234 Dr. J. Vošnjak: K zgodovini Wolfovega sloveusko-nemškega slovarja, K zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. Slovencem nepozabni mecen, knezoškof Anton Alojzij Wolf, določil je v svoji oporoki z dn6 17. avgusta 1858. leta v 26. členu to-le: »Ich habe die, eines deutsch-slovenischen und slovenisch-deutschen W6rterbuches sehnlichst harrenden Landsleute dadurch erfreuen zu miissen geglaubt, dass ich die Kosten dieser Auflage auf mich genommen habe, und der erste Theil derselben, be-stehend aus zwei grossen Oktav-Bandeu, diirfte die Presse schou heuer verlassen. Auch habe ich bei dem Aufschwunge, den die kraiuerische Sprache seit einigeu Deceunien genommen, zu einer neuen Auflage der krainerischen Bibel des alten und neuen Bundes in sechs Grossoktav-Bandeu mich entschlossen, deren vier schon in diesem Jahre gedruckt sein werden Meine dokumentirten Vormerkungen iiber die fiir beide Werke bereits bestrittenen Auslagen werden die Herren Testaments - Executoren auf meinem Schreib-tische vorfinden. Solite ich eher sterben, als der Druck dieser beiden vom Lande sehr gevviiuschten Werke zu Stande kommt, so lege ich dem Collegium Aloisianum, meinem Erben, die Verpflichtung hiemit auf, aus meiner Erbschaft die fiir die vollstaadige Beendigung des Druckes beider Werke erforderlichen Kosten, fiir welche dasselbe vermog der weiter unten getroffenen Verfiigung allmalig den Riickersatz erhalten diirfte, zu be-streiten, und damit ja keine Zogeruug in dem Drucke dieser Biicher eiutrete, ermachtige ich hiemit die Herren Testameius-Executoren, noch vor der Einantwortung des Verlasses ari den Erben aus demselben die zur Bestreitung dieser Auslagen zeitweise etwa erforderlichen Gelder fiir Druck und Papier zu verabfolgen, und ersuche zugleich meinen Nachfolger am Bisthume oder den Kapitular-Generalvikar, von meinem fiir das Collegium Aloisianum iibernommenen Verlassvermogen immer so viel Barschaft disponibel zu halten, dass die Druck- und sonstigen Kosten fiir beide Werke immer rechtzeitig berichtiget werden konnen. Da ich die Auflage des W6rterbuches dem Collegium Aloisianum, die neue krainerische Bibelauflage aber dem hochwiirdigen Consistorium fiir den bereits be-stehenden alten Bibelverlag als Eigeuthum hiemit iiberlasse, so sollen aus dem Ver-schleisse dieser zwei neuen Werke, den wohl die Ordinariatskanzlei immer besorgen wird, die Geldbetrage, welche fiir den Verkauf des "VVorterbuches eingehen werdeu, dem Collegium Aloisianum stets vollstandig, diejeirgen Geldbetrage aber, die aus dem Ver-kaufe der neuen Bibel-Auflage einfliessen werden, nur in so lange zufallen, bis es fiir die auf die Bibel-Auflage aus meiner Erbschaft vervvendeten Auslagen gedeckt sein wird, und der aus dem ferneren Verkaufe der neu aufgelegten slovenischen Bibel alleufalls resultirende Gewinn soli nur dem alten Bibel - Verlage zu Guten kommen, alles Geld aber, das dem Collegium Aloisianum aus dem Verschleisse dieser Biicher allmalig zu-kommen wird, darf nicht fiir currente Auslagen desselben vervvendet, soudern muss fiir eine seinerzeitige gelegenheitliche Kapitalisirung, d. i fruchtbringende Verwendung, auf-bewahrt werden.« V prvem deželnem zboru kranjskem leta 1861. je dr. Toman v 7. seji dnL 16. aprila z ozirom na te določbe predlagal: »Der Landtag \volle sich zur Wahrung der von dem Fiirstbischofe A. A. Wolf gemachteu Anordnung, dass auf Kosten dessen Nachlasses das slovenisch-deutsche Wor-terbuch ohne alle Verzogerung aufgelegt werde, fiir kompetent erklaren.« Dr. J. Vošnjak: K zgodovini VVolfovega slovensko-nemškega slovarja. 235 Ta nasvet je bil po kratki debati vzprejet, in deželnemu odboru se je naročilo ukreniti, kar je potrebnega. Leta 1863. je deželni odbor v 1. seji dne 8. januvarja poročal, da se je obrnil do knezoškofa Vidmarja in do deželnega sodišča, in sicer do poslednjega s prošnjo, naj priganja zvršitelje knezoškofove oporoke, da zvrše" oporoko, v kolikor se tiče slovarja. V 6. seji dne" 4. decembra 1865. leta je dr. Bleizveis poročal, da se po naznanilu finančne prokurature zapuščinska obravnava bliža svojemu koncu. Zato se je bil deželni odbor dne" 6. januvarja 1864. leta iz nova obrnil do knezoškofa in deželnega sodišča. Knezoškof Vidmar je dne 28. junija 1865. leta odgovoril, da mu je deželno sodišče dne" 13. junija naznanilo, da mu bode izročena vsa zapuščina Wolfova, ako ni nobenih ovir zoper zvršitev §§ 24., 25 , 26. in 27. oporoke, in da se imenje izroči Alojzijevišču. Torej sedaj ni gmotnih zadržkov, in pričel se bode slovar tiskati. Sicer pa odklanja knezoškof vsako drugo vtikanje (jede andenveitige Einmengung), v kolikor se tiče tiskanja slovarja, ker v oporoki ni govora o nobenem višjem nadzorstvu za univerzalnega dediča. Knezoškof pa priznava kot svojo dolžnost proti domovini, da po možnosti ustreza vsem upravičenim zahtevam. (Gl. stenogr. zapisnik dež. zbora 1865. str. 66.) Dr. Blei-weis je dalje poročal, da so rokopisi že pridobljeni in da je knezoškof že imenoval poseben odbor za ureditev slovarja. Dr. Toman je ugovarjal kne-zoškofovi trditvi, kar se tiče nadzorstva, in se sklicaval na sklep iz 1. sesije, po katerem se je deželni zbor že izjavil, da je kompetenten paziti na zvršitev oporoke. Zato pozivlje deželni odbor, naj tudi odslej pazi na to, da se oporoka zvrši. Njega naloga bode šele končana, kadar prvi zvezek ugleda beli dan. V 2. seji dne" 21. novembra 1866. leta je deželni odbor naznanil, da se skoro natisne prva p61a novega slovarja. V 8 seji je poslanec Svetec izrekel svoje pomisleke proti poročilu deželnega odbora, ker ni upati, da bi se že kmalu pričelo s tiskom, če se hoče podati tako obširno in temeljito delo, kakor se vidi iz odlomka v »Novicah«. Pač je želeti kolikor možne popolnosti, vender bi se stvar zavlekla mnogo let. Zato iz nova pozivlje deželni odbor, da pospeši hitro in nepretrgano izdavanje slovarja. Prav ta nasvet je bil ponovljen in sklenjen v 21. seji dne" 2. oktobra 1868. leta. V sesiji 1869. leta je deželni odbor v posebnem poročilu (priloga ^^.) poročal o slovensko-nemškem delu Wolfovega slovarja. To poročilo slove : »Knezoškof je s pismom od 12. junija 1868. leta razjasnil tačasni stan slovarja. Izvoljen je bil poseben odbor, ki je g. Fr. Levstiku izročil vredništvo slovarja Pripravili so se vredniku ti-le pripomočki: 236 Dr. J. Vošnjak: K zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. a) Zalokarjev rokopis, ki na 1100 polah obsega vredjeni slovar slovensko-nemški iu ki je bil v ta namen iz, zapuščine Wolfove kupljen za 2000 gld. v gotovem deuarji in za vsakoletnih 200 gld., ki jih gospod Zalokar dobiva do svoje smrti ; b) Cafova zbirka besedi, ki je jako velika; c) Miklošičev rokopis v 4 velicih zvezkih na 287 polah ; d) zbirka besedi v abecednem redu, poslana po gospodu Kočevarju; e) rokopis slovarja brez imena pisateljevega. To je zaklad, ki je vredniku pripravljen. Pretekla so 3 leta ko se je vredovauje začelo in stroškov v ta namen je Alojzje-višču narastlo ta čas že 1190 gld., a vendar ni še nobena pola za tisek pripravljena. V dvojni odgovornosti, ki jo imamo — tako se dalje glasi pismo gospoda knezo-škofa — namreč v odgovornosti za to, da se tiska slovdr, a tudi v odgovornosti tej, da zapuščina ranjcega knezoškofa doide Alojzijevišču, moral sem misliti na to, da se zapuščina ne potrosi za same priprave slovarjeve, sicer naposled ne bo slovarja, in Aloj-zijevišče izgubi zapuščino. Glede na to sem začasno razpustil dotični odbor in ustavil plačila iz zaloge Alojzijeviščeve. Naj tedaj tisti učeni Slovenci, kterim je hitri natis slovarja pri srcu, blagovolijo skrbeti za to, da se dovrši za natis ugodni rokopis. Meni ni bila sreča mila, da bi bil to dosegel. Dokler pa stoji Alojzijevišče pod mojim varstvom, bode denar za tisek slovarjev vsaki čas pripravljen. Za tisek ugodni rokopis pripraviti, to pa ne stoji v moji moči, a tudi ni dolžnost moja kot predstojnika Alojzjevišča, kajti oporoka knezoškofa Antona Alojza nasledniku njegovemu ne daje take naloge, a je tudi dati ni mogla. To je bistvo pisma svetlega knezoškofa. Vidi se iz njega, da je gospod kuezoškof vse storil, da bi se bil začel tisek željno pričakovanega slovarja. — Že v sporočilu lanskem je deželni odbor obžaloval, da slovensko-nemški del, o kterem je govoril deželni zbor že pred 8 leti, ni še do tega dovršen, da bi se tiskati začel in po pismu gospoda knezoškofa je prestalo sedaj in je res prestati moralo vredo-vanje nakupičenega obilega gradiva. Ker pa je potreba obširnega slovensko-nemškega slovarja živo pripoznana, to je, obširnega saj toliko, kakor je nemško-slovenski del, in ker svetli knezoškof v dopisu od 12. junija t. 1. poživlja deželni odbor, naj on najde pot, da se dovrši delo, tedaj misli odbor, naj bi se prijazni klic svetlega knezoškofa v nemar ne puščal da se z združeno močjo — pa brez stroškov deželnih —• dožene tisek slovarja. V tem smislu uasvetuje tedaj deželni odbor: Slavni zbor naj sklene : »Deželnemu odboru daje se nalog, da na poziv gospoda knezoškofa in vzajemno ž njim prevzame skrb za to, da se kar najbrže izgotovi rokopis za tisek slovarjev, ter se v ta cilj in konec dogovori s svetlim knezom.« — Ta predlog je bil brez debate vzprejet v 6. seji dne" 24. septembra 1869. leta. V zasedanji leta 1870. je poročal dež. odbor (priloga 31. str. 176.), »da je deželni odbor nabrane slovarjeve rokopise 1. decembra 1869. 1. od g. stolnega dekana dr. Pogačarja inventaricno prevzel in je g. ravnatelju bogoslovnega semenišča Kramarju izročil, da bodo gg. bogoslovci po različnih rokopisih raztreseno zbirko besedi v abecedni red spravili, ktero delo se že prav marljivo izvršuje. To se ve, da bode še precej nekaj časa preteklo, preden se tisek rokopisa dovrši, ali deželni odbor bo gledal marljivo na to, da se to delo prej ko mogoče dokonča.« M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 237 To je bilo poslednje poročilo deželnega odbora o Wolfovem slovarji, o katerem se v javnih sejah ni več govorilo in sklepalo. Tudi deželni odbor ni ukrenil ničesar več, dokler se ni c. kr. deželno sodišče oglasilo dne" 31. marcija 1874. leta z vprašanjem, kako je z zvr-šitvijo Wolfove oporoke, v kolikor se tiče slovarja. Deželni odbor se je torej spet obrnil do knezoškofa Vidmarja, kateri je odgovoril dne" 4. maja 1874. leta št. 429. — kaj, ne morem povedati, ker so se vsi akti, tičoči se Wolfovega slovarja, razven poslednjih treh iz leta 1874. založili, ne znam kam. Deželni glavar Kaltenegger jih je namreč vzel iz registrature, ko je sklical enketo, o kateri še izpregovorim, in jih ni več vrnil. Deželni odbor je knezoškofov dopis naznanil c. kr. dež. sodišču dne" 18. maja 1874. leta, in deželno sodišče je dne" 20. junija 1874. leta odgovorilo : »Dass bei dem Umstaude, als der Verlass des Fiirstbischofes Anton Alois Wolf bereits mit Verordnung ddo. n. Juli 1865 eiugeantvvortet wurde und diese Einant-wortung in Rechtskraft erwachsen ist, nun eine abhandluugsbehordliche Iugerenziiahme vou Seite dieses Laudesgerichtes wegen Verhaltung der Uiiiversalerbeti z.im Vollzuge der Druckleguug eines slovenisch-deutschen W6rterbuches nicht mehr stattfinden kotitie, daher mir der ordentliche Rechts- und Klageweg fur den Fall offen bliebe, wenn aus der letztvvilligeu Anordnung des Erblassers in Betreff der Druckleguug des besagten Worterbuches eine grossere Verpflichtung der Uiiiversalerbeti abgeleitet vverden wollte, als wozu sich sein derzeitiger Curator in der Ervviderung vora 4. Mai 1874, Z. 429 selbst herbeilasst.« Deželni glavar je vzpričo tega dopisa sklical enketo, h kateri so bili povabljeni deželni odborniki Bleiweis, Costa, Deschmann, Murnik, potem knezoškof, stolni prost Pogačar, kanonik Kramar, dr. Razlag, dr. Zarnik, L. Svetec, J. Marn, J. Šolar, J. Vavru, M. Pleteršnik, M. Žakelj, J. Tušek, P. Kozler, dr. J. Poklukar in V. Kermavner. Enketa je zborovala dne 16. julija 1874. leta. Knezoškofa, dr. Pogačarja, Kramarja, dr. Bleiweisa in Svetca ni bilo k enketi. Naznanili so svoje misli v pismih. (Konec prihodnjič.) Dr. J. Vosujak. --------->*<-------- K prvemu sešitku slo vensko - nemškega slo- . varja Wolfovega. (Dalje.) blisikanje fulguratio, blisikati; blisikavica f. Habd. ad. 571 Gašp. 3.137 Vranic 1.133, 183 i. t. d. — blisikavina f. Simunič mar. 92. ¦—• blagoddmost f. VVohlthatigkeit. Koc. Fil. 3.4. — blihiost f. die Mahe — poroda. Lalangue pupk. 60. — bljutav adj. = hrv. blutav Habd. ad 1046. človek, ki se v lenost Dr. J. Vošnjak; K zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. 303 čitank; toda prepozno vender ni, ker se je vzpričo živahnejše uporabe slovenskih učil nadejati kmalu novih natiskov že izšlih čitank. Mislim pa, da je g. izdajatelju i samemu do tega, da se razgovor ne vrti samo o takih posamičnostih, katere človeka nehote" dregnejo v nos pri uporabi knjige, kakor se je n. pr. to zgodilo v oceni g. Jos. Jenka v 1. štev. letošnjega »Dom in Sveta«, dasi je mnogo ondašnjih opazk upravičenih. (Dalje prihodnjič.) V. Bezek. K zgodovini VVolfovega slovensko-nemškega slovarja. (Konec.) Dr. J. B1 e i w e i s je pisal: »Prvo, kar je treba, je odstraniti ovire, ki so dozdaj zadržavale tisek slovarja. Ovira glavna je pa ta a), da manjka resna volja izpolniti oporoko preblagega knezoškofa Wolfa. Če je rajnki Tanežič z majhnimi svojimi močmi v kratkem spravil na dan — oba dela slovarja, no! Wolfova moč je velika! Druga ovira je b) napačna misel, da Wolfov slovar mora biti to, kar velikansko delo kake akademije. Naj se bere predgovor k nemškem-slovenskemu delu in videlo se bo, da slovar ta naj vstreza dejanskim potrebščinam šol, uradnikov, in sicer javnega življenja. To dvojno oviro odstraniti, bode naj skrb si. deželnemu zastopu in kmalu imamo dober slovar v rokah. Naj nihče ne misli, da more biti kak slovar »omnibus numeris absolutus« tacega nima noben narod in ga ne bode imel, dokler se ne ustavi omikovanje in olikovanje jezikov. Slovar slovensko-nemški že bi bil zdaj gotov, ako se leta 1871. ne bilo vredništvo njegovo iz rok Navratilovih eskamotiralo v druge ali morebiti v nobene. V Ljubljani 15. julija 1874.« G. L. S v e t e c je na vabilo odgovoril dež. glavarju: »Ker sem zadržan, da ta dan ne morem v Ljubljano priti, dovolite, da Vam v tej reči na kratko pismeno svoje mnenje razodenem. Kolikor jaz vem, je zadnji stan te reči ta, da so bili pred 2—-3 leti ljubljanski seminaristi naprošeni, da so vse za slovar nabrane besede, zlasti tudi zbirko rajnega g. Zalokarja na listke vsako besedo posamezi — spisali. Ali se je to zgodilo ali ne, jaz ne vem Ako se ni, mora zdaj to prvo delo biti, ako je pa to storjeno, potem je vse pripravljeno, da se slovar izroči zvedenemu uredovalcu (redaktorji), ki vse to blago kritično obdela, v red dene in za tisk pripravi. Pred vsem drugim je pa potreba, da se najde en človek, kteri bi, kakor prejšnja leta g. sedanji prost dr. Pogačar, vzel slovar pod svojo skrb, da bi neprenehoma na to gledal, da delo napreduje; da bi bil v vedni dotiki z gosp. knezoškofom in skrbel za to, da so materialna sredstva zmirom pripravljena. Ker je slovar ako se le to porabi, kar je že zdaj pripravljenega, velikansko delo, ktero bi en sam uredovalec, naj si je najpridnejši, težko zmagal v tako kratkem času, 304 Dr. J. Vošnjak : K zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. kakor je želeti, da bi se dovršilo, za to dajem v prevdarek, ali ne bi kazalo, da se delo izroči več uredovalcem, tako da prevzame vsaki po nekaj črk v izdelovanje vse to pod enim glavnim uredovalcem, kteri bi imel konečni pregled in zadnjo uredbo. Prejšnja leta sem jaz izrekel misel in te sem še dan današnji, da naj se ta slovar ne izdeluje preobširno in preučeno, ampak po osnovi in meri, kakor je nemško-slovenski del ; drugače se dovršitev tega dela preveč odklada in se živi potrebi sedanjega ačsa predolgo ne ustreže. To je ob kratkem moja misel zastran tega in jaz pristavljam le še to, da naj bi se postavil v Ljubljani stalni odbor od 3—5 udov, kterega skrb bi bila, da napelje vso to reč na pravi tečaj tako, kakor sem v začetku svojega pisma omenil.« Enketi dne 16. julija 1874. leta je predsedoval dež glavar Kalten-egger, zapisaval je deželni tajnik M. Kreč, čegar s svinčnikom pisani zapisnik leži pri aktu št. 3949 de 1874. Dotični akt s pismoma dr. Bleiweisa in Svetca se je našel po Krečevi smrti 1889. leta na njega pisalni mizi —-nerešen. Torej deželni odbor ni odgovoril niti knezoškofu, niti deželnemu sodišču. Iz zapisnika posnemljem: Dež. glavar je naznanil došla mu pisma in poročal, kar je pozvedel od dr. Pogačarja, da je bil namreč Navratil pripravljen sestaviti slovar, toda njegova ponudba je bila odklonjena. Prof. Pajk je potem prevzel delo in ga že izdelal do pet tiskanih pol, tako da utegne biti do prihodnjega dež. zbora že dovršenih 20 pol. Naj bi se precej začeli nabirati naročniki. Uradnega naznanila knezoškofijskega v tej stvari je skoro pričakovati. Troški za uredovanje in natisek nemško-slovenskega slovarja so znašali 17.000 gld. Vpraša se, kako" bi se dalo nabrano gradivo kritiško razvrstiti in delo zvršiti. Dr. Razlag dvoji z juridiškega stališča, ali je deželni zbor upravičen, da se vtika v to stvar, vender je dobro, da pove" svoje mnenje. Takšen slovar bi mogli sestavljati samo štirje možje"; Miklošič, Caf, dr. Krek in Levstik. Ker pa nobeden teh neče prevzeti dela, moralo se bode izročiti drugim. Od Pajkovega dela naj se poskusne pole pošljejo njemu in drugim v pregled; ako bi ne ugajalo, poišči se drug veščak, če ne drugače, potem javnega razpisa. Izreka se proti Svetčevemu nasvetu, da bi prevzelo delo več pisateljev, ker bi potem ne bilo jednotno. Šolar se izreče za prof. Pajka, ker je filološko izobražen, toda vpraša se, bode li tudi dokončal delo. Zavezati bi se moral do gotovega obroka. Dež. glavar omenja, da dr. Pogačar dvoji, da bi Pajk sam zvršil to delo. Dr. Costa: Deželni odbor ni poklican, da bi razsojal, kdo in kako izdelaj slovar, temveč upravičen je le paziti na to, da se delo sploh izvršuje. Nabrano gradivo pa se ne da lahko urediti. Navratil bi bil za to najsposobnejši. Kar je Levstik razglasil za poskušnjo, ovrgel je Miklošič. Dr. J. Vošujak: K zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. 305 Dr. Zamik: Miklošičeva kritika o Levstikovem delu v »Novicah« je hvalila delo kot genijalno, le da je preobširno. Odločno brani čast Levstikovo kot filologa. Dež. glavar vpraša, ali se gospodje strinjajo s tem, da bi se Pajk zavezal dokončati delo? Dr. Razlag: Pisatelju in njegovim sodelovalcem se mora določiti gotova nagrada za p61o, kadar se bode sklepala pogodba, in ko bi se knezoškof branil prevzeti vse troške, tedaj bi deželni zbor gotovo dovolil kaj podpore. Šolar: Pajk naj se povabi k delu, sodelovalcev mu ni treba dati, Dr. Zarnik: Najbolj bi koristilo slovstvu, ko bi se napravil slovar, kakeršnega je izdelal Dal za ruski jezik. V ta namen naj bi se z Levstikom začela obravnava še jedenkrat. Seveda bi se moral Levstik za trdno zavezati, do kdaj bi končal delo. Dež. glavar vzprejme vse to na znanje, ima pa pomisleke, da bi se delo, ko bi se izročilo Levstiku, predolgo zavleklo in ali bi hotel knezoškof prevzeti večje troške. Tudi bi bil potem slovar izdelan po dveh sistemih, slovensko-nemški po drugem kakor nemško-slovenski. Na njega vprašanje, ali se delo prepusti prof. Pajku, ugovarjal ni nikdo. — S tem je bila končana enketa, pa tudi končano delovanje deželnega odbora za slovar. Na dopis knezoškofov in dopis deželnega sodišča deželni odbor ni odgovoril in ni naznanil, da se je vršila enketa in s kakšnim uspehom. Ko je bil dr. Pogačar leta 1875. imenovan za knezoškofa, obrnil se je bil iz nova do Levstika, da bi izdelal slovar. Levstik se je res zopet lotil dela z znano svojo temeljitostjo, toda knezoškof je uvidel, da po tem poti nikoli ne pridemo do slovarja, in Levstik je, ker se s knezoškofom ni mogel sporazumeti zaradi slovarjeve uredbe, delo ustavil. Stvar je potem mirovala do leta 1880. Meseca avgusta tistega leta se je podpisanec po želji nekaterih tukajšnjih rodoljubov peljal v Goričane h knezoškofu, da ga naprosi, naj skrbi za izdavanje namerjanega slovarja. Knezoškofa dra. Pogačarja je razveselilo, da so nekateri slovenski filologi pripravljeni sodelovati pri slovarji, in obetal je, da skliče shod, h kateremu hoče povabiti veščake. Naročil je tačasnemu škofovskemu kapelami A. Kob-larju, naj prej vpraša prof. M. Pleteršnika, bi li on prevzel uredovanje slovarja; prof. Pleteršnik je nato obetal pogojno, ako mu pomagajo drugi filologi. Knezoškof dr. Pogačar je potem povabil nekaj gospodov k posvetovanju, katero seje vršilo dne" 4. oktobra 1880. leta pri škofovskem kapelami A. Koblarji vpričo knezoškofa. K shodu so prišli prof. dr. Krek iz Gradca, 20 306 M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. ljubljanski profesorji Pleteršnik, Leveč, T. Zupan, Kermavner, Vodušek, Wiesthaler, in podpisanec; Levstik, dasi povabljen, ni se hotel udeležiti. Prof. Krek je mislil, naj bode slovar osnovan tak<5, da bi bil na vrhunci sedanje leksikalne znanosti, torej obširen. Knezoškof je ugovarjal, da bi ga morali potem Slovenci zopet čakati leta in leta in da bi preveč veljal; da je bilo že prvega dela natisnjenega več nego treba in da se ne prodaja povoljno. Zato da je treba bolj praktičnega in ne tako obširnega slovarja, na podlagi že nabranega gradiva. Tej želji so se navzočniki koncem uklonili in izbrali odbor za priprave slovarja. V ta odbor so stopili vsi navzočni profesorji in Koblar. Prof. Krek je obetal prevzeti končni pregled gradiva, po odboru pripravljenega, in ostati v vedni zvezi z delujočim odborom, kateremu je bil za podpredsednika izbran prof. Pleteršnik. (Gl. »Slov. Narod«, št. 229. 1880. leta). — Toliko o zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja do leta 1880. O daljnem delovanji tačas izvoljenega odbora, o pripravah za slovar in njega končni uredbi bode menda poročal prof. Pleteršnik v obetanem predgovoru k prvemu delu. Dr. J. Vosnjak. K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. (Dalje.) brbotati: puran brboče. — brčalka f. = gorenjski: drglja, otroška igrača: orehu se izvrtajo tri luknjice, jedna proti drugi, a tretja spodaj. Skozi nje se izpravi jedro in vse, kar je v lupini, skozi nasprotne luknjice se porine klinčec tako porezan, da se lahko obrača. Nanj se na drugi kraj, kjer gleda iz luknje, pritrdi ali spet cel oreh ali kaj drugega okroglega. Na klinčci je privezana debela nit sredi oreha, ki se potegne skozi spodnjo luknjico, namota na klinčec, in če se za njo potegne, obrača se klinčec z orehom z brcanjem. (Vidovec kraj Varaždina.) — brčkati pritscheln. — bribor m., neko drevč; ako ženska poje" njega seme, verujejo, da zanosi brez moškega. — brebrovina f. berberis vulgaris. — brecati se, sich vor Schrecken recken. — bremenen, menna = noseč: Vramec kron. 46^ Elizabet osta noseča ali bremenna. — brenkati = grude na orani njivi z mo-tiko drobiti (gorenjski). -— brzskven adj. Pfirsich-Habd. ad. 391 Škvorc 84. in brcskvin, Mikloušič izb. — bresana f. ime kravi. — breMnfoc