanost tržaškega kreditnega zavoda na dosedanjih tržiščih tudi s pomočjo kapitala in premoženja, ki jih bivša TKB ni zmogla. Razčistilo se je precej tehničnih problemov, ki so vezani na prevzem klientov - podjetij od likvidatorjev TKB. Prav tako je bilo pojasnjeno, kako namerava NTKB poslovati z uvozno-iz-voznimi podjetji, ki so najbolj občutila krizo TKB. Program dela nove banke je za podjetnike lahko perspektiven, zato je SDGZ predlagalo NTKB, da bi ponudila konvencijo z ugodnimi pogiji, posebej zasnovano za člane Združenja. Vodstvo SDGZ je vzelo na znanje, kakšne so ponudbe, ki jih NTKB namerava udejaniti za ublažitev škode, ki so jo utrpeli podjetniki -varčevalci. Zagotovljeno je bilo tudi, da bo NTKB ohranila poslovne stike z dosedanjimi dobavitelji bivše TKB, ki so bili z uvedbo steCakjnega postopka prizadeti. Predstavniki NTKB so izjavili, da bodo dopustili možnost, da nekdanji delničarji TKB pristopijo k novi banki, ko bo zaključen postopek upeljevanja. Ni pa bilo govora o prisotnosti slovenskih podjetnikov v upravnem odboru nove banke. Najvišji zastopniki slovenske stanovske organizacije so informirali vrh NTKB, da so v okviru SDGZ vpisani štirje denarni zavodi F-Jk, in da nekdanja TKB ni bila potemtakem izključni finanCno-gospodarski referent za manjšino. SDGZ bo o odnosih z NTKB razpravljalo na prvi seji Predsedstva. Torek, 4. februarja 1997 TRST ____ŠOLSTVO / PO DOSEDANJIH VPISIH_ Skromen vpis na višje srednje šole Večje število vpisanih na nižjih srednjih šolah Vpisi v nižje srednje Sole NIŽJE SREDNJE SOLE 1997/98 1999/97 l,r. l.r. Sv. Jakob I. Cankarja 19 Rojan Frana Erjavca 10 Sv. Ivan Ciril in Metod 20 Katinara 7 Dolina S. Gregorčiča 35 OpCine S. Kosovela 20 Prosek Fr. Levstika 19 Nabrežina Iga Grudna 22 Križ 0 12 14 12 14 25 30 23 15 0 SKUPNO 152 145 Vpisi v višje srednje šole VIŠJA SREDNJA SOLA 1997/98 1996/97 l.r. l.r. Zn. licej F. Prešerna 49 KI. licej F. Prešerna 9 Trg tehn. zavod 2. Zoisa 20 Oddelek za geometre 4 Ped. licej A.M. Slomška 10 Poklicni zavod J. Stefana 29 54 0~ ‘ -. tl 23 SKUPNO 169 _______KRIZA TOVARNE LIKERJEV __ Stock: sindikat pritiska na vodstvo Pomisleki FIOM o delovni pogodbi Vpisovanja v prve razrede nižjih in višjih srednjih šol so se zaključila že januarja, za izide vpisov pa je bilo (zaradi zamude poštnih pošiljk) mogoCe izvedeti šele včeraj. Pregled vpisov prinaša tudi letos nekaj svetlih in nekaj (veC) temnih točk, tako na ravni nižjih kot višjih srednjih šol. Višje srednje šole. Na te šole se je vpisalo 121 dijakov, to je kar 48 manj kot lani. Osip je zaskrbljujoč, predvsem Ce upoštevamo dejstvo, da obiskuje letošnje 3. razrede nižjih srednjih šol skupno 143 dijakov. Nekaj se jih je odločilo, da ne bodo nadaljevali šolanja, ena dijakinja se je vpisala na slovenski poklicni tečaj, tri na italijanske poklicne tečaje, 7 dijakov pa se je vpisalo na italijanske višje srednje šole (3 na šolo Carli, 2 na umetniško šolo Nordio, 1 na poklicni zavod Galva-ni in 1 na klasični licej Petrarca). Na znanstvenem liceju bodo obdržali tri prve razrede, na klasičnem liceju pa bodo spet odprli prvi razred, ki ga je lani šolski skrbnik ukinil zaradi preskromnega števila vpisov (3). Bojazen, da bi drugo leto zapored na klasičnem liceju ne imeli prvega razreda, je torej mimo. Trgovski tehnični zavod beleži le 20 vpisanih na oddelku za knjigovodje, kar bo omogočilo odprtje le enega razreda (letos delujeta dva). Ravnatelj Daribor Zupan je ocenil, da gre tako skromen vpis povezati s krizo Tržaške kreditne banke: »Naša šola je bila rezer- voar za zaposlovanje na banki in v drugih slovenskih podjetjih. Kriza v gospodarstvu nas je hudo oškodovala, pa čeprav smo letos zastavili mnogo truda v posodobitev šolskih uslug, da bi bila šola čim bolj privlačna. Nabavili smo si 27 računalnikov najnovejše generacije; veliko večino jih bomo povezali z mednarodnim elektronskim omrežjem Internet, da bi nudili dijakom čim več možnosti za učinkovit prehod s šole v svet dela, a ti naši napori, kot kaže, niso bili dovolj, ker jih je kriza zasenčila,« je povedal ravnatelj Zupan. Na oddelek za geometre so se vpisali štirje dijaki, kar bi še ne bilo dovolj za odprtje samostojnega razreda, po vsej verjetnosti pa se bo do konca pouka še kdo odločil za to šolo, kot se je to dogodilo že v preteklih letih. Na pedagoškem liceju so zabeležili več kot 50-odstotni padec vpisov (od 23 na 10), na poklicnem zavodu pa bo sicer manjši vpis omogočil delovanje prvih razredov na vseh treh smereh (elektronike, biokemije in orodne mehanike). Nižje srednje Sole. Število vpisanih v prve razrede se je povečalo. Največji porast so zabeležili v Dolini, kjer bosta v prihodnjem šolskem letu delovala dva prva razreda. Minimalno se je povečalo tudi število vpisov v štiri mestne nižje srednje šole, medtem ko so na opensko-proseškem koncu zabeležili občuten padec (minus 14). Na nabrežinsko šolo se je vpisalo sedem dijakov več kot lani, nihče pa se ni vpisal v oddelek šole v Križu. Na ta oddelek se že drugo leto zaporedoma ni vpisal nihče, ravnatelj Zvonko Legiša meni, da starši sedaj raje vpisujejo svoje otroke v šolska okolja, ki bi jim zagotovila kvaliteten pouk, kot pa da bi jih vpisali v šolo z majhnim številom dijakov, le da bi tako »rešili« šolo pred zaprtjem. V prihodnjem šolskem letu bo tako na kriškem oddelku nabrežinske nižje srednje šole deloval le tretji razred z vsega šestimi dijaki. Ce se tudi prihodnje leto ne bo nihče vpisal na ta oddelek, ga bodo šolske oblasti kratkomalo zaprle. Na sedežu Zveze in-dustrijcev je včeraj spet tekla beseda o položaju v obratih Stock, iz katerih hoče vodstvo tovarne likerjev »izločiti« kar 111 uslužbencev. Sindikati in predstavniki tovarniškega sveta so vztrajali na stališču, da so napovedani odpusti (delavci naj bi šli sicer v mobilnost, ki pa je uvod v brezposelnost) popolnoma neupravičeni in da se je treba torej o njih pogajati. Danes se bodo vsi uslužbenci zbrali na skupščini (ob devetih zjutraj v rojanskem obratu), za jutri pa je znova napovedano srečanje na sedežu Zveze industrij-cev. Zanimivo je, da je vodstvo spet postavilo zahtevo po nadurnem delu, ki pa je za sindikate seveda popolnoma nesprejemljiva v času, ko hoče Stock odsloviti tako visoko število uslužbencev. Vodstvo FIOM-CGIL (kovinarski sektor) pa je včeraj dokaj negativno ocenilo zadnja dogajanja v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe kovinarjev, ki je, kot kaže, tik pred podpisom. Prodijeva vlada je pripravila sklepno platformo v upanju, da bo doživela podporo tako sindikatov, kot združenja delodajalcev Finmeccanica. Za tržaško FIOM je nesprejemljiv predlog, da bi novo delovno pogodbo podaljšali za šest mesecev, to se pravi do konca prihodnjega leta. Pomisleke pa ima tudi nad predlogi, ki zadevajo strožje meje oziroma omejitve pri sklepanju notranjih, tako imenovanih integracijskih pogodb, ki so bile kamen spora v teh telo napornih pogajanjih. Sindikat kovinarske stroke se tudi ne strinja s predlogom o preosnovi trinajste plače, ki ga je izdelal minister za delo Tiziano Treu. Vodstvo FIOM je zato mnenja, da je treba posebno ta sporna poglavja vladnega pogajalskega predloga pred odobritvijo dati v pretres ter v odobritev skupščinam zainteresiranih delavcev, ki morajo imeti torej zadnjo besedo pred morebitnim podpisom nove delovne pogodbe. Gledališče Verdi bo poslalo fundacija Včeraj je bil storjen prvi korak na poti ustanovitve fundacije za operno gledališče Giuseppe Verdi. Na tržaškem županstvu so se namreč zbrali predstavniki Dežele, gledališke ustanove ter štirih največjih občin naše dežele, to je Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Po proučitvi raznih aspektov v zvezi z zakonskim dekretom, ki spreminja operne ustanove v fundacije, so predstavniki občin in dežele potrdili pripravljenost na tvorno sodelovanje in konkreten doprinos pri ustanavljanju fundacije. Clauda Magris na liceju F. Prešerna Na liceju Franceta Prešerna bodo imeli jutri uglednega gosta. Maturantom znanstvenega in klasičnega liceja bo prof. Claudio Magris predaval o utopiji in odčaranju, to je o nekakšni bilanci 20. stoletja, o čemer je govoril tudi ob odprtju salzburškega festivala. Začetek predavanja ob 11.30. »Pappen $toiy«: drevi bralna prestavitev Ko satira obmolkne ... in se spet oglasi, je zanimanje veliko: za drevišnjo bralno podano gledališko besedilo Pappen Story (’75) so namreč vabila že skorajda pošla, vendar pa imajo zamudniki še nekaj možnosti, da prisluhnejo delu, če pridejo v openski Prosvetni dom dovolj zgodaj. Predstava se bo začela ob 20.30, na njej pa bodo sodelovah avtorja besedila, Boris Kobal in Sergej Verč, Mihca Kravos, Ivan Verč in Ravel Kodrič. Priložnost za predstavitev, dasi v bralni obliki, gledališkega teksta, ki je bil prepovedan, je nenavadna obletnica: 20-letnica razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu. Nekdanji člani želijo z drevišnjo pobudo opozoriti tudi na vlogo, ki jo je skupina imela in na delo, ki ji ga ni bilo dano opraviti. V ta okvir sodi tudi prikazovanje satiričnih del na račun manjšine in njenih predstavnikov. Tekst »Pappen Story« je bil napisan leta ’75 in ni doživel uprizoritve, drevi pa ga bo mogoče vsaj slišati. SPOROČILO POKRAJINSKE UPRAVE PROSLAVA / GOSTOVANJE KD ROVTE KOLONKOVEC Nagrada Kugy '96 Tržaška pokrajinska uprava je tudi za tekoče šolsko leto razpisala Kugyjev nagradni natečaj za šole ter za zasebnike društva in združenja. Tokrat je izbrala naslednjo temo: »Tržaški zaliv, izliv Timave, Rilkejeva pešpot trije kraji, ki jim je skupno morje in ki jih ie treba spoznati, ovrednotiti in zaščititi«. Rok za predstavitev izdelkov zapade 28. februarja 1997. Vsi, ki bi se radi udeležili natečaja, lahko dobijo informativno gradivo pri vratarnicah Pokrajine Trst, na Trgu Vit-torio Veneto 4, in v Ulici S. Anastasio 3, ki sta neprekinjeno odprti od 7.40 do 19. ure od ponedeljka do petka, medtem ko sta ob sobotah zaprti. Za dodatne informacije se lahko obrnejo na Urad za spodbujanje ekološke vzgoje, in sicer po telefonu na številkah 3789497 ah 3798464. Nagradni sklad znaša 10.000.000 lir in je razdeljen na naslednji kategoriji: Kategorija A Al- vrtci in osnovne šole: ena nagrada v višini 2.000.000 lir. A2 - srednje šole 1. stopnje: ena nagrada v višini 2.000.000 lir. A3 - srednje šole 2. stopnje ter ostale šole in zavodi: ena nagrada v višini 2.000.000 lir. Nagrade za sodelovanje: v skupnem znesku 2.000.000 lir. Kategorija B zasebniki, društva in združenja: ena nagrada v višini 2.000.000 lir. Natečaja se lahko udeležijo: v kategoriji A - razredi ah medrazredne skupine (ki jih formalno predstavlja učitelj) z vseh šolskih zavodov v tržaški pokrajini o naslednji porazdelitvi: Al- vrtci in osnovne šole; A2- srednje šole 1. stopnje; A3 - srednje šole 2. stopnje ter ostale šole in zavodi. V kategoriji B - zasebniki s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini in družbe ter razna združenja (tudi de facto) s pravnim sedežem v tržaški pokrajini, z izjemo uslužbencev s stalno ah začasno zaposlitvijo pri Pokrajini Trst, njihovih zakoncev in družinskih članov v prvem kolenu živečih v skupnem gospodinjstvu. NB: Na zunanji strani ne sme biti nobene druge navedbe Na začetku izdelka naj bosta navedena le kategorija pripadnosh in logotip z ovojnice. Izdelek ne sme vsebovati nobenih podatkov o avtorju ai avtorjih. Izdelku je treba priložiti v zapiti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosh pa naj bo hst s podatki o avtorju ah avtorjih, naslovom, po možnosh telefonsko številko in davčnih kodeksom. Praznik kulture na 1. maju Člani KD Rovte Ko-lonkovec so bili osrednji gostje na Proslavi ob dnevu slovenske kulture, ki sta ga v nedeljo v športni dvorani Stadiona 1. maja priredila KD Slavko Škamperle in Odbor za ohranitev Stadiona. O gostovanju in pomenu kulture je spregovorila predsednica sve-toivanskega kulturnega društva Bogomila Kravos. »Razpoznavna znaka naše skupnosti sta ozkost in zaprtost, ki ne' dopuščata nikakršnega priznanja potreb drugega. Karkoli bližnji napravi glede na lastno uvidevnost, je nepotrebno, če že ne slabo,« je poudarila. »Kultura, do katere se naša skupnost že desetletja vede brezbrižno in včasih celo mačehovsko, pomeni širino, spoznavanje in razumevanje, brez slehernega strahu pred novimi spoznanji. Notranje bo- gastvo potrebujemo pre- zato je v njih trdoživost lonkovec povedala Bogo-dvsem zdaj, da se po- in so nam, ki smo včasih mila Kravos, novno dvignemo na mislili, da smo kaj več, Gostje so se na tako zgledno raven vsi: od za zgled. Iz njihove trde prisrčne besede odzvali športnikov do gospodar- preizkušenosti je zrasla s »svojo« igro J’en še stvenikov,« je nadaljeva- nova sila, ki je lahko smua lete v režiji Draga la. O gostih je dajala, nam vsem v poduk, njim Gorupa, za prijetno vz-da«niso rosno mladi, pa v posebno pohvalo, dušje na svetoivanskem njihovo društvo in okraj da nas na tako plemenit kulturnem prazniku pa sta doživljala neizmerne način učijo, kako naj se z sta poskrbela harmo-pretrese in preizkuse ob življenjem spoprime- nikarja Egon Tavčar in naši brezbrižnosti. Prav mo,« je o KD Rovte Ko- Patrik Kocjančič. r[ KRATKE VESTI Novi popoldanski umiki tržaških občinskih uradov Z včerajšnjim dnem so stopili v veljavo novi popoldanski in sobotni umiki uradov tržaške občinske uprave, ki so imeli doslej le eksperimentalni značaj. Vsi osrednji občinski uradi bodo namreč odprti ob ponedeljkih in sredah od 14. do 16. ure, ob sobotah pa bodo odprti od 9. do 13. ure urad za stike z javnostjo na Trgu Unita, od 9. do 12.30 urad za sprejemanje aktov in urad oglasne deske. Uradi rajonskih svetov bodo v popoldanskih urah odprti od 14. do 16.30, in sicer ob ponedeljkih Zahodnbi Kras, Sv. Vid in Kjadin-Rocol, ob torkih Rojan in Stara mitnica, ob sredah Vzhodni Kras in Valmaura, ob četrtkih Sv. Ivan in Sv. Jakob. Uradi pogrebne službe v Ul. Zonta so odprti od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure, v ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. Prav tako uradi na pokopališču pri Sv. Ani vse dni od 8.30 do 11.30 ob ponedeljkih in sredah pa od 14. do 16. ure. Vpisovanje za Tržaški pust Tržaški pustni odbor, v katerem so zastopani Tržaška občina, Trgovinska zbornica, Turistična ustanova in razna podjetja-sponzorji, prireja tudi letos tekmovanje mask in pustnih skupin. Včeraj so v občinski palači na Trgu Unitš (v predsobi poročne dvorane) odprli sedež za brezplačno vpisovanje na tekmovanje. Urad bo odprt vsak dan od 15.30 do 19.30, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Zainteresirani lahko zavrtijo ob omenjenih urah telefonsko številko 675.4235. Kot običajno je predvidenih sedem tekmovalnih kategorij: odrasli posamezno, otroci posamezno, odrasli pari, otroški pari, odrasle skupine, otroške skupine (do 12. leta starosti) in rajoni. Sporočilo dolinske občine Uprava občine Dolina sporoča, da je posegla pri tržaški pokrajini glede izrednih vzdrževalnih del v teku na pokrajinski cesti, ki pelje skozi Mačkolje. Pokrajina je zagotovila, da bodo dela dokončana tekom meseca februarja, zato bo cesta čimprej spet odprta prometu. VČERAJ-DANES 12 LEKARNE Danes, TOREK, 4. februarja 1997 ANDREJ Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.09 -Dolžina dneva 9.41 -Luna vzide ob 4.32 in zatone ob 14.16. Jutri, SREDA, 5. februarja 1997 AGATA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,9 stopinje, zračni tlak 1028,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ilaria Debelli, Ludovica Rigo, Matteo Zaccardelli, Ma-nuela Cerullo, Aliče Marini, Elia Costantini, Patrik Urbancig, Gu-glielmo Di Bin, Gianlu-ca Godini. UMRLI SO: 44 dni stara Giada Luciano, 86-letna Caterina Buo-nomo, 75-letni France-sco Rodriguez, 79-letna Maria Costantini, 91-letna Stefania Bernobi-ch, 87-letna Margherita Marconi, 33-letni Diego Prešel, 58-letni Livio Miklavc, 86-letni Giuseppe Precali, 65-letna Palma Del Cielo, 53-let-ni Giorgio Franco, 91-letna Angelina Riotto, 22-letni Michele Polito, 71-letni Mario Locatel-li, 86-letna Maria Ve-nutti, 85-letna Maria Antonazzi, 63-letni Ibe-ro Mosaico. Od PONEDELJKA, 3, do SOBOTE, 8. februarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Soncini 179. BAZOVICA, (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Skedenj, Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18. BAZOVICA, (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tutti dicono I love you«, r. Woody Allen, i. J. Roberts. KD FRANCE PREŠEREN UStova V OGREVANEM ŠOTOR U PRI GLEDALIŠČU F. PREŠEREN v četrtek, 6. febmaija, od 20.30 do 1. ure JUKE BOX; od 20.30 do 21.30 HAPPV HOUR; v petek, 7. 2. VELIKI PUSTNI ZUR: od 20.30 do 1. ure SANK ROCK: v soboto, 8. 2. PUSTNI ZUR: od 20.30 do 4. ure POP DESIGN; v nedeljo, 9. 2., od 14.30 do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE - DJ Oskar; od 20.30 do 1. ure LATTNSKO-AMERISKA GLASBA DJ Enzo Zippo from Boavista; v ponedeljek, 10. 2., od 20.30 do 1. ure TRADICIONALNI BOLJUNSKI PUST; z Veselimi godci v torek, 11. 2. VIŠEK PUSTNE ZABAVE; od 20.30 do 4. ure z ansamblom CALIFORNIA EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ciclone«, r.-i. Leonardo Pieraccioni, i. Natalia Estrada. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.40, 19.50, 22.00 »II coraggio della ve-rita«. AMB ASCIATORI - 16.15, 18.05, 20.15, 22.15 »Killer p er caso«, i. Ezio Greggio, NAZIONALE 1 - 15.45, 17.45, 20.00, 22.15, »Nirvana«, r. Ch-ristopher Lambert, Diego Abatantuono. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.15, 22.15, »II club delle prime mogli«, i. Goldie Hawn. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Ransom il riscat-to«, Mel Gibson. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.45, 20.05, 22.15, »Alaska«, i. Charlton Heston. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L infermiere anali«, pora, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Cra- sh«, r. David Cronen-berg, i. James Spader, Holly Hunter. Rosanna Arquette. Jutri: 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« r. Scott Hicks. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.00 »Verso il sole«, r. M. Cimino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v četrtek, 13. februarja, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, DAN SLOVENSKE KULTURE. Pozdravni nagovor bo imel g. Dušan Jakomin, recitiral bo Drago Gorup, glasbeno točko pa bo izvajal Trio flavt, ki ga sestavljajo Meta Starc, Iris Risegari in Zinajda Kodrič iz razreda Erike Slama Glasbene matice. Vabljeni! BORIS KOBAL in SERGIJ VERČ predstavljata: KO SATIRA OBMOLKNE. Ob 20-let-nici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu vam bomo bralno predstavili prepovedano gledališko besedilo »Pappen story« (1975). Sodelovali bodo še Milica Kravos, Ivan Verč in Ravel Kodrič. Srečali se bomo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah danes, 4. februarja 1997 ob 20.30. Vstop samo z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu na Opčinah, na Stadjonu 1. maj, na Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu in pri organizatorjih večera. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 7997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure Privekal je mali Danjel Srečni mamici Aniti in očku Giampaolu čestitamo in se z njima veselimo Activa International Srl. in sodelavci Starosti starost naj ne bo v nadlego, saj modrost polni tvoj super ego! Živijo Podlasica Taborniki RMV E3 ČESTITKE Predsednik KD Rovte- M PRIREDITVE Kolonkovec SERGIO ZAMPIERI je praznoval včeraj svoj rojstni dan. Odborniki in člani mu iskreno čestitajo in želijo, da bi Se veliko let z njimi sodeloval. Danes praznuje svoj 16. rojstni dan PAMELA PREDONZANI. Mnogo zdravja, sreče in veselja ji iz vsega srca želijo papa, mama in nona. □ OBVESTILA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za občino Zgonik vabi somišljenike in sploh slovenske domačine na svoj sekcijski kongres danes, 4. februarja, z začetkom ob 20. uri v občinski knjižnici v Saležu. Na dnevnem redu so krajevna problematika in priprave na strankini pokrajinski kongres. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za občino Milje vabi na zborovanje danes, 4. februarja, z začetkom ob 20. uri v gostilni »Al Ponte« zraven Garden centra pri Orehu. Govor bo o političnem položaju v Miljah in o sedanjem narodnostnem trenutku Slovencev v Italiji. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Trst, Center in Sv. Vid vabi vse, ki želijo kaj predlagati, svetovati in delovati v prid skupnih interesov Slovencev v Italiji na sekcijski kongres, ki bo jutri, 5. februarja, ob 19.30, na sedežu v Trstu, Ul. G. Gallina 5/III. TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON za zaročence, ki se mislijo cerkveno poročiti to leto, začne jutri, 5. februarja, ob 20.30 v prostorih Marijanišča. Vse nadaljne informacije se dobijo ob prvem srečanju. Tečaj je organiziran predvsem zato, da imajo zaročenci možnost tečaja v svojem slovenskem jeziku. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi na otvoritev slik Maria Maganje in Davorina Križmančiča v četrtek, 6. februarja, ob 17.30, ki bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Razstava bo odprta še v petek, 7., v ponedeljek, 10. in v torek, 11. februarja, od 17.00 do 19.30 ter v soboto, 15., od 16.00 do 19.30 in v nedeljo, 16. februarja, od 10. do 12. ure. Vabljeni! ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo po pustnem premoru, vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oči videli, kaj je in čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20 - tel. 040/635262). KD F. VENTURINI -včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. SINDIKAT SPI-CGIL za kraško območje vabi upokojence Proseka-Kon-tovela na praznik včlanjevanja 1997, ki bo v društveni gostilni na Kontovelu jutri, 5. februarja, ob 17. uri. Udeležite se! SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL za kraško območje vabi upokojence Križa in zgoniške občine na praznik včlanjevanja 1997, ki bo v kriškem Ljudskem domu v ponedeljek, 10. februarja, ob 16.30. AEROBIKA na Kontovelu vsak torek in četrtek v večernih urah. Interesente vabimo na sestanek danes, 4. februarja, v malo telovadnico na Konto-vel ob 20. uri. Za dodatne informacije pokliči na tel. št. 226332 od 18. do SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, do vključno 11. februarja. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo v soboto, 15. februarja, ob 18.30. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi posamezne maske, da se udeležijo defileja pustnih mask, ki bo potekal v petek, 7. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20. uri. Prijave sprejemamo samo v četrtek, 6. februarja, v baru Prosvetnega doma, od 18. do 21. ure, tudi po telefonu št. 213945. KD FRAN VENTURINI vabi na PUSTNO RAJANJE, v Kulturni center Anton Ukmar -Miro pri Domju, v nedeljo, 9. in v torek,'11. februarja, od 15.30 do 19. ure. Za glasbo bo poskrbel DJ Franko. ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD S. Škamperle OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu (Vrdelska cesta 7), v nedeljo, 9. februarja, od 15. do 19. ure. Igral bo ansambel Zvezde. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) prireja za malčke iz vrtca in osnovne Sole OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom, v torek, 11. februarja, od 15. do 18. ure. SK BRDINA priredi v nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri, PLES ZA OTROKE z animacijo, v ogrevanem šotoru na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. ŠD KONTOVEL prireja OTROŠKO PUSTNO ZABAVO s plesom in srečelovom, v nedeljo, 9. in v torek, 11. februarja, od 15.30 do 18.30 v Kultur- nem domu na Proseku. Vabljene male in velike TT13 C k"P I NABREŽINSKA GODBA bo za skupno praznovanje pusta obiskala naslednje vasi: v soboto 8. 2. popoldne Medjo vas in Sesljan center; v nedeljo, 9. 2. Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Sem-polaj in Praprot; v ponedeljek, 10. 2. in v torek 11. 2. Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ priredi v torek 11. februarja PUSTNO ZABAVO z glasbo, plesom, srečelovom in nagrajevanjem najlepših skupinskih mask. Rezervacije na tel. št. 51377, od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure. HI ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRR-SAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni časa za vložitev prošnje. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst, obvešča člane, da zapade 5. februarja 1997 rok za vložitev prošenj za premestitve za vodilno osebje, učno osebje šol vseh vrst in stopenj ter upravno, tehnično in pomožno osebje. Urad Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8, tel. 370301, nudi informacije, obrazce in priloge ob torkih in četrtkih od 16. do 17.30. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30. Č& IZLETI SK DEVIN priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester -Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004. MALI OGLASI tel. 040-7796600 ODSTOPIMO zaradi družinskih razlogov rezervacijo lepega stanovanja za Stiri-pet oseb v kraju La Villa - Alta Ba-dia, za dobo od 15. do 22. februarja 1997. Tel. St. 040/824915 ali 040/910339 v večernih urah. MLAJŠA UPOKOJENKA - Slovenka, z osnovnim znanjem italijanščine, nudi gospodinjsko delo in nego onemogle ali bolne osebe. Tel. st. 040/214385 v opoldanskih urah. PALAČE HOTEL v Gorici sprejme v službo mladeniča, z dokončano višjo srednjo šolo, za pomočnika v recepciji. Zaželjeno znanje tujih jezikov, predvsem nemščine. Ponudbe poslati na: Palače Hotel - Corso Ita-lia, 63 - Gorica. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. OPRAVLJAM kmečka dela. Tel. št. 040/226113. KMEČKO PODJETJE Žbogar (Samatorca 47) nudi kozji ali konjski gnoj z možnostjo dostave na dom. Tel. št. 229191 ob uri kosila. PRODAM fiat ducato 9 sedežev, letnik 1988, 86.000 prevoženih km, 2000 kub., bele barve, za 10.000.000 lir. Tel. št. 040/228547. PRODAM dve peči na drva in industrijski pralni stroj zanussi 10 kg, 220-380 V. Tel. št. 040/228547. PRODAM iz zdravstvenih razlogov dobro upeljano čistilnico v predmestju Trsta s prostornim ambientom, čistilnimi stroji v odličnem stanju ter z električno napeljavo v skladu s predpisi EU. Tel. št. 040/414688, od 9. do 14. ure. V CENTRU NABREŽINE dajemo v najem prostore za urade, 45 kv.m. v zelo dobrem stanju (prenovljene). Tel. št. 201332. BMW 524 TD ugodno prodam. Tel. 040/361286 med 20. in 21. uro. TRGOVINA JESTVIN išče prodajalca-pro-dajalko delikates (salu-miere). Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, pod šifro »jestvine«. ZAPOSLIMO VAJENCA ali osebo vpisano na t.i. seznamu mobilnosti z odsluženim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem B kategorije ali po poklicu elektromeha-nika. Tel. št. 040/228530 ali 228341. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0330/674112. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto. AGROTURIZEM je odprl Ostrouška, Zagra-H pr st 1 OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči črno in belo vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni! OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. PRISPEVKI Ob obletnici smrti Joška in Patrizie Modic daruje družina 1.000.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Popravek: Ob tretjem mesecu smrti Marjana Dolgana se ga spominja žena Neva in daruje 100.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na pok. Marcelo Stoka daruje CPZ s Proseka 50.000 za domačo cerkev.. t Nepričakovano nas je zapustila Štefanija Skočaj vd. Ivančič Pogreb bo v četrtek, 6. februarja, ob 13. uri, v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo: sin Gabrijel in Boris z družino Trst, 4. februarja 1997 Ob izgubi dolgoletnega odbornika Emila Puntarja, izreka FC Primorje prizadeti družini iskreno sožalje TRST / RAZDELIL JIH JE KOMISAR, PODATKE PA JE OBJAVIL PREDSEDNIK CODARIN Prejemniki prispevkov tižaške pokrajine za kulturne in rekreativne dejavnosti Tržaška pokrajina je včeraj objavila seznam organizacij in ustanov, ki so prejele prispevke za kulturne in rekreacijske dejavnosti za leto 1996. Prispevke je razdelil komisar, ki je upravljal pokrajino do zadnjih volitev. Seznam objavljamo v celoti. DZ 43/80 Člen 14. č B - »Deželni posegi za razvoj rekreativnih in športnih dejavnosti.« Določitev prispevkov za nakup opreme za rekreacijo za leto 1995 Amici iniziative scout - AMIS Arci Nova - Comitato Territoriale Ass.Compagnia Bulli e Pupe -Ass. guide e scouts d’Europa catt. Ass.Serenade Ensamble Ass. nazionale bersaglieri Ass. Santa Rita Banda cittadina Giuseppe Verdi Godba na pihala iz Ricmanj SDD SreCko Kosovel Centro Giovanile Claret C.G. Maria Regina del Mondo Centro Promozione Circolo Arciragazzi ARCI Časa Gialla - Rumena Hiša Circolo Ghisleri Circ. ricr. operatori giustizia Circolo ricreativo sportivo Julia Club Fermodellisti Mitteleuropa Comp. band. folc. mugg. Ongia Complesso bandistico Arcobaleno Godba Viktor Parma Comune di Trieste Coro Hortus Musicum Corpo naz. giovani esploratori Fed. att. ricr. Trieste - F:A.Ri.T. Filarmonica di Santa Barbara Gruppo bandistico Triestinissima Gr. d’arte drammatica II gabbiano Gr. folcloristico Refolo - Servola Tržaška folklorna skupina S tu ledi I cavalieri delTesagono II gonila Mia II trifoglio La marmotta Opera figli del popolo Orat. salesiano S. Giovanni Bosco Parr. di San Marco Evangelista Parrocchia di San Pio X Parr. di S. Antonio Taumaturgo Župnija sv. Jerneja Ap. - Mlad. krožek MaCkolje Parr. S. Luca Evangelista - Oratorio Parr. i S. Teresa del B.G. - Oratorio Polisportiva Opicina Societa alpina delle Giulie Slovenske tržaške skavtinje Unione italiana šport per tuni Unione societa corali italiane Športno društvo Mladina Športno društvo Polet Societa sportiva San Giovanni Športno društvo Vesna Societa triestina šport del mare Societa velica Barcola - Grignano Sub Sea Club Trieste Tennis Club Muggia Tira a segno nazionale - Sez. TS Triathlon Trieste Unione sportiva ACLI Unione sportiva Alpina - Tergeste Športno društvo Sloga U.S. triestina hockey su prato Unione sportiva Virtus Yacht Club Cupa 1.300.000 1.000.000 1.200.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 6.500.000 2.500.000 1.000.000 1.300.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 3.500.000 1.500.000 1.200.000 1.000.000 1.400.000 1.000.000 1.000.000 T.600.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 2.500.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.700.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 2.600.000 1.700.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.700.000 DZ 43/80 člen 14. č A - »Deželni posegi za razvoj rekreativnih in športnih dejavnosti.« Določitev prispevkov za nakup športne opreme za leto 1995 Allround Kayak Club 1.700.000 Altura Sporting Club 1.000.000 Slovensko planiško društvo Trst 1.000.000 Associazione Calcio San Luigi 1.300.000 Ass. Ginn. Artistica ’81 Trieste 1.700.000 A.N.S.Ha.F. 2.200.000 Odbojkarsko društvo Bor 1.000.000 A.S.C.A.T. 1.000.000 Associazione Sportiva Edera 3.000.000 A. S. Libertas Karate Club Trieste 1.000.000 Ass. sportiva Libertas Trieste 1.300.000 Associazione Sportiva Muggia 1.000.000 Ass. Sportiva Pallavolo Trieste Associazione Sportiva Triestina Ass. Triestina Tiro Pratico Sportivo Associazione XXX Ottobre Canottieri Trieste Centro Educazione Fisica Prevenire Centro Giovanile Študenti (šport) Centro Ippico F-VG di Gropada Centro Sportivo Intemazionale Centro Universitario Sportivo Circolo Canoa Carso Circolo Canottieri Satumia Circolo Ghisleri Circolo Lavoratori del Porto Circ. Lav. Porto -Sez. Ginnastica C.M.M. Nazario Sauro Športni krožek Kras Tržaški pomorski klub Sirena Občina Zgonik Občina Trst Nogometni klub Kras Gmppo Sportivo Mario Fani Gmppo Sportivo Portuale Interclub Muggia La Marmotta Marathon Club Alabarda Opera Figli del Popolo Pattinaggio Artistico Jolly Pattinaggio Artistico Triestino Polisportiva Barcolana Polisportiva le Volpi Pol. Libertas Judo Club A&R Polisportiva Opicina Polisportiva Pellicana Sci Club 70 Smučarski klub Brdina Smučarski klub Devin Skating Club Gioni Soc. Alpina delle Giulie - Sez. Sci Societa Ginnastica Triestina Soc. Ginn. Triestina - Sez. Nautica Societa Nautica G. Pullino Societa Nautica Pietas Julia Soc. Pentathlon Moderno - Trieste Societit Scacchistica Triestina Športno društvo Breg S. S. Fiamma Trieste Rugby 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.700.000 2.600.000 1.000.000 1.000.000 1.300.000 1.700.000 1.700.000 1.000.000 2.200.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 2.200.000 1.000.000 2.200.000 3.000. 000 4.000. 000 1.000. 000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.300.000 1.000.000 1.300.000 1.300.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.300.000 1.700.000 1.000.000 1.300.000 1.700.000 3.500.000 2.000.000 2.200.000 1.700.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 Deželni prispevki za glasbeno vzgojo: Acc. di mušica e c. corale di Trieste Acc. musicale univ. di Trieste Zveza cerkvenih pevskih zborov Ass. culturale Bulli e Pupe Ass. musicale Serenade Ensamble Banda cittadina Giuseppe Verdi Godba na pihala Ricmanje Banda S. Sergio Capp. Terg. Notre Dame de Sion Centro giovanile Claret Mladinski center Finžgarjev Dom Centro Promozione Circolo ricreativo sportivo Julia Circolo ricreativo sportivo Julia Coli. del Mondo unito delTAdr. Complesso bandistico Arcobaleno Godbeno društvo Viktor Parma Tržaška občina - Cappella Civica Trž. obč. - B. ricr. Gentilli in Toti S.K.D. Primorec Tabor Coro Alabarda Coro Claudio Noliani Coro Hortus Musicus Fed. diocesana Pueri cantores Godba KoroSci Glasbena matica Godbeno društvo Prosek Gruppo folkloristico Refolo Gmppo Incontro Gr. vocale e stmmentale Cantare I Cameristi triestini II Punto musicale Le Voci bianche della Citta di TS Or. salesiano S. Giovanni Bosco Parr. di S. Luca Evangelista - or. Pueri cantores - S. Giovanni Societa Alpina delle Giulie Soc. polifonica S. Maria Maggiore Zveza slovenskih kulturnih društev Unione societa corali italiane Skupno 1.200.000 1.000.000 2.700.000 1.000.000 1.000.000 17.500.000 2.000.000 1.000.000 1.500.000 1.200.000 1.500.000 1.000.000 1.800.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 4.200.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 1.000.000 2.300.000 2.200.000 1.000.000 7.900.000 1.000.000 1.300.000 1.500.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 2.000.000 1.000.000 1.500.000 1.000.000 1.500.000 3.200.000 4.500.000 85.000.000 Deželni zakon 1.6.87 št. 15: Deželni posegi za promocijo kulture miru in sodelovanja med narodi Alpe Adria Cinema 90.000.000 Ass. culturale Mitteleuropa 1.000.000 Ass. italo-rumena Decebal 1.500.000 Ass. di cooperazione cristiana intemazionale per una cultura di solidarieta 1.000.000 Associazione esperantista triestina 1.000.000 Ass. per la cultura lat- americana 20.000.000 Narodna in Studijska knjižnica 1.000.000 Zadruga Bonawentura 2.000.000 SDD Srečka Kosovela 1.500.000 Slovenska prosveta 2.000.000 Centro culturale Gian Rinaldo Carli 1.000.000 Centro culturale Veritas 1.000.000 Centro giovanile Chiadino 1.000.000 Centro regionale studi di storia militare antica e modema Cappella Underground KD Cerovlje-Mavhinje Circ. di cultura istro-veneta Istria Krožek Brin - Križ Comitato di studi storici Salaam-Ragazzi delVulivo Občina Devin-Nabrežina Občina Repentabor Občina Dolina Občina Zgonik Občina Trst Svet slovenskih organizacij Corpo naz. giovani esprolatori Osn. Sola P. Tomažiča - Trebče Ist. pace sviluppo e inn. ACLI Istituto regionale per la storia 1.000.000 5.700.000 1.000.000 9.800.000 1.000.000 2.400.000 1.000.000 2.000.000 1.000.000 1.000.000 2.000.000 10.000.000 1.900.000 1.000.000 1.000.000 8.200.000 del movimento di liberazione FVG 37.000.000 Slavistično društvo Trst 2.500.000 Soc. triest. di cult. Maria Theresia 1.500.000 Teatra smdio giallo 3.000.000 Universita degli studi di Trieste 12.000.000 Skupno 230.000.000 Deželni zakon 8.9.81 št. 68: Posegi za razvoj in razširjanje kulturnih dejavnosti: 6. poglavje - dejavnosti za zaščito in ovrednotenje furlanskega jezika in kulture in drugih jezikov in kulture. Amaterski oder Jaka Stoka Associazione culturale I Grembani KD Vesna Kraški pust Circolo amici del dialetto triestino KD Fran Venturini KD France Prešeren SKD Primorec SKD Slavec SKD Slavko Škamperle SKD Slovan SKD Vigred KD Rovte Kolonkovec Com. prom. fest. canzone triestina Comp. ex allievi ricreatorio Toti Občina Devin-Nabrežina Občina Milje Občina Zgonik Občina Trst Fameia Muiesana TFS Stu ledi Gr. teatrale Amici di San Giovanni La barcaccia Opera culturale di Servola Quei de Scala Santa Servola insieme Teatra rotondo Unione societa corali italiane Skupno 1.000.000 1.000.000 1.300.000 3.900.000 1.000.000 1.000.000 2.000.000 1.000.000 2.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 3.500.000 6.500.000 1.500.000 2.500.000 4.300.000 1.500.000 7.300.000 5.00.000 3.800.000 12.600.000 13.800.000 1.000.000 1.000.000 2.800.000 6.200.000 81.500.000 Prispevki za kulturne dejavnosti (Deželni zakon 8.9.81 št. 68, člen 3) Amici dei musei Amici del Caffe Gambrinus Archivio e Centro didocu-mentazione della cultura regionale Arcinova Comitato regionale Arcinova Comitato territoriale Ass. cult. italo-francese di Trieste Ass. cult. Sandro Pertini II Progetto Ass. culturale Studium fidei Ass. culmrale di cultura medioevale Ass. italiana maestri cattolici Ass. italiana amici del presepio Ass. itabana cultura e šport Ass. Italia-Austria Ass. Italia-lsraele Ass. Italia-Mongolia Ass. Italo-Americana Ass. liceo ginnasio Petrarca Ass. naz. delle comunita di lavoro Ass. ricerca fonti mušic, nel FVG Ass. studio e divulgazione bioetica Ass. triest. G.Viozzi Bonawentura British Institutes Centro cult. Diego de Henriquez Centro culturale G. La Pira Centro culturale 11 Segno 6.500.000 1.500.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 2.300.000 1.000.000 1.400.000 1.000.000 1.200.000 2.100.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.200.000 2.300.000 1.000.000 2.300.000 8.500.000 1.000.000 2.300.000 2.000.000 2.000.000 C. cult. elv.-vald. A. Schvveitzer 1.000.000 C. cult ed arte L. Milani 1.000.000 Centro letterario del FVG 1.000.000 Centro Photo Imago 1.000.000 Centro promozione 1.000.000 Centro La Cappella Underground 1.000.000 C. smdi econ. e sociali L.Einaudi 1.000.000 C. studi econ.-politici E.Vanoni 2.200.000 C. letteratura giovanile A.Alberti 7.100.000 Circolo Arciragazzi 1.000.000 Circolo Centro studi E. Miani 11.500.000 Circolo culturale astrofili 1.000.000 Circ. cult. ricreativo J.Maritain 6.400.000 Circolo della cultura e dalle arti 33.000.000 Circ. di st. politico-soc. C.Guevara 6.600.000 Circ. di studi sociali G.Salvemini 1.700.000 Circolo fotografko triestino 2.300.000 Circolo semiologico triestino 1.000.000 Circolo UD1-ZZI La Mimosa 1.000.000 Club Unesco 1.000.000 Comitato degli autunni 2.100.000 Tržaška občina 17.500.000 Cons. salvaguardia castelli storici ' 1.000.000 Fidapa 1.000.000 Gmppo 78 7.800.000 Gmppo 85 1.500.000 II Circolo 1991 1.000.000 Istituto italiano di grafologia 1.000.000 Ist. reg. st. e documentazione CGIL 1.000.000 Italia nostra 1.000.000 Juliet 2.000.000 Lega nazionale 1.200.000 Lupusinfabula 1.000.000 L’Officina 3.700.000 Movimento donne Trieste 1.000.000 Pro Senectute 1.700.000 Progetti liberali 1.000.000 Societit artistico letteraria 1.200.000 Societa Dante Alighieri 1.700.000 Soc. istr. di arch. e storia patria 8.900.000 Societa italiana dei francesisti 1.000.000 Soc. preistoria e protostoria FVG 1.000.000 Studio Tommaseo 1.300.000 U.D.l. II Caffe delle donne 1.000.000 Universita popolare di Trieste 6.600.000 Skupno 202.500.000 DZ 10/88, čl. 55 - »Varstvo narave« Did. ravnateljstvo 6. okrožja 8.090.000 Srednja Sola A. Bergamas 9.560.000 ■Licej Petrarca 5.050.000 Licej Alighieri 1.800.000 Sp. in kult. zdr. Gozdnih čuvajev 4.000.000 MUjska občina 8.312.000 Skupno 37.312.000 DZ 10/88 čl. 34 - Posegi v korist združenj za zaščito prizadetih. AIAS AISM ANDOS ENFFAS ANIEP AN MIC ANMIC-FISMIC Trst ANMIG (vojni invalidi) ANMIL (civilni invalidi) ANVCG APS Zdraženje deportirancev CEST CUPH ENS (gluhonemi) Filo d’Argento Auser Freedom GAU Sancin Nives SOGIT UIC U1LDM UNMS Sola Castelletto Suore Elisabettine Voncenc. konference Skupaj 19.776.000 16.078.000 9.004.000 15.715.000 6.753.000 42.640.000 5.901.000 9.686.000 7.396.000 8.356.000 5.547.000 2.163.000 24.359.000 643.000 33.668.000 1.997.000 4.743.000 7.091.000 4.954.000 27.687.000 62.704.790 52.415.000 13.634.000 17.802.654 6.712.488 17.498.985 240.893.443 Dež. zak 23/65 - 10/88 - člen 33 - Posegi za sprejemanje upravičencev v kolonije in vzgojne zavode na osnovi dež. zakona 29.10:1965 štev. 23 - Porazdelitev sredstev za leto 1996 Občina Trst 33.309.562 Občina Dolina 1.983.179 Občina Repentabor 1.208.231 Občina Zgonik 1.670.613 Občina Milje 9.786.559 Občina Devin-Nabrežina 3.287.335 Sklad Mitje Cuka 2.792.658 Sklad S. Pellica 1.431.526 Katoliška akcija 1.033.771 SDD S. Kosovel 14.939.988 Center Kjadin 1.227.968 Center Coop dzz 1.059.912 Kolonija S. Slataperja 58.855.199 Izobraževalna skupnost 7.850.169 CIF 21.020.275 La Marmotta 6.652.469 Opera F.Popolo 7.281.164 S. Opera S. Giusppe 3.158.275 Orat. M. Ausiliatrice 2.657.313 Orat. Salesiano 4.517.586 Orat. Salesiano2 3.685.076 Župnija sv.Antona 871.321 Župnija sv. Luca 5.507.754 Dež. zak 13/66 Posegi v korist strokovnega usposabljanja. »Prispevki za leto 1996 Akademija za glasbo in zborovsko petje 1.137.310 Združenje ENCIP 5.421.290 SS SOO SOOP dzz 8.000.000 Rdeči križ 5.000.000 Fundacija zavoda za gledališče gledališka šola 2.847.800 Deželni zavod za poklicne tečaje 2.602.600 Deželni zakon 41/85: Posegi za šolski turizem, šolsko leto 1995/96 Didaktično ravnateljstvo 1. okraj 1.200.020 Didaktično ravnateljstvo 2. okraj 301.720 Didaktično ravnateljstvo 4. okraj 392.620 Didaktično ravnateljstvo 5. okraj 796.700 Didaktično ravnateljstvo 6. okraj 1.349.760 Didaktično ravnateljstvo 7. okraj 847.280 Didaktično ravnateljstvo 8. okraj 1.308.920 Didaktično ravnateljstvo 11. okraj 892.330 Didaktično ravnateljstvo 12. okraj 774.870 Didaktično ravnateljstvo 14. okraj 547.740 Didaktično ravnateljstvo 15. okraj 1.529.210 Istituto comprensivo elementare 347.800 Didaktično ravnateljstvo Milje 490.020 Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan 2.691.000 Didaktično ravnateljstvo Opčine 3.203.700 Didaktično ravnateljstvo Nabrežina 1.934.890 Didaktično ravnateljstvo Sv Jakob 423.780 Didaktično ravnateljstvo Dolina 367.870 Parificirana osnovna Sola Montessori 207.880 Vrtec in osnovna Sola Sacro cuore 1.715.950 Srednja šola D. Alighieri 11.714.220 Srednja šola Divisione Julia 3.130.050 Srednja šola A. Bergamas 2.417.180 Srednja Sola De Tommasini 4.558.530 Srednja Sola G. Caprin 380.350 Srednja Sola C. Stuparich 1.388.940 Srednja Sola Čampi Elisi 8.33.950 Srednja Sola G. Roli 150.890 Srednja šola G. Corsi 10.241.800 Srednja Sola F.lli F. Savio 5.883.980 Srednja šola I. Svevo 10.659.160 Srednja šola G. Tartini 1.484.330 Srednja šola Addobbati-Brunner 4.515.350 Srednja šola F. Rismondo 83.880 Istituto comprensivo medie 2.143.480 Srednja šola Sv. Cirila in Metoda 2.524.010 Srednja šola I. Grudna 891.780 Srednja Sola S. Kosovela 131.180 Srednja Sola I. Cankarja 4.180.490 Srednja šola S. Gregorčiča 2.552.540 Comunita educante soc coop. ari 805.740 Tehnični zavod L. Da Vinci 1.395.180 Znanstveni licej G. Oberdan 856.890 Pedagoški licej A.M.Slomška 188.180 Znanstveni licej F. Prešerna 109.720 Pokbcni zavod J. Stefana 1.985.580 Tehnični zavod Z. Zoisa 385.110 Zavod G. Delledda 3.968.937 Skupno 108.000.087 DZ 9.3.1988 št. 10, Cl. 45 »Upravljanje mestnih parkov« Miljska občina 54.000.000 DZ 9.3.1988 št. 10, čl. 54 »Promocijska dejavnost v vinogradniškem sek-toiju« Konzorcij DOC Carso 26.240.000. SLOVENIJA / ZADNJA DVA MINISTRA DRNOVŠKOVE VLADE NOVICE Aleš Zalar in Jože Protner uspešno prestala »zaslišanje« Prvemu pravosodni drugemu po kmetijsko-gozdorski resor LJUBLJANA - Včeraj sta pristojna odbora potrdila zadnja dva ministra v novi Drnovškovi vladi. Tako je odbor za notranjo politiko in pravosodje menil, da je bila predstavitev Aleša Zalarja, kandidata za pravosodnega ministra, ustrezna. Po zaslišanju je izmed 15 prisotnih članov odbora za Zalarjevo kandidaturo za ministra glasovalo osem članov, eden pa je bil proti. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je na popoldanski dobre tri ure trajajoči seji s 13 glasovi »za« in dvema »proti« podprl kandidaturo Jožeta Protnerja (LDS) za ministra, pristojnega za omenjeno področje. Zalar je v okviru svoje enourne predstavitve med drugim dejal, da na omenjeno funkcijo kandidira kot nestrankarski kandidat in zagotovil, da omenjenega statusa tudi v prihodnje ne bo spreminjal. Nestrankarsko držo je, kot je sam dejal, poudaril, ker meni, da je tudi to eden ključnih vzvodov vzpostavljanja zaupanja javnosti v institucijo pravosodnega sistema. Nizka stopnja omenjenega zaupanja je, kot je dejal Zalar, ključen problem pravosodja ter da tudi resno ogroža pravno varnost v državi. Pomanjkanje zaupanja v pravo in v pravni sistem izvira iz dejstva, da so postopki, s katerimi se varujejo in uveljavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine, v povprečju predolgi, je dejal Zalar. Delovanje sodstva kot elementa državne oblasti ni moč ocenjevati ločeno in neodvisno od gospodarskih in pohtičnih razmer v družbi. Sodstvo, po njegovih besedah, ne more biti vzrok, temveč posledica drugih družbenih procesov, na katere pravosodje največkrat nima neposrednega vpliva. Tako bi bilo krivično in nepošteno kritiko (ne) uspešnosti delovanja pravosodja zreducirati zgolj na iskanje notranjih slabosti, pri tem pa prezreti, da sedanje družbene razmere producirajo nove sodne spise, ki jih še tako številčen in strokovno usposobljen sodni aparat ne more sproti in pravočasno reševati, je poudaril Zalar. Dejal je tudi, da slovenska sodišča v tem treuntku rešujejo več kot 700.000 zadev. Ob dejstvu, da ima Slovenija dva milijona prebivalcev, to pomeni, da ima vsak tretji državljan svoj sodni postopek. Kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Protner, ki je že sedel na tem ministrskem mestu od konca maja pa do konca decembra leta 1992, nato pa je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora, kjer je minula štiri leta vodil odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, je v svoji predstavitvi med drugim omenil, da je tudi sam veliko prispeval k temu, kar je Državni zbor v prejšnji sestavi sprejel na področju, ki naj bi ga zdaj kot novi minister pokrival. Pri programu bodočega dela pa je poseben poudarek namenil upoštevanju naravnih razmer v Sloveniji, ki so glede na majhen prostor izredno raznolike, ter kot vodilo omenil leta 1993 v DZ sprejeto strategijo razvoja slovenskega kmetijstva. Na področju gospodarjenja z gozdovi se bo kot novi minister opiral na že sprejeti zakon o gozdovih ter program razvoja gozdov, napovedal pa je, da bo kot novi minister najprej poskrbel za pripravo ocene sedanjih razmer na tem področju ter V Ljubljani umrl Janko Rudolf LJUBLJANA - V Ljubljani je včeraj umrl Janko Rudolf, narodni heroj in nosilec partizanske spomenice 1941. Rojen je bil leta 1914. V NOB je sodeloval vse od leta 1941, od leta 1947 je deloval v sindikatih, bil je predsednik ZZB NOV Slovenije. Bil je repubh-ški in zvezni poslanec, podpredsednik skupščine SRS, sekretar za delo izvršnega sveta LRS ter elan vodstev ZKS in ZKJ. DAVOS / GOSPODARSKI FORUM pregledal uresničevanje sklepov in stališč DZ in izvajanje zakonov. Od programskih ciljev si je kandidat zastavil pospešitev izvajanja vseh doslej sprejetih dokumentov na področju, za katerega bo v vladi skrbel, pospešitev priprave kakšnih 15 ali 16 zakonov, predvsem krovnega zakona o kmetijstvu, pospešitev sprejema zakonskih in drugih aktov s področja razvoja gozdov ter izvajanja sklepov DZ, glede vključevanja v Evropsko unijo pa je posebej izpostavil potrebo usklajevanja naše zakonodaje na področju kmetijstva in gozdarstva z evropsko. Po teh zadnjih potrditvah bo Državni zbor v četrtek glasoval o novi Drnovškovi vladi, ki bo tako postala pravnomočna. Uspešna Drnovškova misija Slovenski premier se je sestal s štrvilnimi politiki in gospodarstveniki z vsega sveta DAVOS - Predsednik vlade Janez Drnovšek se je zadnji dan Svetovnega gospodarstvenega foruma v Davosu v Švici udeležil ožjega srečanja vodilnih svetovnih gospodarstvenikov in politikov na temo gospodarskih in političnih procesov povezovanja po svetu, so sporočili iz slovenske delegacije v Davosu. Ob tej priložnosti se je sestal s predsednikom evropske komisije Jacquesom Santerjem, s katerim sta govorila o nadaljnjih korakih Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo. Po Santerjevem mnenju ostaja Slovenija še naprej ena najresnejših kandidatk za polnopravno članstvo. Premier Drnovšek se je srečal tudi z nekaterimi drugimi vodilnimi državniki, med njimi s pred- sednikom indijske vlade Dewe Govdo in egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. S podpredsednikom Južnoafriške republike Thabo Mbekijem se je premier pogovarjal o možnostih povečanja gospodarskega sodelovanja med državama in pri tem izpostavil prednosti luke Koper in Slovenije kot vstopne točke pri nastopanju na evropskih trgih, so sporočili iz slovenske delegacije iz Davosa. Premier Drnovšek se je o možnostih za dodatno poglobitev gospodarskega sodelovanja pogovarjal še s poljskim predsednikom Aleksandrom Kwasniew-skim in članom švicarskega Zveznega sveta zadolženim za gospodarstvo Jeanom-Pascalom Dela-mulazom. Že 5000 podpisov k pobudi ZZP za slovensko manjšino LJUBLJANA - Zveza za Primorsko (ZZP) poziva predsednika, državni zbor in državni svet ter vlado Republike Slovenije, naj se odločneje zavzamejo za slovensko manjšino, sporoča predsednik ZZP Lucijan Vuga. Zbiranje podpisov v podporo slovenski manjšini se je komaj začelo, a je že doseglo število petih tisoč podpisov, so sporočili iz ZZP. Občinski svetniki, župani in drugi, ne oziraje se na strankarsko pripadnost, so se pridružili že objavljenim podpisnikom, književniku Saši Vugi, naslovnemu škofu Vekoslavu Grmiču, dirigentoma Antonu Nanutu in Marku Munihu, skladatelju Marjanu Gabrijelčiču in drugim. Kljub nekaterim znamenjem dobre volje v državah, v katerih živi slovenska manjšina, pa še vedno traja dajanje obljub že pol stoletja in so sile, ki zanikajo obstoj slovenske manjšine, še vedno močne. ZZP se v trenutku hudih preizkušenj še bolj zavzema za pridobitev podpore matične države, ker jo v to silijo okoliščine, kot so reševanje problema s tržaško banko in podobno. Zaščita gnezdišča planinskega orla LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc je izdal odredbo o prepovedi uporabe zračnega prostora za letenje oziroma jadranje na območju Zabiče - Oslice -Mali Razbor - Gradišče - Zabiče ter prepoved uporabe vzletišča na Oslicah. Odredbo je minister Osterc izdal z namenom, da se zavaruje življensko pomembno gnezdišče planinskega orla, kot naravne znamenitosti. Odredba je stopila v veljavo 1. februarja. S to odredbo se za obdobje enega leta od njene uveljavitve prepoveduje: uporaba zračnega prostora za letenje oziroma jadranje z jadralnimi letali in padali, zmaji in podobnimi napravami nad območjem šti-rikotnika, katerega zunanja meja poteka med Zabičami, Oslicami, Malim Razborjem in Gradiščem nazaj do Oslic. Prepovedana je tudi uporaba vzletišča za jadranje oziroma letenje z jadralnimi letali in padali, zmaji in podobnimi napravami v Oslicah. Med vikendom sedem smrtnih prometnih nesreč LJUBLJANA - Med 31. januarjem in 2. februarjem se je na cestah v Sloveniji pripetilo 7 prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesno poškodovanimi udeleženci, v katerih so 4 osebe umrle, 10 pa jih je bilo telesno poškodovanih, sporočajo iz ministrstva za notranje zadeve. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč so bili neprimerna hitrost, nepravilna stran in smer vožnje ter izsiljevanje prednosti. Pretekli teden se je na slovenskih cestah pripetilo 40 prometnih nesreč, v katerih so udeleženci umrli ali pa so bili telesno poškodovani. V teh nesrečah je umrlo 5 oseb, 51 pa jih je bilo telesno poškodovanih. Letos ja na slovenskih cestah življenje izgubilo že 20 oseb. ŠTAJERSKI SLOVENCI Kritična ocena politike dežele Štajerske CELOVEC - Celovški dnevnik Neue Kaemtner Tageszeitung v zadnji izdaji ugotavlja, da so v Gradcu desetletja zanemarjali obstoj slovenske manjšine in zavestno spregledali, da je v 7. členu avstrijske državne pogodbe Štajerska navedena kot domovina etnične manjšine, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Štajerci so gojili prijateljske odnose Slovence, je 1 se je pri zadnjem popisu prebivalstva 1.700 prebivalcev Štajerske opredelilo za Slovence. V zadnjih letih se je majhna slovenska narodna manjšina zganila, na podporo pa je naletela v liberalnih krogih v Gradcu. Deželna politika se je čutila primorana sklicati odbor deželnega parlamenta, ki je izvedel neke vrste "ugotovitev o manjšinah". Izid: Slovenci so živeli na Štajerskem, vendar obstoj manjšine ni več dokazljiv. Uradno se je Štajerska s tem odpovedala delu svoje kulturne identitete. Cinizem, ki se je vmešal, ne pristoji dežeh, ki rada poudarja svojo od- Sloveniji, je to medvedja usluga. Gradec in Ljubljana sta se eden od drugega naučila, kako ravnati z nepriljubljenimi manjšinami, je še poročal celovški dnevnik Neue Kaemtner Tageszeitung. KOROŠKA / PONAREJENI PODPISI Peter Ambrozy je moral odstopjti z mesta predsednika kluba SPO Odstop je zahtevala večina socialdemokratskih poslancev CELOVEC - Na Koroškem se je v nedeljo zvečer več ah manj končala politična pot enega najvplivnejših socialdemokratskih politikov zadnjih deset let. V zvezi s ponarjenimi podpisi na nekem predlogu, ki ga je pre-tekh teden uradno vložila socialdemokratska stranka (SPO) na zasedanju koroškega deželnega zbora, je pod pritiskom javnosti in svoje stranke - personalne konsekvence je v okviru svojega obiska v soboto na Koroškem izrecno zahteval tudi zvezni kancler in designirani predsednik zvezne SPO Viktor Klima -odstopil predsednik kluba socialdemokratskih deželnozborskih poslancev in poslank Peter Ambrozy. Am-brozy ostane le še »navaden« poslanec v koroškem deželnem zbom, tajnika kluba, jurista Josefa Dullerja, pa je predsedstvo do nadaljnega suspendirala. Kot smo že poročali, so škandal odkrili svobodnjaki, ki so na predlogu oipazili ponarjene podpise treh socialdemokratskih poslancev, kar je kasneje javno priznal tudi Ambrozy. Slednji je ravnanje opravičil s tem, da je šlo za podpise, ki jih je z vednostjo podpisanih treh poslancev napisal tajnik kluba, osebno za manipulacijo pa da ni vedel. 2e v okviru seje deželnega zbora je predsednik kluba svobodnjakov v deželnem zbom Martin Strutz zahteval tako vključitev državnemega tožilca, kot politično posledico takega ravnanja pa Abrozyjev odstop. Zahtevi po Ambrozyjevem odstopu pa so se v zadnjih dneh masivno pridružili tudi koroški časopisi* še posebej meščanski ter tudi večina uglednih koroških socialdemokratskih politikov. Predsednik deželne stranke Michael Aus-servvinkler je nato za nedeljo zvečer skhcal izredno sejo strankinega predsedstva, na kateri se je večina članov izrekla za Ambrozyjev odstop kot predsednika kluba poslancev. Ambrozyjeva strma politična pot, kateri je sledil globok padec, se je začela začetek 80-let kot deželni tajnik SPO na Koroškem. Sledili so po- membnejše funkcije v deželnem zbora in kasneje v vladi, leta 1988 - po atentatu na Leopolda VVagnerja - pa je prevzel celo položaj koroškega deželnega glavarja. Na njem je ostal le nekaj mesecev, kajti na deželnozborskih vohtvah leta 1989 je SPO izgubila absolutno večino sedežev v deželnem zboru in s tem"tudi položaj deželnega glavarja. Tako je - s pomočjo Ljudske stranke - desničar Jorg Haider lahko postal novi koroški deželni glavar. Haiderja je po njegovem škandaloznem slavospevu na zaposlovalno politiko v tretjem rajhu leta 1991 zamenjal Zematto, Ambrozy pa je do vohtev leta 1994 izvajal funkciji prvega namestnika deželnega glavarja in predsednika stranke. Po ponovnem porazu socialdemokratov na volitvah 1994 ga je na čelu stranke in v deželni vladi zamenjal Michael Ausservvinkler. Am-brozy je prevzel funkcijo predsednika kluba socialdemokratskih poslancev v koroškem deželnem zbora. Ivan Lukan GORiŠKI CENTER »KOMEL« / PETI ABONMAJSK1 KONCERT AVTORSKA GLASBA / PAOLO CONTE V TRSTU Tokrat srečanje s subtilnostjo violine Nastopila sta Adrian Pinzaru in Nicoletta Cappa Medtem ko je Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v okviru letošnjega prvega cikla Srečanj z glasbo svoje prvo decembrsko srečanje namenil domačim pedagogom in poustvarjalcem, je na drug večer (v soboto, 25. januarja) povabil dva mlada umetnika iz Romunije in Italije, vlogo povezovalca (ali »prevajalca«) glasbe z besedo pa je tokrat prevzel violinist in pedagog Igor Kuret. Violinist Adrian Pinzaru, dvaindvajsetletni glasbenik, ki se je rodil v Romuniji, kjer je tudi zaključil glasbene študije in se zadnja tri leta izpopolnjuje v Turinu v Italiji, je lanski dobitnik nagrade »Ro-vere d’oro« za godala, mednarodnega tekmovanja, ki ga prirejajo vsako leto v Liguriji. S pianistko Nicoletto Cappa, ki je prav tako dokončala študij na konservatoriju v Turinu, je mladi romunski koncertant predstavil program drugega kroga tekmovanja, Beethovnovo klasično sonato ter virtuozni skladbi romantika C. Saint-Saensa in zgodnjega impresionista E. Chaussona. V štirih skladbah, s katerimi se je Pinzaru prvič predstavil pred goriškim občinstvom, se je razkrival kot subtilni pripovedovalec, kot poustvarjalec nežne, mehkobne glasbene govorice, razkril pa tudi kot umetnik, ki šele prepoznava skrivnosti, lepote in tudi težave solističnega koncertiranja. Mladi romunski violini- st marljivo in dosledno »goji« svojo violinsko igro, manj umetniško prepričljiv pa je v svojem simpatiziranju s stil-nostjo in prepoznavno govorico skladateljev, ki jih izvaja. In zagotovo se njegovo mladostno muziciranje še ni povsem uglasilo z muzikalnicni-mi idejami Ludviga van Beethovna. Sonata v F-duru op. 24, ki ob sonati v a-molu, op. 23 pomeni »pravi mejnik, znak Beethovnove dozorelosti v tej glasbeni obliki« (L Kuret), in predstavlja delo, v katerega je bonski mojster vlil močan osebni pečat in tako odločno vplivalo na poznejše skladatelje kot sta Schumann in Brahms, je pod gibkimi prsti Pinzaruja zazvenela še preveč šolsko in premalo pomladno Cista in bujna. Podobno se violinist ni uspel razvneti tudi v drugi skladbi veCera, v priljubljeni Beethovnovi Romanci v F-duru op. 50. Vsekakor sta romunskemu glasbeniku bližji glasbeni' go- Umrl režiser Branko Gombač V 73. letu je umrl znani slovenski režiser Branko Gombač, ki je v letih 1965-67 delal v slovenskem gledališču v Trstu. V naslednjem desetletju je bil ravnatelj SNG v Mariboru, v ome-njenjem obdobju in vse do 1986. leta je organiziral Borštnikova srečanja. vorici poznejših avtorjev kot sta Ernest Chausson in C amile Saint-Saens. V Chaussovi popularni in za violiniste skoraj nepogrešljivi Poemi op. 25 je Pinzarujev glasbeni lik očitno zavibriral v pravi sproščenosti in talentiranost mladega violinista se je še najbolje »od-slikala« v igri v višjih legah. V popolnosti pa se je Pinzaru razživel v poslednji skladbi veCera, v interpretaciji Saint-Saensove skadbe Introduzio-ne in Rondo capriccioso, v tem elegantnem delu je romunski violinist uspel združiti vse svoje poustvarjalne vrline. Nežno, mehkobno in že skoraj lebdečo violinsko pripoved brez večjih dinamičnih kontrastov, igro brez nepetosti in prave zapovedne globine romunskega koncertanta je na malem odru komorne dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici preveč bučno in grobo pospremila pianistka Nicoletta Capa. Mlada glabe-nica ni uspela prodreti v prijetnosti komornega muziciranja, njena klavirska igra je bila preveč glasna in večkrat povsem v obratnem razmerju z rahločutnimi muzikaličnimi vzgibi violinista. Ob na te-nutke celo zelo moteči spremljavi pianistke smo vnovič lahko prepoznavali akustične znake komornega prostora, znake, v katere se največkrat »ujamejo« pianisti, manj vešCi v komorni igri. Tatjana Gregorič Car neobičajnega avtorjaizvajalca Spremljal ga je odličen 9-članski ansambel Za Paola Conteja so »strokovnjaki« iznašli že veliko oznak, vsekakor pa je najbanalnejša tokrat tudi najustreznejša: 60-letni avtor in izvajalec, ki si je pot v svetovno glasbeno areno utrl kot »odvetnik, ki ljubi jazz«, je vsekakor povsem svojstven pojav v svetu italijanske avtorske glasbe. Slavo si je pridobil pozno, ko so že leta takrat znanejši interpreti peli njegove tekstovno in glasbeno nenavadne popevke, vztrajal je pri zelo osebnem pristopu do pisanja in podajanja skladb, zaslovel je tako v Italiji kot v tujini, naklonjenost pa mu je in mu še izkazuje občinstvo raznih starosti. Da je temu tako, je pričal tudi petkov koncert v tržaškem gledališču Rossetti, ki je bil razprodan že v predprodaji in na katerem so mu z enako zavzetostjo in zbranostjo sledili pripadniki različnih generacij. Za tržaški koncert je Paolo Conte s svojim devetčlanskim odličnim ansamblom pripravil izbor nekaterih najbolj znanih sklad z različ- nih albumom (foto KROMA). Kot je v njegovi navadi zadnjih let, je vse skladbe glasbeno priredil v duhu stila, ki mu je trenutno najbolj zvest. Gre za nekakšno zmes »starega dobrega jazza«, latinskoameriških odtenkov in etničnih zvokov. Prav v težnji nenehnega prirejanja že znanih motivov nekateri slutijo možnost po usihu ustvarjalnosti tega nenavadnega predstavnika italijanske lahke glasbe, ki je bil in je še izredno inovativen v tekstih. Dejstvo je, da se Paolo Conte zadnje Čase še najraje prestavlja kot glasbenik in da je nekoliko zatajila njegova subtilna ironična žilica. Na koncertih, tudi na tržaškem, Conte skorajda ne govori veC, prostor pa odmerja tudi samo strumentalnim skladbam. Vsekakor pa Paolo Conte sodi v ozek krog glasbenikov-Carodejev, ki znajo ustvariti posebno ozračje, v katerem se prepletata realnost in sanje. In zato ga občinstvo, kot se je zgodilo tudi v Trstu, vsakič nagradi z velikim, povsem zasluženim navdušenjem. (bip) Skupna nastopa para Mame drevi in v četrtek Najbolj znana dvojica italijanskega gledališča bo ta teden po dolgem premoru ponovno gostovala v naši deželi. Dario Fo in Franca Rame, potem ko sta v zadnjih letih v glavnem nastopala ločeno, se letos prestavljata publiki ponovno skupaj. Drevi ob 21. uri v športni palači Came-ra v Vidmu, v četrtek pa v športni palači v Pordenonu bosta deželni publiki ponudila predstavo z naslovom Sesso e Miste-ro Buffo. V resnici gre za spojitev oz. prepletanje predstav, ki sta jih Dario in Franca predstavljala ločeno v zadnjih letih. Za satiro je značilno, da se stalno obnavlja, zato bosta deželna večera v veliki meri novi predstavi, saj je satira med gledališkimi zvrstmi najbolj prilagodljiva času. Igra se lahko z leti spreminja, besedilo se prilagaja okolju in ostaja, tudi po dolgem časovnem razdobju, še vedno aktualno. Uspeh takega stalnega posodabljanja pa je seveda odvisen od teksta, predvsem pa od avtorjev in igralcev, o kakovosti katerih pa ni nobenega dvoma. Skupne predstave bodo trajale tja do konca aprila, medtem pa že pripravljata novo predstavo, v kateri bo nastopala samo Franca Rame, medtem ko Dario Fo pripravlja tekste, režijo in scenografijo. Igra bo predstavljena poleti, jeseni pa jo bomo menda lahko videli tudi pri nas. Daria Foja bomo lahko srečali konec tedna tudi v Benetkah, kjer se bo na trgu sv. Marka v okviru pustnih praznovanj odvijal festival pouličnih umetnikov. Par Fo-Rame se namreč med drugim zavzema tudi za to, da bi iz italijanskega zakonika državne varnosti Črtali prepoved glede nenajavljenih uličnih nastopov, kar seveda močno hromi delo mladih in manj mladih umetnikov vseh vrst. Aleš VValtritsch Med vsemi prebivalci našega planeta je tudi 42.000 »izbrancev«. V mislih imam tiste, ki vsako leto dobijo stenski koledar Pirelli. Tolikšno število izvodov koledarja namreč natisnejo letno. Od začetka je bilo izvodov veliko manj, v glavnem pa jih še danes, kot na začetku, milanska tovarna pošilja svojim zastopnikom po svetli. Izvodi koledarja so ob direktorjih raznih družb namenjeni tudi kulturnikom in pomembnim vladarjem. Angleška kraljevska rodbina je počaščena, saj dobi vsako leto štiri izvode. Verjetno je bolj malo ohranjenih kompletnih zbirk, saj so najbrž v prvih letih izhajanja, ko je za ta koledar bilo najbrž enako zanimanja kot za druge, ob zatonu leta ljudje star koledar zavrgli. Z leti pa je stenski koledar Pirelli postal prava poslastica. Dandanes so njegove kotacije zelo visoke. Pravi se, da je za kompletno kolekcijo treba odšteti kar 200 milijonov lir, vendar je kompletov bore malo. Za stenski koledar so dali pobudo v londonski podužnici Pirelli že leta 1962. Zamisel se je zdela primerna, tudi zato, da bi bile fotografije deklet nalepljene v kabinah kamioni-stov. Pravijo, da se prvi poskus koledarja za leto 1964 ni prav dobro obnesel. Celo v matični hiši menda niso menili, da bi bilo treba koledar spraviti v arhiv. Kljub začetnemu »neuspehu« so s tiskom koledarja nadaljevali. Stenski koledar Pirelli z bolj ali manj slečenimi lepoticami je z leti postal nekaj izrednega. Očitno je, da imajo v tvrdki Pirelli ljudi, ki znajo zelo dobro prodati svoje blago, bolje bi rekli svoje ime. Kmalu po drugi svetovni vojni so v Milanu zgradili nebotičnik z upravnimi prostori. Kasneje so ga prodali deželni vladi Lombardije. Že več kot tri desetletja je ta zgradba po vsem svetu znana kot »Grattacielo Pirelli«. Nekdo je svojcas izračunal, da bi v Pirelliju morali plačati kar nekaj des etkrat več denarja za reklamo, kot so ga porabili za izgradnjo nebotičnika. Enako je s koledarjem. In tudi z razstavo, ki so jo v Benetkah odprli v nedeljo. V palači Grassi je to prva letošnja razstava, pa Čeprav bo tu odprta le pičla dva tedna, se pravi do 16. februarja. Potem bo romala v Milan (odprta bo od 7. marca do 30. aprila), zatem še v Genovo in potem čez »veliko lužo« v ZDA. V dvoranah beneške palače -muzeja, kjer se je v prejšnjih letih zbralo tudi do 700.000 obiskovalcev na eni sami razstavi, se bo brez dvoma v teh pustnih dneh, ko bo v Benetke priš- lo veliko turistov, kar trlo obiskovalcev. Razstavo so priredili ob 25-letnici koledarja, katerega začetek sega v leto 1964 (koledarja med leti 1974 in 1983 ni bilo). Vsako leto je predstavljeno posebej. V velikem formatu je na stenah po 12 slik deklet, po pravilu ena lepotica za vsak mesec. Pod temi slikami so še neobjavljene fotografije ter posnetki s snemanj. Najbolj znani svetovni fotografi so vsako leto uresničili svojo zamisel. Zaradi tega je že dolgo tega, kar je ta koledar nekaj posebnega, brez dvoma enkratnega. Lepota, glamour, moda igrajo tu pomembno vlogo. Dekleta so bila slikana bo- disi v ateljejih kot na eksotičnih plažah. Nekaj zase so športnice slikane ne koledarju za leto 1990, v počastitev olimpijskih iger. Uradna otvoritev razstave v Benetkah je bila v soboto zvečer. Nanjo so prišli predvsem poslovneži z vsega sveta. Veliko je bilo kulturnikov, pa še kakšen politik je prišel v muzej. Razstavo so pripravili Gae Au-lenti, Pierluigi Cerri, Guido Vergano in Italo Zannier. Založba RCS je izdala zajeten katalog. Sicer je bilo o koledarju že prej veliko napisanega v treh knjigah, ki so dosegle 250.000 izvodov naklade. Že na petkovi predstavitvi za novinarje so bili v palači Grassi tudi nekateri avtorji slik, ki so objavljene na koledarjih. NajveC zanimanja je bilo za Richarda Avedona, veC desetletij uspešnega mojstra fotografije. Avedonje avtor kar treh Pirellijevih koledarjev zadnjih let. Leta 1994 so bile objavljene njegove slike z naslovom »Štirje letni Časi«, leto dni kasneje pa njegove »top models«. Njegove so tudi slike na letošnjem koledarju, ki jim je naslov »ženska sveta«. V pogovoru z novinarji je Richard Avedon dejal, da si sedaj želi v Rusijo. Tam da bo našel veliko idej za svoj fotoaparat. Marko VValtritsch SRBIJA / PO PREDS1NOCNJEM POLICIJSKEM NASILJU V BEOGRADU Policija včeraj ni posegla, ker se vode morajo umiriti BEOGRAD - Beograjčani so bili vCeraj priče vec skoraj istočasnih protestov. Beograjski taksisti so protestirali zaradi uboja svojega kolega, odvetniki so nadaljevali svoje demonstracije zaradi volilne kraje, Študentje so bili na ulicah iz istega razloga, opozicijska zveza Skupaj pa je priredila veliko protestno zborovanje na Trgu republike. Nekaj sto taksistov je zaradi predsinočnjega uboja njihovega kolega s svojimi vozih popolnoma paraliziralo promet pred zveznim parlamentom, ne da bi policija posegla. Taksisti so sicer doslej nekajkrat podprli proteste študentov in drugih Beograjčanov, ki demonstrirajo zaradi volilne kraje. Policija pa ni posegla niti, ko je nekaj sto odvetnikov vCeraj opoldne uprizorilo novi protestni sprehod po beograjskih ulicah. Zbornica beograjskih odvetnikov je prejšnji teden razglasila stavko vseh svojih elanov. Odvetniki zahtevajo od srbskih oblasti, naj priznajo izide novembrskih lokalnih volitev, kot tudi odstop srbskega notranjega ministra in ministra za pravododje. Prav tako je bilo presenetljivo, da policija ni posegla, ko so se študentje iz skoraj vseh beograjskih fakultet zbrali pred poslopjem Vrhovnega so- dišča Srbije, od koder so nemoteno krenili v protestni sprehod po ulicah srbske prestolnice (na sliki APj.VeC desettisoC študentov je v povorki nemoteno prešlo tudi Brankov most na Savi, kjer se je predsi-noCnjim začel surovi poseg Miloševičevih specialcev. Policija je včeraj dopustila protestni shod opozicijske koalicije Skupaj, a ojačeni policijski kordoni so blokirali vse ceste, tako da so preprečili morebitno povorko, a so dovolili, da se je množica mimo razšla, tako da ni prišlo do incidentov. Kot kaže pa je to že običajna MiloSevičeva taktika, ki bo sedaj nekaj dni počakal, da se vode umirijo, preden bo spet kaj ukrepal. PredinoCnje policijsko nasilje so namreč obsodili celo tradicionalni srbski zavezniki od Grčije do Francije in Velike Britanije. Poglavar srbske, pravoslavne Cerkve patriarh Pavle pa je v včerajšnjem sporočilu pozval policijo, naj ne varuje oblasti, ki se ne zaveda veC svojega početja. Predinocnji dogodki napovedujejo, da je morda Srbija pred najhujšo skušnjavo, zato patriarh prosi narod, naj se vzdrži pred slehernim izzivanjem nasilja, poheiste pa, naj bodo čuvaji mira in reda, ne pa varuhi oblasti, ki vse bolj tone in se ne zaveda vec svojega početja. Eden od vodij srbske opozicije Vuk Draškovič pa je jugoslovansko vojsko pozval, naj poseže v krizo v Srbiji, rekoC, da vojska ne more stati križem rok? medtem ko na ulicah vlada nasilje. Draškovič je dejal, da je Miloševič minulo noč v Srbiji dejansko vzpostavil policijski režim. Miloševičev! specialci so v nedeljo ponoči nasilno razgnali Beograjčane in študente BEOGRAD - Beograjski neodvisni mediji so sporočili, da je policija v noči na ponedeljek med preganjanjem demonstrantov pretepla tudi nekaj domačih in tujih novinarjev ter televizijskih snemalcev, ki jim je poškodovala ali povsem uničila opremo. Za zdaj naj bi bilo potrjeno, da so pretepeni televizijski poročevalci oz. snemalci CNN, beograjske TV BIG Telecom in neke ruske televizijske postaje. Vsem naj bi poškodovali ali uničili opremo za snemanje. Moč pendreka naj bi občutil tudi novinar beograjskega Blica in še nekaj drugih novinarjev. Domači in tuji poročevalci soglašajo v oceni, da je prišlo do nezasliš- nega in nepotrebnega divjanja ter obračunavanja policije z demonstranti. Policija je med predsinočnim preganjanjem demonstrantov po beograjskih ulicah vdrla celo v poslopje Filozofske fakultete, kamor so se zatekli številni preplašeni Beograjčani. Očividci so povedali, da so policisti prevračali klopi in pretepali demonstrante in študente. Zaradi poškodb so v center za nujno pomoč odpeljali enega izmed petih članov iniciativnega odbora študentskega protesta 96/97. Med divjanjem policije je bilo lažje ali huje ranjenih najmanj 50 Beograjčanov. Neodvisni mediji ocenjujejo, da je število ranjenih veliko večje, vendar se mnogi med njimi niso upali poiskati prvo po-moC v kateri izmed beograjskih bolnišnic. Po prvih ocenah naj bi bilo pretepeno nekaj sto ljudi. Državna tiskovna agencija Tanjug je sporočila, da je policija razgnala množico na mostu čez Savo zato, da bi preprečila oviranje prometa. Agencija ne omenja uporabe pendrekov, sol-zilca in vodnih topov, kot tudi ne števila ranjenih. Neodvisni elektronski mediji ocenjujejo, da je oblast poslala na demonstrante najmanj 1.500 policistov. Večino so jih pripeljali iz notranjosti Srbije. PAKISTAN / ŽE ČETRTE POLITIČNE VOLITVE V ZADNJIH OSMIH LETIH NOVICE Sarifova Pakistanska muslimanska liga je skoraj gotova zmagovalka Izredno nizka volilna udeležba (25 odstotkov) in bojkot fundamentalistov LAHORE - V Pakistanu so se včeraj ob 16. uri po lokalnem času zaprla volišča, na katerih so volilni upravičenci glasovali o predstavnikih v zvezno in štiri pokrajinske skupščine. To so že Četrte politične volitve v zadnjih osmih letih. Po prvih podatkih je bila volilna udeležba dokaj nizka, saj se je od približno 56 milijonov volilnih upravičencev na volišča podalo kakih 25 odstotkov volilcev. Nekdanja premierka Benzair Buto, njeno vlado je predsednik države novembra lani razpustil, češ da je bila nesposobna in skorumpirana, je še pred volitvami izrazila strah, da bo udeležba nizka, izidi volitev pa bodo ponarejeni. Po prvih projekcijah bo njena stranka prejela le nekaj več kot 25 odstotkov glasov, tako da bo zmaga skoraj gotovo pripadala Pakistanski muslimanski ligi Navaza Sarifa. Vsi pa so prepričani, da Sarif ne bo dosegel absolutne večine, ker se je na političnem prizorišču pojavila Stranka pravice nekdanjega prvaka v cricketu Imrana Khana. Prav tako naj bi prejela precej glasov stranka indijskih priseljencev (Mohajir Quami Movement), ki je prejšnje volitve bojkotirala. Tokrat se je za bojkot odločila islamska integralisticna stranka Džama^t-islami. Volitve so potekale brez hujših incidentov, le Militantna etnična stranka je sporočila, da so enega od njenih elanov na volišču v Karačiju pretepli, Čeprav so volišče stražili vojaki. Klavrni konec bliskovite ofenzive zairske vojske KISANGANI (ZAIRE) - Po slabih dveh tednih je klavrno propadla »bliskovita« protiofenziva, s katero je zairska vojska poskušala ponovno prevzeti nadzorstvo nad izgubljenimi ozemlji vzhodnega Zaira. Kinšasa sedaj poziva OZN in išče pomoči pri nekdanjih zaveznikih, njeni generali pa poskušajo opravičiti vojaški poraz s trditvami, da je Zaire žrtev agresije ruandske in ugandske vojske. V Kisanganiju, glavnem mestu zairskega severovzhoda, vesti niso spodbudne. Zairski oficirji navajajo, da uporni Tutsi še vedno nadzorujejo ves vzhodni Kivu, severna območja Sabe od Bunie do Kalemie, vključno z življenjsko pomembno elektrarno v Fort Banderi, tako da je protiofenziva dokončno propadla. Proti Tutsijem so nemočni tudi evropski plaCanci, tako da je uporniški voditelj Laurent Desne Kabila že napovedal novo ofenzivo Tutsijev, Ce do 21. februarja Kinšasa ne bo pristala na pogajanja. Peru pristal na pogajanja za premostitev krize s talci LIMA - Potem ko sta na pogovoru v Torontu perujski predsednik Fujimori in japonski premier Hašimoto dosegla okvimo soglasje o nadaljnjih pobudah za rešitev krize s talci na japonskem veleposlaništvu, pa je perujski minister za šolstvo Palermo včeraj napovedal skorajšnji začetek pogajanj z gverilci gibanja Tupac Amaru. Opazovalci pa ne izključujejo, da so to le dimne zavese in da je Fujimori v Torontu dosegel privoljenje Japonske za nasilni poseg, ki ga je včeraj še iskal pri predsedniku Clintonu. SSK / RAZPRAVA NA POKRAJINSKEM KONGRESU Za jasnejšo opredelitev politične vloge stranke Pokrajinski svet se bo sestal 17. februarja Resolucija o avtonomiji in federalizmu Z zaključnim posegom dosedanjega tajnika stranke Aleša Figlja, izvolitvijo elanov pokrajinskega sveta, izglasovanjem resolucije o ovrednotenju posebne avtonomije dežele Furlanije Julijske krajine, resolucijo je predlagal deželni tajnik stranke Martin Brecelj, se je v soboto zaključil pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. V nedeljski številki, zaradi Časovne in prostorske stiske, nismo uspeli poročati o poteku razprave. K besedi se je, poleg Martina Breclja, priglasilo dvanajst diskutantov: Dominik Humar, Julko Ožbot, Karlo Brešan, Renco Frando-lic, Damjan Terpin, Janez Povše, Mirko Špacapan, Ciril Terpin, Mara Černič, Silvan Primožič in Marjan Terpin. Karlo Brešan je opozoril na pomanjaknje stikov med Gorico in Novo Gorico, Renco FrandoliC je izpostavil vprašanje uveljavljanje javne rabe slovenščine. O pristopu Slovenske skupnosti k pobudi za preoblikovanje Primorskega dnevnika pa je izčrpno informacijo podal Damjan Terpin ter pozval na včlanjevanje v zadrugo. O nujnosti jasnega ločevanja med "političnim” delovanjem stranke SSk in drugimi segmenti je govoril Mirko Špacapan ter podčrtal pomen ustanovitve Narodnega sveta.'Na nujnost ločevanja med politiko in civilno družbo je opozoril tudi Janez Povše ter pri tem dejal, da je v interesu celotne manjšinjske skupnosti iskanje najbolj primerne oblike predstavništva, ker se samo en del skupnosti, brez drugega, ne more prebiti iz sedanjega kriznega stanja v katerem se manjšina nahaja. Ciril Terpin je povedal, da ne NOVICE Danes prva seja namenjena proračunu Goriške občine Goriški občinski svet se bo v tem in naslednjem tednu ukvarjal s proračunom. Seje so napovedane danes in jutri ter nato v četrtek, 13. in petek, 14. t.m. Finančni načrt bodo predstavili na današnji seji, ko se bo predvidoma pričela tudi razprava. Rok za vložitev amandmajev poteče 10. februarja ob 13. uri. Amandmaje bodo obravnavali na sejah 13. in 14. februarja. Glasovanje o proračrmu bo 14. februarja. Predsednik občinskega sveta Glessi je tak potek proračunskih sej predvidel v smislu dogovora med načelniki svetovalskih skupin. Morda zato, da bi se izognili prepirom, ki so označevali razpravo ob spremanju proračuna za lansko leto. Nocojšnja predstava it. gledališča odgodena Uprava deželne ustanove za gledališko dejavnost obvešča, da je bila za danes napovedana predstava "Edipo a Colono” zaradi bolezni režiserja preložena na 4. marec. Predstava bo kakor že napovedano, v Kulturnem domu. Nobenih sprememb pa ne bo glede dveh drugih del, ki sta v programu abonmajske sezone v februarju. Začasni poštni urad ob tižiškem pustu Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bo 11. februarja na županstvu v Tržiču posloval poseben začasni poštni urad in sicer med 9.30 in 15.30. Urad bo opremljen s posebnim žigom ”34074 - 11.2.1997 - Camevale Monfalconese”. Z njim bodo žigosah vse pisemske in druge pošiljke. Pri Arcobalenu posojajo pustne obleke V tednu pred pustom bo prav gotovo zanimivo naslednje obvestilo: pri skupnosti Arcobaleno, v ulici sv. Mihaela 38, dajejo v najem, začenši od jutri, 5. trn., maske in pustne obleke. Po primernem kostumu lahko povprašate od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure vsak delavnik. Sindikat SPI/CGIL vabi 6.t.m. na srečanje v Štandrežu Sindikat upokojencev SPI-CGIL bo v četrtek, 6. t.m., priredil praznik včlanjevanja v Standrežu. Srečanje bo v domu Andreja Budala ob 16.30. V imenu območnega sindikata bo spregovoril Elso Milocco, medtem ko bo Franco Mania govoril o pokojninskih zadevah in vprašanjih s področja skrbstva. Srečanje bo vodil Giuhano Uhan. Prepoved prometa - uničili bodo letalsko bombo Jutri bodo pri Tržiču, na območju, ki so ga z zasipanjem iztrgali morju, uničili letalsko bombo iz druge svetovne vojne, težko 500 funtov. Bombo so našli pred kakšnim tednom, med zemeljskimi deli. Zaradi varnosti bo jutri, od 8. ure do zaključka operacije prepovedan promet na odseku ulice Timavo, od Adriaplasta proti nekdanjim tophcam. razume sedanjega političnega trenutka in da se ne prepoznava v zavezništvu Oljke. Resolucija, ki so jo sprejeli na kongresu podrobneje opredeljuje štiri vprašanja, ki zadevajo področje avtonomije, oziroma federalizma: SSk nasprotuje projektu mak-roregij, ker bi FJK s tem izgubila svojo posebno avtonomijo, se zavzema za ovrednotenje posebne avtonomije Dežele, v okvim federalistične ureditve Italije, z razširitvijo pristojnosti zlasti na področju zaščite manjšin, nasprotuje razbitju enotnosti dežele FJK in se zavzema za vsestransko okrepitev avtonomije občin, pokrajin in gorskih skupnosti. Novi pokrajinski svet sestavlja 47 elanov in je tako sestavljen : Karlo Brešan, Bernard Špacapan, Andrej Bratuž, Stefan Bukovec, Niko Klanjšček, Aleksandra KosiC, Franc PodveTšič, Mirko Špacapan, Marko Bukovec, Janez Povše, Marko Brajnik, Marjan BrešCak, Diego Paoletti, Remo Devetak, Ivan Vogrič, Dominik Humar, Julijan Ožbot, Erika Jazbar, Branko Cemic, Benjamin Černič, Pavel Ma-russi, Božo Tabaj, Mario Mucci, Dimitrij Brajnik, Wal-ter Bandelli, Milan Jarc, Rudi Pintar, Aleš Figelj, David Gri-novero, Lovrenc Peršolja, Silvan Primožič, Darko Miklus, Marjan Terpin, Gerardo Fal-cicchia, Hadrijan Corsi, Ernest Quinzi, Milko Visintin, Renco FrandoliC, Mirjam Ve-scovi, Leopold Antonie, Edi Keber, Wanda Gradnik, Stanko Prinčič, Alex Pintar, Mara Černič, Simon KosiC, Karlo MuCiC. Prva seja je sklicana 17. februarja, ko bodo izvolili novega tajnika in člane tajništva. Deželni kongres stranke pa bo 22. in 23. februarja v Gorici. LEP DOGODEK IZVEN TRADICIONALNIH OKVIROV V Kulturnem centru Lojze Bratuž je nastopil ansambel ”7 plus” Kombinacija petja in glasbene podlage V Kulturnem centru "Lojze Bratuž” je v nedeljo gostoval znani primorski vokalno-glasbeni ansambel ”7 plus”. Gre za skupino, ki ne sodi v tradicionalni okvir vokalne glasbe, ampak-goji nekakšno kombinacijo med petjem in glasbeno podlago. Ansambel je uvodoma zapel eno slovensko in eno angleško narodno, potem pa izvajal bogat spored aranžmanov znanih slovenskih narodnih ali ponarodelih pesmi in črnskih duhovnih. Naj povemo, da je ansambel, ki ga vodi Bruno Petvar, ogrel in navdušil občinstvo, ki je pri posameznih pesmih tudi aktivno sodelovalo. Na sliki - foto Bumbaca - ”7 plus” med nedeljskim nastopom v kulturnem centru "Lojze Bratuž”. POGREB JE BIL VCEBAJ 'reminila je Magda Ferfolja Marca bi dopolnila 39 let V nedeljo se je na Vrhu sklenila življenjska pot Magde Ferfolja poročene Devetak, včeraj popoldne pa so jo pospremili na njeno zadnje domovanje na Vrhu. Gez dober mesec bi dopolnila 39 let. Rodila se je namreč 11. marca 1958 v Doberdobu, v kmečki družini Cočevih, kot najmlajša v družini, kjer sta še dva brata in dve sestri. Leta 1976 se je poročila z Darinom Devetakom. Kmalu zatem se jima je rodila Viljena, leta 1980 Demitrij. V življenje mlade družine pa je že kmalu po poroki kruto posegla usoda. Pokazali so se prvi znaki težke in neizprosne bolezni, ki so Magdo v nekaj letih priklenili na invalidski voziček. Magda je imela rada petje; z vadbo otroškega zbora je začela že v Doberdobu, nadaljevala v novem okolju na Vrhu. Hotela je biti aktivna in koristna, čeprav je življenje v njej ugašalo iz dneva v dan, iz meseca v mesec. S pesmijo so jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogreba se je udeležila množica prijateljev, sorodnikov, sovaščanov. Zanjo so ljubeče skrbeli mož Darin in otroka Viljena in Demitrij. V nedeljo je ugasnila. OPERACIJE BREZ KIRURGA V Gorici so te dni prvič uporabili napravo Sonolith Te dni so v goriški splošni bolnišnici prvič uporabili posebno napravo za odstranjevanje kamnov na sečilih, pri čemer se je mogoče izogniti kirurški operaciji v tradicionalnem smislu. Zdravstvena ustanova je namreč sklenila leasing pogodbo s podjetjem Techomed, ki poleg naprave nudi zdravniško ekipo in pomožno osebje ter predhodno opravi selekcijo pacientov, ki jih je mogoče "operirati" z napravo, ki deluje na podlagi ultrazvokov. "Kirurški” poseg, uporaba tega izraza pravzaprav ni več primerna, traja približno pol ure, in povzroča minimalne posledice na pacientih. Ker doslej te naprave v sklopu goriške Zdravstvene ustanove niso uporabljali, so se številni pacienti v prejšnjih letih zatekali drugam, vsekakor izven območja goriške Zdravstvene ustanove. Samo lani je bilo takih pacientov okrog 80. To pa pomeni tudi precejšen odliv finančnih sredstev. Redna uporaba Sono-litha 4000, tako so namreč poimenovali napravo zadnje generacije, bo omogočila tudi znaten prihranek finančnih sredstev, saj je zdravljenje s sono-lithom neprimerno cenejše odtradicionalnega kirurškega posega. Naprava velja približno milijardo lir, vendar pa se zdi, da do nakupa v tej fazi ne bo prišlo, ampak bo sodelovanje "pogodbeno” urejeno. Ob prvem "obisku" So-nolitha v Gorici so "očistili” , oziroma zdrobili kamenčke pe- tim- pacientom, ki so naslednjega dne že zapustili bolnišnico. V kratkem bodo z možnostmi in prednostmi uporabe Sonolitha seznanili družinske zdravnike, in tako najširši krog pacientov (in torej potencialnih uporabnikov) seznanili s prednostmoziroma možnostmi uporabe ultrazvokov pri odstranjevanju kamnov na sečilih. Uporabnost naprave je namreč zelo velika. Kirurgi naj bi se po novem ukvarjali le z bolj zapletenimi primeri. □ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA prireja danes, 4. t.m., ob 16. uri, srečanje s kmeti v Doberdobu. Govor bo o finančnih prispevkih v smislu pravilnika 2078/92 Evropske skupnosti, o dejavnosti KZ in storitvah, ki jih opravlja. Srečanje bo v gostilni Peric. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za pustovanje 9. februarja odpeljal po sledečem redu: ob 15. uri iz Standreža, nato mimo gostilne Primožič v Pod-goro in skozi Ločnik proti Gaglianu pri Čedadu. NA ŽUPANSTVU v Doberdobu je razgrnjen regulacijski načrt občine. Na vpogled je občanom in vsem interesentom. Rok za pripombe in ugovore je do 21. februarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje s sledečim urnikom: ponedeljek, sreda, četrtek 15.00-18.00 in v četrtek tudi 10.00-13.00. IZLETI DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križa-renje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Prijave samo do 10. februarja. KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.00-22.10»Ransom«. M. Gibson. VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00»Evita«. Madonna in Antonio Banderas. CORSO 18.00-20.00-22.00»Dal tramonto ali’ alba«. Prep. pod 18. letom. LEKARNE V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 9.00, Markovič Štefanija vd. Bensa iz bolnišnice Janeza od Boga v Pevmo; 10.30, Tranquilla Pi-ciulin iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev in pokopališče v Ločniku; 11.25, Vittoria Spessot vd. Tombolini iz splošne bolnišnice v Gradišče; 12.45, Irma Castro vd. Tonini iz bolnišnice Janeza od Boga v Vileš; 13.15, Edvard Fajt iz splošne bolnišnice v Sovodnje; 13.15, Enrica Sgubin vd. Di Zorz iz splošne bolnišnice v Marjan; 13.15, Paolo Mau-renzi iz splošne bolnišnice v Koprivno. Zapustil nas je naš dragi Edvard Fajt V 81. LETU STAROSTI Žalostno vest sporočajo žena in sinova z družinama. Pogreb bo danes, 4. februarja, ob 13.40 iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v cerkev v So-vodnjah, ob 14. uri. Na željo pokojnega darujte v dobrodelne nemene. Vnaprej hvala vsem, ki se boste pogreba udeležili. Gorica-Sovodnje, 4. februarja 1997 (Pogrebno podjetje Preschem) Pogreb Markovič Štefanije bo danes, 4. februarja, ob 9. uri 'iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Pevmi. SVOJCI Ob izgubi žene in mame Magde Ferfolja por. Devetak izreka možu Da-rinu, hčerki Viljeni in sinu Demitriju ter svojcem občuteno sožalje SKD Danica. Predsednik, člani odbora in vsi člani in prijatelji jamarskega kluba “Kraški krti” izrekajo globoko sožalje Da-rinu, Viljeni in Demitriju ob smrti žene in mame Magde. SZ Mladost izreka globoko sožalje svojemu igralcu Demitriju Devetaku in svojcem ob izgubi drage mame Magde. SINDIKALNA POGAJANJA / POTEM KO JE PRODIJEVA VLADA PREDSTAVILA SKLEPNA IZHODIŠČA i i Dobri izgledi za čimprejšnji podpis delovne pogodbe kovinarskih delavcev Minister za delo Treu je optimistično razpoložen - Danes odgovori sindikatov in Finmecconice Inflacija v EU decembra 2,2% BRUSELJ - Letna stopnja inflacije v Evropski uniji je konec decembra lani ostala na rekordno nizki ravni 2, 2 odstotka, ki jo je dosegla že novembra lani, je sporočil statistični urad EU Euro-stat. To je znova najnižja stopnja inflacije, odkar je Eutostat leta 1983 zaCel zbirati podatke za sedanjih 15 držav Članic. V Evropski uniji je najnižjo stopnjo inflacije dosegla Švedska z -0, 2 odstotka, naslednja pa je bila Finska z 0,8 odstotka. NajviSjo inflacijo je zabeležila Grčija s 7, 5 odstotka, pred njo pa sta Portugalska s 3,3 odstotka in Španija s 3, 2 odstotka. Vse ostale države EU so zabeležile inflacijo nižjo od 3 odstotkov: Italija 2, 7 odstotka, Nizozemska 2, 5 odstotka, Belgija 2, 5 odstotka, Velika Britanija 2, 5 odstotka, Avstrija 2, 3 odstotka, Danska 2, 3 odstotka, Irska 1, 9 odstotka, Luksemburg 1,8 odstotka, Francija 1,7 odstotka in Nemčija 1,4 odstotka. RIM - Ce ne bo presenečenj, bodo sindikalne organizacije in zveza indu-strijcev kovinarskega sektorja Finmec-cannica najbrž že v prihodnjih dneh podpisale novo delovno pogodbo kovinarske stroke. Pogajanja, ki so bila, kot znano, zelo naporna, je sprostil zadnji predlog Prodijeve vlade, ki v bistvu sprejema nekatere temeljne zahteve sindikatov, a tudi stališča delodajalcev. Minister za delo Tiziane Treu je optimist in je prepričan, da končno obstajajo pogoji za podpis delovne pogodbe. Do razpleta je prišlo ponoči, ko je vlada predložila pogajalcem svoj dokument. V njem priznava poviške delavcem v višini 200 tisoč lir, določa pa tudi dokaj stroge meje pri pogajanjih za notranje, tako imenovane integracijske pogodbe, ki jim Finmeccanica odločno nasprotuje. Nova delovna pogodba naj bi trajala do konca leta 1998, za prehod iz stare v novo pogodbo naj bi delavci dobili bruto znesek 512 tisoč lir. Za vse ostalo se vladni predlog sklicuje na znani sporazum o ceni dela in o zajezitvi inflacije, ki so ga predstavniki vlade, sindikatov in Confin-dustrie podpisali julija leta 1993. Sindikalne organizacije kovinarskih delavcev CGIL, CISL in UIL niso še uradno komentirale zadnjega vladnega predloga, zvedelo pa se je, da se sindikati nagibajo k podpisu pogodbe. Seveda Ce bo vladno platformo istočasno sprejela tudi Finmeccanica, ki je doslej zagovarjala precej toga stališča. Odnosi na pogajanjih pa so se bistveno izboljšali, ko je sindikat na pritisk Treua in kasneje še Prodija pokazal pripravljenost, da sprejme omejitve in vnaprej določena pravila glede notranjih pogodb. Vladni predlog so že kolikor toliko pozitivno ocenili generalni tajniki CGIL, CISL in UIL Sergio Cofferati, Sergio D’Antoni in Pietro Larizza. SLOVENIJA / PO PODATKIH BANKE SLOVENIJE V Sloveniji precejšnje razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestmi V decembru je ta razlika znašala poprečno 7,2 odstotka LJUBLJANA - Razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami so bile v celem lanskem letu še vedno večje kot v zadnjih mesecih leta 1995. Iz ocen Banke Slovenije (BS) o povprečnih obrestnih merah sledi, da je to posledica hitrejšega zniževanja skupnih pasivnih obrestnih mer v lanskem letu glede na zniževanje skupnih obrestnih mer, ugotavljajo v Službi za konjunkturo in ekonomsko politiko GZS. V decembru 1996 je bila razlika med skupno obrestno mero za kratkoročna posojila za tekoCe poslovanje in za vezane depozite od 31 do 90 dni v povprečju 7,2-odstotne točke, razlika med skupno obrestno mero za dolgoročna posojila za osnovna sredstva in za vezane depozite nad eno leto pa v povprečju 5,7-od-stotne točke. Po analizah centralne banke je bila v letu 1995 obrestna marža (razlika med obrestnimi prihodki in obrestnimi odhodki) v slovenskih poslovnih bankah 4,48 odstotka glede na povprečno bilančno vsoto, stroški finančnega posredništva (obrestna marža, povečana za neto neobrestne prihodke) pa so bili 6,14 odstotka. Kljub metodološkim in drugim omejit- vam je smiselna primerjava s podatki za 15 izbranih držav OECD. V letu 1993 je bila povprečna obrestna marža 2,16 odstotka, marža Cnančnega posredništva pa 3,72 odstotka (na primer v poslovnih bankah v Nemčiji 2,18 oz. 3,18 odstotka, v Italiji pa 3,17 oz. 4,65 odstotka). Visoki stroški GnanCnega posredovanja v slovenskih poslovnih bankah so posledica previsokih stroškov poslovanja. Sicer pa gibanje obresti pokaže, da so se konec leta 1996 skupne nominalne obrestne mere komaj opazno zmanjšale. V lanskem novembru so se skupne nominalne obrestne mere za bančne kredite celo povečale, v decembru pa nekoliko zmanjšale, vendar so bile še vedno višje kot v oktobru. Takšna gibanja obresti so rezultat povečanja TOM v novembru (od 0,4 na 0,5 odstotka, kar pomeni letno raven približno šest odstotkov), v decembru pa so se nekoliko znižale realne obrestne mere, TOM pa je ostal nespremenjen. Tako je bila v decembru povprečna skupna obrestna mera za kratkoročna posojila za tekoče poslovanje po podatkih BS 18,3 odstotka, za dolgoročna posojila za osnovna sredstva pa 19, 3 odstotka. To je sicer znižanje za približno osem odstotnih toč glede na sredino leta 1996, vendar je bila takrat TOM en odstotek mesečno oz. 13 odstotkov letno. Povprečna realna obrestna mera za bančna kratkoročna posojila za tekoče poslovanje je bila v decembru 11,5 odstotka, za dolgoročna posojila za osnovna sredstva pa 12,5 odstotka - to pa je le za 0,1 odstotne točke nižje od povprečja v drugem polletju 1996. Za skupne pasivne obrestne mere banke je značilno povečanje v novembru in neznatno zmanjšanje v decembru, ko so bile skupne pasivne obrestne mere za vezane vloge od 31 do 90 dni v povprečju na ravni 11,1 odstotka, za vezane vloge nad eno leto pa 13,6 odstotka, to pa je le za 0,3 odstotne točke nižje kot v septembru. Realne pasivne obrestne mere pa so bile skoraj vse leto nespremenjene - v decembru so bile za vezane vloge od 31 do 90 dni povprečno 4,8 odstotka, za vezane vloge nad eno leto pa v povprečju 7,1 odstotka. Torej je malenkostno znižanje skupnih pasivnih obrestnih mer ob koncu leta le posedica stabilnosti TOM v zadnjih mesecih. ig II ! NOVICE Japonci prilagajajo mobitele evropskim TOKIO - Japonska telekomunikacijska industrija bo svoj sistem mobilne telefonije (PHS) tako prilagoditi, da bo usklajena tudi z evropskimi standardi GMS. Za to so se odločili, ker pričakujejo, da bo evropski sistem, ki ga uporabljajo že v 80 državah Evrope, Azije, Afrike in na Bližnjem vzhodu, postal svetovni standard. Japonski sistem namreč uporabljajo le v desetih azijskih in južnoameriških državah. S to potezo naj bi japonska industrija mobilnih telefonov svoj izvoz s sedanjih 130 milijonov mark povečala na okoli 4 milijarde mark letno. Višje tuje naložbe Južne Koreje SEUL - Tuje naložbe južnokorejskih podjetij so lani znašale veC kot 6 milijard dolarjev, kar je skoraj 24 odstotkov več kot leto poprej. Toda hitrost naraščanja naložb v tujini se je v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala. V letu 1993 so se namreč naložbe v primerjavi z letom poprej povečale kar za 55 odstotkov, leta 1994 za 90,9 odstotka, leta 1995 pa za 37 odstotkov. Lani je Južna Koreja največ, skoraj 3 milijarde dolarjev, vložila v Aziji, 1,3 milijarde v Evropi, 1,1 milijarde v severni Ameriki, 400 milijonov pa v Latinski Ameriki, Schvvaizkopf in Henkel odpira novo tovarno v Rusiji MOSKVA - Nemška družba Schwarzkopf und Henkel namerava v naslednjih treh letih zgraditi tovarno kozmetike v Rusiji, je povedal Dirk Trendi, direktor enega dela tvrdke. Trendi ni natančno povedal, kakšna vsota bo potrebna za izvedbo tega projekta, o katerem se pogajajo z ruskimi partnerji. Znani nemški proizvajalec kozmetike in kemijskih proizvodov za široko potrošnjo ima sedem odstotni delež v dveh ruskih družbah, ki proizvajata kozmetiko. Večji priliv zasebnega kapitala v dežele v razvoju VVASHINGTON - Priliv zasebnega kapitala v perspektivne dežele v razvoju je v prejšnjem letu dosegel rekordnih 231,5 milijard ameriških dolarjev, letošnja vlaganja pa naj bi znašala 231,2 milijarde dolarjev, so ugotovili v vvashington-skem inštitutu za mednarodne Cnance. Od celotnih lanskoletnih vlaganj je bilo v delnice vloženih 103,6 milijarde, letos pa naj bi se ta znesek povečal na 116 milijard. Vse večje zanimanje tujih vlagateljev je posledica ugodnih gospodarskih gibanj, prizadevanj institucionalnih in manjših vlagateljev, da bi globalno spremenili svoje investicijske portfelje ter počasne rasti in nizkih obrestnih mer v deželah Članicah skupine G-7, je povedal direktor inštituta Charles Dallara. Kot vzpodbudno dejstvo je navedel, da lani v dežele v razvoju ni pritekal "vroč" ali kratkoročen kapital, ki je tudi bolj tvegan. 3. FEBRUAR 1997 INDEKS MIB-30: -1,36% delnica cena var, % delnica cena . var. % Alleanza Ass. 11.912 -1,41 Mediolanum 14.795 -1,46 Bca di Roma 1.277 -2,66 Montedison 1.313 +0,92 Boa Fideuram 4.403 -2,09 Olivetti 641 +2,37 Benetton 20.947 -0,02 Parmalat 2.687 -1,03 Comit 3.232 +0,37 Pirelli Spa 3.570 -0,02 Credit 2.257 +2,87 Ras 15.440 -0,36 Edison 9.998 -0,85 Rolo 17.594 -1,44 Fiat 5.247 +3,75 Saipem 7.893 +0,26 Gemina 967 +0,26 San Paolo To 10.977 +0,11 Generali 32.806 -0,10 Sirti 11.295 -0,14 Imi 15.503 -0,96 Štet 7.850 +0,20 Ina 2.187 -0,40 TIM 4.697 +0,14 Italgas 6.685 -0,62 Telecom Ita 4.53/ -0,41 La Fondiaria 6.821 -0,97 Mediaset 7.280 +0,48 Mediobanca 10.746 +0,92 3. FEBRUAR 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1624,460 EKU 1907,860 nemška marka 986,460 francoski frank 292,100 funt Sterling 2619,350 nizozemski gulden 878,150 belgijski frank 47,815 Španska pezeta 11,622 danska krona 258,600 irski funt 2591,240 grška drahma 6,262 portugalski eskudo 9,833 kanadski dolar 1208,360 japonski jen 13,298 švicarski frank 1137,140 avstrijski šiling 140,170 norveška krona 250,270 švedska krona 222,320 finska marka 330,800