a i ^•>!>••••••• ••»»••^•>•^••>•••^>•••>••^^ Damir Globočnik RICET IZ ŽAB JEKA Satirični listi predstavljajo časnikarsko pod- zvrst, zato se v njih objavljeni prispevki pravilo- ma uvrščajo med trivialno literaturo. Vloga sati- rične periodike v javnem in političnem življenju pa vseeno ni bila nepomembna. S pomočjo satiričnih besedil in karikatur so namreč lahko komentirali in opozarjali na politične in druge dogodke, predstavljali vidne osebnosti ipd. Po- gosto so izhajali celo v večjih nakladah kot čas- niki. Omenjenih dejstev se je zavedala učinkovi- to organizirana avstrijska cenzura, ki je v drugi polovici 19- stoletja v enaki meri kot slovenske Časnike spremljala tudi satirične liste. V prvem letu izhajanja sta bila zaplenjena prva slovenska satirična lista, ljubljanski Brencelj (1869-1875, 1877-1886) in tržaški Juri s pušo (1869/1870), njuna urednika pa sta se morala zagovarjati pred porotnim sodiščem.1 V 10. št. Brenclja z dne 19- junija 1869 sta bili pod naslovom »Mameluška deca pod vodstvom svojega stotnika gre nekam krompir pobirat - in ga nese na hrbtu domu« objavljeni karikaturi, ki sta namigovali na pretep slovenskih kmetov s turnarji na Jančah maja 1868.2 Na prvi karikatu- ri so se »mameluški« otroci (op. mameluk: kdor slepo, suženjsko uboga, zaslepljenec, nekritičen privrženec, podrepnik) veselo podali na izlet pod vodstvom renegata Karla Dežmana, ki si je na znamenite »proklete grablje« (Dežmanov sim- bol, po njegovi pesmi »Proklete grablje«, objav- ljeni v Bleiweisovem Koledarčku slovenskem za leto 1855) obesil izvod Laibacher Tagblatta (Dež- man se je tudi v resnici udeležil izleta Ljubljan- skega turnarskega društva na Janče). Na drugi karikaturi pa je Dežmanova druščina pokazala podplate nasmejanim slovenskim kmetom, ki so zasegli nenavadno nemškutarsko zastavo. Zaradi karikatur in dveh prispevkov »Zopet dolg nos!« in »Turniček II. in III«, ki naj bi jih na- pisal Fran Levstik (1831-1887), je državni pravd- nik 21. junija 1869 odredil zaplembo celotne ' V prispevku je nanizanega nekaj gradiva o zaplembah Brenclja in porotnih obravnavah njegovega urednika. O porotni obravnavi urednika Jurija s pušo Gašparja H. Martelanca (1829-1884) delno govori prispevek: D. Globočnik, »Juris pušo bo imel prav železno dušo«, Pri- morska srečanja, 1998/208-209, str. 604-608. 2 Izlet turnarjev (članov nemškega telovadnega društva TUrnvereina) na Janče 23- maja 1869 seje spremenil v enega najhujših izgredov med Slovenci in Nemci. Kmečki fantje zjanč so prepodili turnar je in jim zasegli zasta- vo. Nemci so se za ponižanje maščevali. Iz Ljubljane so na pomoč priklicali oddelek orožnikov in četo vojakov, ki so se spravili na slovensko prebivalstvo v Vevčah. Nek vojak in orožnik sta zverinsko ubila slovenskega vojaka, kije bil takrat v Vevčah na dopustu. Leta 1870 je bilo 30 Slovencev izjanč obsojeno zaradi hudodelstva in javne- ga nasilja na visoke zaporne kazni, morilci slovenskega vojaka niso bili kaznovani. ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 1 Mameluška deca, geá vođstroB STOjíga stotnike %tè •••• krompir pobirat in ga nese na hrbtu domu. naklade Brenclja (1000 izvodov). »To številko je državno pravdništvo djalo pod pečat, še preden je izšla in deželna sodnijaje z odlokom 22. juni- ja potrdila konfiskacijo ter začela se je preiskava zoper vrednika g. Alešovca,« je zapisal Slovenski narod.3 Urednik Brenclja Jakob Alešovec (1842- 1901) je dal natisniti novo 10. št. satiričnega lista. »Ker je bila omenjena številka 'Brenceljna'poli- ciji tako všeč, dajo menda še vedno prebira, po- šlje se častitim naročnikom nov iztis, se vé da, brez tistih sestavkov in podob, kterih so se vstra- šili ljubljanski liberaluhi.« V njej je objavil dopis deželnega sodišča o zaplembi Brenclja z dne 22. junija 1869." Levstik in Alešovec sta si prišla večkrat krepko navzkriž. Anton Slodnjak meni, da je edina ver- jetna razlaga Levstikovega sodelovanja z Alešov- cem, »da je pač hotel izkoristiti v tem času vsa- ko priložnost, da pove katero gorko kranjskim Nemcem in nemškutarjem«? Levstik je nato oba prispevka (morda sta bila mišljena za tržaški sati- rični list Juri s pušo)6 nekoliko predelal in ju pod naslovom »Jurijčkova pridiga« in »Dunajska ro- marja« objavil v Slovenskem narodu, v prvotni obliki sta bila objavljena tudi v 16. št. Brenclja (1869/77). »Včerajšnji 'Brencelf je pograbljen. Bilo je že natisnega 600-700 listov ter nekoliko razne- senega po mestu, in tudi dolžni odtiski so bili položeni pod uradove, ko pride s pomočjo v Blaznikovo tiskarnico [op. ljubljanski tiskar Jo- žef Blaznik (1800-1872)] komisar g. Haring ter delo prepove ter stavek zapečati. Lovili so ga po ulicah, iskali in prepovedovali tudi pri g. Hoh- nu [op. ljubljanski knjigarnar Edvard Hohn] in Kleru [op. ljubljanski knjigarnar Klerr], kjer se navadno razprodaja. Sledili so za njim celó po kavarnah. Da je g. Alešovcu to pridobilo kacih 200 naročnikov več na 'Brencelf, o tem ni dvo- jiti, kajti že včeraj so si ljudje otéte liste skrivaj po 30 kr. prodajali. In zakaj je pograbljen? Prinesel je na zadnji strani podobo, kako mameluški otroci gredo ko- run (krompir) pobirat. Njihov vodja je genral Dežman v turnarski obleki, na traku nese botan- sko pušico [op. botanična pušica oziroma puš- čica: škatlica za hranjenje manjših predmetov, namig na Dežmanovo delo na botaničnem po- dročju] z napisom: Dežmanovo maslo [op. miš- ljeno je najbrž »maslo nemške kulture«, Alešovec ga večkrat omenja v povezavi z Dežmanom], ter na prokletih grabljah na mesti zastave drži svoj mogočni Tagblatt'. Za njim ponosno korakajo Po: Iz Ljubljane, 25. sept. (Izv. dop.), Slovenski narod, 18- 69/115. Jakob Alešovec, Bralcem, Brencelj, 1869/10. Po: Anton Slodnjak, Opombe k: Fran Levstik, Zbranodelo, Deveta knjiga, Politični spisi II, Ljubljana 1962, str. 521. Po: Mistifikacija, Slovenski narod, 1869/83- 20 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik, RIČET IZ ŽABJEKA ZGODOVINA ZA VSE otroci v razklanih hlačicah, oblastno bobnajo in v rokah resno sučejo lesene sabljice. A tik te podobe je druga, kako korun na hrbtu domú nesó. Mameluki so jim vzeli proklete grablje s Tagblattom', otroci v begu padajo, Dežman teče, da ima stegno od stegna pol ure daleč, botanska pušica nima več napisa, zgubljen je okrogli klo- buček, kterega je pobral in ga poleg Dežmana v hitrem teku nese znani dr. Keesbacherjev koder [op. ljubljanski zdravnik Fritz Keesbacher ozi- roma Käsmacher (1831-1901), na karikaturah in naslovni vinjeti Brenclja upodobljen s psič- kom]. - Zdaj vidiš, dragi 'Slovenski Narod!' kaj o viharnih dobah tebe čaka v policijski Ljublja- ni, kamor bi se tako rad preselil! O tem hočemo še več govoriti, kader bode prilika. - Šaljivi listi vsega sveta nosijo v smešnih podobah papeža, kardinale in škofe, kralje in cesarje, Beusta, dr. Jiskro [op. notranji minister dr. Karl Giskra] in vse ministre, celó bogoslužna opravila, kakor ob- našanje (procesijo) sv. rešnjega telesa itd., pa jih nikdo ne ustavlja, a ubogi 'Brencelj'je ustavljen zaradi prvega policijsta ljubljanskega mesta, g. Dežmana! Slava nemškutarski liberalnosti, iz ktere, kakor igle iz ježa, mole bajoneti, vojaške, žandarske in policijske sablje!«7 Državni osnovni zakon iz decembra 1867 je določal, da vsi tiskovni prestopki in pregreški sodijo pred poroto.8 Porotna obravnava proti Jakobu Alešovcu naj bi bila celo prva porotna obravnava v Ljubljani.9 Ljubljansko sodišče jo je zato imelo za vzorčni primer tovrstnih obravnav. V pričakovanju, da jo bo javnost spremljala z ve- likim zanimanjem, se je nanjo skrbno pripravilo. Poročevalec Slovenskega naroda z obravnave je bil Fran Levstik. Porotna obravnava se je začela 25. septembra 1869 ob 11. uri in nadaljevala med 17. in 19. uro. Vodil jo je »deželne sodnijeprvosednik« g. Lušin (Luschin), ki je bil podpisan tudi pod obvestilo Alešovcu o zasegi Brenclja, »prisednika« sta bila svetovalca gg. Grčar in Perko. Porotniki so bili gg. Tambornino, Maurer, Pakič, Auer, Perdan, Lukman, Gregorič, Winkler, Ničman, Sober, dr. Kovač in Hartman.10 Obtoženca je zagovarjal dr. Radoslav Razlag (1826-1880). Obravnava je po- tekala v slovenskem jeziku, le obtožnica je bila v nemščini, »in sicer, kakor se je reklo, ker vrednik zna tudi nemški«. »Tudi prvosednik g. Lušin seje časi rad v nemški govor zapustil, akoravno mu slovenščina teče prav gladko,« je v Slovenskem narodu poudaril Levstik. 'Prvosednik' sodišča je najprej pozdravil porot- nike in jim razložil velik pomen njihovega dela. »Podoben je bil njegov govor prav lepi pridigi' in slišali smo enekrati, da 'hudobija' mora se kaz- novati, ker to je Bogu ljubo i. t. d.« Porotniki so prisegli v slovenskem jeziku, da bodo sodili po najboljši vesti: »Prisežem, kakor gotovo naj mi Bog pomaga.«Sledilo je branje obtožnice. V član- ku Zopet dolg nos je ljubljanski državni pravdnik g. Ernest dr. vitez von Lehmann našel zasme- hovanje in zasramovanje članov ljubljanskega občinskega odbora in župana, zlasti ker se jim očita, da so na Dunaj poslali lažnjivo spomeni- co, označeno v Brenclju za »prismojene čenče in blebetanje«. - »To ni več kritika, timveč hudobno v nič devanje občinskega zbora in njegovega sklepa in se ima kaznovati kot pregrešek po Jf. 300. [op. § 300 kazenskega zakona iz decembra 1862]«-. Tlidi članek Turniček II. in III. zasramuje ljubljanskega župana dr. Josefa Suppana, 'srdit'ga lib'raluha', in njegovega tovariša, 'nemškutarske- ga duha'Poproviča (ljubljanskega mestnega od- bornika in advokata dr. Pfeffererja, udeleženca izleta turnarjev na Janče), katerima se podtika, da sta šla na Dunaj prosit, »naj hitro priklene slo- 7 Iz policijske Ljubljane, 20. julija. (Izv. dop.), Slovenski na- rod, 1869/72. * Poroto je predvidevala ustava iz leta 1848. Samo za ti- skovne delikte jo je vpeljal cesarski patent 14. marca 1849 in urejal kazenski procesni red z dne 17- januarja 1850. Cesarski ukaz z dne 11. januarja 1852 je poroto odpra- vil. Poroto je ponovno predvidel državni osnovni zakon o sodniški oblasti z dne 21. decembra 1867pri hudodel- stvih, za katere so predvidene težke kazni in jih bo ime- noval zakon, ter pri političnih in tiskovnih hudodelstvih. Poroto za tiskoime delikte je vpeljal zakon z dne 9- marca 1869, uredili pa Kazenskopravni red z uvodnim zako- nom, zakon o začasni ustavitvi porot ter zakon o sestav- ljanju imenikov porotnikov, ki so bili sprejeti 23. maja 1873 (Po: Jelka Melik, »Subjekti kazenskega postopkat, Kazensko sodstvo na Slovenskem 1919-1929, Ljubljana 1994, str. 27). 9 Leta 1850 je bila v Celju prva porotna obravnava v Av- striji (Po: Andrej Studen, Prva porotna obravnava v Avstrijskem cesarstvu, Slovenska kronika XIX. stoletja 1800-1860, Ljubljana 2001, str. 392). '" Porotno sodišče sta sestavljala sodni zbor oziroma sod- ni dvor (trije sodniki) in porotni zbor oziroma porotna klop (12porotnikov). Porotniki so bili lahko moški starej- ši od 30 let, med pogoje sta sodila tudi premoženjski in izobrazbeni cenzus. Na podlagi teh pogojev so sestavili občinske sezname porotnikov (prvotni imenik, Urliste), ki so jih predložili okrajnim glavarjem. Ti so jih pregle- dali in označili osebe, ki naj bi bile za porotnike posebej primerne. Imenike so nato predložili predsednikom zbor- nih sodišč prve stopnje. TU Je posebna komisija na osnovi prvotnih seznamov sestavila letni imenik porotnikov za območje določenega okrožnega ali deželnega sodišča. Imenik je bil sestavljen iz dveh delov: iz glavnega in do- polnilnega imenika. Na javni seji, ob navzočnosti dveh VSE ZA ZGODOVINO 21 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 1 venski sepes«.11 Članek »tedaj ni samo zasramo- vanje župana in zbora, timveč tudi sovražljivost zoper narodnosti, kise ima kaznovati po §. 302.« Karikatura Mameluška deca gre nekam krompir pobirat in ga nese na hrbtu domu v zasmehlji- vi obliki prikazuje žalosten dogodek na Jančah in skuša opravičevati to 'nepostavno' dejanje. »Te besede pomenijo blizu toliko: kar so iskali, so dobili, in kar so dobili, so zaslužili. (Tako si je namreč g. državni pravdnik zgoraj navedeni stavek prestavil v nemščino. Ali ni to na tanko prestavljeno? - Pis.) To opravičevanje pa je pre- grešek in se kaznuje po §. 305. Zatorej toži dr- žavno pravdništvo g. Alešovca kot odgovornega vrednika zarad imenovanih treh člankov.« Predsednik je prebral prvi članek, ki ga je raz- delil tudi porotnikom. Začelo se je zaslišanje ob- toženca. Alešovec je med drugim povedal, da list izhaja dvakrat mesečno brez kavcije. Omenjene članke je pisal sam in jih sam izročil v tiskarno, podobe je naročil na Dunaju. List ima naklado 1000 do 1200 izvodov, njegova naloga je zaba- vati predvsem preprosto ljudstvo. »Odgovornost vrednika gre le za to, kar piše in si sam misli, ne na to, kar si kdo drug pri tem misliti more. Ime- na prestavljati in ves smisel predrugačevati ne gre, vzeti se mora kakor je pisano. Poprovič n. pr. se ne more prestavljati g. dr. Pfefferer itd. Za- toženecpove smešnico od krojaškega učenca, ki je nesel suknjo namesto Frôlichu na dunajski ce- sti Veselu v Trnovo, misleč da Fròlich ali Veselje vse eno. (Smeh med poslušalci. Prvosednik hudo zavrne občinstvo, da tu ni prostor smijati se.) Po- provič se ni oglasil, kar pa spomenico zadeva, je zaslužila ostro grajo, ker je bila res lažnjiva, kar se bo dokazalo. Kar se tiče besede 'slovenski pes', vendar ne bo nihče mislil, da bi bil 'Brencelf tako imenoval Slovence!Ravno tako ne bo nihče besed 'gre krompir pobirat itd. ' tako prestavljal, kakor jih je državni pravdnik. Kdoje pač držav- nega pravdnika učil prestavljati?« Priči tiskar Blaznik in stavec Meier nista po- vedali nič bistvenega. Na zahtevo dr. Razlaga so prebrali spomenico občinskega zbora, ki je spodbudila Brencljeva članka. Državni pravdnik dr. Ernest Lehmann je pozdravil porotnike in razvijal svojo 'ustno zatožbo', ki se je popolno- ma ujemala s pismeno. Tudi dr. Razlag je nagovoril porotnike, ki so se po 18 letih znova zbrali na porotni obravnavi. »Vezani ste le na svoje prepričanje, in obžalujem le, da morate za podlago svojega prepričanja je- mati postavo iz časov največjega absolutizma. Potem navaja izglede druzih enacih humoristič- nih listov, ki tudi kritikujejo občinske in drugih zborov sklepe. Spomenica je bila res prenaglena stvar inje imela mnogo, kar se pozneje ni opra- vičilo. Govornik ugovarja bistroumno državne- ga pravdnika razlogom in omenja, da se žalibog res sliši celo od olikanih ljudi psovka 'slovenski pes.'« Državni pravdnik je ugovarjal, zato je za- govornik še enkrat poskušal zavreči njegove raz- loge. Naslednjega dne se je obravnava nadaljevala ob pol 10. uri zjutraj. Za uvod je predsednik Lušin napravil »kajginljivo, včasih malo dolgočasno in nepotrebno natančnopedantično 'pridigo', da bi razsvetlil srca porotnikov in jim pokazal pravo pot. Vprašanja sodnije glase se tako-le (se ve da v okrajšani obliki, ker so bila veliko bolj obširno zastavljena): 1. Alije zatoženec kriv, da je v članku 'zopet dolg nos' občinski zbor in župana zasmehoval, zasramoval in s tem v nič devati skušal? 2. Alije zatoženec kriv, daje skušal druge k za- ničevanju zoper občinski zbor in zoper župana glede na njih uradovanje nadražiti? 3- Alije zatoženec kriv, da je s pesmijo Tur- niček II. in III. ' druge k sovražnostim zoper ob- činski odbor nagovarjal, spodbadal ali zapeljati skušal? sodnikov in državnega pravdnika, so Štirinajst dni pred vsakim zasedanjem z žrebom sestavili uradni (službeni) imenik štiridesetih porotnikov iz glavnega imenika in de- vetih nadomestnih porotnikov iz dopolnilnega imenika. Izmed njih so neposredno pred začetkom glavne obra- vnave ob navzočnosti sodnega zbora, tožilca, zasebnega udeleženca, obtoženca in njegovega zagovornika na ne- javni seji sestavili porotni zbor. Za sestavo porotnega zbo- ra je bilo potrebno vsaj trideset porotnikov, manjkajoče so nadomestili nadomestni porotniki. Najprej so opravili postopek izločitve tistih porotnikov, pri katerih je obstajal izključitveni aH odklonitveni razlog nato je predsednik vlekel iz posebne posode lističe, na katerih so bila napisa- na imena porotnikov in Jih bral. Obtoženec in tožilec sta za vsakega porotnika posebej izjavila, aliga sprejmeta ali zavrneta. Imela sta pravico zavrniti polovico tistega števi- la porotnikov, kije preseglo število dvanajst. Če je bilo pri- čakovati dolgo obravnavo, je predsednik lahko določil, da se porotnemu zboru dodata še dva porotnika (Po: Jelka Melik, »Subjekti kazenskega postopka; str. 28-29). " Dr. Pfefferer in ljubljanski župan dr. Josef Suppan (ne- kdanji narodnjak Jožef Zupan) sta junija 1869 odnesla notranjemu ministru Giskri promemorijo ljubljanskega občinskega sveta o vzrokih in krivcih dogodkov na Jan- čah in v Vevčah. Spomenica, kije dolžila slovenske vo- ditelje, agitatorje, duhovščino, profesorje in dijake na- rodnostnega ščuvanja, ni imela posebnega uspeha, ker Je na Dunaju maloprej o dogodkih objektivnejeporočal deželni predsednik Conrad (Po: Anton Slodnjak, Opombe k: Fran Levstik, Zbrano delo, str. 484). 22 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik. RIČET IZ ŽABJEKA ZGODO VEVA ZA VSE 4. Alije zatoženec kriv, da je s podobo pod na- pisom 'Mameluška deca itd. 'silovitosti od kmetov nad ljubljanskimi turnarji dne 23- vel. travna 1869 storjene, tedaj po postavah prepovedana dejanja, opravičiti skušal?« Po petčetert ure trpečem'posvetovanju je višji porotnik g. Jožef Gregorio razglasil razsodbo (za obsodbo bi bilo potrebno dve tretjine vseh gla- sov). Na prvo vprašanje so porotniki s 5 proti 7 glasovi odgovorili: 'nekriv', na drugo vprašanje 'nekriv' z 10 proti 2 glasovoma in na tretje vpra- šanje 'nekriv'z 11 proti 1 glasu. »Občinstvo zakli- calo je glasno 'Slava'in 'Živio', kar je mirnega g. prvosednika v tako grozovito jezo vgnalo, da se je bilo bati, da mu sape ne zmanjka. Grozil se je, da prihodnjič brez ustopnice ne bo smel nihče k obravnavi. In vendar bo očitna ino javna! Misli- mo pa, da se g. prvosednikova jeza potolaži.« Na koncu je sodišče izreklo svojo razsodbo, Alešo- vec je bil spoznan za nedolžnega. »Tako se je končala prva porotna sodnija v Ljubljani v našo občno zadovoljnost in pokaza- la se je tudi pri nas dobra stran te naprave,« je sklenil Fran Levstik svoje poročilo o porotni ob- ravnavi proti Alešovcu.12 Samo nekaj dni zatem, 29. septembra 1869, je potekala proti Alešovcu druga obravnava pred porotnim sodiščem, ki jo je za Slovenski narod znova spremljal Levstik. Tokrat se je Alešovec na sodišču znašel kot odgovorni urednik nem- ško pisanega političnega časnika za slovenske zadeve Triglav (1865-1870). Alešovec, ki je po- stal urednik Triglava, ko je bil dotedanji urednik Peter Grasselli obsojen na prestajanje zaporne kazni, naj bi bil kriv pregreška žalitve časti •. kr. vojske po § 491 in 493 kazenskega zakona. Pred- sednik sodišča je bil zopet g. Lušin, 'prisednika' svetovalca gg. Kozjek in Perko. Državni pravdnik in tožitelj je bil g. Ernest Lehmann, Alešovčev bra- nilec dr. Razlag, porotniki pa: gg. Jožef Gregorič, Trdina, Gašpar Ahčin, Kastner, Streker, Franc Perles, Perdan, Remšak, 'marki' Gozani, Holcer, Tambornino in Koren. Obravnava se je začela ob 9. uri, nadaljevala ob 16. uri in zaključila ob pol sedmih zvečer. Po nagovoru predsednika sodišča so porotniki prisegli. Predsednik sodišča je opominjal občin- stvo, naj bo mirno in naj ne izraža zadovoljstva ali nezadovoljstva. Ker je bil Triglav pisan v nem- ščini, je obravnava potekala v nemškem jeziku. Pismena obtožnica zoper odgovornega uredni- ka Triglava Alešovca je sporočala, da je s člankom Wieder eine Turnfahrt, objavljenim v 42. št. Tri- glava iz 1869, ki govori o izletu turnarjev na Jan- če, žalil • kr. armado, kateri naj bi pri Kraljevem Gradcu primanjkovalo hrabrosti. »Pred kazino so namreč dne 23. maja zvečer, - kakor bo čita- teljem še v spominu - nekteri oficirji napadli z golimi sabljami dva vinjena kmečka fanta, kista s zastavo slovenski pevajoči mimo prišla. Enega od teh, Hrastarpo imenu, so hudo razsekali, da seje moral odpeljati v bolnišnico. Triglav', govo- reč o tej stvari, pisal je v omenjeni številki: 'Ue- berhaupt entwickelten die officiere der hiesigen garnision bei der ganzen affaire eine bravour, die man bei dem andenken an Königgrätz nicht erwarten sollte'(to se pravi: sploh so pokazali ofi- cirji tukajšnje posadke pri celej tej homatiji tako bravuro (predrznost), kakor bije ne bilo priča- kovati pri spominu na kraljevi Gradec.) Posebno v teh besedah vidi državno pravdništvo žaljenje časti • kr. vojske, po §. 491 in 493, kajti pripisuje se vzasramovalnih izrazih • kr. vojskizaničljiva lastnost, da jej je manjkalo poguma. Akoravnoje Triglav'te besede preklical po nagibu g. majorja Maierja, glede na oficirje tukajšnje posadke, vidi vendar državno pravdništvo v prej omenjenih besedah žaljenje vse • kr. vojske, inje tedaj po dovoljenji vojnega ministerstva tožilo službeno samo od sebe, brez privatnega nagiba.« Predsednik je prebral celoten inkriminirani članek, sledilo je izpraševanje obtoženca, »fakob Alešovec, 27 let star, neoženjen, pisatelj, je izvršil na ljubljanski gimnaziji 6. razred in potem pri- vatno študiral naprej, ter učil kot odgojitelj. Zdaj je pisatelj.« Na vprašanje predsednika sodišča, kako je prišel članek v pisarno in kdo ga je pisal, je Alešovec odgovoril: »Članka nisem pisal sam. Dobil sem ga doma na svoji mizi. Pogledal sem samo napis, in ker mije bil rokopis znan kot za- nesljiv, in se mije mudilo spisati še prvi članek lista, oddal sem ta rokopis tiskarskemu fantu, ko je prišel, kakor po navadi, po rokopise. Imena ne vem zdaj več, pa biga tako tudi ne povedal, ker je to navada pri vredništvih, da se ne izdaja- jo imena sodelavcev. Odgovornost prevzamem ••-se. Rokopis sem sežgal, kakor po navadi.« Predsednik sodišča je menil, da bi bilo roko- pise bolj varno hraniti, Alešovca pa je vprašal, kdaj je bral članek in kaj je bilo s korekturo lista. Alešovec je odgovoril, da mu je šele naslednji " Po: Fran Levstik, Iz Ljubljane, 25- sept. (Izv. dop.), Sloven- ski narod, 1869/115. VSE ZA ZGODOVINO 23 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 1 dan prijatelj pismeno sporočil, da ga išče ma- jor Maier, ki je na cesti ustavil že dva gospoda, misleč, da sta pri uredništvu Triglava. Tudi drugi prijatelji so Alešovca svarili pred oficirji, ki naj bi nekaj pripravljali. Alešovec je zato poslal po list v administracijo in prebral članek. Korekture sicer bere sam, vendar zadnjo stran, zlasti če je postavljena pozno, pusti stavcu. List ima okrog 450 naročnikov. Predsednik je Alešovca opomnil, da je njegova postavna dolžnost' paziti na to, kaj pride v list. Alešovec je omenil, da je popravek, ki ga je želel major Maier, objavil v naslednji številki. Mislil je, da je zadeva končana, ker je major dejal, da bo odstopil od tožbe, če bo popravek natisnjen. Priča tiskar Jožef Blaznik ni vedela povedati ničesar, saj se nima časa pečati z rokopisi ali jih celo prebirati. Pri njem se tiskajo trije časopisi, torej ima ne glede na druge svoje posle že s tem dovolj opravka. Nato so prebrali več uradnih spisov, med kate- rimi je bilo tudi dovoljenje •. kr. vojnega minis- trstva za tožbo. Državni pravdnik dr. Ernest Leh- mann je 'ustmenozatožbo'predstavil z veliko go- rečnostjo, včasih s skorajda strastnim glasom, vsaj tako je pisal Slovenski narod: »Zoper ta članek tožiti je moralo državno pravdništvo iz lastnega nagiba, da brani čast in poštenje • kr. vojske, kte- ri se očitajo tukaj neopravičene reči. Kmalu se bodo pred sodnijo razjasnile žalostne dogodbe 23- maja in pokazalo se bo, kako je bila ta stvar prav za prav. Objektivno bodo g. porotniki goto- vo našli v tem članku žaljenje časti • kr. vojske po §. 491 in 493- Nesreča, ki je zadela avstrijsko vojsko, pripisuje se, tako rekoč, oficirjem. Tukaj so bili hrabri proti neoboroženim, - hoče reči pi- satelj članka - tam pa niso pokazali posebnega poguma. To je vendar zasramovanje vse vojske? V bombastičnih besedah potem povdarja g. dr- žavni pravdnik, kako mora razsrditi vsacega do- moljuba tako obrekovanje vojske, ki ima v sebi vse narode, ki žrtvuje kri in življenje za dom in za cesarja! Tem bolj je tedaj kazni vredno tako žaljenje, ker ne meri samo na eno osebo, timveč na celoto. In kaj je bil vzrok? Kukav, nesramen pretep! (Eine erbärmliche, niedertächtige Prüge- lei!) Ali bi se ne dale te besede deloma obračati tudi na znane dogodke pred kazino? - Pis.) Po- glejmo nazaj v zgodovino, vedno neoskrunjena je čast in hrabrost naše vojske, in pripoznana celo od zmagovalnega sovražnika. Preverjen xsem tedaj, da so g. porotniki popolnoma prepri- čani, daje v tem članku kazni vredno žaljenje •. kr. vojske.« Državni pravdnik je poudaril, da ne more verjeti Alešovcu, da članka pred natisom ni pregledal, kar naj bi pogojevalo urednikovo subjektivno krivdo. Njegov list ni velik in z njim nima toliko dela, poleg tega pa je bilo tedaj vse razdraženo zaradi omenjenih dogodkov, zato ni mogoče verjeti, da članka ne bi prebral. Držav- ni pravdnik je vztrajal pri obtožbi glede osebne krivde obtoženca. Alešovec je ponovno povedal, da članka ni pre- bral. Zagovor dr. Razlaga je bil naslednji: »Treba je to stvar pregledati iz psihologičnega (dušnos- lovnega) stališča. Žalostne dogodbe so bile po tem, da so vznemirjale, in posebno zarad tega, ker so si stranke nasprotne. Beseda, v takej raz- burjenosti izrečena ali pisana, ne sme se soditi tako, kakor bi bila izrečena s hladno krvjo. Ofi- cirji pred kasino, ne umeči našega jezika, bili so po druzih nahujskani na vinjena kmečka fanta, kar se ve da mora grajati. Razdraženost je bila velika, tedaj se ni čuditi, če je rabil Triglav'bolj ostre besede. S tem pa, da je govori o 'bravuri' ni očital vojski pomanjkanja hrabrosti. 'Bravu- ra'je že posebna stopnja predrzne hrabrosti, h kteri pa ni zavezan tudi najpogumnejši vojak, ne sme se torej zamenjevati s hrabrostjo. V tem tedaj, dase vojaku očita pomanjkanje 'bravure', ni nič žaljivega. V subjektivnem oziru ni držav- ni pravdnik čisto nič dokazal in izrekel le svoje mnenje. Če seje on oziral na to, daje list majhen in kazal na dunajske liste, je treba le omeniti, da je pri velicih dunajskih listih po večin dobro pla- čanih vrednikov, ki se pečajo edino le z listom, kar pri Triglavu' ni. Tudi zanemarjenja potreb- ne pozornosti ne najdem, ker članek, kakor sem rekel, ni razžaljiv. Pričakujem tedaj za trdno, da porotniki spoznajo zatoženca nekrivega.« Državni pravdnik je ugovarjal, znova poudaril nizkotnost zasmehovanja (niederträchtigkeit des hohnes) in vztrajal pri osebni urednikovi krivdi, čeprav je ni mogel dokazati. Temu je ugovarjal zagovornik, nakar so razpravo preložili na po- poldan. Tudi v tej pravdi je g. Lušin »govoril na srce porotnikom in jim razkladal na široko porotno postavo«. Po predsednikovem govoru, ki je zo- pet trajal skoraj poldrugo uro, je sodišče porot- nikom postavilo vprašanja: »1. Alije zatoženec kriv, da je v članku Wieder die Turnerfahrt' z besedami 'überhaupt entwickelten die offizire' itd. (glej spredaj v zatožbi) • kr. vojski, posebno 24 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik, RIČET IZ ŽABJEKA ZGODOVINA ZA VSE pa • kr. severni vojski, kije bila v bitvipri kralje- vem Gradcu očital pomanjkanje hrabrosti, tedaj dolžil to vojsko zaničljive lastnosti? 2. Alije obtoženec kriv, daje na gori omenjeni način razpostavil •. kr. vojsko javnemu zasme- hovanju? Za primerljaj, da se ne potrdita ta-dva vpra- šanja: 3. Ali je člatiek, gori v 1. vprašanji naveden, sposoben, da bi dolžil • kr. vojske, posebno pa • kr. severno vojsko, kije bila v bitvipri kraljevem Gradcu, zaničljivih lastnosti, alijo razpostavljal javnemu zasramovanju? 4. Ali je zatoženec kriv, da je prezrl postavno pozornost pri natisu tega članka?« Po enournem posvetovanju je višji porotnik Kastner predstavil odločitev porotnikov. Na prvo in drugo vprašanje so porotniki z 10 proti 2 glasovoma odgovorili, da Alešovec ni kriv. Od- govor na tretje vprašanje se je glasil, da Alešovec ni kriv, čeprav je tako menilo samo 5 porotnikov, 7 porotnikov pa je bilo prepričanih, da je Alešo- vec kriv. »Opomnimo še enkrat, daje za sodbo treba najmanj dve tretjini glasov« je poudaril Fran Levstik. »Občinstvo je pozdravilo to razsodbo z dobro in živio-klici, in sodnija je spoznala zatožen- ca nedolžnega, ter ga odvezala od vseh sodnih stroškov. Upati hočemo, da ne bomo tako kma- lu zopet imeli priložnost takoj obravnavi, ter da bode tudi slavnim državnim pravdništvompra- va resnična svoboda tiska po storjenih skušnjah se malo bolj priljubila! Zastareli absolutistični kazenski paragrafi se nič kaj ne vjamejo več s svobodnim duhom našega časa, očiten dokaz temu so porotne obravnave v Gradcu, v Pragi, v Celji in zdaj tudi pri nas v Ljubljani.«^ Mreže avstrijske politične cenzure, v katere se je ujel Alešovec, so bile na posreden način upo- dobljene na karikaturah v Brenclju. Karikatura v 10. št. iz leta 1869 prikazuje Brenclja-Alešovca v Pajkovi mreži. Brencelj: »Šentaj! Vsepajkove mre- že sem že predrl, a ta se mi ne zdi pajčevina, ker je spletena iz 300 niti. Vidi se jih celo 305, pripet- ih s čudno vstvarjeno klučavnico. Ta drži!«14 »Paša ljubljanske okolice gospod« Johann 0o- žef) Pajk (Pajek, Pajik), »po rodu sicer, kakor vsi pajki, najbolj srdit sovražnik 'Brenceljnovega' roja«,15 je bil takratni policijski pravdnik v Ljub- ljani. Leta 1863 je tožil Levstika in Vilharja zara- di žaljenja časti. Tožba, povezana z Levstikovim člankom Kaj se nekaterim zdi ravnopravnost?, je ustavila njun časnik Naprej. Levstik je bil ob- sojen na tri mesece zapora in kasneje oproščen, Vilhar na šest tednov, ki jih je moral presedeti. 14. št. Brenclja iz leta 1871 je zaplemba dolete- la zaradi prispevka Pes in sodnik ali kako seje u Po: Fran Levstik, Iz Ljubljane, 29. septembra. (Izv. dopis), Slovenski narod, 1869/116. 14 Namig na § 300 in 305 kazenskega zakona iz decembra 1862. " Jakob Alešovec, (brez naslova), Brencelj v lažnjivi obleki, 1869. Johann Pajk Brencelj 1869/10 Jakob Alešovec VSE ZA ZGODOVINO 25 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 1 gospod Čuček spekel. V njem je Alešovec komen- tiral ovadbo nemškega krojača Risterja zoper Slovenca Križaja. Križaj je bil zaradi napada na Risterjev 'alter ego', 'jako majhno, pa sitno kroto' - njegovega psička (morda gre za 'ponočni hrup' na Velikem trgu v Ljubljani poleti 1869, o kate- rem je pisal Fran Levstik v Slovenskem narodu)16 obsojen na 6 dni zapora ali 30 goldinarjev denar- ne kazni, vendar se je pritožil na višje sodišče v Gradec, kjer so ovrgli obsodbo. V prispevku si je Alešovec privoščil tudi adjunkta (pomožnega uradnika na sodišču) Frana Čučka, ki naj bi se nalezel 'nemškutarskega duha'in postal »iskren častilec Dežmanovih 'prokletih grabelj' in prin- cipov«}1 »Ko storjo to od psa bo bral, / Od Risterja, t'ga žnidarja, / Od kunštnega t'ga šintarja, / Štedi- ranga t'ga rihtarja, / Od graške rihte do/tarja. ' - /Je rihtarja, ki urtelj bral, /Koj v svoje cajtenge not dal. -/Pa 'Brencelj'se je zmotil zlo, /Vse čist' /aleno je prišlo. /Je komaj 'Brencelj' drukan bil, / Je policaj ga že lovil/In rekel mu: Ti lump ti, stoj, /Zdejgreš naravnost k riht'z menoj. V8 Razprava je potekala dva dni pred božičnimi prazniki. Tožitelj Fran Čuček naj bi odstopil od tožbe, ko mu je Alešovec zatrdil, da ga ni hotel žaliti. Državni pravdnik in tožitelj je bil ljubljanski sodnik dr. Viktor Leitmeier.19 Tudi tokrat so bila znana imena porotnikov. Kot je zapisal Alešovec v Odprtem pismcu gospodu Leitmeier-ju, straž- niku javne varnosti v Ljubljani, naj bi bili vsi porotniki razen treh 'zagrizeni nemškutarji', li- beralci ali 'liberaluhi', kajti Leitmeier naj bi 'zavr- gel' oziroma odklonil vsakega, »kije količkaj po slovenščini dišal«. »Le edenje ostal, in še ta le, ker ga Vi niste mogli zavreči, ker Vam je sape zmanj- kalo. Troje pa ste jih pustili, kteri ne umejo toliko slovenščine, da bi bili mogli slovenski priseči.«20 Alešovec je imena porotnikov objavil v članku 'Brencelj' se je vjel, ki je podobno kot osmrtnice obrobljen s črnim trakom: »zlatarja na velikem trgu Peter Simonetti in Ferd. Maček, hišni posest- nik blizu Križank Gašper Ahčin, hišni posestnik Korek Gallé, urar na starem trgu EduardKottek, trgovec na velikem trgu Korelj Karinger, trgo- vec v gledišnih ulicah Spiridon Peskiak, zlatar v 'zvezdi'Korel Tambornino, KraschovitzJanez, bukvar na velikem trgu Lercher Juri, kavarnar France Polzi ter trgovec na velikem trgu in na- rodnjak Janez Jamšek. « »'Brencelj'je imel jako slabega zagovornika, na- mreč samega sebe, gosp. Leitmeier mu je nakla- dal butaro za butaro na ramo, videlo seje, kako bi rad'Brenceljna'na Žabjek spravil. Govori, pro- si, roti porotnike, se jim prilizuje in stori vse, kar bi utegnilo 'Brenceljna'potisniti na Žabjek. Govoril je ušesom, ktera rade poslušajo usta- voverne govore, kajti razen treh so bili vsi hudi nemčurji. Toraj ni bilo drugače, kakor da so spo- znali ubozega 'Brenceljna' krivega kaljenja jav- nega miru in Bog vé, cesarse. Gospodu Leitmei- erjujesrce radosti skakljalo in da bi obtoženemu pokazal svojo ljubezen in sočutje, prosi sodnijo, da biga obsodila na 3 mesece na Žabjek, kjer je prav dober ričet. Todasodnija muprivošiledva meseca in vsake 14 dni postni dan, da bi imel tako lepo priložnost, v samoti Žabjeka premišljevati, kaj premore pri nas 9 nemškutarjev in Risterjeva pasja krota. To seje zgodilo dva dni pred prazniki in sicer ne na Kitajskem ali kje drugod, ampak v Ljublja- ni, kjer se šopirijo liberalci. Deveteri, kteri so ob- sodili 'Brenceljna', so vsi liberalci ali liberaluhi, to je, vsigovoré, da bise vpeljala veča svoboda, sodi- jo pa tako, kakor se vidi iz 'Brenceljnove' tožbe. Potlej pa naj še kdo pride in reče, daje nem- škutar hudobna zver, ktera bi vse Slovence rada raztrgala! Mu bom že jaz uro navil. 'Brencelj' na poti proti Žabjeku.«21 Sreča tokrat ni bila na Alešovčevi strani. Na 13 izmed 15 vprašanj, ki jih je porotnikom postavilo sodišče, so ti odgovorili, da Alešovec ni kriv, na dve vprašanji pa z devetimi glasovi proti trem, da je kriv. Sodišče je Alešovca zaradi motenja miru obsodilo na dva meseca zapora (namesto predlaganih treh mesecev), vsakih 14 dni je bil deležen posta, plačati je moral stroške kazenske obravnave.22 Alešovec se je na obsodbo ljubljan- Po: Fran Levstik, Iz Ljubljane, 10. junija. Slovenski narod, 1868/31. Po: Jakob Alešovec, (brez naslova), Brencelj 1871/14. Jakob Alešovec, Risterjev pes, Brencelj iz Žabjeka, Ljublja- na 1873, str. 24. V Brenclju naj bi bil upodobljen na karikaturi Novome- ška 'banda'pod vodstvom kapelnika slavnega • k. sodnij- skega svetovalca Leitmaycrja, gre prijatelju po ustavover- nosti 'ofrelit'delat (1873, št. 3 in 4). Leitmeier je bil ravna- telj ftlharmontčnega društva, kije imelo nemški značaj. Jakob Alešovec, Odprto pismice gospodu Leitmeier-ju, stražniku javne varnosti v Ljubljani, Brencelj, 1872/1. Po: Jakob Alešovec, 'Brencelj'se je vjel, Brencelj, 1871/24. Po: Novice, 1871/52. 26 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik, RIČET IZ ŽABJEKA ZGODOVINA ZA VSE skega porotnega sodišča nameraval pritožiti, »ker vsi porotniki ne umejo slovenskega jezika in večidel komaj 'kranjsko špraho'lomijo, in ker zatoženi sestavek ni bil po priseženem sodni- škem tolmaču in v onem duhu prestavljen, kije šalam lasten«.10 Morda je pritožbo poslal na višje sodišče na Dunaju.24 Vendar nič ni pomagalo, na prestajanje zaporne kazni oziroma »zobat ričet, repo in kislo zelje«2'' »v prijetno samoto pušča- ve«26 »dobrodelne hiše«27 na Žabjeku, »kjer ne ra- ste trava in ne cveto rožice, pač pa obsojeni in še ne obsojeni 'nedolžni' v trojih in še več jezikih iz vsega srca - kolnejo«2S je moral oditi 6. oktobra 1872. Uredništvo Brenclja je začasno prepustil Andreju Velikonji. »(Gosp. Alešovec) je 6. dan t. m. zavoljo 'Brencljovega' članka o Rüsterjevem psu šel pokoro delat; sv. Miklavž ga bode še le oprostil zapora.«2** V zaporu je imel kot politični zločinec boljši status kot drugi zaporniki (ti. 'cu- stodia honesta'). Kasneje se je hvalil, da je med prestajanjem dvomesečne zaporne kazni napi- sal kar devet iger.30 V 18. št. iz 1872 je Brencelj objavil karikaturo Pred Žabjekom 6. oktobra 1872. Objokani Bren- celj-Alešovec, ki ga je karikaturist narisal z od- striženimi krili, odhaja v Žabjek, »v one samotne, tihe, srečne prostore - srečne za tistega, ki mu ni treba v njih prebivati - kjer sicer muh ni, kjer ričet, zelje in repa v eni skledi bratovščino pijo, kjer se mi ni bati, da bi me kdo vkradel; dasirav- no se tatov tam ne manjka...« Ob vhodu stojita krojač Rister in njegov pes, ki nosi Brencljeva kri- la. »Vzrok moje tihe sreče, Risterjeva pasja krota, naj podedva moje za zdaj mi pristrižene perut- nice (glejpodobo na zadnji strani); zato pa mu dam nalogo, da vsakih 14 dni, kedar imam za- rad njega post, kako klobaso vkrade ter jo meni pritira, da bo ričet bolj masten,« je zapisal Alešo- vec v 'testamentu'? Alešovec je iz zapora prišel 6. decembra 1872 (god krščanskega svetnika sv. Miklavža). V 23. št. Brenclja izleta 1872 je sledila karikaturaNasv. Mi- klavža dan. Na skrajni levi se je 'Mladi Brencelj' (Tako se je imenovala posebna številka Brenclja, ki je izšla leta 1869 ob taboru v Vižmarjah. Alešo- vec z njegovim izdajanjem ni mogel nadaljevati, ker bi moral vložiti 1000 goldinarjev »varščine ali zastave za posebne potrebe • k. pravdnika«.)}2 razveselil prihoda sv. Miklavža, ki vodi za roko urednika Alešovca. »Vidiš 'Brenceljček', ker si mi pridno molil, prinesel sem ti nekaj, kar nisem prinesel nobenemu drugemu otroku,« nagovar- ja Miklavž Mladega Brenclja. Jakob Alešovec se Na sv. Miklavža dan. •s* KATnillOlil.WIM na vseh karikaturah pojavlja kot pravi 'brencelj'z žuželčjim telesom in krili ter karikirano človeško glavo, zato so ga pogosto imenovali tudi Bren- celj-Alešovec. Za Miklavžem in Brencelj-Alešov- cem stoji parkelj (hudobec, peklenšček, hudič). »Joj joj, ata, ata! Kaj pa oni črni mož za vami? Ali vas bo zopet vzel? Alije po mene prišel?, « se je parkeljna z dolgim jezikom, rogovi in 'miklavžev- ko'(šibo) v roki prestrašil Mladi Brencelj. »Ničse ga ne boj, za-te ne mara. To je parkelj, kije na- basal porotnike v koš in državnega pravdnika seboj vzel,« mu zatrjuje Brencelj-Alešovec. Napis na košu, ki ga nosi parkelj, nam pove, da so v košu porotniki, ki so obsodili urednika Brenclja. Iz koša pravzaprav gledajo samo klobuki porot- nikov, med katerimi so tudi cilindri, ki so v tem času veljali za simbol nemštva. Mladega Brenclja zanima, zakaj je parkelj vzel s seboj porotnike in državnega pravdnika. »Ham, ham! Moliti niso hoteli. Jih bom že jaz naučil. Ham, ham!,« mu je pojasnil kar sam parkelj. »Precejpo novem letu bo skuhal 'Brencelj'jako 'žmahtno'jed, kakoršne se je navadil kuhati na Žabjeku, namreč: 23 Po: Novice, 1871/52. 24 Po: Jakob Alešovec, (brez naslova), Brencelj, 1872/13 in Brencelj, 1872/15. 25 Po: Jakob Alešovec, Posluh!, Brencelj, 1871/14. 26 Jakob Alešovec, (brez naslova), Brencelj, 1872/17. 21 Jakob Alešovec, Voltici ljubljanske okolice!, Brencelj, 18- 69/12. 2S Jakob Alešovec, Naročujte in plačujte!, Brencelj, 1880/11 in 12. 29 Novice, 1872/41. 30 Po: Josip Vošnjak, Spomini, Ljubljana 1982, str. 628. 31 Jakob Alešovec, Moj testament, Brencelj, 1872/18. VSE ZA ZGODOVINO 27 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 1 'Ričet iz Žabjeka'. Pristavljena k ognju je ta jed že, da le zavre, pa bo dobra, potem jo bo vsak dobil za 30 kr. Ker je v nji skuhana Risterjeva pasja krota, bo gotovo jako mastna. Kdor jo želi poskusiti, naj priloži naročnini 30 kr. in dobil jo bo po pošti. Zabeljena bo z blizo 30. novimi, jako smešnimi podobami. Denar se pošilja najlaglje in najcenejše po poš- tnih nakaznicah (Postanweisungen). Podvizajte se toraj da siga vsak kmalu prikle- ne, kajti kdor tega ne stori, se bo kesal, a prepo- zno bo.«ib Graščak s Kalca Miroslav Vilhar (1818-1871) - Alešovec je bil nekaj časa učitelj njegovih otrok - je bil zaradi političnega časnika Naprej (1863) obsojen na zaporno kazen in 300 goldinarjev kazni, zavoljo obsodbe pa je izgubil tudi poslan- ski mandat. Vilhar je v spomin na bivanje v ljub- ljanskem preiskovalnem zaporu Žabjek v Zagre- bu leta 1865 izdal knjižico humorističnih in zbad- ljivih verzov Žabjanke (Žabe, Raki, Ribice). Med prestajanjem kazni se je dal tudi fotografirati. Alešovec se je odločil svojo zaporno kazen iz- koristiti pri svojem pisateljskem in časnikarskem delovanju, zato je podobno kot Vilhar izdal po- sebno knjižico, posvečeno Žabjeku - »Ričet iz Žabjeka, kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pas- jo mastjo, Skuhal in osolilJakob Alešovec, Ljublja- na, 1873«. Cena knjižice Ričet iz Žabjeka je bila 30 krajcarjev. Natisnila jo je Narodna tiskarna. Izšla naj bi tudi v nemščini (Ritter Riesters Hund).i4 »'Kdor po svetu popotuje, lahko kaj pripovedu- je', pravi nemški pregovor. Tim več pa zamore pripovedovati tisti, ki dva meseca sedi, ki ima toraj čas, premišljevati, kterega ne moti nepokoj- nost sveta, ki toraj dva meseca - procul negotiis [op. lat. daleč od poslovnega vrvenja] - z vsopri- ležnostjo in mnogo časom ričet zoblje. Taka seje godila meni, nježna vest porotnikov in dobrovoljna ljubezen slavne • kr. deželne sodnije, ktere oko čuje zlasti nad Slovenci, da se jim kaj hudega ne zgodi, odločili sta me od moje navadne okužljive druščine ter me zašili v kraj, kjer mije bil svet trisežnje dolg inpoldrugseženj širok, in solnce temno obličje jetniškega nadzor- nika, zvezde pa molčeči biriči. Ni drugače mogoče, kakor da taka okolica člove- ka navduši, da jame peti, žvižgati in posebno pi- skati, čeprav mu piščalke ne dovoli 'hišni red'. Če Žabjeka prijetna inpodučljiva samota že navad- ne ljudi, morilce, ubijalce, tatove, goljufe, pretepa- če itd. omeči, kako bi mene ne bila, ki sem le'javni mir kalil', in sicer tako, da sem moral dva meseca sedeti, prednoje bil ta javni mir 'zopet čist'. Zdaj je vse dobro, razkačena vest porotnikov potolažena, razžaljena deželna sodnija zopet dobre volje, javni mir čist in tudi jaz sem še živ, niso mesnedli ne bolhe in ne sodniki, toraj smem biti tudi vesel, da me niso. Kedar je pa človek vesel, se mu razveže jezik, posebno, če je moral tako dolgo molčati, kakor jaz, ker z golo steno se ne da govoriti. Mogoče, da jezik razvezan sem ter tja kaj neslanega čenča, mogoče, da ta 'ričet' komu ne bo ugodna jed, a premislite, da sem na Žabjek prišel, ker sem za sodnijo preslane jedi kuhar, toraj sem se učil na Žabjeku bolj neslano kuhati. Zato bo pa ta 'ričet'bolj zabeljen, ker seje v njem kuhala mastna Risterjeva pasja krota. Poskusite ga! Dober tek! V Ljubljani po novem letu 1873- Kuhar.«" V prvem prispevku Žabjek Alešovec opisuje Žabjek - gostilnico, prenočišče, krčmo, hotel, odgojilnico, semenišče, samostan, bolnišnico, stradalnico... »Žabjek! beseda neizrekljivega po- mena, polna veselja za tistega, kdor jo le samo sliši, dišeča po biričih, preiskavnih sodnikih, de- želni sodniji in deželnemu pravdništvu, po vo- deni prežganki, trdih cmokih, ričetu in hišnemu redu; hiša, kjer človek zgubi vse svoje pravice in postane številka, kjer se mude trdovratni grešni- ki, kjer ima ključ besedo in zvonec ukazuje in govori, kjer se z eno besedo 'sedi'. Kdo teje vstvaril? Bog gotovo ne, ker nam Mo- zes nič o tebi ne pove, hudič tudi ne, ker se križa boji, ti si pa ves prekrižan, tako da ni luknjice brez križa. Toraj so te morali ljudje sezidati in sicer v ta namen, da si varna shramba takim, ktere bi lahko hudič vzel; zato je toliko križev, da oni črni mož ne more do njih.«*6 Sledijo kratek opis Brenceljnovih vtisov v za- poru, Risterjev pes - »Žalostno smešna, poduč- 32 Po: Jakob Alešovec, Razglas, Brencelj, 1871/5- 33 Jakob Alešovec, Pozor prijatelji!, Brencelj, 1873/1-2. 34 Po: Dragotin Lončar, Alešovec Jakob, Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925-1932, str. 6. 33 Jakob Alešovec, Nagovor, Ričet iz Žabjeka, LJubljana 1873, str. 1-2. 36 Jakob Alešovec Žabjek, Ričet iz Žabjeka, Ljubljana 1873, str.3- 28 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik. RIČET IZ ŽABJEKA ZGODOVINA ZA VSE na, resnična storja. (Z lepimi pildki ocirana.)«, ki v verzih opisuje Brencelj-Alešovčevo pot v Žabjek, »resnična povest iz sodnijskega življe- nja,« Pravica - krivica, Riba in kmeta (Podučna povest v podobah), Podobe izžabjeka, Samotne misli zaprtega, pesem Slovo Žabjeku. Pesmici Risterjev pes in Riba in kmeta sta opremljeni s karikaturami, Podobe izžabjeka so celostranske karikature, na katerih lahko prepoznamo pred- sednika deželnega sodišča dr. Lušina. 'Policajrat'?1 'slavni konfiskovalec',58 'strah vseh slovenskih listov in hrustač slovenskih kupletov' policijski svetnik Anton Ahčin (Achtschin), »kte- rije za slovenske liste tako vnet, da mu ni dosti eden iztis, timveč jih v porazumljenji z držav- nim pravdnikom kar po sto in sto pobere, kedar se mu posebno 'žmahtni' zde«, je v štirih letih šti- rikrat zaplenil Brenclja39 in z zadnjo zaplembo pripomogel k Alešovčevi obsodbi. Ahčin je bil sin ljubljanskega prijatelja pesnika dr. Franceta Prešerna. Rojen je bil leta 1812 v Višnji gori. Po dokončani gimnaziji 1824-1830 v Ljubljani in fi- lozofiji je najverjetneje študiral pravo na Dunaju. Leta 1842, ko mu je umrl oče, je bil okrajni ko- misar v Št. Pavlu pri Preboldu. Upravitelj očeto- ve zapuščine in varuh 19-letnega brata Karla je bil dr. France Prešeren (Ahčin je naveden med pričami v Prešernovi oporoki). Istega leta je bil Anton Ahčin na oklicih z Ano Herzum, hčerko Prešernovega prijatelja, glasbenega učitelja An- dreja Herzuma in znamenito pianistko. Pozneje se je poročil z Avgusto Herzum (morda sestro Ane Herzum). Leta 1848 je bil aktuar okrožne- ga sodišča v Bovcu, 1849 v Tolminu, 1851-1856 policijski ravnatelj na Reki, 1856 policijski rav- natelj v Celovcu, 1868 policijski svetnik v Pragi, nato je bil dodeljen v službo v Trst, a je kmalu prišel v Ljubljano. Tu je bil v letih 1868-1874 tudi član Narodne čitalnice, »kjer se je strašno narodnega delal ter marsikomu priliznjenosti pravil. Toda bodisi, da mu je bilo vino prekislo, bodisi, da so ga ljudje tako spoštovali, da se ni- hče ni predrznil približati se mu, inje mož vsled tega večidel sam sedel, izostal je in sklenil, svojo ljubezen in navdušenost za domačo stvar, nad ktero je svet dvomil, dejansko pokazati s svojo skrbjo za narodne časnike, zlasti za 'Slov. Narod' in 'Brenceljna', kterega sije v štirih letih že šti- rikrat privoščil. Kdor je prav katoliški kristijan, gre vsaj po enkrat na leto k spovedi, kdor je prav policaj, mora vsako leto enkrat kaj konfiskovati, če tudi le zato, da se ne odvadi.«40 Med leti 1869 in 1875 je bil policijski svetnik in časopisni cen- zor v Ljubljani. Po upokojitvi 1875 se je preselili v Gorico. Bil je komponist in spoštovalec Prešer- na. Janez Trdina piše (^Gospodin Ahčim1), da je bil violinist, slikar in pesnik.41 Napisal naj bi dve slovenski igri.42 »Gospod Ahčin je eden tistih 'štremljev', kiše iz Bachove absolutistične dôbe v našo novo dôbo mole, töraj za dôbo svobode ali liberalizma, ka- kor je zdaj, kot nalašč. On ima strašansk rešpekt pred vsim, kar je na • kr. stopinji više od njega, birokratizem mu je prirašen k srcu kakor goba k drevesu, on bi se rešpekta pred • kr. deželnim predsednikom Auerspergom kar stajal in njego- vo ime izreče le s trepetanjem. Gospod Ahčin ima dva očesa: prvo je obrnjeno zdaj na slovenske liste in kuplete, drugo na železniške družbe, kjer bi se dal tudi kak groš vjeti; oba pa se obračata po storjenem delu, namreč po konfiskovanji in zborovanji v železniških družbah do višjega nje- govega predsedništva vprašajoča, je-li zapazilo njegovo gorečnost za dobro stvar, in če se še ne vidi od daleč kak križec, ki bi priletel na njegov frak. Tega se pa tudi po pravici sme nadejati, kaj- ti kolikokrat je bila država že v nevarnosti in jo je on rešil s svojim bistrim pogledom in še bistrej- šim umom, zapazivši v 'Slov. Narodu', v 'Bren- celjnu' ali v kakem kupletu prežečega sovražni- ka kterega je on potem z listom ali kupletom vred o pravem času konfiskoval. Bog ve, če bi Avstrija še stala, ako bi ne bilo gospoda Ahčina!/.../ Tak je tisti sloveči Ahčin, kteri tako marljivo skr- bi za 'Brenceljna', tak je postal v policijski službi in tak bo, dokler ne bo šel počivat po truda pol- nem delovanji za državo. In ker je gospod Ahčin tak, se gaje 'Brenceljnu' treba ogibati, kajti očali g. Ahčina so - tako pravijo - zagledali že celó v jajcu kak las. Zavoljo teh očalov bi bilo najbolje, ako bi 'Brencelj' jel pikati Slovence, kakor Tag- blatt', ali pripovedoval svojim bralcem nedolž- ne otroške pravljice, če že noče Auerspergov, nemškutarjev in decembrske ustave na vsa usta hvaliti. Zadnijčso ga zajeli, ker jim je to ustavo prestrgano narisal in ker je imela 'rešpehtarjeva kuharca' prehud jezik. Kdaj ga bodo zdaj, se Še ne vé, kedar pa Vam v roke ne pride, takrat je gotovo, da ga policija pohrusta, ker je vedno na- 37 Fran Levstik, Iz Ljubljane, Slovenski narod, 1870/25- 33 Jakob Alešovec, Kaj gosp. Ahčin prepove, Brencelj, 1873/5 in 6. 39 Po: Jakob Alešovec, Svojim prijateljem, Brencelj, 1873/1-2. 40 Jakob Alešovec, prav tam. 41 Po: Janez Logar, Opombe k: Janez Trdina, Zbrano delo, Peta knjiga, Ljubljana 1952, str. 291-292. 42 Po: Jakob Alešovec Svojim prijateljem, Brencelj, 1873/1-2. VSE ZA ZGODOVINO 29 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št 1 ročena na vse liste in le, če ona ne mara za-nj, potem sme frčati po svetu. Ali ni fletno' na sve- tu?«» (SI. dectmbr«' 1812.) v zelje zahaja, in pa ona lesica, ktera mi kokoši davi. Tako zver mipostrelite, •••• 'Brenceljna', kteri k večemu koga malo pikne, a ne dela take škode, kakor ta zajec in lesica.« Zajec, ki je zašel na slovensko njivo, predstavlja Laibacher Tag- blatt, lisica, ki je umorila kokoš, dunajski dnev- nik Neue Freie Presse. Državni pravdnik: »Zajca in lesico vstreliti dozdaj nimam še povelja.« Najbrž je bila zaplenjena tudi karikatura Usta- voverski okus. (21. decembra 1872.), objavlje- na v 1. št. Brenclja za leto 1873. Personifikacija 'Ustave', narisana kot ciganka v razcapanem (pre- strganeni) oblačilu, opazuje nazdravljanje usta- vovercev, ki praznujejo peto obletnico sprejetja decembrske ustave: »Glejte no, to je čudno! Po vsi Avstriji se nihče ne spominja mojega rojstne- ga dne, le ti-lepivci tu mi napijajo in me kličejo med-se. Čudni ljudje, ki še za stare grbaste babe marajo.« Brencelj-Alešovec tolaži svojo sprem- ljevalko 'Domačo Micko': »Nič ne maraj Micka! Ljudje, ki imajo staro babo rajši, kakor mladega dekleta, niso pri zdravi pameti. Ti imaš boljše častitelje.« Kranjski Nemci in nemškutarji so 7. julija 1868 osnovali svojo politično organizacijo z imenom Konstitutioneller Verein. Glasilo Konstitucijske- ga društva je bil Laibacher Tagblatt (1868-1880). Slovenci so odgovorili 20. avgusta 1868 z ustano- vitvijo Društva za brambo narodnih pravic, ki so ga kmalu preimenovali v društvo Slovenija. Zaradi zaplembe je 1. št. Brenclja izšla skupaj z 2. št. Karikatura z naslovom Na lovu iz št. 1/2 za leto 1873 je pripovedovala, da sta državni pravd- nik in orožnik ujela Brenclja. Na poti z lova je zadovoljna lovca srečal 'slovenskiposestnik': »Go- spod pravdnik, kakega vraga ste li vstrelili, da tako zadovoljnega obraza in ponosno stopate? /.../Pojte no, da greste muhe streljat! Te mi ne ško- dujejo toliko, koliko oni-le zajec, kteri mi vedno Na karikaturi Rojstvo kakoršnega obhajajo naši ustavoverneži 21. dne decembra iz 24. št. v letu 1870 so predstavljene jaslice. Jezuščku, ki predstavlja decembrsko ustavo, so se prišli po- klonit trije ustavoverni kralji. Ob jaslih bedita osel - nemčur, in vol - lahon. r*ác~ kákorioéga obhajajo naši ußtavoverneU 21. dne decembra. •" Jakob Alešovec, prav tam. 30 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik, RIČET IZ ŽABJEKA ZGODOVINA ZA VSE Letnik XVII. (IL) $$• OVÎ Štev le. In 17- v zbadljivi in šaljivi obleki. V Ljubljani 10. septembra 1885. Na karikaturi iz 1. št. Brenclja v naslednjem letu personifikacijo ustave obdajajo nemški ustavo- verneži. Brencelj-Alešovec je 'Ustavi'na usta pol- ožil besede: »Če bom dolgo med tem ljudstvom, mi bo pobralo še to malo obleko, kar je imam. Ti nemčurski širokoustneži pa me hvalisajo zato, da si sme odtrgati vsak kos obleke, Slovanom setti že tako prenaga, kaj bo, kedar mi še te cu- nje poberó!« Nekatere izmed karikatur, ki so spremljale Ale- šovčevo pesem Risterjev pes, srečamo kasneje v Brenclju, npr. ob zaplembi Brenclja na dan pad- ca Auerspergove vlade leta 1878. Pesmico »'Bren- celjnova' tuga, ker mu je državni pravdnih pri 19. številki pristrigel peruti, da ni mogel izleteti, in ga je vjelPajk«, objavljeno na naslovnici 20. in 21. št. iz 1883, je spremljala risba žalostnega Bren- celj-Alešovca, kateremu orožniki pred nosom iz tiskarne odnašajo izvode Brenclja. »Brencelj na- šel v zboru Pajka, / Ki prijel ga za uho. /Kakor ta podoba kaže, / so prišli res pajki'pó-nj / Od hudé državne straže; / Vse plakanje je - zasto- nj/«44 Številka poprej je bila namreč zaplenjena. »Zadnjo številko je dobil samo državni pravdnih in deželna vlada. Zato je ni mogel dobiti nihče drug. Danes sta zvezani skup dve številki in 16 strani povesti 'Ne v Ameriko!'S tem so rešene pri- tožbe meh, ki niso dobili lista, ker če si ga držav- ni pravdnih privošči, ne more in ne sme dobiti nihče drug nič.«4b Na zadnji strani 20. in 21. št. je bila objavljena karikatura Dežmana z grabljami, državnega pravdnika in Brencelj-Alešovca, ki kaže na Risterjevo kroto: »Saj sem večkrat rekel, da z onimi-le se ni pečati, je zmiraj nevarnost zavoljo Žabjeka. « Karikatura iz naslovnice 20. in 21. št. iz leta 1883 je bila pod naslovom Podoba brez podpisa objavljena tudi na naslovnici 16. in 17. št. Novega Brenclja iz leta 1885 - »Kajpodoba tu ob strani pomeni, ugane vsak, kdor količkaj vé o časnikih in njihovih nesrečah. Novega 'Brenceljna' 15. številka je bila tistemu hudemu možu, kteremu se pravi državni pravdnih, tako zelo všeč, da jo je državna oblast, kteri se reče deželno pred- sedništvo, pobrala in vso zá-se obdržala, čemur je potem pritrdila tista gosposka, ki seji reče de- želna sodnija. Tako je bil ubogi 'Brencelj' zašit in naročniki niso dobili nič. Zašit pa je bil, ker je -po mnenji vseh tu navedenih oblastij -pre- hudo zaletel se v deželnega predsednika barona Winklerja. Iz jeze ali veselja nad tem sfrčalje živi 'Bren- celj' z vsem svojim osobstvom preko Kranjskega na slovensko Štajarsko, pa je nekaj skupil na peruti, da ni mogel zabrenčati o pravem času. 44 Jakob Alešovec, (brez naslova), Brencelj, 1883/20 in 21. 45 Jakob Alešovec, prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 31 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 1 Zato zabrenči dattes za dvakrat, z dvojnim že- lom pikaje. Ta žalostna dogodba, ki se mu vsako leto za- voljo raznih hudomušnosti pripeti, kaže, da viso- korodni gospod baron ne strpi prehudega piha- nja, ker je silno občutljiv. Zato utegne 'Brencelj' le še brenčati: 'Nekdo je še deželni predsednik na Kranjskem.'«46 Brencelj je bil tedaj zaplenjen za- radi napadov na deželnega predsednika barona Winklerja. Včasih so policijski uradniki, ki so prišli zaple- nit Alešovčev satirični list, zaman iskali izvode Brenclja. »Koje bil zadnji 'Brencelj' konfisciran, prišel je pó-nj na dom policijski komisar Velič (ki se piše pa Wellitsch [op. Štefan Velič (Wel- litsch)],) in ni našel doma ne enega lista. Odšel je toraj malo zadovoljen s prazno konfiskacijsko torbo.«41 Zusammenfassung RITTER RIESTERS HUND beiden Prozessen war Fran Levstik Berichterstat- ter der Zeitung Slovenski narod. Ende des Jahres 1871 wurde Alešovec wegen eines Artikels im Brencelj, in dem er eine Anzei- ge gegen einen deutschen Schneider kommen- tierte, zu zwei Monaten Gefängnis verurteilt (von Oktober bis Dezember 1872). In Erinne- rung an seine Gefängnisstrafe schrieb Alešovec zu Beginn des Jahres 1873 das Büchlein Ričet iz Žabjeka (in deutscher Sprache erschienen unter dem Titel .Ritter Riesters Hund1). Die Bro- schüre wurde von Alešovec herausgegeben und von der Narodna tiskarna in Ljubljana gedruckt. In diesem satirischen Sammelband schilderte Alešovec in satirischen Beiträgen, Liedern und Karikaturen das damalige Untersuchungsge- fängnis Žabjek in Ljubljana und seinen Aufent- halt in diesem Gefängnis. Auch später beschrieb er im Blatt Brencelj in satirischen Texten und Ka- rikaturen die Staatsanwälte, den Polizeizensor und die verschiedenen Beschlagnahmungen des Blattes. Der Beitrag befaßt sich mit den Beschlagnah- mungen des ersten slowenischen satirischen Blattes Brencelj (1869-1875, 1877-1886) und den Gerichtsprozessen gegen dessen Redak- teur Jakob Alešovec (1842-1901). Das erste Mal ordnete die Staatsanwaltschaft eine Beschlag- nahme des Blattes im Juni 1869 an. Der Anlaß waren zwei Karikaturen, die auf eine Schlägerei slowenischer Bauern mit [deutschen] Turnern anspielten, sowie zwei angeblich von Fran Lev- stik geschriebene Beiträge, die vermeintlich den Laibacher Bürgermeister und die Mitglieder des Gemeinderates beleidigten. Die Schwurge- richtsverhandlung, die am 25. und 26. Dezember 1869 stattfand, gilt als erste Verhandlung dieser Art in Ljubljana. Die Schöffen erklärten Alešovec für unschuldig. Auch bei einer Verhandlung am 29. September 1869 wegen eines Artikels in der deutschen Zeitung Triglav (1865-1870) über einen Ausflug von Turnern in die Gegend von Janče wurde Alešovec für unschuldig erklärt. Alešovec, der auch Herausgeber des Triglav war, verteidigte sich mit der Aussage, er habe den Artikel, der vermeintlich die •. k. Armee verun- glimpfte, vor der Drucklegung nicht gelesen. In 46 Jakob Alešovec, Movi 'Brencelj'svojim*, Novi Brencelj, 18- 85/16-17. 47 Jakob Alešovec, »Nekaj zares, ne za Špas*, Brencelj, 18- 83/20-21. 32 VSE ZA ZGODOVINO