SIgma33^ leWXXX¥in* cena20din Celle, 18, anmia 1984 HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Posodobitev planinskega klanca za šentjurski praznik'^ FOTO: EDI MASNEC »Sodeiaifec, M me zlutral nalala^ Zanimivo reportažo o zvestih sprem- Ijevaicih naših miličnikov preberite na 12. strani. Dobra Igrača le Oetra povsod Takšno je soglasno mnenje domačih in tujih strokovnja- kov, ki so si v celjskem Golovcu ogledali razstavo igral in igrač. Stran 3. Grenak Je kruh graMIncev v celjskem Ingradu si prizadevajo, da ta grenkoba ne bi predolgo trajala. Stran 4. Ob šentlurskem občinskem prazniku Planina je bila prvič osvobojena 18. avgusta 1944 in takrat je na Planini in njenem širšem območju za- živelo povsem novo življe- nje, ki je trajalo do 10. de- cembra, vendar je ta prva svoboda naznanjala, da se vojna bliža koncu. Ko smo se letos na zborih občinske skupščine oprede- ljevali za kraj praznovanja občinskega praznika, nismo bili v zadregi. Odločili smo se za Planino, ki praznuje 40- letnico osvoboditve, čeprav takrat še nismo vedeli, 'ali bomo lahko to proslavo združili s kakšnim večjim dosežkom. Zaostrene rsizmere in težki pogoji gospodarjenja trenut- no ne dovoljujejo naložb na tistih področjih, kjer občani največ pričakujejo. To so ko- munalni in cestni objekti, kultura in morda še kaj. Vsaj še nekaj let bomo morali takšna vlaganja močno zmanjševati, tudi če bodo povezana s praznovanjem občinskega praznika. Poi- skati bomo morali možnosti za nove proizvodne zmoglji- vosti, širiti obstoječe na osnovi dognanih gospodar- skih učinkov in na ta način praznovati na občinskih in drugih proslavah. Nekoliko drugače pa ven- darle kaže obravnavati naša manj razvita področja, ki so bila tudi med NOB najbolj prizadeta. Družba se tega dolga zaveda, napisala je vrsto deklaracij in sklepov, nekaj tega je tudi uresničila, vendar še vedno premalo in nič več kot kje drugje. Ves čas govorimo o policentrič- nem razvoju in o tem, da se morajo tudi manj razvita po- dročja osamosvojiti, poveda- no pa le počasi uresniču- jemo. Škarje solidarnosti so že skoraj zaprte. Ena od po- membnih pridobitev širše solidarnosti pa je prav goto- vo mladinsko prostovoljno delo, ki je eden izmed naj- bolj zanesljivih in konkret- nih virov pomoči manj razvi- tim, ki daje v zadnjih letih vrsto lepih uspehov. PETER KNEZ predsednik skupščine občine Sopota le podlirlala Konec iedtaa bo Panlndca obratovala s polno zmoglllvosUo Nihče v Radečah si ni mi- slil, da bo četrtkov naliv v hipu razdivjal potok Sopo- to, ki je v manj kot pol ure napravil v zgornjem toku za več deset starih milijard škode. Oblak se je utrgal na Sopo- to v smeri od Radeč proti Jagnjenici, Svibnem in Litiji med 22. in 23. uro. Alarm je vrgel pokonci vse prebivalce no tem območju. Tiste v Ra- dečah je alarm le opozoril in prestrašil, oni ki živijo ob zgornjem toku Sopote pa so lahko le nemočno zrli v nara- slo podivjano vodo, ki je drla čez bregove, potiskala pred sabo hlode, vejevje, deske in podirala vse kar ji je bilo na poti. V Papirnici se je dvajset delavcev zaman trudilo, da bi odprli vse tri prekate na jezu. Voda je narasla v hipu in v trenutku so se naplavine zagozdile pri jezu. Sopota je ušla iz svoje struge, v Papir- nici pa so obstali stroji. V akcijo so takoj stopile enote narodne in civilne za- ščite ter gasilci iz okoliških krajevnih skupnosti, na po- moč so priskočili tudi ostali občani, da rešijo kar se rešiti da. V Papirnici: so se takoj zbrali tudi vodilni in vod- stveni delavci ter komite za SLO, delavci pa so prešli na dvoizmensko delo po 12 ur. Sele v ponedeljek so pričeli z rednim štiriizmenskim de- lom. Več na 2. strani Maks Hropot: »Hmeljarim dolga leta, zato sem si na- bral tudi precej izkušenj. Ko ogledujem hmeljske nasa- ^> sem prav zadovoljen. V ^otovljah povsod hmelj zelo dobro kaže in tako bo delo, smo ga vložili poplačano. Kakšno nevihtno in nestano- vitno vreme smo letos imeli, prava sreča, da imamo or- ganizirano zaščito pred T.T Vagoni v računalniku 1 Pred približno dvema mesecema so tudi celjski železni- ! carji - tako kot vse večje železniške postaje v Sloveniji - I dobili terminal za vnašanje podatkov v računalnik, ki ga je | že lani kupilo Železniško gospodarstvo Ljubljana. Tako sedaj v računalnik vnašajo vse podatke o vagonih in vlakih s celjske železniške postaje, prav tako pa lahko vlak, ki je namenjen v Celje, in s čim je naložen. Tako lahko delov- nim orgcinizacijam že v naprej sporočijo, kdaj bo na celj- sko železniško postajo prišlo blago, ki ga pričcikujejo. »Čeprav imamo terminal šele približno dva meseca, so se prednosti dela z računalnikom že pokazale,« meni Ivan Marš, pomočnik šefa za vozovno službo. »Vsekakor bomo imeli sedaj veliko popolnejšo evidenco o vagonih in zelo hitro bomo lahko ugotovili, kje so in kam so namenjeni. To pa ne nazadnje pomeni tudi boljšo izkoriščenost vagonov, saj bomo lahko delovnim organizacijam že v naprej in dokaj točno sporočili, kdaj bo v Celje prišlo blago, ki ga pričakujejo.« S.SROT SPECIALIS.T MED PROIZVAJALCI HLAČ Hmeljarski praznik Pred hmeljarji je sicer še najvažnejše opravilo, spravilo! hmelja, ki bo pokazalo, kako se je njihov celoletni trudi poplačal. Kljub temu pa so se v Braslovčah že poveselili. \ Pravzaprav je to edina »veselica«, ki si jo hmeljarji privo-; ščijo in obudijo tudi stare hmeljske običaje. Ob zvokih \ domače glasbe sta se zavrtela tudi letošnji hmeljski stare-] šina Stanko Podbregar in njegova spremljevalka Helena | Golavšek. ' Več na strani 6. EDI MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 16. AVGUST 19i bo kandidiral Javni tožilec je dal »ze- leno luč« za Franca Av- berška, da lahko kandidi- ra za novega predsednika izvršnega sveta skupšči- ne občine Velenje. Pred dvema mesecema je priš- lo do manjših zapletov in postopek za kandidaturo Franca Avberška je bil ustavljen. Ko so zbrali vse potrebne podatke so ugotovili, da ni zadržkov za Franca Avberška pri kandidaturi za predsed- nika novega izvršnega sveta. O tem bodo razpravljali delegati vseh treh zborov na skupni seji skupščine občine Velenje, ki bo predvidoma 28. ali 29. av- gusta. TV Doslej Šentjurčani zaradi prostorske stiske niso mogli razstaviti vseh dokumentov in eksponatov iz NOB, ožjega in širšega kozjanskega področja. Zato so se tako krajani Planine kot ostali občani razveselili razširitve in ureditve muzeja na Planini. Na ta način pa so Šentjurčani na svojstven način počastili tudi 4(^-letnico osvoboditve Pla- nine. Sopota Je podivjala Nadaljevanje s 1. strani Vsi objekti vzdolž zgor- njega toka Sopote so poško- dovani, največjo gospodar- sko škodo pa je utrpela tozd Papirnica, kjer je voda zali- la skoraj vse objekte od energetskih do jjl^izvodnih prostorov in skladišč ter povzročila veliko škode tu- di z blatom in ostalimi na- plavinami. Sicer pa so na tem delu So- pote uničeni ali močno po- škodovani vsi komunalni objekti. Voda je odnesla ne- kaj mostov, nasipov in podr- la jezove, na več mestih je poškodovana magistralna cesta. Pri Korinem obratu na Njivicah se je cestišče vdrlo, v Zagradu je poškodovan as- falt v dolžini 20 metrov, rav- no tako je poškodovano ma- kadamsko cestišče v Svib- nem in pa cesta na meji ob- čin Laško in Litija. Zalilo je tudi obrat žage tozd Sopota Radeče, venda le zunanje površine. V Jag njenici je voda zahla kleti it garaže pri osmih občanih poplavila skladišča in trgovi no. Porušil se je jez pri kova ču Dorniku, poplavilo je tu(j gostilno Jež, v Radečah pa j( zalilo kleti štirim hišam rij Poti na jez. Poplava je napravila pre cej škode tudi na vrtovih njivah in travnikih. Predvidevajo, da je škode v Papirnici za približno 40( milijonov dinarjev, na ko- munalnih objektih za 200 in pri zasebnikih za približne 50 milijonov škode. Ocenjevalci škode se boji. jo, da bo v končnem seštev- ku škoda na poplavljenem območju še večja. Komisija za ugotavljanje škode je še vedno na terenu. Trajalo bo nekaj časa, da izračunajo škodo zaradi popolnega za- stoja proizvodnje v Papirni- ci. Nekatere napake na na- pravah se bodo pokazale šele sčasoma, ko bodo te v pol- nem pogonu. Težko je že se- daj povedati, kolikšna je iz- guba pri končnih izdelkih, od katerih so bile večje koli- čine namenjene v izvoz, ka- ko bo s pogodbenimi obvez- nostmi in tako naprej. Tako kot ne moremo sedaj govoriti o številkah, je tudi težko reči, kaj ta nesreča po- meni za celotno gospodar- stvo občine Laško, saj je Pa- pirnica ena izmed temeljev laškega gospodarstva. Očit- no pa je, da Laščani pri sana- ciji razmer na poplavljenem področju ne smejo ostati sa mi, temveč jim bo potrebna širša družbena pomoč. VIOLETA V. EINSPIELER Skromnejše praznovanfe šentiurskega praznika šentjurčani bodo letošnji občinski praznik praznova- li nekoliko skromneje, kot so želeli in pričakovali. Zaostreni pogoji gospodar- jenja in vse večja potreba po varčevanju velikokrat zadene ravno tiste, ki so bili že doslej najrevnejši in Šentjur kot manj razvita občina ni izjema. Ob občin- skem prazniku pa bodo praznovali Šentjurčani manj delovnih zmag, kot bi jih lahko, tudi zaradi dru- gih vzrokov Telefonov v krajevni Skupnosti Sentjur-center, Sentjur-okolica in Blagovna še niso dobili, ker se ljub- ljansko podjetje Pap ni drža- lo dogovorjenega roka. Jav- na tehtnica v Šentjurju še ni zgrajena, ker je Komunalno obrtnemu podjetju iz Šent- jurja zagodlo vreme in zaradi kroničnega pomanjkanja ce- menta. Zataknilo pa se je tu- di pri gradnji bencinske čr- palke na Ponikvi. ________^ Kljub temu bodo Šentjur- čani letos bogatejši, kajti modernizirali in asfaltirali so planinski klanec, ki je vrsto let ogrožal varnost prometa in razširili so spominsko zbirko NOB na Planini, z adaptacijo in ureditvijo sta- rega zdravstvenega dorna. Veliko pa so k nadaljnjem razvoju občine prispevali tu- di brigadirji, ki so se udeleži- li Zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 84«, če- prav dela na posameznih de- loviščih še niso končana in bodo rezultati resnično vidni šele prihodnje leto. Na slavnostni seji zborov občinske skupščine, ki bo v nedeljo na Planini, bodo po- delili zaslužnim Sentjurča- nom občinska priznanja in plakete 18. avgust ter držav- na odlikovanja. Na svečani seji pa bodo podelili tudi republiška odli- kovanja. Medaljo dela bosta dobila Anton Gajšek in Edvard Koprivo, red dela s srebrnim vencem Marjan Skale, Janez Košak, Neven- Občinsko plaketo 18. av- gust bosta prejela delovna organizacija Tajfun iz Pla- nine, za dolgoletno pomoč pri razvoju kraje\'ne skup- nosti in Ferdo Žagar iz Pla- nine, za dolgoletno družbe- nopolitično delo v krajevni skupnosti. Priznanja 18. av- gust pa bodo za uspešno in aktivno delovanje na različ- nih družbenih področjih prejeli: Anton Kolar iz Dra- melj, Zinka Mauer iz Slivni- ce, Leopold Skorjanc iz Šentjurja, TVD Partizan iz Dramelj in Anton Koželj starejši iz Šentjurja. Občin- sko priznanje 18. avgust s knjižno nagrado pa bo pre- jelo tudi petnajst učencev iz osnovnih in podružničnih šol šentjurske občine. ka Cmok, Slava Kovačič, Vilijem Zatler, Vinko Žlen- der in Stanko Zupane, me- daljo zaslug za narod Jakob Pisanec in Ivo Salobir, red zaslug za narod s srebrno zvezdo pa Frančiška Drame, Franc Cerkvenik in Slavko Podplatan. Program priroditvo Sobota, 18. avgusta: ob 18. uri - otvoritev razširjene spominske zbirke NOB na Pčanini ob 20. uri - enodejanka »Mati« v izvedbi kulturnega društva Šentvid v kulturnem domu Šentvid pri Pla- nini ob 21. uri - tovariško srečanje ob tabornem ognju v naselju MDB »Jože Perčič« Šentvid pri Planini Nedelja, 19. avgusta ob 9. uri - tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe pri planinskem gradu ob 13. uri - otvoritev moderniziranega dela ceste »pla- ninski klanec« ob 14. uri - slavnostna seja zborov občinske skupščine na osnovni šoli »Kozjanskega odreda« na Planini ob 15. uri - osrednja svečanost s tovariškim srečanjem pri osnovni šoli na Planini Sobota, 25. avgusta ob 14. uri - tradicionalno regijsko gasilsko tekmovanje ob 17. uri - proslava s povorko ob 110-letnici Gasil- skega društva Šentjur v Šentjurju Povečali Izvoz Gospodarstvo Šentjur- ske občine je v prvem pol- letju doseglo kar dobre re- zultate, so ugotovili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Z izgubo so še vedno delale tri te- meljne organizacije zdru- ženega dela, celotna izgu- ba pa znaša 11.934,495 di- narjev. Šentjursko gospodarstvo je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta po- večalo svoj izvoz kar za 29,7 odstotka, posebej razvese- ljivo pa je za 20,9 odstotno povečanje izvoza na kon- vertibilno področje. Prav tako jim je uspelo za skoraj 9 odstotkov zmanjšati uvoz, tako da je sedaj v Šentjurju izvozno-uvozna bilanca še za nekaj odstot- kov bolj v pozitivi kot so načrtovali. Povprečno število zapo- slenih v gospodarstvu se je zmanjšalo, nekoliko pa se je povečalo v negospodar- skih dejavnostih. Pomem- ben je tudi podatek, da do- sega poprečni skupni oseb- ni dohodek na zaposlenega v šentjurski občini le 89 od- stotkov republiškega pov- prečja. Najnižje osebne do- hodke še vedno prejemajo delavci v Tolu. Gk)spodarjenje v šentjur- ski občini bi bilo veliko boljše, če delovnih organi- zacij ne bi ovirale visoke obveznosti za odplačilo dolgov v tiflini. IVANA FIDLER Izguba le v SIgmi v Zahukovici SIcer umuM gosaoOarskl rezuliaU r žalski občini Polletni gospodarski rezul- tati v žalski občini so bili do- bri, dosegli pa so tudi večino ciljev, ki so si jih zadali v re- soluciji za letošnje leto. Še zlasti dobri so rezultati v zu- nanjetrgovinski menjavi, saj se je izvoz v primerjavi z ena- kim lanskim obdobjem pove- čal za sedemnajst odstotkov, sam konvertibilni izvoz pa za kar dvaintrideset odstotkov. Izvoz bo v drugi polovici leta še boljši, predvsem zaradi izvoza kmetijskih pridelkov. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 2,4 odstotka, kcir je nekoliko manj kot v Sloveniji, močno pa se je povečal celotrii prihodek - za 69 odstotkov. Res je, da je viso- ka rast predvsem posledica vi- soke rasti cen. Nad povpreč- jem gospodarstva je porastel prihodek v industriji in grad- beništvu, ob tem pa je treba zapisati, da so se v teh dveh dejavnostih močno povečala tudi porabljena sredstva, kar je imelo za posledico padec eko- nomičnosti poslovanja, sicer pa je le-ta v celotnem gospo- darstvu občine ostala na enaki ravni kot v prvem polletju lani. Ugodna je bila delitev čiste- ga dohodka. Ob 56-odstotni ra- sti čistega dohodka se je del za bruto osebne dohodke povečal za polovico, za stanovanjsko iz- gradnjo za skoraj četrtino, za druge namene skupne porabe pa za 53 odstotkov. Najbolj se je povečal del za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela - za 59 odstotkov. Ker se je akumulacija povečala bolj kot povprečno porabljena po- slovna sredstva, se je povečala tudi donosnost in to kar za se- dem odstotkov. V industriji je bila donosnost večja za dva- najst odstotkov, v prometu in zvezah za 39 odstotkov in v tr- govini za devet odstotkov. Na meji donosnosti je poslo- valo enaindvajset organizacij združenega dela. Za polovico le-teh je značilno, da je akumu- lacija močno upadla in so zelo porastla povprečno porabljena sredstva. Z izgubo je v prvem polletju poslovala Sigma v Za- bukovici. Izguba je znašala skoraj trinajst milijonov dinar- jev. Vzroki za izgubo so pred- vsem v visokih obrestih, ki bremenijo dohodek in znašajo nekaj manj kot šestnajst mili- jonov dinarjev. Narastla je tudi neplačana realizacija, ki znaša skoraj toliko kot je izguba. Ter- jatve do kupcev znašajo sedem milijonov dinarjev in jih bodo izterjali preko sodišča. JANEZ VEDENIK Vrh nad Laškim Ima nov gasilski dom Ob krajevnem prazniku, ki ga bodo krajani Vrha nad Laškim praznovali v nedeljo, bodo odprli nov gasilski dom. V domu bo dovolj pro- stora tudi za sedež krajevne skupnosti in večnamenska dvorana, kjer se bodo poslej lahko zbirala krajevna druš- tva. Gasilski dom so gradili dve leti. S sredstvi, materia- lom in delom so pomagali tu- di krajani, ki so v tem času opravili 13.000 prostovoljnih delovnih ur. Proslava ob krajevnem prazniku bo v gasilskem do- mu. Pričela se bo z veliko gasilsko vajo društev občin- ske gasilske zveze Laško, na- to bo otvoritev doma, podeli- tev priznanj ter kulturni pro- gram, v katerem bo sodelo- valo domače kulturno umet- niško društvo ter godba na pihala Laško. VVE Popravek v zadnji številki Novega te- dnika smo objavili, da bo nova hidroelektrarna na Vrhu nad Laškim. Hidroelektrarna bo na vrhovskem polju v Vrhovem pri Radečah. ____ _ .______ Ko nekie smrdi stanovalci bloka v Drapšinovi 7 - v hišnikovi evi- i denci piše, da jih je 62 - so približno deset dni vihali ; nosove nad vonjavami, ki so prihajale iz kleti. Ker so se \ zamašile cevi, je v klet začela vdirati umazana, smrd- \ Ijiva voda iz kanalizacije. j Pravzaprav stanovalci v začetku niso zganjali preve- ; likega hrupa. Nekaj podobnega so doživeli že pred ' dvema letoma in, ko so jim Javne naprave spraznile ] greznico pred blokom, je bilo spet vse v redu. Oboga- \ teni z izkušnjami so tudi tokrat najprej poklicali Javne \ naprave in po približno enem tednu so jim delavci le \ očistili greznico, toda gladina smrdljive vode v kleti je ^ še vedno naraščala. ] Bilo je očitno, da so se zamašile cevi, za odpravljanje \ takšnih napak pa Javne naprave niso več pristojne. Prejšnji teden, v petek so potem pol ure pred iztekom delovnega časa prosili za pomoč delavce Komunal- nega podjetja, Tozd CE-KA. Toda nihče ni hotel nekaj ; pred tretjo na teren, pa če je iz kleti v Drapšinovi še \ tako smrdelo. V soboto in nedeljo je potem smrdljiva \ voda narasla že 20 centimetrov visoko; zmočila je pre- mog in drva ter uničila nekaj ozimnice. \ Ker delavcev CE-KA tudi v ponedeljek dopoldne • niso pričakali, so za pomoč moledovali tudi na kra- jevni skupnosti. Hišnik Ivan Nareks je sam poskušal, nekako odmašiti cevi in zraven mrmral: »Ne morem . verjeti, da je kaj takega mogoče in, da so tako brez- \ brižni.« i V ponedeljek popoldne je potem le prišla težko pri- \ čakovana pomoč. Zanimivo, da ne veliko pred iztekom '• delovnega časa, cevi pa so odmašili v manj kot pol ure. \ Stanovalci Drapšinove so si oddahnili. Toda bojijo se, da se jim ne bi še kdaj pripetilo kaj podobnega, i zakaj tokratna izkušnja jih prepričuje, da ne morejo \ računati na solidarnost, pa če so še v tako veliki stiski. ] Že res, da je v tem poletnem času tudi precej delav- . cev CE-KA na dopustih in, da morajo ostali bolj popri- \ jeti za delo. Toda to še ne more biti opravičilo za tako . ravnanje, kot tudi to ne, da so pri CE-KA ta dan delili osebne dohodke. S. ŠROT 10. AVeUST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 3 pobfa igrača le dobra povsod 0rmmmm.....iiu.........................iiiiin.........mmmmammmBmmmmBommmmm To Je taio enotne mnettfe ob priložnostni razstavi Igral In igrač v celjskem Bolevcu Prejšnji teden so udele- ienci 9. svetovnega kongre- sa mednarodnega združenja za pravico otrok do igre, ki so od 5. do 11. avgusta zase- dali v Ljubljani, obiskali tudi Celje. Tu sta jih poz- dravila podpredsednik skupščine občine Jože Bu- čer, pri dvorani Golovec pa §e direktor športno rekrea- cijskega centra Mirko Kol- nik. Gostje so si najprej ogledali nastop skupinice otrok iz WZ Anice čemeje- ve. Plesna točka, ki so se je naučili pod vodstvom Ane Vovk-Pezdirc, je obiskoval- ce navdušila. V dvorani Go- lovec pa so posebej za to priložnost odprli tudi raz- stavo igral in igrač, ki je bi- la po obsegu sicer skromna, vendar je požela mnogo za- nimanja in pohval. Ustavili srno nekaj obisko- valcev in jih povprašali, kaj menijo o razstavi. Ludvik dr. Horvat, docent za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljub- ljani: "Vsi izdelki, ki smo jih videli na tej razstavi so re- snično kakovostni. Mislim, da bi se morali tudi v prihod- nje boriti za to, da bi na po- dobnih razstavah prikazali le kakovostne stvari. Ta razsta- va, čeprav miniaturna, je po- kazala, da imamo dobre igra- če, da pa je vrh tega kako- vostnega ustvarjanja zelo ozek. Kar poglejte, koliko ki- ča je še na policah trgovin. Mislim, da bi se morali pri izdelovanju igrač čimbolj prizadevati, da bi razširili iz- delavo kakovostnih igrač. Po mojem mnenju so velike možnosti za to v drobnem gospodarstvu, pri obrtnikih. Že zdaj uspešno sodelujemo z .nekaterimi zasebniki, ki skorajda praviloma izdeluje- jo visoko kakovostne igrače. Razen tega potrebujemo mnogo igrač za razne spe- cialnosti le v majhnem števi- lu. In tu bi bila spet prilož- nost za obrtnike. Določen napredek in to celo precej velik, smo že dosegli, vendar pa naša naloga - širjenje do- bre igrače, še zdaleč ni izpol- njena.« Nic Nilsson, predsednik združenja, Švedska: »V ime- nu našega združenja se mo- ram najprej zahvaliti mestu Celje za vse, kar je doslej na- redilo za otroke. Slišal sem, da tukaj namenjate precej pozornosti vprašanjem vzgo- je in varstva otrok. Kar sem videl na razstavi, mi je zelo všeč. Tu so raz- stavljene dobre in kakovost- ne Igrače. Takšne bi morali prodajati našim otrokom. Poglejte, recimo, te lesene sestavljanke (^ačka Ljub- ljana, op. p.). Ze uro opazu- jem dečka, ki se igra z eno samo sestavljanko. Zakaj ga je pritegnila za tako dolgo? Zato, ker je dobra.« Fred Hanekamp, Nizo- zemska: »Všeč mi je zamisel, da so tovrstno razstavo zdru- žili z našim kongresom. Sam sem svetovalec za otroška igrišča, zato so me še posebej pritegnila igrala. Mislim, da sem videl precej stvari, ki jih bom lahko prenesel tudi v naše okolje.« Sonoda, Japonska: »Ta razstava ponuja mnogo do- brih in novih idej. Predvsem mi je všeč, da so vse igrače narejene iz naravnih mate- rialov. Les je čudovit mate- rial za oblikovanje igrač. Po svetu, tudi pri nas, na Japon- skem, je še vedno preveč igrač za otroke narejenih iz plastike. Zanimiva so tudi igrala. V naši deželi jih ima- mo malo, tu pa sem videl ne- kaj dobrih rešitev, ki bi jih lahko uporabili tudi mi.« Harris N. Forusz, ZDA: »Lesene igrače so čudovite. Kupil sem lesenega psic^ca. Rad imam igrače in kupu- jem jih zase. Pa ne vseh po vrsti, ampak le igrače, ki so nekaj posebnega. In ta psi- ček je res posebnost. Poglej- te, ta igrača zahteva mojo in- dividualnost. Zaposli mi mi- sli in roke. Všeč so mi tudi igrala, čeprav menim, da na tem področju Američani še prednjačimo pred vami.« Julian Richter, ZRN: »Ve- liko stvari, ki sem jih videl na tej razstavi, je dobrih. Najbolj so me navdušila igrala Elana. To so zanimive kombinacije in ideje, ki bi prišle prav tudi nam. Otroci z vsega sveta imajo v igri po- dobne potrebe in dobra igra- ča je dobra povsod. ' Všeč mi je zamisel o sejmu »Vse za ntrnka«. Pn nas so takšne prireditve precej sko- mercializirane, tako da je bolj pomemben prodajni učinek, kot pa to, da bi pri- kazali res le kakovostne stvari, kot ste jih danes tu- NADAKUMER Bomo znali izkorlsHti lastno idojo? Ne glede na to, da sama pri tem nimam nikakršnih zaslug, mi je bilo toplo pri srcu, ko sem v dvorani Golovec opazo- vala, s kakšnim občudovanjem so si gostje ogledovali raz- stavo igral in igrač za otroke. Prišli so z vseh koncev sveta in vedela sem, da si bodo Jugoslavijo zapomnili tudi po tem, kar so videli v Celju. Strmeli so celo tisti, ki so prišli iz najbolj razvitih držav, kajti videli so igrače, ki se lahko kosajo z najimenitnejšimi na svetu. Navdušila so tako lesena igrala v obliki polžka, vlaka, hišice, ki so jih izdelali v celjskem Centru za rehabili- tacijo invalidov, kot posrečene kombinacije, lestev, vrvi in podijev, kijih je sestavil Elan. Navdušila je množica ljubkih mišk, petelinčkov in kdo ve česa še iz pisanega bombaža, ki so jih izdelale vzgojiteljice iz celjskih vrtcev, pa tudi minia- turne lesene igračke in sestavljanke, ki jih je razstavil obrt- nik Hren oziroma Igračka iz Ljubljane. Čeprav razstava ni bila namenjena prodaji, so izdelovalci ob velikem zanima- nju popustili in prodali, kar so pač imeli. Med gosti ni bilo malo takih, ki so s skicirko v roki hiteli od prostora do prostora, da bi v naglici ujeli čimveč, kar bi lahko uporabili tudi doma. Vsaj nekaj je bilo med njimi tudi takih, ki se tako ali drugače ukvarjajo z izdelovanjem ali oblikovanjem igrač, in nihče rji prikrival, da so na tej raz- stavi pridobili številne nove izkušnje, ki jih bodo lahko koristno združili z domačimi izkušnjami. Led na področju izdelave kakovostnih igrač je pri nas že nekaj časa prebit. Žal pa je - kot pravijo poznavsdci - takš- nih proizvajalcev še premalo, da bi lahko ugodili vsem potrebam po dobri igrači. Upajmo, da nas začetni uspehi ne bodo uspavali, in da se nam ne bo tudi to pot zgodilo, da nam bi tujci čez leto dni prodajali naše lastne zamisli. Skupina udeležencev kongresa med ogledom igral. Foto: S. ŠROT Domačo znanle nadomešča uvoz ¥ Aeru boile Iztielovall polietilensko pette Zaradi vse večjega pomanj- kanja osnovnih surovin so se v delovni organizaciji Aero Celje odločili, da svoj razvoj usmerijo tudi na področje iz- delave osnovnih surovin. Ker v proizvodnji uporabljajo ve- liko uvoženih surovin, posku- šajo z izdelavo osnovnih re- promaterialov zmanjšali uvoz in tako prihraniti pre- cejšen del deviznih sredstev. Z analizo tržišča so v Aeru ugotovili, da bi veljalo razviti osnovni nosilec za proizvodnjo nekaterih samolepilnih mate- rialov. Te materiale, katerih osnova je polietilenska pena, so v Aeru že proizvajali, ven- dar jih zaradi pomanjkanja de- viznih sredstev ni več v pro- daji. Proizvodnja polietilenske pene kot osnovnega materiala za te izdelke, je bila obetavna tudi zato, ker se lahko uporab- lja na različnih področjih. Z analizo so ugotovili, da ga lah- ko uporabljajo tudi druge de- lovne organizacije v Jugoslavi- ji, na področju izolacij, embali- ranja zahtevnih instrumentov, kot podloga za, zamaške itd. Vsi uporabniki so pokazali ve- lik interes, saj morajo omenje- ni material uvažati. Po večletnem delu je skupi- na raziskovalcev, ki jo je vodil Marjan Grašič, razvila posto- pek za izdelavo polietilenske Marjan Grašič pene. Pri izdelavi zahtevne te- hnologije so pritegnili Institut Boris Kidrič v Ljubljani, Kli- mo iz Celja in več drugih de- lovnih organizacij s področja priprave in predelave surovin. Rezultat raziskav je naprava za proizvodnjo polietilenske pene, ki so jo Aerovi raziskovalci reizvih z lastnim znanjem. Naprava je bila zgra- jena s pomočjo nekaterih do- mačih delovnih organizacij in so jo že uspešno preizkusili. Tako lahko zdaj v Aeru izde- lujejo polietilensko upenjeno folijo različnih debelin in upe- nitev. Folijo so že testirali in je po kakovosti enakovredna uvoženemu proizvodu. Po predstavitvi naprave za proizvodnjo polietilenske pe- ne smo se pogovarjali z raz- iskovalcem Marjanom Graši- čem, ki je povedal: »Proizvodnja upenjene folije je zahtevala koordinacijo stro- kovnjakov zelo različnih profi- lov, saj se postopek prične pri osnovnem polietilenu, ki ga je potrebno z določenimi dodatki predelati v foUjo. Pri izvedbi tehnologije smo naleteli na probleme zastarelosti predelo- valnih strojev, zato smo morali izvesti več rekonstrukcij, ki zdaj zagotavljajo kakovosten proizvod. Napravo za proiz- vodnjo polietilenske pene smo izdelali iz domačih delov, imeli pa smo seveda precej težav tu- di zaradi pomanjkanja le-teh na domačem tržišču. Zdaj, ko je stroj pripravljen za proiz- vodnjo, smo na vse težave že skoraj pozabili Naša naloga v tem trenutku je, da bo novi proizvod kako- vosten in da bo v naših proiz- vodih čimprej našel pot do kupca.« M-G Vrtec v Smarlu brez zamude Prostorska stiska je narekovala gradnjo prizidka k otro- škemu vrtcu v Šmarju. V šmarskem vrtcu doslej tudi ni bilo oddelka za dojenčke, zato je bila ta naložba več kot samo upravičena. Dela na prizidku in obnovi starega dela vrtca tečejo s polno paro, zato je skrb staršev, ali bo prizidek do 1. septem- bra zgrajen oziroma odprt, odveč. Tako so nam zagotovili v delovni organizaciji Ikom, ki je^zvajalec gradbenih oziroma obrtnih del ter na sedežu vzgojhovarstvenega zavoda v Ro- gaški Slatini. S prizidkom k vrtcu v Šmarju bo dobilo prostor šestdeset otrok, dva oddelka bosta za otroke, stare od dveh do treh let, oddelek pa bo jaslični. Vrednost prizidka, vključno z obnovitvenimi deli starega vrtca, novo opremo in ureditvijo okolja znaša okoli 19 milijonov, sam prizidek pa je vreden 14 fi^ilijonov dinarjev. Sredstva so zagotovili skupnost otro- škega varstva občine Šmarje pri Jelšah, občani v obliki ^^oprispevka, ostalo pa so sredstva amortizacije VVZ. Posebej pa bodo to novo pridobitev za občane v krajevni skupnosti Šmarje obeležili ob praznovcinju 9. septembra, praznika občine Šmarje pri Jelšah. M. A. POGLED V SVET S kovjnotehno Skrivnostno okspiozijo v Rdočom morlu Medtem, ko zadnje tedne v ira- ško-iranski vojni in na območju Zaliva opažamo precejšnje zatišje, ko je bojevitih in grozečih izjav več kot pravega streljanja, se je težišče pozornosti zdaj premaknilo na zemljepisno sosedno vodno pot, na Rdeče morje. Kakor vemo, Rdeče morje pove- zuje Indijski ocean (točneje rečeno, arabsko morje) s Sredozemskim morjem, prek Sueškega prekopa. Za Evropo je to trgovsko, pred- vsem pa strateško ključna pot, po kateri se oskrbuje z dobršnim de- lom zunajevropskih pridelkov in izdelkov - predvsem pa z nafto z Bližnjega in Srednjega vzhoda. Ob- močje Rdečega morja je zato tudi območje kosanja velesil in super- sil, pri čemer zlasti slednji dve prek svojih oporišč v obalnih drža- vah, s svojima ladjevjema in letal- stvoma budno pazita, kaj se do- gaja. Zadnje dni smo torej priče vzne- mirljivim poročilom o poškodova- nih ladjah, ki so plule po Rdečem morju. Prva od značilnosti je, da eksplozije, ki so povzročile te po- škodbe niso posebno hude. Nobena ladja ni bila potopljena, okoli 20 pa jih je bilo zadetih, od teh je ena imela tako poškodovano krmilo, da ni mogla nadaljevati plovbe. Na splošno govorimo o minah. Zanimivo pa je, da kljub skrbnemu iskanju vse doslej niso našli nobe- ne mine. Med strokovnjaki zdaj te- če debata o tem, za kakšne elisplo- zivne pripravke pravzaprav gre. Slišati je različne razlage; najmanj je pravzaprav pristašev teorije, da gre za pravcate vojaške mine. Veči- na se strinja - pač spričo sorazmer- no majhne škode - da gre bolj za naprave, ki naj bi povzročile pre- plah kot pa za orožje, namenjeno potapljanju ladij. Morda bo zadeva postala jasnej- ša čez nekaj dni, kajti zdaj se v Rdečem morju zbirajo ameriški, francoski in britanski minolovci. Američani imajo tudi posebne heli- kopterje za odkrivanje in uničeva- nje min. Prizadeti, zlasti še egiptovska stran, posredno in neposredno trdi- jo, da sta mine (ali karkoli že so te eksplozivne naprave) nastavile iranske in libijske ladje. Dokazov za to ni, iranska in libijska vlada pa trditev zanikata. Potlej sta se na dveh koncih sveta anonimno ogla- sila neznanca in sporočila, da so mine podtaknili pripadniki »islam- ske svete vojne*, teroristične orga- nizacije, ki jo sumijo tudi več aten- tatov v preteklosti. Vsajena izjava od obeh je bila po svoje čudna, ker je neznanec po telefonu izrecno za- trjeval, da min nista postavila ne Libija ne Iran, kar si nekateri ra- zlagajo kot opravičevanje teh dveh . držav. Skrivnost je zdaj še bolj zapletel članek v časniku, ki izhaja v Abu Dabiju (na območju Zaliva), v kate- rem pa je rečeno, da so mine prav- zaprav postavile ZDA in Izrael, da bi tako Washington umetno ustva- ril vznemirjenost v Rdečem morju in s tem dobil izgovor za povečano vojaško prisotnost v tem delu sveta. Kakor koli že, priče smo precej nevarni igri, ki v resnici vnaša vznemirjenost v ta, že tako strate- škopolitično občutljivi del sveta, zlasti še zaradi soseščine Zaliva, kjer so kot rečeno - sovražnosti ne- koliko pojenjale - vendar je rana skoraj štiri leta trajajoče vojne še naprej odprta. Piše: J02E SIRCEU 4. STRAN - NOVI TEDNIK 16. AVGUST 1984 Grenak le kruh gradbincev v ceUskem Ingradu ¥seeno ne obupt^ialo. Iščete no¥a tržišča tlema In na iulem ter penuMe ne¥e itrolzvetle Čeprav je gradbena sezo- na na višku, pa gradbeniš- tvo že dlje časa tare veliko skrbi. Omejevanje investi- cijskih del je bistveno spre- menilo pogoje za vso stroko in industrijo, ki gradbenike spremlja. Tako čutijo tudi v Ingradu, 3100 članskem gradbeno-industrijskem po- djetju iz Celja. O križih in težavah, preusmeritvah in iskanju dela doma in na tu- jem smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Jan- kom Golobom in v. d. direk- torja ekonomskega-finanč- nega sektorja Rihardom Conradijem. Na domačem gradbeni- škem tržišču so zadnji dve leti razmere takšne, da si za delo gradbeniki med seboj nelojalno konkurirajo, zbija- jo cene, ostrijo pogoje in krajšajo roke. Vse to slabša že tako slabe socialne razme- re gradbenih delavcev, kar s pridom izkoriščajo investi- torji in vsiljujejo za sedanji čas povsem neobičajne, tež- ke pogoje. Tako je na sploš- no že kar povsem običajno »pravilo igre« investitorjev, da sta osnovna pogoja ob razpisu del posojilo pod tež- kimi pogoji in fiksne cene. Pri tem pa gradbeništvo ven- dar ne živi izven splošnih slabših razmer gospodarje- nja, da ne uporabimo besede kriza. Letos so v Ingradu proiz- vodne in ostale zmogljivosti bolj zasedene. Po mnenju Jarika Goloba predvsem za- radi dveh razlogov: gradbe- niki so jih delno skrčili, hkrati pa so delo poiskali na drugih področjih, kjer doslej niso delali. Tako so v Ingra- du sedaj z delom zasedeni, kar pa ne morejo več trditi za prihodnje obdobje. Optimi- Zahteve po visokih poso- jilih s strani investitorjev, visoki stroški zaradi infla- cije ter tržne razmere, se bi- stveno odražajo tudi pri lik- vidnosti. Poseben problem v Ingradu so tudi neprodani objekti, zlasti na področju Ljubljane. To pomeni »za- mrznjen denar« in še dodat- no obremenitev s stroški ter obrestmi. Najbolj izrazit primer neprodanega (v ce- loti) objekta je samski dom v ljubljanki občini Šiška. Neprodanega je več kot po- lovica objekta, prodati pa ga za osnovni namen tudi ne morejo, čeprav bi lahko našli kupce za spremenjene namene, tudi za stanovanja. zem jim zmanjšuje vsa priča- kovana zakonodaja, ki nalož- bena dela, torej predvsem gradbeniška, še bolj ome- juje. Pomanjkanje nekaterih re- produkcijskih materialov še dodatno greni kruh gradbe- nikov. Letos je primanjkova- lo zlasti cementa. V Ingradu so izračunali, da so zaradi ce- menta imeli tudi po tretjino svojih proizvodnih zmoglji- vosti neizkoriščenih in to prav v zadnjih treh mesecih. In kje so se porazgubili vsi investitorji za samski dom v Ljubljani? Nekaj jih je od- padlo zaradi poslabšanja raz- mer na trgu in svojih zmož- nosti oziroma slabe likvidno- sti, kar po domače pomeni, da jim je zmanjkalo denarja, drugi pa v glavnem tudi za- radi tega, ker že ob začetku niso realno ocenili svojih fi- nančnih sposobnosti. Vseka- kor davek za nepremišljeno naložbo v glavnem nosi gradbeni delavec. Ob polletju so v Ingradu temeljne organizacije, razen Industrije gradbenega mate- riala, izkazale pozitivni obra- čun poslovanja. Zaradi no- vih predpisov so se sicer kljub temu i;našli na robu likvidnosti, vendar bodo ob avgustovskem izplačilu osebni dohodki za julij ostali neokrnjeni. V Ingradu se za- vedajo, da morajo predvsem sami izboriti bitko za grad- beniški kruh saj jim v druž- beno-gospodarskih razme- rah, kakršne so in kakršne še bodo dlje časa. nihče nič ne bo podarjal. Usmerili so se in odprli za ves jugoslovanski gradbeni- ški trg, razvili nekatere nove proizvode (za tipske farme so prejeli celo nekaj laskavih priznanj na uglednih kmetij- skih sejmih, uveljavljajo se z ostalimi montažnimi sistemi in pospešeno dogovarjajo se za posle v tujini. MITJA UMNIK Združitev treh v eno Delavci obrtno montažne- ga podjetja Laško, gradbene- ga podjetja Laško ter tehnič- na ekipa krajevne skupnosti Laško se bodo konec meseca na referendumu izrekli o združitvi v enotno delovno orgcinizacijo, ki bi izvajala komuncdna dela na območju občine. Z združitvijo pričakujejo, da bodo zmanjšali družbeno režijo, ki krepko posega v dohodek obeh podjetij, ki imata že tako vse manj dela. Z združitvijo pričakujejo večjo socialno varnost zapo- slenih in boljše komunalne storitve. VVE Kdo »kroiačem« lomile mero? Jugoslovanske tovarne konfekcije bodo letos s prodajo raznovrstnih izdelkov na svetovnem tržišču iztržile vsaj pol milijarde dolarjev. Lahko bi celo več, če ne bi bilo mnogih omejitev, kvot in carinskih dajatev v državah, kamor najpogosteje prodajamo oblačila. Res je od nekaj več kot stotih artiklov, ki jih izvažamo, samo 14 na seznamu omejitev, toda ravno ti proizvodi tvorijo naj- manj tri četrtine vsega izvoza. Ce k temu dodamo še izjemno konkurenco na mednarodnem trgu in nizke cene, moramo priznati, da konfekcionarji zelo težko pri- hajajo do deviz. Vse te tegobe naših »krojačev« pa bi bile manjše, če bi vsaj doma naleteli na več razumevanja. Namesto, da vsaj na domačem trgu nekaj »pridobijo«, se jim dogaja ravno nasprotno. Manj iztržijo v lastnih prodajalnah, kot če izva- žajo ali izdelujejo oblačila s tujim materialom in po tujih modelih. Res je tekstilu hitro zrastla cena, toda niti to konfekcionarjem ne pomaga. Cene so višje, toda tudi več se odvaja. O tem, kdo in kako »krojačem« jemlje mero, najbolje govori izračun, ki so ga nedavno naredili v Poslovni skup- nosti jugoslovanskih tovarn konfekcije. Kaže namreč, da proizvajalcu moške, niti ne tako poceni, obleke, ki stane 15.000 dinarjev, ostane tako malo, da se skoraj ne izplača sedeti za šivalnim strojem. Pa pojdimo po vrsti. Takoj, ko je obleka prodana, je za davek treba odtegniti 18 odstotkov ali 2.700 dinarjev. Ker je trgovina obleko prodala, si vzame 30 odstotkov oziroma kar nekaj več kot 4.000 dinarjev. Ko torej kupec z obleko zapusti trgovino, je proizvajalec že »olajšan« za 7.000 dinarjev. Toda to še ni vse. V naslednji fazi se izdvoji še 1.000 dinarjev za tako imenovani rizik znižanja cene in se proi- zvajalcu v skupni prihodek torej šteje 7.000 dinarjev. S tem denarjem je potrebno kupiti material, ki z vsem priborom stane približno 6.000 dinarjev. Ostalo nam je torej 1.000 dinarjev in to je cena izdelave obleke. Toda tudi to še ni vse. Od tega tisočaka je potrebno pretežno 400 dinarjev izločiti za režijske stroške, prispevki in davki iz dohodka vzamejo še 20 odstotkov in, če se kcikšen dinar izloči še za druge potrebe, pove končni izra- čun, da ostane za osebne dohodke tistih, ki so sešili rela- tivno drago obleko za 15 tisoč dinarjev le 300 dinarjev. Izračun je, pravijo, narejen po povprečnih cenah, kar pomeni seveda možnost odstopanji navzgor ali navzdol. Toda ta odstopanja so tako majhna, da so že skoraj zane- marljiva. Pri takšnem izračunu si ne moremo kaj, da nam ne bi ostal grenak priokus. In verjetno bo malokateri kupec v prihodnje, ko bo kupoval drago oblačilo krivil za draginjo zgolj in samo proizvajalca. Tekstilci so od nekdaj dobro delali, dobro izvažali in tudi na domačem tržišču nismo občutili kakšnih posebnih po- manjkanj oblačil. Toda ne bomo se smeli čuditi, če bomo kdaj doživeli tudi to. Kajti tudi »krojačem« nekdo jemlje mero. ZRCALO Riše Bori Zupančič LIK Savinla pospešule izvoz Rezultati eb pelleUu potrlulele ¥ležene napere tlelavce¥ »z rezultati gospodarje- nja smo ob polletju v Savi- nji zadovoljni in pomenijo lep dosežek vseh, ki so v še- stih mesecih tvorno prispe- vali k izboljšanju gospodar- jenja, ki na začetku leta ni- kakor ni bilo rožnato. Pre- mik na bolje je posledica bi- stvenega spreminjanja ka- kovosti poslovanja. Nismo težili več samo za deset tiso- či kubikov lesa, ki bi ga pre- delali, temveč smo iz njega z večjo produktivnostjo, večjim fizičnim obsegom proizvodnje in boljšim izko- riščanjem obstoječih zmog- ljivosti uspeli pridobiti več kot kdajkoli prej, s tem, da višje cene niso vplivale na ugodne rezultate, saj bomo njihov učinek beležili šele v drugem polletju,« je dejal glavni direktor LIK Savi- nja Celje, Zvonko PERLiC. Rezultati v Savinji so vse- kakor spodbudni. Celotni prihodek beležijo v višini milijarde 836 milijonov (in- deks na lansko enako ob- dobje je 174,2), kar je za ma- lenkost pod zelo povišanim planom. Dohodek znaša 588 milijonov in je za 20 odstot- kov nad planom (indeks 184,4), čistega dohodka je za 289 milijonov, kar je 75 od- stotkov nad planom. Razumljivo je, da so ob takšnih rezultatih lahko v Savinji resnično zadovoljni. Zvonko Perlič: »Kdor ne bo izvažal, bo obstal pred ne- premostljivimi težavami. - glasbo, in impro- viziram. Akvarel je gotov v pet- najstih minutah in uspe ali ne. Korigirati ga ne moreš tako kot olje, ker izgubi vso svojo svežino, zato veliko akvarelov tudi zavTžem. Pri slikanju pej- sažev je zelo važna atmosfera, zato ni takšne možnosti za mu- zikalno izražanje.- - So v Krištofovi deželi dobro sprejeli vaše akva- rele? = J.IPAVEC: (prižge si cigare- to, brez nje ne zdrži niti na sli- ki) »Nisem hotel razstavljati v kakšni tretjerazredni galeriji, zato sem skušal prodreti v zna- no galerijo Lloyd shine fine arts v Chicagu. Dejali so mi, da je galerija že za nekaj mesecev vnaprej zasedena in da naj pri- dem drugič. Ko pa so videli moje slike, ki sem jih kar sam naložil v avto in prip>eljal pred galerijo, so jih razstavili še isti teden. Nekaj akvarelov sem prodal, osem jih je še zdaj raz- stavljenih v prodajni galeriji Kajkasis v Chicagu. Da je gale- rija Lloyd shine res znana zgo- vorno priča že to, da je isto- časno z menoj v sosednji sobi razstavljal Henry Moore.« - Kaj pa gledališče? So vas slabo plačali, ali pa ste bili tako »zanič«, da so vas odpustili? J. IPAVEC: (takoj je začel br- skati po svojem arhivu in pri- nesel plakat, na katerem je bilo z debelimi črkami, poleg reži- serjevega imena, napisano le še njegovo) »Da ne boste misli- li, da sem bil »pigzibnar«! Pla- če pa so bile res slabe, zato sem se upokojil in ker je pokojnina nizka, se preživljam s slikar- stvom. Ze v Mariboru, zlasti pa v Zagrebu sem sodeloval z vr- hunskimi arhitekti iz vse Evro- pe. Velikokrat so mi prinesli skice na koščku papirja, tako da se ni videlo niti kaj je spo- daj kaj pa zgoraj in vsa nadalj- nja realizacija scene je bila v mojih rokah. To takrat ni bilo tako lahko tudi zato, ker sce- nografsko delo v gledališču ni bilo priznano in se je vsak vmešaval, zato sem si moral utreti pot popolnoma sam.« - Zelo radi zahajate v šentjursko kavarno. Samo na šah? J. IPAVEC: »Sahiram rad in, če sem razpoložen, tudi dobro igram. Sestavil sem tudi dvo- potezni problem, ki ima zelo malo figur. Verjetno v šahov- ski literaturi ni dvopoteznega problema, ki bi imel tako malo figur. V kavarni pa rad pogle- dam tudi za dekleti.« ~ So vam Sentjurčanke všeč? J. IPAVEC: »O ja (zažari kot njegovi najlepši akvareli), Sentjurčanke se m: zelo dopa- dejo. Neverjetno kake so ele- gantne in »zrihtane«. Kt pride- jo v trgovino ali hodijo po uli- cah. Kdo bi si mislil, da se zna- jo tako nositi? Pozdr,^,vim 'car vse po vrsti, ker se mi je že dogajalo, da sem š^; mimo znanke in je nisem p?-epoznal. Malo je kriva kratkovidnost, malo pa to. da so dane^ .vse enako našminkane. So pa Sentjurčgjike veliko lepšt' kot ameriška dekleta in ženske, ki so v glavnem vse okrogle in imajo glavo kot pudi v - V Šentjur pa Vas ris vrnile le Sentjuriankr'? J. IPAVEC: .Bivanje \ grebu je imelo poziti\ en VpiiV na moj razvoj, ker sem lahko videl razstave vrhunskih u;netnikov in ker seir bi; ne- nehno v stiku s pn;; umetnosti, s katen.^i: ko izmenjal mnenje. \ Ameriki je lepo, veiidai m.ajo zelo enolično pokrajino Pri na? se sploh ne i'a\edamo, ka- ko čudovita in raznolika nara- va nas obdaja. Zato in zaradi želje, da ponovno vzpostavim pristnej.še stike s starimi prija- telji, sem se v Šentjur vrnil za stalno.« - Slovite tudi kot velik šaljivec. Še posebno ste navdušeni nad aiorizmi, kateri vam je najbolj všeč? J.IP.AVEC: 'Uništio buiiker 1 sedam poduzeča.- VILI EINSPIEl.ER 6. STRAN - NOVI TEDNIK 16. AVGUST 19m Zemelov koncert v Celju Ansambel Francija Ze- meta iz Vojnika, ki že več kot petnajst let s prijetnimi vižami razveseljuje staro in mlado Sirom po Sloveniji, se bo v petek, 17. avgusta znova - zdaj že tretjič - predstavil Celjanom in dru- gim gostom s samostojnim koncertom na prostem na Tomšičevem trgu. V kon- certu bo med drugim pred- stavil tudi melodiji, s kate- rima je osvojil nagrado ob- činstva na festivalu v Ste- verjenu ter melodiji, ki jih ima pripravljeni za letošnji ptujski festival v začetku septembra. Ansambel Francija Zemeta pa se tudi pripravlja za nastop na 12. reviji narodno zabavnih an- samblov 24. ali 25. novem- bra v Libojah. Koncert na Tomšičevem trgu v Celju bo ob 19. uri. rpy Razprtije oviralo gradnjo vodovoda v krajevni skupnosti Ple- šivec v velenjski občini so se krajani razdelili na dve strani: tiste, ki že imajo vo- do in one, ki je še nimajo. Slednji bi jo seveda radi do- bili, zato so tudi začeli z ak- cijo, kjer pa jim je zmanjka- lo denarja in tudi udarniško bi bilo treba prijeti za delo. Temu pa so se uprli tisti, ki vodo že imajo, drugi pa ak- cije sami ne zmorejo. Zdaj se vrstijo prepričeva- nja in obiski celo z občinske konference SZDL, da bi se stvar zgladila in uredila ter bi vsi krajani prišli do vode. Zaradi takšnega stanja je ho- tela odstopiti tudi predsed- nica krajevne organizacije SZDL Plešivec Pepca Gro- belnik, češ, da v takšnih ne- mogočih pogojih ni mogoče uspešno delati. Prepričali so jo, da bo še naprej vodila frontno organizacijo. Zaradi neresnosti pri grad- nji rezervoarja in vodovoda je svoje pogoje postavil tudi izvajalec Vekos, ki je krajev- no skupnost pismeno obve- stil, da v kolikor v tednu dni ne rešijo situacije, bodo dela ustavili in denar uporabili pri kakšnem drugem projek- tu. Vsekakor se morajo v Plešivcu hitro dogovoriti, kako naprej. Zmaga naj zdrav razum in vsaj nekaj va- ške solidarnosti s strani ti- stih, ki vodo že imajo. Hudo bi bilo, če bi zaradi razprtij bila ustavljena gradnja vodo- voda! TONE VRABL Posebno pozornost vsako leto pritegne povorka hmeljarjev, v kateri obudijo stare običaje. Dan hmeljarjev v Braslovčah Prireditev Dan hmeljar- jev v Braslovčah je tudi le- tos privabila precejšnje šte- vilo obiskovalcev, ki so si lahko v nedeljo popoldne ogledali povorko voz, ki so jih pripravili aktivi mladih zadružnikov in posamezne zadružne enote. Prikazali so stara hmeljar- ska opravila. Največ zanima- nja med obiskovalci vsako leto pa seveda vzbuja pred- stavitev novega hmeljarske- ga starešine in njegove spremljevalke. Novi hme- ljarski starešina je letos Stanko Podbregar iz Ojstri- ške vasi pri Taboru, njegova spremljevalka pa Helena Goiavšek iz Migojnic pri Grižah. Zbranim udeležencem v Braslovčah sta spregovorila predsednik turističnega društva Branko Spom in član izvršilnega odbora po- slovne skupnosti za hmeljar- stvo SRS Vlado Kralj, ki je poudaril, da morajo hmeljar- ji skrbeti predvsem za kako- vost hmelja, kajti le na ta na- čin bodo hmelj dobro proda- jali tudi na tujem. Pozornost obiskovalcev je pritegnil tu di prikaz prodaje hmelja ne koč in danes. Tu so Braslov- čani uprizorili kar malo igri- co. Ob koncu prireditve so predstavniki tovarne kmetij- skih strojev Sip iz Šempetra prikazali tudi delovanje naj- novejših kmetijskih strojev. Člani Turističnega društva iz Braslovč obljubljajo, da bo prireditev v prihodnjem letu obogatena z nekaterimi no- vimi zanimivostmi. JANEZ VEDENIK Shke: EDI MASNEC Sipov dvoosni kasilnik zmore travnate površine tudi nagiba do 40 stopinj. Brigadirji naVrtiu nad Laškim Dve brigadi z mladinske delovne akcije Kozjansko 84 sta prejšnji teden delali na deloviščih v Jurkloštru, kjer so brigadirji izkopali jarke za vode nizkonapetostnega omrežja v dolžini 220 me- trov, v Panečah pa jarke za vodovod v dolžini 600 me- trov. Čeprav sta bila vmes dva deževna dneva, so pra- vočasno izpolnili plan dela v Jurkloštru pri čemer so jim pomagali tudi krajani in mla- dinci. Včeraj so odšli brigadirji v Vrh nad Laškim. Do 22. av- gusta naj bi izkopali jarke za napeljavo vodovoda v Le- šah. Nato se bodo premestili na delovišča v krajevni skupnosti Breze. Do 30. av- gusta bodo tam delali na iz- kopu vodovoda Modric in re- konstrukciji ceste Male Bre- ze-Trobni dol. Vsa delovišča nadzoruje režijski odbor, ki tudi vodi delo. Naloga kraja- nov in mladincev v krajev- nih skupnostih, kjer delajo brigadirji pa je, da jim poma- gajo v popoldanskem času in jim ob prihodu in odhodu pripravijo srečanje. VVE Rogaška v znamenju šansona Tradicionalna prireditev v organlzacUl Zdravilišča V Zdravilišču Rogaška Slatina so dlje časa razmiš- ljali o prireditvi, ki bi daja- la poseben pečat temu zdra- viliško-turističnemu kraju in bi bila širšega pomena, predvsem pa bi morala biti na dovolj kakovostni kul- turni ravni. Kaže, da so bila tovrstna prizadevanja uspešna, kajti pred durmi je prireditev z naslovom »Ju- goslovanski šanson Roga- ška 84«. Idejo zanjo je že la- ni dal mojster Bojan Ada- mič, ki je k sodelovanju pri- vabil še pevca Zvonka Spi- šiCa. Oba sta prevzela stro- kovno plat izvedbe te prire- ditve v organizaciji Zdravi- lišča Rogaška Slatina. Edina oziroma prva tovrst- na prireditev v Jugoslaviji, ki naj bi bila odslej tradicio- nalna, bo 24. in 25. avgusta ob 20. uri v zdraviliški kri- stalni dvorani. Letos so se povabilu organiiatorja od- zvali pevci iz treh naših re- pubhk, v naslednjih letih pa je pričakovati popolnejšo udeležbo, ki bi upravičila njen jugoslovanski značaj. Iz Srbije bo letos nastopil Zafir Hadžimanov, iz Hrvaške Ar- sen Dedič, Zvonko Spišič, Radojka Sverko, Jadranko Črnko, Hrvoje Hegedušič in Zvonko Zidarič. Od sloven- skih šansonjerjev bodo na- stopili Majda Sepe, Meri Av- senak in Lado Leskovar. Gre torej za izvajalce, ki so v šan- sonu pri nas največ dosegli in se s to zvrstjo najbolje uveljavili. Poleg dveh večerov šanso- nov bosta še dve spremljajo- či prireditvi. V soboto dopol- dne bo strokovno posvetova- nje na temo jugoslovanski šanson in besedilo. Na to sre- čanje je organizator povabil pisce besedil za šansone, kot so Janez Menart, Dušcin Bi- žal, Elza Budau, Igor Torkar, Ervin Fritz, Branko Somen, Milan Jesih, pridružili pa se jim bodo tisti pevci oziroma skladatelji, ki za šansone pi- šejo besedila sami, kot na primer Ar sen Dedič. Iz so- sednje Hrvaške se bo posve- tovanja udeležil znani tek- stopisec Drago Britvic. Druge spremljajoče prire- ditve, ki bodo obakrat po koncertih, so male nočne se- renade v kavami hotela Do- nat. To bodo neuradni nasto- pi vseh sodelujočih pevcev, ob mizah in v prijetnem, dru- žabnem vzdušju. Organizator je za priredi- tev »Jugoslovanski šanson Rogaška 84« pripravil tudi posebno programsko knjiži- co, ki jo bo prejel vsak obi- skovalec koncertov, v njem pa so natisnjeni izvlečki be- sedil posameznih šansonov, imena avtorjev glasbe in be- sedil ter izvajalcev. Za prireditev v Rogaški Slatini, ki jo bo povezovala Nataša Dolenc, je že precej zanimanja. Snemanje je pri- javila že televizija Novi Sad ter radijske hiše iz Ljubljane, Zagreba in Sarajeva. Ljub- ljanska televizija pa za to ne kaže dovolj posluha. MARJELA AGRE2 POZD ORODJE-OPREMA ŠENTJUR PRI CELJU objavlja RAZPIS ŠTIPENDIJ za naslednja prosta učna mesta obdelovalcev kovin: rezkalec strugar brusilec orodjar ključavničar strojni ključavnlčar- vzdrževalec Vse zainteresirane, ki so uspešno končali osnovno šolo, vabimo, da se oglasijo na razgovor in posredujejo vloge. Pisne prijave sprejema KDR na naslov. POZD ORODJE-OPREMA - ŠENTJUR Pod vrbco 4 tel. 741-215 ali 741-091 ^g. AV6UST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Bibiči se ne ukvarlalo samo z ribolovom preOvsem skrtHlo za Itakovost živUenša r vodsh In čisto okoUe_ Zadnja leta je vse večje onesnaževanje rek in poto- jjov na področju Savinja- Sotla. Mnoge delovne orga- nizacije, samoupravne skupnosti, upravni organi in tudi posamezniki, se tru- dijo, da bi kakovost voda izbolj^li« oziroma ohranili vsaj na sedanji stopnji. Ta- 1(0 je na primer zapisano v planskih dokumentih obči- ne Celje, da bo do izteka se- danjega srednjeročnega ob- dobja odpravljen IV. kako- vostni razred voda, ki je ijven norm in predstavlja nirtvo vodo. Za zaščito človekovega okolja in varstvo vodži pa skrbijo tudi ribiči, čeprav marsikdo meni, da ribiči lo- vijo le ribe. Njihova najpo- membnejša naloga je skrb za življenje v vodi. Zakon o sladkovodnem ribištvu po- stavlja vrsto nalog, ki jih mo- rajo izvrševati ribiči. Pri tem pa naletijo na težave pri upravljalcih in uporabnikih voda, ki bi morali že v pro- jektih zagotoviti za vsak po- seg v vodni režim takšne po- goje, ki ne bi prizadeli, tem- več bi obvarovali in izboljša- li človekovo okolje. O vsem tem smo se pogo- varjali s podpredsednikom Zveze ribiških družin Celje, ki je tudi predsednik komisi- je za varstvo voda in okolja Zdravkom Logarjem in s se- kretarjem zveze Milanom Štrausom. »Se pred leti so bili največ- ji onesnaževalci vodotokov porečja Savinja-Sotla, večje delovne organizacije. V zad- njem času pa se pojavljajo problemi na stranskih poto- kih zaradi nenadruh zastru- pitev rib, do katerih prihaja zaradi pomanjkanja čistilnih naprav, neustreznih regula- cij ter divjih odlagališč od- padkov. Priznati pa mora- mo, da so delovne organiza- cije na Cehskem, predvsem Železarna Store in Cinkarna Celje, naredili velik korak naprej v varstvu voda,« pravi Zdravko Logar. »V letoš- njem letu se je pojavila nova težava. Z izgradnjo mehkega jezu na Savinji je onemogo- čen naravni prehod nekate- rih vrst rib v zgornji tok v času drstenja. Vzrok za to je, ker projektant in investitor Zveza ribiških družin Ce- lje povezuje devet ribiških družin: Celje, Laško, Ljub- no, Mozirje, Šempeter, Paka Šoštanj, Titovo Velenje, Vo- glajna in Podčetrtek. V zve- zo vključenih 270€r ribičev, organizirano upravlja z 148 raznimi potoki in deli po- rečja Savinja-Sotla, ki me- rijo po dolžini 800 kilome- trov in obsegajo 841 hekta- rov vodne površine. nista predvidela ribje steze, čeprav smo to zahtevali. Ta- ko je bilo letošnje drstenje podusti v Savinji okrnjeno, kar se bo v prihodnjih letih odrazilo na zmanjšanju ribje populacije. Zaradi tega je škoda zelo velika«, meni Lo- gar. >> V zadnjem času je vse več novogradenj. Tako na pri- Zdravko Logar mer v Arji vasi, kjer je v po- skusnem obratovanju mle- karna, ki nima vgrajenih či- stilnih naprav. Naše zahteve so naletele na gluha ušesa. Mlekarna je tako v obratova- nju, voda je onesnažena. Vlo- žili smo protestno vlogo zo- per poskusno obratovanje te mlekarne, ki ne predvideva ustreznih čistilnih naprav za odpadne vode. Zahtevali smo uradni odgovor, ki ga še nismo dobili,« je povedal Zdravko Logar. O gospodarjenju Zveze ri- biških družin Celje je več povedal sekretar Milan Straus: »Vodnogospodarski posegi in onesnaževanje vo- da omejujejo naše gospodar- jenje. Populacija rib upada, vprašljiv pa je že tudi obstoj avtohtonih rib (sulec, lipan, platnica, podust). Za nado- mestilo naravnim vodoto- kom se pojavljajo umetna akomulacijska jezera. S tem pa se pojavlja vprašanje na- ravnega razmnoževanja rib, zaradi velikih nihanj vode v času drstenja. Vse to sili ribi- ške organizacije v stalno vla- ganje umetno vzgojene ribe. Lani smo v porečje Savinje in Sotle spustili približno 30 ton različnih vrst rib, kar znaša v denarju milijardo starih dinarjev.« »V preteklem letu je bilo ulovljenih na našem porečju okoli 65 ton rib. Se vedno so prisotni tudi pogini, saj smo jih lani zabeležili kar dvain- Milan Štravs trideset,« je povedal Milan Straus. Družbenopolitične skup- nosti postavljajo pred ribi- ško organizacijo vedno več nalog. Po besedah Strausa pa iz njihove strani ni po- trebne pomoči, ki bi jo potre- bovali pri reševanju proble- matike. Zveza si je tudi zada- la nalogo, da bi populacijo rib povečala v korist vse družbe. »Pri tem pa bomo potrebovali podporo celotne družbe, da si bo prizadevala za čiščenje voda. Pri svojem delu pa potrebujemo ribi^ tudi strokovno pomoč, ki jo vse preveč pogrešamo,« je gogovor zaključil Milan traus. NATASA GERKES Mednarodno tekmovanje ribifiov v SoStanJu Ribiška družina Paka iz So- štcinja prireja v soboto 18. av- gusta že tradicionalno vsako- letno mednarodno tekmovanje športnih ribičev. Na letošnjem tekmovanju bodo sodelovale reprezentance: Švice, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Če- škoslovaške, Madžarske in Ju- goslavije. Tekmovanje se bo začelo v soboto 18. 8. ob 9 uri z metom v daljino na stadionu Široko, nadaljevalo pa popol- dne ob 15. uri z metom v cilj ob šoštanjskem jezeru. Po tekmo- vanju bo ribiški piknik. V. K. Aktivna mladina v Zavodniah Pod razpadlim gradičem Žamberk v Zavodnjah nad Šoštanjem je skupina štiridesetih mladincev uredila letno športno igrišče. Pri udarniškem delu so se naj- bolj izkazali Milan Rogelšek, Janez Brglez, Janez in Cveto Grabner ter Dušan in Igor Potočnik. Z buldožerjem in materialom je pomagala tudi tozd Gradbena dejavnost RLV. Na novem igrišču bo tako možno organizirati športno življenje tudi v poletnem času. Otvoritev objekta bo v nedeljo ob 15. uri, govor ob pomembni akciji, ki so jo izpeljali mladinci, pa bo imel predsednik krajevne skupnosti Jože Ročnik. V.KOJC HISNI RAČUNALNIKI Piše 11 JOŽE GRČ AR Fomi, fortran In cobol Forth je razmeroma nov programski jezik. To je jezik občutno nižje stopnje kot basic (primitivnejši je jezik, ra- zumljivejši je računalniku in manj do- stopen uporabniku). Je občutno hitrej- ši v primerjavi z basic-om in vsebuje r>ekatere nove možnosti, kot je samo- stojno definiranje ukazov (uporabnik lahko oblikuje posebne ukaze, ki rešu- jejo nekatere njegove probleme). Na- f^enjen je računalniku manjših spo- sobnosti, kot je to ZX 81. Za računalnik z večjim spominom in boljših sposobnosti se forth ne pripo- ■"oča; njegovo razumevanje zahteva Pi^ecej napora. Za računalnik z močno Periferno opremo (najvažnejše so di- skovne enote) je sestavljen fortran. To Je programski jezik, namenjen velikim •"ačunalniškim sistemom. Kot že ime Pove (FORmula TRANslation oziroma prevajanje formul), je namenjen mate- '^atikom in vsebuje učinkovite ukaze ^ delo s kompleksnimi števili, pove- ^^no natančnost, obilico matematič- funkcij in druge ugodnosti. Za igre popolnoma neprimeren, ker ne Omogoča nikakršne kontrole ekrana. Cobol je programski jezik, name- njen poslovni obdelavi podatkov. Pro- grami, napisani v cobol-u, so zelo po- dobni eseju, napisanem v angleškem jeziku - namesto standardnih znakov matematičnih operacij se uporabljajo besede in podobno. Ta jezik je zelo dobro opremljen z ukazi za delo s peri- fernimi napravami in oblikovanje da- totek. Računalniške Igre Igre spadajo, brez dvoma, v najpo- pularnejšo kategorijo komercialnih programov. V začetku se je smatralo, da predstavljajo igre odskočno desko v svet računalništva. Hitro pa je posta- lo ja^no, da niso ravno najvažnejše orožje v popularizciji ideje o računal- ništvu. Njihov izbor je tako raznovr- sten, profesionalna kvaliteta pa tako visoka, da pri večini ljubiteljev raču- nalnikov uničujejo kreativno delo. TIpologlia računalnlSicIh Iger v osnovi obstajajo štirje tipi računal- niških iger. Prvi in najbolj nezanimiv omogoča Igre več igralcev ob kontroli računalnika. Te igre so nezanimive, ker igra računalnik zelo dolgočasno vlogo - lahko bi ga zamenjal eden od igralcev, ki bi bil sodnik. Nima nobe- nega smisla, da štirje igralci koristijo računalnik kot tabla za igro »Človek, ne jezi se« - originalna tabla je precej cenejša, računalnik ne nudi ničesar več od nje, razen občutka odtujenosti igralcev. Druga skupina so logične igre na če- lu s šahom. Pri teh igrah se igralec bori z računalnikom s težnjo, da se s svojo logiko in strategijo zoperstavi računal- nikovem sposobnostim velikega števi- la potez. Za to skupino iger zares ni lahko sestaviti dober program. Tretja skupina so akcijske igre. Pri njih se na ekranu dogajajo raznorazne stvari in igralec mora razpolagati z do- bro koordinacijo oči, možganov in rok. Igralec pritiska več tasterjev, pri tem se poskuša umakniti raznim nevarno- stim in doseči nek cilj. Igre tega tipa prepoznamo po tem, da se reklamirajo kot »arcade-action games« in so vse napisane v strojnem jeziku. Na koncu obstajajo še igre - avantu- re. Igralec je postavljen pred zahtevne naloge, ki jih najpogosteje na začetku igre samo delno razume. Od igrcdca se pričakuje, da se prebije skozi nek zača- ran grad (ali del vesolja, natrpan z me- teoriti, kar je v osnovi isto), uniči dolo- čeno število duhov (ali vesoljskih po- šasti), osvobodi princeso in tako dalje. Te igre so največji potrošnik uporabni- kovega prostega časa in neusahljiv vir nerviranja. Objavo je omogočil RAZVOJNI CENTER CELJE Po sklepu sveta delovne skupnosti - komisije za kadrovske zadeve in izobraževanje Kazensko poboljševalnega doma za mladoletnike in zaporov v Celju razpisujemo prosta dela in naloge- 1. referenta za varstvo pri delu in požarno varnost - s končanim programom za pridobitev višje stro- kovne izobrazbe varnostne smeri, - opravljenim strokovnim izpitom iz varstva pri delu, - 3 leta delovnih izkušenj (lahko tudi pripravniki) in objavljamo prosta dela in naloge 2. vodje komercialne službe - s končanim programom za pridobitev visoke stro- kovne izobrazbe ekonomske komercialne smeri, - 5 let delovnih izkušenj 3. perice - s končanim programom za usposabljanje po kon- čani osnovnošolski obveznosti. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. čas opravljanja del in nalog pod točko 1 se šteje v zavarovalno dobo s povečanje (12/16). Pisne prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po razpi- su oziroma objavi na naslov Kazensko poboljševalni dom za mladoletnike in zapori Celje, Linhartova 3, Celje, poleg tega pa morajo priti kandidati v tem roku na osebni razgovor ob torkih od 8. do 10.30 ure in ob sredah od 8. do 10.30 ure in od 13. do 14.30 ure. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA CELJE Pot na Lavo 22, CEUE objavlja > RAZPIS za vpis v 1. letnik srednje tehniške šole ob delu po programu srednjega usmerjenima izobraževanja za šolsko leto 1984/85: 1. Nadaljevalni srednji program obratni strojni tehnik - tehnolog. Pogoj: uspešno končana poklicna kovinarska ali av- tomehaniška šola oziroma program za kovinarstvo in strojništvo IV. stopnja zahtevnosti in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. 2. Kovinsko predelovalna usmeritev program: kovinarstvo in strojništvo (oblikovalec kovin, monter in upravljalec energet- skih naprav itd.) Pogoj: uspešno končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj v stroki. 3. Nadaljevalni srednji program elektrotehnik - energetik - elektronik. Pogoj: uspešno končana poklicna elektro šola oziro- ma program za elektrotehniko IV. stopnje zahtevno- sti in najmanj 2 leti delovnih izkušenj 4. Nadaljevalni srednji program gradnja - delovodja v gradbeništvu. Pogoj: uspešno končan eden od VIP srednjega izo- braževanja gradbinec II ali uspešno končana 3-letna šola in opravljen zaključni izpit po zakonu o srednjih šolah. Najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki od tega 2 leti kot vodja skupine. 5. Program srednjega usmerjenega izobraževanja kemik - kemijski procesničar. Pogoj: uspešno končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj v kemijski stroki. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošlje- jo kandidati do 31. avgusta 1984 Srednji tehniški šoli Celje, Oddelek za odrasle. Pot na Lavo 22, na obraz- cu 1,20, ki ga dobite v knjigarni. Phjave so možne tudi tajništvu šole vsak dan od 11.00 do 1 G.OO ure, do vključno 31. avgusta 1984. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 16. AV6IIST 198^ Tudi jtainoii m MMm rmlmk KIpanke šole Komartla sa la pmlč uOalažll tudi kipar Lolza Pongrašlt Iz Calla v majhni istrsl(i vasi Manišiči, dobrih petindvajset Icilometrov iz Portoroža čez republišico mejo, so se v tamJcajšnjem opu- ščenem l(amnolomu ponovno zbrali umet- niki likovne umetnosti iz številnih držav in iz Jugoslavije. Prišli so na jubilejno, že peto po vrsti, mednarodno kiparsko šolo Komarija. Akcija se je pričela pred petimi leti na pobudo krajevne skupnosti Marušiči, Obal- nih galerij iz Pirana in znane londonske um.etniške šole St. Martins School of Art. Ideja za to mednarodno in priznano umetni- ško manifestacijo je prišla skorajda sama po sebi. Istrski marmor iz opuščenega kamnolo- ma Kornarija, ki so ga v preteklosti vgraje- vali v številne reprezentančne objekte v sve- tu, je vabil kar sam. Naj bo še tako trd je vzbudil zanimanje - ali je lahko ta trdi istr- ski kamen tako mehak, da ga spremenimo v nekaj, kar si predstavljajo umetniki. Vpra- šanj nič koliko in odgovor nanje letos že jubilejno peto leto iščejo umetniki in tisti, ki so zaljubljeni v umetnost. Okoli dvajset udeležencev mednarodne kiparske šole Kornarija je bilo letos v Maru- šičih. Nekaj jih ostane še do konca avgusta. Med številnimi udeleženci te manifestacije pod vročim istrskim soncem, med istrskim marmorjem in rdečo istrsko zemljo sta tudi dva iz Slovenije - Franc Tobias prihaja iz Maribora, Lojze Pongrašič pa iz Celja. »Ta marmor iz Marušičev je res pravi iz- ziv. Rad se lomi, vsaj ta, ki ga obdelujem. P^avi izziv pod tem vročim soncem ustvar- jati in morda vsaj malo občutiti to težko istrsko življenje, v katerem vztrajajo prebi- valci na tem polotoku,« pravi mariborčan Franc Tobias. Tudi naš someščan, Lojze Pongrašič je prvič na tej mednarodni kipar- ski manifestaciji. Svoj redni letni dopust, je sicer v Aeru, je izkoristil, da se ponovno poskusi tudi v kamnu. Po uspešno prehoje- ni poti, razstavljal je na številnih razstavah doma in v tujini, je letošnji avgust izkoristil, da spozna Kornarijo. Naporno? »Je ampak predvsem zaradi tega, ker ne poznamo tukajšnjega življenja, v tem kam- nolomu je res peklensko vroče. Letni do- pust sem razdelil na dva dela. En del bom prebil tukaj v kamnolomu in rad bi pustil za seboj plastiko, v katero bi vnesel nekaj svo- jega. Morda občulke, ki jih lahko imaš le, če si doma z našega konca in prideš pod vroče sonce,« pravi Lojze Pongrašič. Delo v kam- nolomu je težko, še posebej če želiš ustvariti nekaj, kar naj bi pričalo o temu, da kamen ni trd. Zato pa odtehta vse drugo predvsem sodelovanje udeležencev na tej mednarodni kiparski šoli. »Izredno je, res. Trenutno delamo v kam- nolomu pet Jugoslovanov, en Spanec, dve dekleti iz Velike Britanije in Nemec in Nemka. Ostali so se kar nekako porazgubili, ogledali si bodo še Istro in po dveh ali treh dneh počitka se bodo ponovno vrnili v kam- nolom. V osnovni šoli v Marušičih spimo, se hranimo in preživljamo skupne večere. Pa teh pravzaprav ni, saj se vsak kar takoj po- grezne v spanec po težaškem delu.« Marušiči so majhna vas, imajo pa bogato kulturno življenje. Ob kiparski šoli imajo še pevski zbor pa instrumentalno skupino. In čeprav so še tako majhni so postali nekak- šen center sveta. Ne samo čez poletje, tudi skozi leto se tukaj zbirajo številni umetniki. Prihajajo v kamnolom Kornarija, ogleduje- jo si plastike in predvsem se radi srečujejo s tukajšnjimi ljudmi. Ti jih sprejemajo z odpr- timi rokami. Dobrodošli so vsi, ki prihajajo na ta košček hrvaške Istre. Umetniki še posebej. Ze petič dokazujejo, da je ta njihov kamen lahko mehak in da tudi na tak način izpričujejo trdoto njihove- ga življenja in njihovega vztrajanja na Kra- su. In med temi, ki letos dokazujejo so šte- vilni mladi iz vsega sveta in med njimi tudi Celjan Lojze Pongrašič. Za njimi bodo osta- le mehke plastike trdega istrskega kamna. B. SALAMON razstavila v SoStanJu Kljub poletnemu mrtvilu je Društvo Šaleških likovnikov iz Titovega Velenja pripravilo v Domu kulture v Šoštanju razstavo likovnih del Pavleta Predaniča iz Krškega. V uvodu je nastopil domačin Ivo Stropnik z lastnimi pesmimi. Pavle Predanič je doslej pripravil že osem sa- mostojnih razstav, s slikanjem pa se in- tenzivno ukvarja že štirinajst let. Udele- žuje se tudi slikarskih kolonij. V Šošta- nju je predstavil trideset svojih del. Pri svojem slikanju uporablja svojevrstno te- hniko, to je slikanje z lužili v hrastovem ali orehovem tonu, kar daje slikam svoje- vrsten pečat in izvirnost. O slikarjevem delu je ob otvoritvi govoril predsednik Društva Šaleških likovnikov kipar Polde Rober, razstavo pa odprl predsednik sve- ta krajevne skupnosti Martin Primožič. V. KOJC Za otroke razstava o Ostižku Sezona v Kulturnem cen- tru Ivan Napotnik v Tito- vem Velenju traja od sep- tembra do junija. V tem ča- su pripravijo okoli dvajset prireditev, med katerimi prevladujejo koncerti (stal- na gosta Slovenska filhar- monija in opera) in gledali- ške predstave (sodelujejo vsa slovenska profesional- na gledališča), možno pa je videti tudi nastope folklor- nih skupin. Poleg tega pripravijo tudi več prireditev za pred in šol- ske otroke ter srednješolsko mladino. Vsako predstavo si ogledajo vsi, tako da eno gle- dališče gostuje tudi po tri do štirikrat. Dokončen program za novo sezono bo znan sep- tembra; ko bodo profesio- nalne kulturne hiše objavile svoje programe. Poleg Kulturnega centra organizirajo kulturne prire- ditve še»Zveza kulturnih or- ganizacij. Glasbena mladina in odbor za kulturno dejav- nost delavcev iz bratskih re- publik in pokrajin. Ob tem imajo še stalne kulturne petkove večere in razstave. Teh priredijo v eni sezoni po deset od domačih likovnih amaterjev do profe- sionalnih umetnikov različ- nih smeri. Za prihodnjo se- zono so znane tri razstave. Začeli bodo s serijo pred- stavljanja slovenskih ek- spresionistov, kjer bo verjet- no prvi na vrsti Ivan Grohar. Pred Novim letom bodo za otroke pripravili razstavo domačih in tujih knjig Ostrž- ka, saj letos poteka 100 let, kar se je »rodil« ta privlačni pravljični junak. Otroci bodo za to priložnost narisali Ostržka pri likovnem pouku, najboljša dela pa bodo raz- stavljena. Tretja razstava bo razstava Gasoarijevih razgle- dnic z motivi človeka od roj- stva do smrti in od pomladi do zime. Te razglednice zbira ravnatelj Kulturnega centra Ivan Napotnik Marjan Ma- rinšek že 15 let in jih ima 362 komadov. Ko jih je pred leti pokazal Maksimu Gaspariju le-ta ni mogel verjeti, da je v svojem življenju narisal toli- ko raličnih razglednic z upo- dobitvijo dunajskih časov, 1. svetovne vojne, deklaracij- skega obdobja, plebiscita in ob drugih priložnostih. T. VRABI zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SkUPNOSTGEDE Sklepanje zavarovani ie nalbol] solidarnostno pokrivanje škode Šaistlur Ima kot protožno knmtllska obiilna šo štovlltm možnosti za zavarovatUa Zavarovalna skupnost Triglav je začela astanav- 1 jati predstavništva po posameznih občinah šele pred nekaj leti. Tako je tudi predstavništvo v Šentjurju še razmeroma mlado in Šentjurčani še niso izkoristili vseh možnosti, ki jim jih nudi Zavarovalna skupnost. Kot pretežno kmetijska občina pa imajo na tem po- dročju odprte še številne možnosti za zavarovanje. Z ustanovitvijo predstavništev po posameznih obči- nah je Zavarovalna skupnost približala svoje usluge zavarovancem, predvsem zasebnemu sektorju, tako da jim ni treba hoditi v Celje že za vsako malenkost. Zava- rovanci dobijo v predstavništvu vse informacije o skle- panju pogodb. Poleg tega opravlja predstavništvo likvi- dacijo škode in zavarovanec se lahko na predstavništvu dogovori za strokovni sestanek. Zavarovalna skupnost pa opravlja enkrat tedensko (v Šentjurju vsak petek)^ tudi ogled poškodovanih vozil, tako da občanom ni"' treba voziti poškodovanih vozil v Celje. Sklepajo pa se lahko vse vrste zavarovanj: stanovanjska zavarovanja, avtomobilski kasko, zavarovanje proti požarom, zavaro- vanje živine in posevkov, nezgodno zavarovanje in avto- mobilska odgovornost oziroma zavarovanje, ki je po- trebno ob registraciji osebnih vozil, ne glede na vrsto vozila. Več za Škodo kol znaSaJo premijo šentjurski kmetje zadnje čase vse bolj dojemajo, da je potrebno traktor zavarovati, vendar so še med njimi vedno takšni, ki tega niso storili. Pri tem pozabljajo, kako je kmet ogrožen, če povzroči prometno nesrečo, kajti Zavarovalna skupnost lahko izterja od kmeta škodo nazaj, če ni zavarovan in velikokrat gre za velike denarje. Odkar je po novem zakonu zavarovanje trak- torjev obvezno, jih skuša Zavarovalna skupnost čimveč zavarovati že ob registraciji, kjer je vedno prisoten nji- hov predstavnik, vendar vsi ne pridejo k registraciji. Korak naprej pa je narejen tudi pri zavarovanju ži- vine. Kmetu ni več potrebno plačati zavarovalne pre- mije v celoti, ampak se del premije pokrije iz občin- skega in regijskega sklada. S tem so olajšali kmetu možnost zavarovanja, seveda pa velja ta ugodnost le za usmerjene kmete, ki proizvajajo živino tudi za trg in ne le za lastne potrebe. Kot zelo ustrezno pa se je pokazalo tudi zavarovanje proti naravnim katastrofam in Šentjurčani se te možno- sti vse bolj poslužujejo. Problem pa nastaja pri izplačilu škode, ker je vrednost zavarovanih predmetov veliko- krat prenizka. Poleg tega prizadevanja delavcev v Zava- rovalni skupnosti velikokrat izniči inflacija, ker se po- godbe sklepajo na začetku leta, do škode pa največkrat pride ob koncu leta. Sicer pa je Zavarovalna skupnost zabeležila v Šent- jurju največ zavarovanj proti požarom ter zavarovanj živine in posevkov. Lani je skupnost zbrala na področju občine Šentjur 65 milijonov dinarjev, kar je za 45 odstot- kov več kot predlanskim. Škode so tako lani porasle za 32 odstotkov in čeprav je škoda rasla počasneje, so v Zavarovalni skupnosti zanjo izplačali več kot pa so dobili s premijami. Cllf zavarovanja ni prldobifanjo dobička Zavarovalna skupnost skuša z zavarovanji pridobiti dovolj sredstev za pokrivanje škode. V kolikor pa se denarja nabere več kot je potrebno, se znižajo posa- mezne premije, tako so se naizadnje znižale premije za nezgodno zavarovanje, ali pa se poveča zavarovalna zaščita. Zato Zavarovalna skupnost priporoča vsem ob- čanom sklepanje vseh oblik pogodb, ker tako ne poma- gajo le sebi, ampak tudi družbi, ki se trudi poži^^ti naše gospodarstvo. Sredstva, ki so prosta se namreč veliko- krat dajejo v obliki kreditov posameznim gospodar- skim organizacijam. 16. AVGUST 1984 NOVI TEOMK - STRAN 9 LuUkl dan v novi preobleki Konec tedna so turistični delavci iz Luč pripravili že petnajstič zapovrstjo poz- nano turistično prireditev Lučki dan. Le-ta se je obi- skovalcem letos pokazala v novi preobleki. Namesto klasične povorke s prika- zom starih kmečkih del ter šeg in navad gornjesavinj- skega življa, so letos Lučani pripravili osrednjo priredi- tev z imenom Od sanka do sanka. Takšna poteza organiza- torjev se je pokazala za pra- vilno, saj so bili obiskovalci navdušeni nad izvirnostjo in domiselnostjo, s katero so Lučani oblikovali etnograf- sko podobo Luč izpred ne- kaj desetletij. Prireditev si je ogledal tudi profesor Janez Bogataj, predsednik republi- ške komisije za turistične prireditve, ki je prav tako pohvalil prizadevnost in izvirnost organizatorjev. Se- veda pa z Lučkim dnem na koncu nismo bili tako zado- voljni, kot bi lahko bili. Tako obiskovalce kot tudi same turistične delavce iz Luč so motili kramarji, ki so tudi to- krat pristavili svoj lonček. Domiselno in okusno po- stavljeno etnografsko podo- bo so motile kičaste stojnice, ki so se vrivale m.ed enotno izdelane lesene kočice in štante organizatorjev. Obiskovalci letošnjega Lučkega dne so zares imeli kaj videti. Bogat prikaz sta- rih kmečkih del, šeg in na- vad, ki so še pred leti živele v Lučah, je pritegnil obisko- valce. Tako smo si lahko ogledali predice, tesarje, Ža- garje, izdelovalce košev, pa žganjekuho, lončarske izdel- ke in še številne druge zani- mivosti. Prireditev sta pope- strila še citraška skupina in vaški godec, ki se je vse do poznega popoldneva s koles- Ijem prevažal po prireditve- nem prostoru. Prireditveni prostor pa so bile letos vse Luče in tudi zato, da ves kraj živi s prireditvijo, gre zahva- la prizadevnim organizator- jem. Poleg ogleda starih kmeč- kih del in običajev Gornjesa- vinčanov, pa so obiskovalci lahko pogledali in poizkusili tudi številne jedi iz stare kmečke kuhinje. Priprava le-teh počasi tone v pozabo, tako da velja pohvaliti pred- stavnike Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, ki pri- pravljajo za kmetice poseb- ne tečaje kuhe. Za konec lahko zapišemo, da Lučki dan ni prireditev obsojena na propad. Z njo živijo tako mladinci kot tudi najmlajši v kraju. Komaj ne- kajletni Natalija in Nina sta namreč pred domačo hišo z mamičino pomočjo postavili lično leseno stojnico, kjer sta obiskovalcem prodajali bon- bone, sokove in ostale slašči- ce. Malo nerodno je že bilo, ker navihanki še ne poznata denarja, ampak z dobro voljo se je tudi to uredilo. Tako pa menijo tudi v Lučkem turi- stičnem društvu. Veliko do- bre volje in entuzijazma je potrebno, pa tudi priprava kvalitetne turistične priredi- tve ni več težka. IVANA FIDLER Kmečkemu turizmu so priprta vrata Marjan Dratenik o razvoju turizma v Podčetrtku Podčetrtek je razmeroma mlad zdraviliško-turistični kraj. Turistično društvo v tej krajevni skupnosti je bilo na začetku razvoja tista gibalna sila, ki je pripeljala mlade, skoraj divje toplice, do znane- ga, organiziranega in sodobno opremljenega zdravilišča Atomske toplice v okviru celjskega TTG. Sodelovanje s krajem oziroma turističnim društvom je po osamosvojitvi Atomskih toplic za nekaj časa usahnilo, v zadnjem času pa je čutiti vse več sodelovanja in načrtovanja skupnih akcij v prid hitrejšemu razvoju tu- rizma v Podčetrtku. Za razgo- vor na to temo smo prosili Marjana Drofenika, novega predsednika turističnega društva Podčetrtek. Kako, konkretno, teče sode- lovanje med društvom oziro- ma krajem in zdraviliščem Atomske toplice? V krajevni skupnosti smo se lotili pravzaprav osnovnih stvari za razvoj turizma v Pod- četrtku. V načrtu imamo grad- njo pločnika med hotelom in Podčetrtkom in ureditev spre- hajalnih poti. Turistično druš- tvo oziroma člani, okoli petde- set nas je, si z raznimi akcijami prizadevamo zlasti urejati bliž- njo in širšo okolico Podčetrt- ka, tako, da bi bila za goste bolj privlačna. Letos nam je uspelo postaviti nekaj napisnih tabel in smerokazov, ki dajejo kraju tudi določen videt. S to akcijo nadaljujemo, označiti namera- vamo še pomembnejše turi- stične točke v okolici gradu, cerkev device Marije na Pe- sku, gosta opozoriti na kraje kot sta Imenska gorca, Vir- štajn, na samostan ter zname- nito lekarno in cerkev v Olimju. Podčetrtek je pravzaprav dokaj pasiven kraj v Obsote- Iju, zato je tudi turistični na- predek počasnejši kot, deni- tno, v Rogaški Slatini. Kako bi bilo mogoče Podčetrtek bo- lje približati turistu? Mislim da le z dobrim sode- lovanjem kraja z zdraviliščem Atomske toplice, ki je nosilec razvoja turizma v teh krajih. Krajevna skupnost in turistič- no društvo si prizadevata vsa sredstva, ki so na voljo, usmer- jati v. tisto, kar je koristno za krajane in tudi za turiste, to pa so avtobusna postajališča, sem sodi ureditev vstopa v Podče- trtek, predvsem pa bi radi do- segli določeno raven urejeno- sti in da bi domačini sprejeli turiste kot dobrodošle goste, ki kraju prinašajo napredek. Obsotelje je bogato s kul- turnozgodovinskimi spome- niki. Kaj se z njimi dogaja in kako jih nameravate izkori- stiti v prid turizmu? Tudi na tem področju si v okviru turističnega društva prizadevamo oziroma sodelu- jemo pri rekonstrukcijah kul- turnozgodovinskih objektov. Tako so s pomočjo celjskega zavoda za spomeniško varstvo in krajanov obnovljene neka- tere cerkve, najbolj pa smo po- nosni na obnovljeni del samo- stanskega kompleksa v Olim- ju. Ko bodo sredstva zopet na voljo, bomo s tem obnovitveni deli nadaljevali, saj je zanima- nje gostov veliko. Kako pa je z gradom v Pod- četrtku? Ga boste brez slabe vesti prepustili zobu časa? Premalo časa sem predsed- nik, da bi lahko ocenil, kaj se z gradom sploh ne dogaja. Re- čem pa lahko, da je, milo reče- no, sramotno, da tako zname- nita in kulturnozgodovinsko bogata zgradba, ki je bila ne- koč ponos Obsotelja, zelo hitro propada. Lastništvo gradu se seli od GG-ja k občini Šmarje in nazaj, grad pa je danes v takšnem stanju, da je za obi- skovalce že nevaren. Na pro- blem opozarjamo že leta, le zgodi se nič. V zadnjem času se v občini veliko govori o razvoju kmeč- kega turizma v teh krajih. Do kod ste na tem področju? Menim, da bi v občini Šmar- je pri Jelšah morali nameniti več pozornosti kmečkemu tu- rizmu. V Podčetrtku so dolo- čena prizadevanja že bila, ne- kaj je tudi že uspeha, vendar organizirane usmerjenosti v kmečki turizem na Šmarskem doslej ni bilo. Menimo, da ima občina z Virštajnem, Kozjem, Podčetrtkom, PUštanjem in Rogaško Slatino enake možno- sti kot jih imajo nekateri naši kraji v Logarski dolini ali na Gorenjskem. MARJELA AGRE2 10. STRAN - NOVI TEDNIK 16. AVGUST 1984 Franc Toman Franc Sedminek Jožefa Celina Stanko Jezemik Za hmelj letes dobre kaže Po dvajsetem avgustu bo- do pričeli v Savinjski dolini obirati hmelj. Prvi bo na vrsti znani Savinjski gol- ding, ki ima tudi na svetov- nem trg^ najboljšo ceno in veljavo. Vreme je bilo letos hmelju naklonjeno, do obi- ranja pa se lahko zgodi še marsikaj. Hmeljarji upajo, da toče ne bo, čeprav je le- tošnje prestopno leto, z vre- menom zelo muhasto. Franc Toman: »Sem eden mlajših hmeljcirjev. Oče, ki je star 65 let pravi, da lahko od letošnje letine hmelja priča- kujemo precej. Zaenkrat ze- lo dobro kaže, vsi pa upamo, da nam vreme sedaj, ko smo tik pred obiranjem, ne bo za- godlo s kako točo. Imamo okrog 20 tisoč sadik goldin- ga in aurore, obiramo pa že vrsto let strojno.« Franc Sedminek: »Me- nim, da bo letina hmelja od lanske precej boljša. Lani sem ga pridelal 3,2 tone, le- tos pa ga bo po mojih predvi- devanjih pet sto to v več. Imam dvohektarski nasad goldinga in aurore. V hmelji- ščih smo storili vse, kar je potrebno, želimo si le to, da nam kakšna ujma na bi uni- čita celoletnega truda.« Jožefa Cetina: »Kolikor sem hodila po hmelju lahko rečem, da dobro kaže. Tako menijo tudi moški pri hiši, ki jim je v tem času hmelj glav- na skrb. To pa tudi ni čudno, saj imamo 3-hektarski na- sad. Koliko dela je treba vlo- žiti vanj, dobro ve vsak hme- ljar. Sedaj, ko nas čaka le še obiranje nam lahko vse sku- paj uniči samo še toča.« Stanko Jezemik: »V Zalo- žah pri Polzeli se že priprav- ljamo na zadnje dejanje hmeljarske sezone. Pri nas imamo 1,45 hektarov hmelja. Kako pa bo s pridelkom, bi iz lastnih izkušenj težko kaj napovedoval, saj ima take prognoze pri naši hiši »čez« oče. Po njegovem pa hmelj letos dobro kaže.« TONE TAVCAR Kmetijski sejem v Gomil Radgoni Jutri bodo odprli že dvain- dvajsetič mednarodni kme- tij sko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Do 26. avgusta bo na njem mogoče videti raz- stavo vseh vrst živine, doma- čo in tujo kmetijsko mehani- zacijo, izdelke živilske indu- strije in domače obrti. Po- memben delež bodo letos na sejmu imele države v- raz- voju. UM Pomača pšenica za preskrbo y Menovam tozišu MHn že tfdkupHI 85 oOsiotkov Oogevorjenlh količin pšenice Letošnji odkup pšenice pri celjskem Merxu je pote- kal bolj tekoče kot lani, kljub temu da še vedno niso bili dani vsi pogoji za po- vsem nemoteno oddajo te žitarice. Tako tudi letos še niso uspeli usposobiti nove mostne tehtnice, oddajo pa je ovirala tudi izredno veli- ka vlaga zrnja. Zato je še bolj prišla do izraza nova sušilnica, brez katere bi bili letos le stežka kos spreje- manju žita, saj je deževje povišalo vlago zrnja celo na 40 odstotkov. V Merxovem tozdu Mlin načrtujejo, da bodo letos od- kupili 25 tisoč ton pšenice, od tega 10 tisoč ton (okoli 40 odst.) v Sloveniji. 2e lansko- letna usmeritev na odkup domače pšenice, to je iz Slo- venije, se je pokazala kot pravilna, saj je tudi ta pšeni- ca pripomogla k dobri oskr- bi. Taiko se je pokazalo po- vsem upravičeno sovlaganje Za letošnji odkup pšenice je značilno tudi to, da le ma- lokdo vzame denar zanjo. Zaradi izredno ugodne me- njave za koruzo večina pri- delovalcev pšenice raje za- menja to žito za koruzo. Ker pa so posamezni prideloval- ci koruzo rabili že takrat, ko je pri Merxu še niso ime- li iu so jo morali kupiti ČTu^js, jim priznajo pri MeiTfu zdaj 6 din več pri ki- logramu pšenice. v sozd ABC Pomurka, od ka- terega so tudi že letos dobili okoli 6 tisoč ton pšenice. Tudi posamezne občine v regiji so skorajda že oddcde načrtovane količine žita, te- žave so le pri tistih občinah, ki jih je prizadela toča in je pridelek občutno manjši. Ta- ko so dosedaj pri Mencu od- kupili že okoh 85 odstotkov načrtovanih količin pšenice, po lanskoletnih izkušnjah pa bodo do septembra odkupili vse. MarsikateriL Jtaaet aae. mreč doma posuši pšenico in jo odda kasneje. Seveda s tem zrnje precej pridobi na kakovosti, še posebej letos, ko je bila pšenica zelo vlažna in so zato odbitki precejšnji. Pri Merxu pravijo, da se je zataknilo pri odkupu pšeni- ce iz drugih republik. Kljub podpisanim sporazumom in tudi sovlaganju imajo zaen- krat zagotovoljenih samo 80 odstotkov pšenice iz teh po- dročij. Vendar zaenkrat še niso zaskrbljeni zaradi pre- skrbe v bodoče, saj imajo za- dostne »prehodne« zaloge pšenice. Pri Merxu menijo, da je tu- di ta spodbudna zamenjava pšenice za koruzo vplivala na dober odkup pšenice. Za- to bo treba že letos razmišlja- ti kakšni bodo pogoji odku- pa prihodnje leto. Tako bo- do, po dogovoru članov Žit- ne skupnosti Slovenije, že prihodnji mesec objavili v Kmečkem glasu pogoje za odkup v letu 1985, tako da bodo vsi pridelovalci žita še pred setvijo vedeli pri čem so. F. P. Odkup kumaric nI najboljši Pri kmetijski zadrugi Savinjska dolina tudi letos odkupujejo kum.arice za kamniško Eto. Teh odkupnih mest je v Savinjski dolini veliko, eno od teh pa je tudi na Polzeli. Koliko kumaric bodo odkupih, kakšna bosta pridelek in cena, nam je povedal Alo^ Kronovšek: »Po pogodbi bi morali letos odkupiti kar 55 ton kumaric. Pogodbo imamo z 21 proizvajalci, ki pa letos tarnajo, da bo letina slaba. To predvsem zaradi padavin in nihanj v temperaturi. Odkupujemo jih že nekaj dni, nabralo pa se jih je za nekaj več kot pet ton.« Na odkupni postaji smo srečali Branka Vidmajerja, Vikija Beloglavca in Draga Vrečarja, ki so pripeljali kumarice na odkup. Za kilogram kakovosti prve je odkupna cena 27 dinarjev, za drugo 19 in za tretjo 6 dinarjev. Na sliki: Viki Beloglavec in Branko Vidmajer pri predaji kumaric. TONE TAVCAR Kmečki turizem v Logarski Ivanka Lenar Ima dela čez glavo, oosUe pa so zadovollnl Logarska dolina že leta in leta privablja turiste, ki se želijo naužiti naravnih le- pot, ki jih ta dolina v veliki meri ponuja. V zadnjih letih se je po okoliških kmetijah precej razvil kmečki turi- zem. Turisti raje zahajajo na te idilične kmetije, kot pa v domove, ki jih je v Lo- garski dolini sicer dovolj, vendar pa ne znajo privabi- ti gostov. Pod strmimi vršaci Savinj- skih Alp, so se pred štirimi leti začeli s kmečkim turi- zmom ukvarjati tudi pri Le- narjevih, ki smo jih obiskali v sončnem jutru, ko je sonce sijalo na hišo, ki že od daleč privlači turiste. Pri Lenarjevih je »ta glav- na« Ivanka, ženica, polna življenjske moči in optimi- zma. »Ker so mladi v služ- bah, sem se letos odločila, da bom imela polpenzion, ker mladi radi zaihajajo v hribe in potem ne morejo biti nazaj do kosila. Za starejše ljudi pa poskrbimo, če želijo seveda, da vzamejo poln penzion,« je povedala Ivanka. K Lenarjevim prihajajo gostje iz Beograda, Kopra, Ljubljane in Reke, pričaku- jejo pa tudi goste iz Trsta. Ivanka pravi, da ljudje najra- je pojedo kaj domačega, kaj takšnega, česar v mestih ne morejo več dobiti. Tako jim zabeli žgance, popudi skuto, tudi sirove štruklje lahko do- bite in pecivo je tudi večkrat na mizi. Speče ga kar Ivanka sama. Med zimskimi počitni- cami ima prav tako goste, predvsem prihajajo Beograj- čani, ki so pri Lenarjevih že kcU" stalni gostje. In kako Ivanka zmore vse sama? »Oh, na pomoč mi je pri- skočila neka tovarišica iz Ljubljane, tako da s tem ni- mam težav. Sama kuham, strežem, dela mi res nikoli ne zmanjka. Z gosti pa rada kaj p>oklepetam. Povprašam jih, kako se počutijo, pa tudi svetujem jim kaj naj obišče- jo, saj je pri nas mnogo kotič- kov, ki so VTedni ogleda,« je rekla. In kaj načrtujejo za pri- hodnost? »Imamo še pro- stor, da bi lahko naredili š« štiri sobe, vendar smo tre nutno v denarni stiski, zate bomo morali s tem še poča kati.« Pri Lenarjevih lahko turi sti pomagajo pri sušenju se na, vendar letos to ni bile mogoče, saj so seno mimo grede posušili. Ivanka mairsi kaj pridela sama, vendar j( letos zaradi slabega vremeni morala marsikaj kupiti, ka bi drugače lahko zrastlo n njenem vrtu. NATASA GERKE! GORAN OBRP Komunalno oMno podjetje dobro sodeluje s Šentjurskimi obrtniki šentjursko Komimalno obrtno podjetje opravlja poleg osnovne komunalne dejavnosti tudi vrsto stranskih dejavnosti in na ta način rešuje svoje likvi- dnostne težave, ker mu upravljanje šentjurskih vo- dovodov prinaša izgubo. V vseh teh dejavnostih se povezuje s šentjurskimi obrtniki, s katerimi že ves čas dobro sodeluje in skuša skupaj z njimi zadostiti povpraševanje po posameznih storitvah in zagoto- viti kakovostnejšo ponudbo. V zadnjem času so začeli za štorsko železarno in za prosto prodajo izdelovati traktorske loke, ki bodo za- radi zaščite obvezni po zakonu. Drugače pa opravljajo zidarsko dejavnost, pravkar končujejo stanovanjski blok v Kalobju, mehaničarske in ključavničarske stori- tve, izdelujejo vse vrste zaščitnih fasad (toplotne in izolacijske), soboslikarsko dejavnost in nudijo pečar- ske ter keramičarske usluge. Letos pa so pomagali tudi brigadirjem na Zvezni mladinski delovni akciji »Kozjemsko 84« pri gradnji vodovoda Kapsl-Dobje. Komunalno obrtno podjetje je nadzorovalo pravilnost izkopov in pomagalo briga- dirjem s strokovnimi nasveti. Šentjurski obrtniki radi sodelujejo z njimi, ker je Komunalno obrtno podjetje korekten poslovni part- ner, ki se zna držati dogovorov. Ker končajo vsako naročilo in prevzeto delo v dogovorjenem roku, tudi Šentjurčani vse bolj koristijo njihove usluge. Temu primemo pa postaja Komunalno obrtno podjetje v Šentjurju vse bolj nepogrešljivo. 18. AVGUST 1984 NOVI TEOMK - STRAN 11 aaiaten ^ei Jentlurskofla iioiiotiirn, četrto pa bo kom- fio igrišče za rokomet, w in odbojko. Tudi za medico center je ien, namestiti moramo ^ kupljeno opremo. 0. da bomo z novimi 7 do 14 dnevnimi programi za aktivni oddih, v naslednji se- zoni tudi poleti privabili toli- ko gostov, da bodo naše zmogljivosti zasedene 80 do 90 odstotno,« je povedal upravnik RTC Rogla, Go- razd Ludvig Ob že obstoječem bazenu in savni bo torej možnosti za sprostitev in rekreacijo na Rogli še veliko več, upravite- lji centra pa bodo predvsem s prireditvami in izleti poskr- beli še za dodatno popestri- tev počitnic. • Nova smučišča Nekaj mesecev pred pri- četkom zimske sezone, ta na Rogli traja običajno kar od konca oktobra pa vse do konca maja, so vsa stara smučišča že pripravljena, proge so očiščene, dosejane z novo travo, tudi remonti na žičnicah so že opravljeni. Vzhodno od razglednega stolpa na Rogli pa že nastaja novo smučišče Jurgovo, z 800, 900 in 1200 metrov dol- gimi vlečnicami in dvojno dvosedežnico, nekje na sredi smučišč pa bo še mainjši go- stinski lokal. Vključno z no- vimi vlečnicami bodo na Ro- gli lahko že v novi sezoni prepeljali na uro 13 tisoč smučarjev. Sedaj, ko bodo gradnje za- ključene, pa bodo lahko na Rogli več pozornosti name- nili izboljšanju kvalitete uslug, kajti to je osnova, da se bodo gostje na Roglo vra- čali. S tem se strinjja tudi Go- razd Ludvig: »Z dodatnim izobraževanjem domačega gostinskega kadra bomo skušali kvaliteto naših uslug izboljšati. Sicer pa je kadra glede na naše zmogljivosti in na obstoječe standarde tukaj na Rogli še premalo. To velja predvsem za zimo, ko si po- magamo s sposojenimi kadri iz Rogaške Slatine, medtem ko sedaj poleti petindvajset, torej polovica naših delav- cev, dela v Rogaški Slatini« V petih letih je na Zre- škem Pohorju zrastel cen- terv, v katerem so, glede na ustvarjeno infrastrukturo, pogoji za pridobivanje turi- stičnega dinarja, tistega, ki naj bi zreškim kovačem pri- čel vračati vložena sredstva, zelo dobri Kako uspešni bo- do pri tem, pa je sedaj v veli- ki meri odvisno od tega, kakšna bo prodaja poleti, ter seveda od kvalitete uslug. Tekst in foto: RADO PANTELIC Gorazd Ludvig ^ katerih, kot na temle zadnjem Pašnem pikniku. Zaradi pravšnje nadmorske višine so na Rogli idealni j pogoji za priprave športnikov, ki pa bodo imeli poleg | zraka na voljo tudi vse ostalo, kar je potrebno za dobre I priprave. Že sedaj je na Rogli veliko športnikov. V avgu-l stu so bili na pripravah nogometaši Rijeke, vaterpolisti I Mladosti, atleti Kladivarja in drugih klubov, rokometaši Usnjarja, v teh dneh pa pričakujejo tudi celovške rokome- i taše. Posebnost Rogle v poletnem času so tudi krave in biki,;i kar 700 se jih pod okriljem pašne skupnosti iz Slovenskih i Konjic pase na njenih planotah. Zanje skrbi Ivan Polenik,1 ki mora vsak dan kar krepko stopiti, da jih oskrbi potrebno soljo, kajti nekatere odidejo na pašo kar na 201 kilometrov oddaljene Kope. Večina pa se jih, ne meneč se za goste, pase kar v okolici hotela, ali ob bungalovih in i depandansah, kar je dodatna zanimivost centra. Zanimivost Rogle poleti so biki in krave, ki penziona sicer ne plačajo, a tudi zaidejo do hotela. A do smučarske opreme kljub vztrajnosti ne pridejo. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 16. AVGUST 1984 Ernest Tiran Razbojnik Guzaj 32 Zupan na to: »Kar bo, pa ho. Bo že, bo žel Zdaj pa moram iti, imam komisijo! Ti pa le pri- nesi potem tvoje mačke, popoldne bo, ob šestih!« Nejčku ni bilo do nošnje, pa je pocu- kal župana za rokav: »Kaj sem hotel reči, gospod župan, - ali bi jih smel za ta čas postaviti tjale pod klop? Saj bodo pridne. Kajne, mucke, da boste pridne? Vejo, gospod župan, jih je nerodno prenašati ves dan okrog. Ljudje bi se mi morebiti še sme- jali -« »Kar postavi jih, kar! Pa da potem ne zamudiš! In pa da ne boš preveč pil! Neiček!« Zupan je vzel klobuk, Nejček je zara- di pijače zatrdno obljubil, da ne bo pre- več, res ne bo, bog varuj! In sta šla oba, vsak po svojih poteh. Tisti torek je bila gostilna pri županu že ob štirih popoldne skoraj polna, pa so ljudje večinoma ženske, še vedno prihajali. Vsaka je kaj nosila, ta cekar, ona čajno, tretja košaro, koš, ena je vlekla celo iz vrhovih šib pleten kov- ček, kot da se odpravlja na tuje. In iz vseh teh posod je bilo slišati milo mač- je mijavkanje. Vsi so se delali, kot da ga sploh ne shšijo, slišali so ga pa vsi in vsem je bilo po malem nerodno. Župan je hodil med mizami in si mel roke: ^Še eno merico? Seveda še eno. Bom takoj prinesel!« V gostilni vrvenje in šum mnogih glasov. Najbolj je bilo shšati žensko, ki je sedela pri vratih, bila je suha kot fižolovka, in glas je irnela hreščeč: »Kaj takega pa še ne, hehehehe! Da bo mačke kupoval! pa po goldinarju! Saj če za prase skoraj ne dobim toliko! Če se temu ni zmešalo! Hehehe! so se režale škrbinaste čeljusti in šiljast nos ji je migal po zraku. Druga, mlada, precej rdeča in obilnih oblik, ji je odgovarjala: »Če je pa preklical! Naj se mu meša kolikor hoče! Samo da bo pošteno pla- čal! Ko bi le že brž prišel tisti, koga je že! Doma se mi otrok gotovo že praska in dere, kakor bi kdo mačka iz kože deval!« Pa jo je tretja vprašala: »Koliko jih pa imaš?« In je debeluška sramežljivo odgovo- rila: »Saj sva se šele v jeseni vzela... Prvi je. Tri mesece je bil star oni teden -« »Ne, ne. Mačk mislim, koliko imaš?«, seje popravila in dopolnila njena sobe- sednica. »A tako! Sem. pa mislila, kohko otrok imam! Mačke imam pa štiri, komaj sem jih potlačila v čajno. Če ga ne bo kmalu, dedeja, mi bodo tako vse raztr- gale in razpraskale, kakor zdelujejo!« in je pogledala pod mizo, kjer je imela svojo živino. Župan je krožil po gostilni od družbe do družbe, prave družbe itak ni bilo, vsak se je pač usedel, kjer je ravno našel še kaj prostora. Ni bilo ravno lah- ko, kamor je stopil, je zadel z nogo ob kumik. Bil je pravi slalom, čeprav brez smučk! »Saj sem vedel, da je dosti te živali pri nas v trgu, aH da je je toliko, hipa le ne bil verjel!« _____________. »Oh, počakajte še malo, to še ni nič! Kadar bo prišla Kolarjeva Katra, - ta- krat boste šele videli! Ta jih že dva dni skupljuje kakor jajca, še v Trebče in v Pečico jo je neslo!« Ženske so se smejale, nekatere so ji pa dale prav, zakaj pa ne, naj si malo pomaga, ko je ravno tako lepa prilož- nost! Zdaj se je med vrati pojavil še Nej- ček, na rami je nosil obalten koš, ki že dolgo ni bil več novemu podoben. »E spaka, saj še skozi vrata skoraj ne bo mogel. No, sem že tukaj,« se je ozrl po gostilni, postavil koš ob peči, pogle- dal, če je v redu pokrit. Koš je bil po- krit in Nejček se je ozrl po županu. »E gospod župan, naj mi no dajo eno merico! Saj sva se že davi zmenila!« Župan se sploh ni nič obotavljal in je bil takoj pri volji. »Seveda, seveda!« Pa je ugledal koš pri peči. »Kaj si pa tukaj nabral lepega? Kaj si šel gobe nabirat? Pokaži no, po- kaži!« Pa ni Nejček hotel nič slišati, samo pred koš se je postavil in rekel: »Boste že potem videli! Uh, kako sem žejen! Kar umrl bom! Naj mi no prinesejo, gospod župan! Tako sem že- jen, da bom kar umrl!« »Takoj dobiš, Nejček, nične bodi ta- ko neučakan!« Zdaj se je oglasila ženska z drugega konca mize: »Na Nejček, pa tukajle enkrat pij! Boš potem katero zapel! Kakšno smeš- no, če jo znaš, saj jo znaš, mar ne?« Nejček se je pridrenjal med stoli don je, počasi z dlanjo obrisal kupico, pil, potem pa spet dolil: »O, tisto pa tisto! Katero pa bi?« Ma- lo je pomislil, potem pa začel: »Le pijmo ga zdaj, k'smo ledigin fraj, bom maček prodal, za vince bom dal!« Vsi so se mu smejali: Pa se je oglasila še druga ženska z drugega konca: »Še eno tako, Nejček! Na, pit pojdi!« Nejčku se je imenitno zdelo, da ga imajo tako v časti in mu od vseh strani ponujajo piti: »Ha, kaj pa misliš, da jih iz rokava stresam?! No, naj pa bo!« In se je spet naredil, kakor da mora premišljevati, potem je pa spet zapel: »Le pijmo ga zdaj, od mačk bomo fraj, bom tolar dobil, pa še ga bom pil!« »Ta je bila pa ravno taka, Nejček! < »Saj si rekla, naj še eno tako!« Pa so se spet smejali! Vtem mu je župan prinesel pijačo in Nejček se je stisnil k peči, tam je bil še najbližji svojemu košu »Pa še nam en bokal! Zdaj bo pa menda vendar že kmalu prišel! Koliko je pa že ura ?!« Tista rožnata debeluška je na ves glas vzdihnila: »Jejzes, jezes, da bi le že bil tukaj! In še preden bom na vrsto prišla! Zdaj me pa res že otrok skrbi!« j »Pa pojdi domov, saj te nihče za krilo ne drži nazaj! Kaj se pa siliš med nas!« »Ti pa kar tiho hodi, ti pijanec ne- marni! Ti jih boš tako še danes zapill Grunt si že, zdaj boš pa še mačke! Kje si jih le ukradel?« Zdaj pa on hud! »Uh, ti jezik ti pre- klemanski osinasti! Kaj te pa srbijo moje mačke! Rajši se za svoje otroke malo bolj pobrigaj in jih pozašij, da ne bodo vsega kazali po trgu! Ti kolovrat - Ženska pokonci in vanj! »O ti nemar- jek grdi! Ti, - ti, - kar v lase hi ti skoči- la, če bi se uši ne hala!« Župan se je postavil mednju in začel miriti. »No, no, kar lepo mirna hodita in obnašajta se, kakor se spodobi!« Kaj si bo le mislil gospod, če se mi boste tukaj tepli!« Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec razpisuje na podiagS 52. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. ISRS, št. 18/84) ter 20. in 21. členom Odloka o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. I. SRS, št 20/78) In na podlagi sklepa skupščine Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec z dne 15. junija 1984 JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalni soseski MEŠANO NASEUE BREG POLZELA - cona B Tipi stanovanjskih hiš za vse navedene parcele, bodo določeni z lokacijsko dokumentacijo. Cena zemljišča, kot odškodnina za pravico uporabe zemljišča znaša za stavbnega zemljišča 218,90 din. V ceni zemljišča ni upoštevano: prispevek za spremembo na- membnosti kmetijskih zemljišč ter prispevek za zaklonišče. Stroški komunalne ureditve znašajo 440,50 din za m^ stavbnega zemljišča. Ko- munalna ureditev obsega cestno omrežje, vodovodno omrežje, skupne kanalizacijske naprave, stroške zemljišča za skupne komu- nalne naprave vključno s spremembo na- membnosti zemljišča za skupne površine in stroške urbanistično zazidalne dokumenta- cije. V ceni niso zajeti stroški vseh soglasij potrebnih pred izdajo lokacijske odločbe. Uspeli ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi priključke na cestno, vodovodno in elektro omrežje. Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec se obvezuje zgraditi cestno in vodovodno omrežje do 1. 5. 1985, kanalizacijsko omrež- je pa (Jo 1. 5. 1986. Ponudniki morajo pred pričetkorn nateča- ja vplačati varščino v znesku 10% skupne vrednosti parcele na žiro račun Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec štev.: 50750-662-245 ali pri blagajni samoupravnih interesnih skupnosti v Žalcu najkasneje 2 uri pred pričetkom natečaja. Varščina se ob uspeli ponudbi upošteva, kot delno plačilo kupnine, ob neuspeli ponudbi se vrne ponu- dniku brez obresti. Vplačana varščina se po- nudniku ne vrne"", če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju odstopi od pogodbe. Prednost pri nakupu zemljišča imajo ponu- dniki: - ponudniki, ki so stalno zaposleni v kra- ju, kjer leži stavbno zemljišče, pred ponudni- ki iz oddaljenejših krajev - ponudniki, ki še nimajo primernega sta- novanja pred tistimi, ki tako stanovanje imajo - mlade družine pred družinami s pre- skrbljenimi otroki ponudniki z manjšimi dohodki na dru- žinskega člana, pred tistimi z večjimi dohod- ki na družinskega člana - ponudniki z večjim številom družinskih članov, zlasti nepreskrbljenih otrok, pred ponudniki z manjšim številom družinskih članov - borci NOB brez primernega stanovanja pred drugimi. Ponudnik, ki v največji meri izpolnjuje pre- dnostne pogoje na prioritetnem redu pridobi slavbnp zemljišče, če sprejme določeno ce- no zemljišča in stroške komunalne ureditve. Rok za pričetek gradnje je eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemlji- šča v uporabo, rok za izgradnjo objekta do II. gradbene faze pa tri leta po sklenitvi po- godbe. Ponudbe se dostavijo v zapečateni ovojni- ci na naslov: Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec z oznako na ovojnici »ZA JAVNI NATEČAJ«. Ponudbi je priložiti: potrdilo o premoženj- skem stanju in potrdilo o višini povprečnega osebnega dohodka interesenta in njegovih družinskih članov. Ponudnik lahko kandidira samo za eno parcelo. . Rok za dostavo ponudb je 5 september 1984. Natečaj bo javen in ga bo izvajala Ko- misija za izvedbo javnega natečaja 5. sep- tembra 1984 ob 10. uri v sejni sobi Skupnih služb SIS občine Žalec, Kardeljeva ulica 12. Za tiste parcele, ki ne bodo oddane na javnem natečaju dne 5. septembra, ostane natečaj odprt do 31. decembra 1984 s tem, da se bo v odprtem roku opravljal natečaj vsako prvo sredo v mesecu ob 10. uri. Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec si pridržuje zase in za izvajalce pravico pose- ga v zemljišče za izgradnjo oziroma popravi- lo komunalnih naprav, pod pogojem, da se zemljišče uredi v prvotno stanje. Investitorje upravičen do odškodnine samo v primeru že urejene okolico objekta Uspeli pongdnik nastopi posest in upora- bo zemljišča, ko sklene pogodbo o oddaji zemljišča. Pogodbo mora skleniti v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa o izboru uspelega ponudnika. Izklicno ceno mora uspeli ponudnik plačati najkasneje v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. Interesenti si lahko ogledajo parcelacijske in zazidalne načrte na Stavbni zemljiški skupnosti občine Žalec vsak dan od 7. do 15. ure. NOn TEDMK - STRAN IS Srn ono iz 118 Y spominski plošči borcev slovensko Koroško na sta- fvojaš^<^^ v Celju niso bila Ijesana "imena štirih bor- Lj ki so padli v boju za ^^oboditev Cme dne 28. Jgja 1919. To so bili Ivan r^^, Leopold Hostnik, jojzii J*^""^ Janez Mišic. I pobudo celjske organiza- L koroških borcev so v LiTiinsko ploščo še vklesa- •jjianjkajoča imena. fja Titovem trgu v Celju je JLA in na njegovi glav- i in najdaljši strani je vhod jjife doma. Do bifeja vodijo topnice, ki so skrajno zane- sene in slabo vzdrževane, JI- bode v oči zlasti potnike, i prihajajo tod mimo. Nuj- je, da te stopnice obno- Ijo. ' Na dvonadstropni hiši v tocenovi ulici 2 je pred več leseci na ponovno opozori- ) v našem tedniku bilo po- favljeno žlebovje in obnov- ena zamazana fasada. Po- ravilo pa je bilo slabo pravljeno, kajti žlebovi spet imakajo in fasada je spet nesnažena, v stanovanju te- ga dela poslopja pa je nastala škoda. Kdo odgovarja za to? Dr. ERVIN MEJAK »Nezadostno za pošto« Na podlagi članka »Neza- dostno za pošto«, ki je bil ob- javljen v Novem tedniku dne 19. 7. 1984 dajem tovarišu Francu Mohoriču sledeči od- govor: Po Zakonu o ptt storitvah (Ur. list SFRJ 24/74) pozna- mo tri dostavna področja in sicer: ožje, kjer se opravlja dnevna dostava, širše po- dročje, kjer se opravlja tri- krat tedenska dostava in naj- širše dostavno področje kjer se opravi najmanj enkrat te- denska dostava. Naselje Šentjanž spada po kriterijih v najširše dostavno področje pošte Store in je za- konsko predpisana enkrat tedenska dostava. Glede na potrebe tega naselja imamo urejeno trikrat tedensko do- stavo za vsa gospodinjstva, kjer je cesta stalno dostopna. Samo za pet hiš je urejena posredna dostava in to tri- krat tedensko do izpostavlje- nega predalčnika na hišni številki Šentjanž 11. Med te- mi petimi je tudi svakinja to- variša Mohoriča, kateri je po- slal vabilo za zlato poroko. Iz naših dokumentov je razvi- dno, da je bila pošiljka posla- na iz Vitanja res 11. 6. 1984 in je prispela v Store 12. 6.1984. V dostavo je bila posredova- na prvi dostavni dan za to naselje in sicer 13. 6. 1984. Stranki je dostavljač pustil obvestilo z oznako, da ga ča- ka naslovnica pri naslednji dostavi tj. 15. 6. 1984 na ozna- čenem mestu zaradi vročitve priporočene pošiljke oziro- ma jo lahko dvigne na pošti Store med 7.00 in 18.00 uro. Naslovnica do omenjene- ga dne ni dvignila pošiljke, niti čakala na dogovorjenem mestu. Dostavljač ji je pustil novo obvestilo dne 15. 6. z oznako roka, do katerega bo pošiljka čakala na pošti in delovni čas pošte. Pošiljko je dvignila hčerka dne 18. 6. 1984. Smatramo, da je bila ostra kritika tovariša Moho- riča neupravičena, saj je do- stavljač ravnal v skladu s predpisi, ptt pa ni prekoračil predpisanih rokov prenosa. Tovarišu Mohoriču in nje- govi ženi želimo ob zlati po- roki še obilo srečnih in zdra- vih let. Direktor Tozd za PTT promet IVAN SLAMNIK lačunalnlk prlhala L naaaliovattfm »Tak, kaj je, vendar?« sta ^hknila Mihec in Marko. »Grozno,« je stokal Blaž. ^regrozno! Sem hoče!« \»Kaj? Kdo?« »Ona, vendar!« ONA?!? No, to je bilo res ozno. Mihec in Marko sicer sta imela pojma, kdo naj bi Ba ta ONA, ampak že to, da \ bila deklica, je bilo neza- pano. \»Govori že!« sta zavpila. »Našla me je, ko sem pisal bvestila, skril sem jih, a je iio že prepozno. Potem je \ko dolgo vrtala vame, da im ji povedal. Rekla je, da 'to imenitno, in da hoče tu- iona postati član ZX.« "Ampak KDO, za božjo vo- "Polonca, moja sestra ven- Za vse na svetu! NezasUša- o! Mihcu se je zdelo, da mu bo nebo padlo na glavo. Mar- ko je bil bolj preudaren. Vprašal je: »In kaj je rekla ?« »Nič. Rekla je, da je vse to imenitno in sploh, in da hoče tudi ona sodelovati. Rekel sem ji, da ne more, pa je teč- narila in na koncu mi je po- kazala jezik in rekla, da bo povedala mami in očetu in potem tudi jaz ne bom smel več priti.« »Imenitno je rekla, da je?« je vprašal Marko. »Seveda! Čisto navdušena je bila. Rekla je, da bo to veli- ko presenečenje.« Marko se je namuznil. Ženska gor ali dol. Rekla je, da je ideja IMENITNA! Ampak! Da bi jo sprejeli v društvo ZX! Ne, to ne gre. Pod nobenim pogojem. Še Matjaža, ki hodi že v šesti razred niso sprejeli medse in takrat sploh še niso razmiš- ljali o računalniku. Ne, ne in NE! Toda če ta Polona polona- sta uresniči svoje grožnje. Potem bo ves njihov načrt padel v vodo. Pa tako uspeš- no so začeli!! Joj, prejoj, le kaj naj zdaj naredijo? »Veš kaj,« je po dolgem molku rekel Marko. »Naj pri- de sem!« Mihec in blaž sta ostrmela. Sem naj pride? Ona? »Ampak...« »Sem naj pride,« je pono- vil Marko. »Jaz bom govoril z nfo.« Vsi trije so bili kot politi kužki. Še pogovarjati se jim ni ljubilo. Samo Blaž je ne- nadoma ves v solzah zašepe- tal: »Izdal sem vas, kajne?« In Marko ga je prijateljsko potrepljal: »Nič ne moreš za to!« Mihec pa je vzkliknil: »Bo- mo že uredili!« Polonca In je prišla! Popoldne, ko so se zbrali v baraki, je Blaž prispel zadnji. In za njim Polonca. Bila je suha deklica s pegastim no- skom, za pol glave višja od Marka. Svetle lase je imela spletene v kito. Na sebi je imela kavbojke in majico. »Živijo!« je veselo pozdra- vila, ko je vstopila. Mihec se je obrhil proč. Sploh ni mogel prenesti po- gleda na to, kako neka dekli- ca vstopa v njihovo kralje- stvo. Blaž se je ves nesrečen prestopal sem in tja, Flik se še zmenil ni zanjo. Marko pa jo je resno pogledal in odvr- nil: »Serbus!« »Blaž mi je povedal,« je re- kla Polonca, Blaž pa je poti- ho zastokal. Kot da ni bilo že dovolj hudo, je morala ta preklicana Polona zdaj še enkrat obesiti njegovo ime na sramotilni steber. Pre- griznil bi jo, če bi mogel! Izlet - srečanje - rekreacija - promenadni kon- cert - piknik - zabava s plesom in še kaj... OBIŠČITE DOBRNO '2'et ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev Slove- ampak istočasno v čudovito in oskrbovano okolje, Povezano z neštetimi možnostmi rekreacije in vsekakor zdravljenja, predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta. I^sak petek in nedeljo je od 16. do 18. ure promenadni ■^ficert pred zdraviliškim domom. ^sak četrtek od 17. ure dalje je piknik pod kostanji. Za sk h^^° skrbi ansambel Pellagya. Ob neugodnih vremen- \iJx pogojih je v restavraciji Zdraviliškega doma družabni ^sak večer, razen ob sredah in četrtkih, je v letni kavarni P'«sna glasba. Dobrno vas popelje avtobus vsako uro. Plonirli fotografiralo Vehko posnetkov nam je še ostalo z zaključne razstave Pionirji fotografirajo in v teh sušnih dneh, ko so temnice foto krožkov še zaprte, nam pridejo še kako prav. Podobno akcijo z nagradami bomo nadaljevali tudi v prihodnje, zato naj vas že sedaj spomnim na to, da skupno z Fotolikom in celjskim foto kino klubom pričakujemo vaše izdelke, ki naj bodo izdelani na večjem formatu papirja (18 x 24 ali 30 ^x 40). Za umetniški posnetek, kjer so močno poudarjeni kontrasti okolja, v katerem živimo, je Boštjan Abina iz Titovega Velenja dobil na zaključni prireditvi posebno priznanje naše strokovne komisije, dcines pa za objavljeni posnetek nagradni kupon Fotolika. Urednik fotografije 16. STRAN - NOVI TEDNIK ^le^VGI«^ Obnovljeno kegljiščo v Žalcu Septembra 1980 so zaradi dotrajanosti stavbe in uniče- nega kegljišča ter nesnage v bližnjem bifeju športno-re- kreacijski objekt zaprli. Vrsto let se ni ničesar premaknilo in mnogi so že mislili, da bodo objekt enostavno podrli. Keg- Ijaški klub Hmezad Žalec pa je vsa ta leta trdo delal na tem, da bi zbral dovolj denar- ja za obnovo objekta, ki je bil v času svojega delovanja med najbolj priljubljenimi v Žalcu. Tako so lani pripravili idejne načrte za obnovo ter zbrali de- nar s pomočjo delovne organi- jzacije Gostinstvo turizem v sklopu SOZD Hmezad, zaseb- nikov in prostovoljnega dela. Letos spomladi so začeli z ob- novo. Na novo so uredili stre- ho, saj je prejšnja terasasta ob deževju močno puščala in se je na kegljišču nabirala voda. Zdaj ima objekt dvokapnico in pravijo, da bo bolje. Popolno- ma je obnovljeno tudi keglji- šče (steze so plastične, keglji Konusovi, novi registratorji podrtih kegljev itd.), ki sedaj ustreza vsem normativom Kegljaške zveze Jugoslavije za organizacijo vseh najzahtev- nejših domačih in tujih tekmo- vanj. V soboto so opravili tehnični pregled kegljišča, prvo tekmo- vanje pa bodo pripravili v za- četku septembra med tretjimi taborskimi dnevi; To bo dvo- dnevno tekmovanje najboljših slovenskih ekip s posamezni- ki, ki bodo kot pivi testirali kegljišče in pokazali, kaj lahko od njega pričakujemo. Vre- dnost obnovljenega objekta je sedem in pol milijona dinarjev, vse skupaj pa bo verjetno še nekoliko dražje, ko bodo ure- dili še okolico kegljišča in bife- ja z ustrezno kanalizacijo. Re- žijski odbor je vodil Drago Markovič, izredno pomoč pa je nudil tudi pi-edsednik izvršne- ga sveta skupščine občine Ža- lec Ervin Janežič. Ludvik Lampret, tehnični vodja moške ekipe: »Srečni smo! Štiri leta smo čakali na ta trenutek. Ce ne bi bilo aktivno- sti kegljaškega kluba tudi ob- novljenega objekta ne bi bilo. Veliko zaslug pa ima tudi di- rektor DO Gostinstvo turizem Miloš Frankovič ter seveda člani kluba, ki so opravili okoli 250 udarniških ur in prispevali veliko sredstev.« 25 I6t KK Hmezad Žalec Z otvoritvijo obnovljenega športno rekreacijskega objek- ta bo KK Hmezad Žalec praz- noval tudi 25-letnico svojega delovanja. Klub je kljub temu, da je bil brez lastnega keglji- šča, treniral in nastopal v Pre- boldu. »To nas je veliko stalo, saj smo že tako skromna sred- stva namenili za najemnino,« pripoveduje Ludvik Lampret. »Poleg tega je preboldsko keg- ljišče že dotrajano, saj je to bolj gostinski kot pa tekmovalni objekt.« Moška in ženska ekipa vodi-. ta po spomladanskem delu v celjski ligi. V moški ligi nasto- pajo Albert Ramšak (kapetan), Stane Cehovin, Jože Rotar, Mi- lan Lešnik, Milan Krajšek, Hu- bert Rauter, Boris Kompan, Franc Trost in Vinko Brglez, v ženski pa Nada Birsa, Angelca Cilenšek (kapetan), Štefka Stampar, Malči Zupane, Mir- jam Simič, Mirica Kuder in Dragica Sm.it, vodja ekipe pa je Franc Kekec. Obe ekipi ra- čunata, da bosta tudi v jesen- skem delu osvojili prvi mesti ter se uvrstili v višji rang tek- movanja. Obnovili bodo tudi mladinsko ekipo, ki so jo pred leti že imeli. Veliko si bodo po- magali tudi s sindikalnimi igrami, kjer bodo izbirali kan- didate za svoje ekipe. Albert Ramšak, najstarejši aktivni kegljač KK Hmezad Žalec: »Žalec bo v zelo krat- kem času postal ena boljših ekip, ki bo dala tudi tako kvali- tetne tekmovalce, kot pred leti (Kačič, Tomašič itd.). Prepri- čan sem, da se bo kegljaška ekipa Hmezada že čez leta uvr- stila v republiško ligo tako v ženski kot moški konkurenci.« V klubu je trenutno 50 aktiv- nih članov, to število pa se bo z novimi -adbenimi pogoji brez dvoma še povečalo. V bodoče pa b« treba skrbeti za red, da ne bo prišlo do ponovnega uni- čenja lepega in dragocenega objekta. Kegljišče pa bodo brez dvoma lahko uporabljali tudi gostje hotela, saj ob obi- sku v Žalcu nimajo drugih možnosti. TONE VRABL $0 prijave za turnir v Rogaški SlaUni Komisija za šport in rekrea- cijo v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini še vedno sprejema prijave za sodelova- nje na velikem turnirju v ma- lem nogometu, ki bo v sobo- to, 25. avgusta s pričetkom ob 8. un na dveh igriščih pri Korsu in TVD Partizan. Zaključek prijav bo v pone- deljek, 20. avgusta, prijave pa sprejema Stipe Pešič, športni referent v steklarni Boris Ki- drič. Ob pismeni prijavi je treba vplačati tudi 2000 di- narjev. Ekipe bodo posamez- ne tekme igrale dvakrat po petnajst minut. Za najboljše so pripravljene nagrade (prva ekipa Adidas copate, ostale kristalne vaze). TV Uspešni celjski tekmovalci v kartlngu Na Ptuju je bila druga dirka za prvenstvo Jugoslavije v kartin- gu, kjer je nastopila tudi močna ekipa AMD Slavko Slander iz Celja. V razredu A 100 ccm mla- dinci je Friderik Brečko osvojil dobro tretje mesto. V nacional- nem razredu 90 ccm je bil Jože Mesarec drugi in Rado Romih sedmi, v razredu A 100 ccm člani pa je nastopilo kar Sest celjskih predstavnikov: 3. Jure Bitenc, 4. Alojz Prek, 7. Peter Krajnc, 14. Bojan Manenica, 15. Marjan Livk, 17. Darko Krajnc. Uvršče- nih je bilo 22 tekmovalcev. Naslednja dirka za državno pr- venstvo bo v soboto, 1. septem- bra na avtopoligonu Ljubečna v Celju. TV tekmovanje za znaCko uspešnega kegljača In še eno novost priprav- ljajo pri KK Hmezad Žalec. Po mesecu dni testiranja keglji.šča bodo določili nor- me za osvojitev zlate, srebr- ne in bronaste značke »naj- boljši kegljač«. To značko bo lahko osvojil vsak (ne glede na to ali bo član KK Hmezad), ki bo ob sodniku izpolnil predpisano normo. Njegovo ime bodo tudi vpi- sali na poseben seznam, ki bo visel na kegljišču. To je še en izziv več ljubi- teljem kegljanja, da preiz- kusijo svoje sposobnosti tudi na tem športno rekrea- tivnem področju. ilAKBATKO Šest moštev v republiških ligah v prostorih NZS v Ljubljani so opravili žreb za tekmovanje v enotni republiški ter vzhodni in zahodni ligi. S celjskega ob- močja bo nastopilo šest ekip. V republiški ligi Šmartno, Rudar Titovo Velenje in Kladivar Cč- Ije, v vzhodni pa Elkroj Mozir- je, Dravinja Slovenske Konjice in Steklar Rogaška Slatina. Pr- venstvo se bo začelo 26. avgu- sta in končalo z jesenskim de- lom 25. novembra. Tekme bo- do vsako nedeljo razen 30. sep- tembra. V prvem delu bodo Celjani sedemkrat gostovali in šestkrat igrali doma. V 1. kolu Kladivar gostuje v Mariboru proti Kovinarju (v 2. kolu bo igral doma s Slovanom iz Ljubljane), velenjski Rudar v Trbovljah proti Rudarju, Šmartno pa doma proti Kopru. V vzhodni ligi bo že v 1. kolu derbi v Mozirju med Elkrojem in Dravinjo, Steklar pa bo igral doma proti Aluminiju. JK Trening tekme Kladivarja V pripravah na novo sezono je Kladivar oddigral naslednje trening tekme: v Ljubljani pro- ti Slovanu 0:1, v Smartnem 1:4 (obakrat poraz) in Mariboru proti Kovinarju 2:1 (zmaga). Trener Franjo Rumpf: »Nisem zadovoljen in vse tri tekme ne dajejo prave podobe naših zmožnosti. Pn.'i vtis je povpre- čen in veliko bomo še morali delati do začetka prvenstva. Zadnji del priprav bo name- njen delu z žogo.« Paraplegiki v Celju Srečali so se na avtopoligo- nu na Ljubečni na republi- škem prvenstvu v spretnostni vožnji z avtomobili. Organiza- tor je bila ZSAM Celje. Nasto- pile so štiri ekipe, zmagali pa so Celjani. Med posamezniki so bili Matjaž Antelej tretji, Martin Smerc četrti, Julčka Kralj osma in Peter Zdovc (vsi Celje) deseti. Dve drugI mesti v Novi Gorici je bilo držav- no prvenstvo v mnogobojih za člane in mladince. Med mla- dinci je Potočnik iz T. Velenja osvojil drugo mesto, prav tako pa je bila druga med mladinka- mi tudi Hrenova Kladivar Ce- l|e. Shelci v Rečici Strelska družina Dušan Po- ženel v Rečici pri Laškem bo v soboto 18. avgusta, pripravila odprto prvenstvo za pokal Re- čica 84. Povabili so kar 26 ekip s celjskega območja. Koroške in Zasavja. Tekmovanje se bo začelo ob 8. uri, nastopajoči pa se bodo pomerili z vojaško pu- ško. Regata na Slivniškem Jezeru Jadralna sekcija pri Turistič- nem društvu Slivnica, ki šteje 20 članov, bo v počastitev ob- činskega praznika pripravila na Slivniškem jezeru regato v jadranju na deski. Regata za prehodni pokal bo v soboto, 18. avgusta ob 14. uri. Vsi tek- movalci bodo nastopili v eni, skupni kategoriji. . Tek Jo priporočljiv za vsakogar Zadnja leta je poleg kole- sarjenja vse bolj popularen tudi tek v naravi. Seveda pa se je nanj treba dobro pripra- viti, kajti drugače telo ne zmore daljših relacij. Dobro se je treba pripraviti tudi za- to, da lažje zmoremo dolgo pot ter da ne pride do po- škodb. Bodočim privržencem teka, ki se še ne morajo odločiti, sve- tujemo zelo preprost poskus. Ravninsko progo ali na stadio- nu v dolžini 2,4 kilometra lah- ko ob nomialni kondiciji pre- tečete v dvanajstih minutah. Iz tega izhodišča se začne postop- no podaljševanje pretečene poti. Treba je vedeti, da je ta proces dolgotrajen, za obča- snega tekača tudi po nekaj let, da bi lahko solidno pretekel progo dolgo dvajset kilome- trov. Najtežje je v začetku, ko je v gibanje vključena zavest v smislu kontrole koraka, smeri, počutje in drugega, medtem ko je kasneje s prehodom na podzavestno gibanje tek mno- go lažji. Ta proces bi lahko pri- merjali z učenjem vožnje avto- mobila. Tisti, ki ne doseže meje dva- najst minut na 2,4 km lahko re- če, da je njegova telesna kondi- cija oslabela. V kolikor je vzrok v starosti ali bolezni je to opravičljiv vzrok. Ce pa je to posledica premalega gibanja ali prevelike telesne teže pa je treba z dcdjšimi in hitrimi spre- hodi ob ustrezni prehrani in z razgibalnimi vajami doseči že- leno kondicijo. V tem prehodu je dobro obiskati in se posveto- vati z zdravnikom, pa tudi v obdobju dobre kondicije je po- trebna strokovni zdravniška kontrola. Z dobro kondicijo se človek bolje počuti, ima trden spanec, lažje obvladuje števil- ne neprijetnosti, ki jih vsiljuje sedanji čas in podobno. Torej sta tek in dobra kondicija naj- boljše zdravilo na katero ni tre- ba čakati v zdravniški ordina- ciji ter v lekarnah. RUDI SKAPIN Med najboljšimi mladinci v skokih Jože Verdev, smučar skaka- lec doma IZ Andraža nad Pol- zelo, je tudi letos član mladin- ske državne reprezentance. V teh dneh je na pripravah na Cehoslovaškem. Pred odho- dom je Jože povedal: »Za sezo- no 1984/85 smo se pričeli pri- pravljati že v začetku junija. Prve priprave smo imeli doma in sicer za vzdržljivost in skoke na plastiki, kjer nas je vodil zvezni trener Janez Poljanšek. Zadnje dni, ko sem bil doma v Braslovčah, sem vadil trikrat na teden, treniral pa me je Jože Sredenšek.« Jože je prejšnji te- den nastopil na dveh medna- rodnih prireditvah v mladinski konkurenci in obakrat zmagal. Po pripravah v tujini bo odšel v Sarajevo, kjer že imajo polo- ženo plastiko na eni izmed olimpijskih skakalnic. Trener Jože Sredenšek: »Mislim, da je uspeh Jožeta plod dolgotrajne- ga dela. Rečem lahko, da je tu- di med najbolj požrtvovalnimi tekmovalci. Tudi pogoje dela ima sedaj v reprezentanci veli- ko boljše kot v klubu. Trenut- no imamo v mladinski repre- zentanci štiri reprezentante s Štajerske: Jože Verdev, Debelak, ki sicer skače Zi jo, in iz Titovega Velenja] Golob, ter Boris Pušnik, sicer dve leti mlajši, veni pokazal takšen napredei smo ga že uvrstili v mladi ekipo.« T.TAVI Zivahmi med Športniki Šoferji Alojz Cobec, član ,organiza- cijskega odbora za republiško prvenstvo, ki bo septembra v Celju: »Pred republiškim prven- stvom smo sodelovali že na zveznem in dosegli lep uspeh. Tekmovanje je bilo v Zagrebu v spretnostni vožnji s tovornja- ki in avtobusi. Naš tekmovalec Blagoje Božič je zmiagal pri spretnostni vožnji s tovornja- kom, ostali pa so se uvrstili od tretjega do sedmega mesta. Ta ekipa bo tudi nastopila na re- publiškem prvenstvu, ki bo na avtopoligonu na Ljubečni. V svoji kategoriji bodo nastopUi tudi šoferji iz JLA. Pokrovitelj je TAM Maribor, ki bo ob tej priložnosti predstavila tudi vrsto svojih novih terenskih in ostalih vozil.« Opravili pa so že tekmovanje v štirih športnih panogah na področju regije, kjer so sodelo- vala združenja ZSAM Mozirje, Rogaška, Slovenske Konjice, Titovo Velenje, Laško in Celje. Skupni zmagovalec (spret- nostna vožnja, streljanje z no in vojaško puško, keg. in testiranje) je ZSAM i pred Celjem in Slo ven; Konjicami. Pozimi bodoš ji in avtomehaniki nastof v namiznem tenisu, strel in šahu. J. Ku; KS Prebold Je naiboiJSa Krajevna skupnost Prebold je bUa tista, ki je letos na -i TRI Partizana Jugoslavije« v Titovih Užicah drugič zap osvojila kristalni pokal kot najboljša krajevna skupnost Sloveniji v akciji »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v šp rekreaciji«. To je bil tudi pravilni odgovor 5. nagradne Partizan, katere pokrovitelj je DO Ljubečna Celje. V bob zaključno žrebanje gre skupno 27 pravilnih odgovorov, Vi tem mesecu približno polovico manj kot običajno. Skup kandidatov za letovanje na morju ali v planinah prihodnji že 167. 1. nagrada: Andreja Reberšak, Ljubljanska 56, Celje 2. nagrada: Vanda Voga, Miklošičeva 7, Celje in 3. nagrada: Olga Vrečko, Vojkova 10, Celje. METOD TREBli NAGRADNA I6RA PARTIZAN Še vedno pod vtisom OLIMPIJSKIH IGER v I Angelesu ne moremo mimo izjemnih gimnastičn nastopov. Žal tam ni bilo Jugoslovanov, ki z odhi dom Cerarja In tovarištev, praktično nimamo vi gimnastike, ki je včasih bila osnovna dejavnost društvih Partizan in je ponovno oživljamo šele za' nja leta. Miro Cerar je kar dvanajst let »vladal« na konf ročaji, dobil pa je tudi dve zlati olimpijski medalji' tem telovadnem orodju. Kdaj? 1958 In 1902 1984 in 1988 1988 In 19^ Pravilen odgovor pričakujemo najkasneje do pet'' 24. avgusta 1984. Nagrajuje pisatelj TONE SVETlf z Bleda! AV6UST 1984 NOVI TEDMK - STRAN 17 NOČNE CVETKE • Miju L. iz Štor je prejšnji ponedeljek doma zavrela kri. Družinski spor so rešili miličniki, ki so Mija ohladili v prosto- rih za iztreznitve. • Radojka P. je zvečer Itot ponavadi parkirala svoj avtomobil pred blo- kom v Storah. Ko pa se je zjutraj hotela odpeljati, ni fičko niti kihnil. Nič ču- dnega, kajti neznanci so ji (jez noč izpraznili skoraj poln rezervoar do zadnje kapljice. • Podobno nevšečnost je doživela tudi Slavica 2. Iz rezep/oarja njene Dia- ne, ki je dva dni stala pred celjsko bolnišnico, je izginilo 15 litrov ben- cina. • Ribiški čuvaj Jože R. je za Savinjo ujel dva ribi- ča brez ribolovnih dovo- ljenj. Krivolovca sta se hudega Jožeta tako pre- strašila, da sta jo jadmo ucvrla, Jožetu pa sta osta- li dve kolesi, s katerima sta se neznanca pripelja- la. Pobegla ribiča bi ka- zen gotovo stala precej rnanj, kot ju bo nakup no- vih koles. • NN je že dan po pre- stani zaporni kazni ušpi- čil novo neumnost. Nena- doma si je silno zaželel vožnje z avtomobilom; ker pa svojega nimia, si je v Storah sposodil tuje vo- zilo. Na njegovo žalost pa se je izlet končal že v Šentjurju, kjer so ga usta- vili miličniki. • Andrej P. xz. Medloga je v eni noči ostal brez se- demnajstih kokoši in kante petroleja. Andreje- ve putke so bile očitno premalo glasne, da bi ga prebudile, 7.ato bo svoj prihodnji kokošji zarod moral naučiti, da bo bolj vreščal, če se bo v kumik priplazil tat. • Ivan E. si je prejšnji teden privoščil pravo pu- stolovščino. V enem sa- mem dnevu je naredil to- liko neumnosti, da si je pošteno zaslužil prenoče- vanje pri miličnikih. Naj- prej je na Dobrni povzro- čil prometno nesrečo, za katero se mu je zdelo, da jo mora zaliti v tamkajš- njem hotelu. Ko je zmanj- kalo pijače, je svojo žejo gasil še s tekočino za po- mivanje posode. Ta meša- nica mu je dala novo moč in pričel je razbijati ko- zarce. Ko so ponj prišli celjski miličniki, pa se je lotil še marice in jo pošte- no obdelal. • Občan Edi V. se je zgrozil, ko je na Mikloši- čevi ulici srečal avtomo- bilista, ki m.u je bil pas med obema pločnikoma očitno preozek. Sklenil je kar sam narediti red in je meni nič tebi nič vinjene- mu vozniku odvzel vozni- ško dovoljenje. Ivan B. je moral imieti res precej za- megljen pogled, da se te- mu ni prav nič upiral. Edi je vozniško dovoljenje oddal miličnikom. N.K. Soiiiiiioiji Si pogosloji kvirijo Pomanjkanje rt^zervnih de- lov VI. uvoza spravlja v vse večje zadrege tudi vzdrževal- ce semaforjev v Celju. Stiska je toliko večja, ker so nekateri semaforji že precej stari in do- trajani, okvare pa vsaj v zad- njem letu vse pogostejše. Se največ težav so imeli vzdrževalci Elektrosignala s semaforji na križišču Aškerče- ve in Levstikove ulice in Sta- netove, Vmnčeve in Levstiko- ve ulice. Gre bolj za posamez- ne napake in še m tako kritič- no, meni tehnični vodja pri Elektrosignala Ivan Bratanič. Pred približno dvajsetimi le- ti, ko so v Celju postavili prve semaforje, so se odločili za fir- mo »Gesig« z Dunaja, ker so se ti semaforji pokazali kot odlič- ni. Tako na vseh križiščih - ra- zen dveh - stojijo semaforji te firme, njihovi strokovnjaki pa V Ceiju ni zelenega vala na posameznih cestah, če seveda odštejemo povezana semafor- ja pri železniški postaji in po- šti. Na Mariborski cesti zele- nega vala ni mogoče vpeljati, ker so na vseh križiščih dovo- ljena zavijanja v levo, želja (in možnost) pa je, da bi zeleni val dobili na Dečkovi cesti in Čopovi uiici. sedaj, ko ni možnosti uvoza, večkrat priskočijo na pomoč - brezplačno. Nekatere naprave so res že precej dotrajane, vendar pa ni nič bolje tudi z instalacijami. Do konfliktnih situacij - da bi bile na vseh štirih straneh v križišču zelene luči - ne more priiti, okvare pa vseeno reizbu- rijo večji del voznikov. "Pri Elektrosignalu se zave- damo, da je vzdrževanje sema- forjev odgovorna naloga, in smo za to kadrovsno in tehnič- no dobro pripravljeni, v sode- lovanju z Vinkom Mejačern z Zavoda za požarno varnost pa tudi vsak dan opravljamo kon- trolo semaforjev, večkrat pa nas na napake opozorijo milič- niki,« pravi direktor Elektro- signala Viktor Zupane. Vsekakor so sedanje stiske primorale Elektrosignal, da so začeli pripravljati pregled de- janskega stanja, da bi natanč- no preverili, kako dotrajane so posamezne naprave. Potem se bodo odločili ali jih bodo Se naprej popravljali ali pa jih bo- do zamenjali. Popravljanje bi bilo vseka- kor cenejše saj zamenjava ce- lotne naprave stane 800.000 do milijon dinarjev. Ker pri nas delata semaforje dve delovni organizaciji (Tesla in Iskra), je uvoz Gesigovih na- prav skoraj nemogoč. V Celju so se odločili, da bodo zato na novo postavljali Tesline sema- forje, ker imajo vgrajene po- dobne releje kot so v poštnih centralah in menijo, da bodo nekako lažje prišli do rezerv- Pri štetju prometa se je po- kazalo, da v 18 sekundah za- pelje čez semaforizirano Itrlži- šče C Celjanov in kar 9 do 12 vosnikov iz drugih krajev. Ce- ljani so torej precej počasni in sami ustvarjajo gneče na liri- žiščih. nih delov. Takšen semafor je na primer že v križišču Mari- borske in Tmoveljske ceste in se je vsaj doslej dobro izkazal. Za Iskro, ki ima elektronske semaforje, pa so se na primer odločili v Ljubljani. 3 gj^^ Z vzdrževanjem semaforja pri novi avtobusni postaji so imeli delavci Elektrosignala letos kar precej dela. Uvaiiajbl diu po nezgodi je v celjski bolnišnici umrl 47-letni JANEZ KOPRIVC iz Dola pri Pristavi. Pri sosednjem kmetu so nalagali otavo in na poti do- mov, je Koprive zlezol na nalo- žen voz ter nenadoma padel. Kolo voza ga je prevozilo in za- radi hudih poškodb je v bolniš- nici umrl. Ubil ga Je vijak v stari valjarni celjske Cinkar- ne so opravljali remont na traku gotovega valjanja.. V bližini je čistil tla 30-letni FRANC SKOK iz Dolene pri Ptuju. Kavlja, ki držita valj, sta se utrgala in iz ležišča je vrglo valj 160 cm dolg, premera 5 em, ki je padel Sko- ku na glavo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je po šti- rih dneh umrl. la m iiillijoiie Skotiš Stiri in petletna otroka sta se igrala z vžigalicami pod gospo- darskim poslopjem v Polju ob Sotli, medtem ko je oče ležal bolan, mati pa je bila na njivi. Najprej so se vneli ostanki .su- hega sena, ogenj pa se je razširil po vsem 22 x 1,3 m velikem po slopju. Nekaj pra.šiCev in kobila so dobili močne opekline, ostalo živino pa so uspeli rešiti. Kljub hitri pomoči gasilcev v/. Bistrice ob Sotli in Klanjea je zgorelo vse, tako da so škodo ocenili na 3 milijone dinarjev. Utomi v SavisUi Za 20-letnega LOVRA KUKO- VICA iz Krnice, se je tragično končal praznik minulo nedeljo v Lučah. 2e po polnoči je bilo, ko se je postavil na most preko Sa- vinje in »hrabro« skočil v vodo. Vode pa je bilo le malo - ,50 cm - zaradi česar se je Kukovič po- škodoval in obležal nezavesten, zato pa tudi utonil. Taijfun prejme za svoje zasluge oličinsko plaketo Tajfun i/. Planine je januarja letos praznoval 10-letnico usta- novitve. Sest let je deloval kot pozd, štiri leta pa kot delovna organizacija. Ce k temu prište- jemo še sedem let delovanja obrtne delavnice, je to kar se- demna,ist let uspešnega poslo- vanja. Tajfun se ves čas tudi uspešno povezuje s krajem, saj namenjajo sredstva za izgrad- njo in gramoziranje vaških cest, pa tudi širše akcije krajev- ne skupnosti ne gredo mimo njega. Za svoje zasluge za raz- voj kraja bo letos Tajfun prejel tudi občinsko plaketo 18. av- gust. Kljub težavam in občasnim za- stojem pa Tajfun že vsa leta ob- stoja dobro gospodari. Tako je v letošnjem prvem polletju pove- čati celotni prihodek za 39 odstot- kov, čisti dohodek pa za 38 od- stotkov. Dobri poslovni rezultati se poznajo tudi na osebnih do- hodkih delavcev, tako znaša le- tošnji povprečni osebni doho- dek v Tajfunu 23.000 dinarjev. Tajfun tudi dobro sodeluje z Agroprogresom iz Ljubljane, ki združuje del sredstev za posodo- bitev Tajfunove proizvodnje. Največ svojih izdelkov pa proda Hmezadu, Agrotehruki in žele- zarni Store. namenjajo proizvodnemu programu Zaradi predragih repromate- rialov, kar je povezano z velikim tveganjem, so se v Tajfunu odlo- čili, da bodo zmanjšali proizvod- njo materialno intenzivnih izdel- kov. Tako bo v prihodnje pred- stavljala proizvodnja hidravlike že polovico vse Tajfunove proiz- vodnje. Programu hidravlike da- jejo tako velik poudarek zaradi tega, ker zaradi manjših stro- škov za nabavo repromateriaiov, omogoča boljšo akumulacijo. V okviru programa hidravlike iz- delujejo: aksialne in radialne kr- milne ventile, batne črpalke, hi- dro motorje in hidravlične cilin- dre. Kmetijski program, ki obse- ga puhalnike, obračalnike, tro- silce hlevskega gnoja in gozdne vitle, pa izdelujejo v manjšem obsegu. Skrb za družbeni Standard V Tajfunu združuje delo 125 delavcev, ki so v glavnem iz Pla- nine in okolice. V delovni orga- nizaciji imajo zagotovljene kako- vostne tople mahce, po želji pa si lahko naročijo tudi kosila. V ko- lektivu nimajo stanovanjskih problemov, ker so na to pravoča- sno mislili in so v zadnjih letih namenjali precej sredstev za in- dividualno stanovanjsko izgrad- njo. Poskrbljeno pa je tudi za letni oddih delavcev; na razpola- go imajo dve prikolici, ki trenut- no še zadostujeta potrebcim. Gasilska druStva v celjski oličinl 4 Piše: Franjo iMauer ; Leto 1928 je bilo nekoliko mirnejše kot irejšnja leta. Kupili so 500 m novih tlačnih levi. [Požarov je bilo 14, največji v Papirnici v itadečah. Požari so byi večinoma v nočnem iasu. Alarmni zvonci "so se dobro obnesli, fotrebno bi jih bilo še razširiti, da bi prišlo Ib alarmu v gasilski dom več gasilcev, so (lenili. Reševalna postaja je zabeležila 6400 pre- [ozov, kar je povprečno dnevno zaposlilo |4 gasilcev. , Ob nedeljah dopoldne so se gasilci po- »rojili pred magistratom in obenem razsta-; [ili gasilno orodje. ; I^Okrog leta 1930 se je društvo preimeno-1 plo v Prostovoljno gasilno in reševalno i Iruštvo. i Junija 1931 so proslavih 60-letnico ob- Itoja, Leta 1931 so tudi izvedli sanitetni tečaj, taterega je obiskovalo 21 gasilcev. Vodila ga dr. Jože Cerin in dr. Janko Herzman. Gasilsko drutšvo je ostalo do leta 1936' ^ nemškim ovdstvom. Slovenci so bili v Ntavu gasilske čete v manjšini in so imeli Mrejen položaj. Poleg tega so bili nemški hni ekonomsko močnejši in za gasilstvo r^o radodarni. Gasilski sestanki so se po- t^^'adi končali v gostilni »Pri angelu« s prostim pivom«. Slovenski celjski tednik »Nova doba« je društvu očital nemško vodstvo, zaradi tega je med člani nastala nejevolja. Tedniku je stala ob strani tudi žalska gasilska župa. Leta 1936 prevzamejo vodstvo gasilskega društva Slovenci. Za predsednika je bil izvoljen Franc Dobovičnik, trgovec. Neka- teri nemško misleči člani so društvo zapu- stili. Proslava 65-letnice je bila 6. 6. 1936 z baklado in obhodom po mestu, slavnostno sejo ter tombolo in ljudsko veselico. Ob tej priložnosti so prevzeli tudi nov rešilni avto Fiat. Reševcilna služba zavzema od leta do leta vse večji obseg ter jo četa le težko zmaguje. Težave so predvsem zaradi številnih prevo- zov, za katere pa večkrat ni bilo plačnikov. Nastala je potreba po namestitvi vsaj dveh poklicnih gasilcev, ki bi bila stalno v četi in bi opravljala reševalno službo. Reševalni oddelek je prevozil 613 oseb, prevoženih je bilo 8773 km. V ambulanti je bila nudena pomoč 61 osebam. V letu 1937 so nabavili nov drsalni prt (25 m) in aparat za gašenje s peno. V letih 1938 in 1939 je društveno delo potekalo v nezmanjšanem obsegu. Zelo obremenjen je bil reševalni odddlek, ki je opravil letno nad 500 prevozov. Moštvo je opravljalo delo brezplačno. Tudi v letu 1939 še niso imeli plačanega šoferja. Leta 1940 je delo v društvu zelo zaostalo, predvsem zaradi vpoklicev na orožne vaje. V maju so morali reševalni avto Tatra pre- dati vojaškim oblastem, avto Fiat pa se je pokvaril. Usposobili so ga šele decembra. V društvu so imeli predavanja o pasivni obrambi pred sovražnimi napadi iz zraka, skupaj 19-krat. Na požarih so bili 15-krat, gasilskih gleda- liških straž pa je bilo 34. Društvo je štelo 32 delovnih članov, 14 re- zervnih, 12 pripravnikov in 9 naraščajnikov. Funkcionarji društva: Predsednik: Franc Dobovičnik -1936-1941; povedljnik: Franc Košir - 1936-1941; tajniki: Maks Košir 1936-1937; Anton Koren 1938; Dolfe Bervar 1939-1941. Z okupacijo 1941 je društvo prešlo v nem- ško upravo. Gasilsko dniStvo Coije- mesto 1945-1958 Prve dni nastajanja nove državne oblike so nekateri člani z na novo došlimi člani usmerili gasilsko službo poleg požarne var- nosti tudi na čuvanje vsega ljudskega pre- moženja. Skozi mesto so se takrat pomikale razne tuje vojaške enote. Ti dogodki so na- rekovali razne ukrepe. Na novo organizirano gasilsko službo je četa začela opravljati že 7. maja 1945. Prvo preizkušnjo je četa doživela v noči od 9. na 10. maj, ko so gorela z orožjem in razstreli- vom naložena motoma vozila na Ljubljan- ski cesti med Glazijo in Slandrovim trgom. Kljub številnim močnim eksplozijam ni bi- lo nobenih poškodb. Isto noč je gorela tudi bivša Rudarska šola na Mariborski cesti. Gasilcem je uspelo požar pogasiti šele v jutranjih urah. V naslednjih tednih in mesecih so gasilci reševali pri 21 požarih. Gasilci so bili v stalni pripravljenosti in vsako noč prosto- voljno v službi. ^ Ob koncu leta 1945 je štelo društvo 51 članov, 16 člcinic in 8 mladincev. Proslava 75-letnice društva je bila 4. av- gusta 1946 z velikim zborovanjem v Naro- dnem domu. Na tej proslavi je zapel nekaj pesmi pevski zbor gasilskega drušba, ki je bil ustanovljen nekaj mesecev prej. Na Trgu svobode je bila nato velika gasilska vaja, popoldne pa na dvorišču magistrata in v društvenih prostorih zabava. V letu 1946 je bilo 21 požarov, o^ tega 5 velikih; leta 1947 pa 31, od tega 16 v okolici in 15 v mestu. Gasilci so opravili tudi preko 1300 udarniških ur pri odstranjevanju ruše- vin, kopanju vodnjakov in pri delih na ce- sti. Med ta dela štejemo tudi kopanje baze- na v Lokrovcu, iz katerega so pozneje zgra- dili vaški vodovod. Leta 1948 je izšel nov gasUski zakon, po katerem so nastale znatne organizacijske spremembe. Dotedanji naziv Prostovoljna gasilska četa se je spremenil v Prostovoljno gasilsko društvo (Telje-mesto. Društvu je bila priključena tudi gasilska četa Zagrad- Pečovnik. Gasilci so sodelovali pri gašenju 26 poža- rov, od teh jih je bilo 16 na območju mesta. Društvo je štelo 60 članov. Sestajali so se ob torkih, po potrebi pa tudi ob petkih. Mladinci so imeli svoje sestanke ob sredah. 1949 je bilo leto številnih požarov. Zabe- ležili so jih 45. Gorele so stanovanjske, go- spodarske in industrijske zgradbe. Gasilci so opravili skupno 4561 ur prostovoljnega dela. (Nadaljevanje prihodnjič) ^*ava orodja pred magistratom - 1928. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 16. AVGUST SeiMurski obrat Žična prehala na zahtevnelšo proizvodnlo Delavci se zavedalo, aa Hmz ustvarienega ikUmUka imH m kal OelltL Ze nekai M brez Hlsclpllnskega mstopka Delovni poboji v šentjur- skem obratu Žična so danes znatno lažji, kot pa so bili pred enaindvajsetimi leti, ko je bil obrat ustanovljen in je bilo treba večino dela opraviti rečno. Niso pa se izboljšali le pogoji dela, obrat zadnja leta p>*ehaia iz enostavnejše na zahtevnej- šo proizvodnjo in si tako od- pira nadaljnje možnosti za razvoj. Šentjiu-ski obrat se prostorsko ne bo širil, ker za to nima možnosti, kljub temu pa so si v Žični zasta- vili nalogo, da bodo na istem mestu, z enakim šte- vilom delavcev, vendar s sodobnejšo tehnologijo in opremo dosegli višji doho- dek. Šentjurski obrat 2ična je najprej začel z izdelavo mre- žic zsi delovno organizacijo Tomos in s proizvodnjo ple- tiv z malo zanko. Kasneje pa so proizvodnjo razširili še na izdelavo paletnih rešetk, te- kočih trakov, rima sit za ru- dnike in številnih drugih manjših izdelkov. Na ta na- čin so pridobili precejšnje delovne izkušnje in danes so sposobni narediti kakršniko- li izdelek iz žice. Zato so lah- ko začeli v obratu uvajati za- htevnejšo proizvodnjo. Pred kratkim so začeli izdelovati rima rotacijska sita, ki jih uporabljajo v rudnikih za lo- čevanje rude od jalovine. S to proizvodnjo so dokazali, da so sposobni narediti tudi izdelke, ki so popolnoma enakovredni uvoženim, kajti rima rotacijska sita so naši rudniki doslej uvažali, ker jih do lani ni pri nas nihče izdeloval. Šentjurski obrat jih zaenkrat dela po naročilu, merah in zahtevah kupca. Kot je že zapisano pa obrat nima možnosti, da bi se pro- storsko širil. Nazadnje, pred nekaj več kot desetimi leti, so preuredili v obratu zgor- nje prostore, kar pa je bila tudi edina možnost z.a pro- storsko razširitev. Tudi zara- di tega v Žični že dalj časa razmišljajo o prestrukturira- nju proizvodnje in verjetno bodo prej ali slej obrat prese- lili v nove proizvodne pro- store na Hudinji. Delavci šentjurskega obrata, ki so v glavnem domačini, se bodo morali zaradi tega sicer po- novno voziti na delo, vendar jim bo preselitev omogočila bolj kontinuirano in usklaje- no proizvodnjo in še boljše delovne pogoje. Delavci šentjurskega obra- ta Žična so zadovoljni z de- lom, ker kolektiv nenehno skrbi za njihovo socialno varnost, za boljše delovne pogoje in za razvoj obrata in ker se dobro razumejo s svo- jimi sosedi. Šentjurski obrat že leta zgledno sodeluje s so- sednjima kolektivoma, s To- lom in z Alposom Kadarkoli je potrebno priskočijo drug drugemu na pomoč, posoja- jo pa si tudi razne delovne pripomočke. Kar zadeva so- cialno varnost pa se delavci .šentjurskega obrata Žična zavedajo, da brez ustvarjene- ga dohodka tudi ni kaj deliti. Zato so hvaležni kolektivu, ki skrbi za njihov razvoj, s posodobitvijo proizvodnje in z uvajanjem novih izdelkov. Tudi med seboj se delavci dobro razumejo, saj jih je ko- maj za malo večjo družino. Skoraj vse razreStjo s pogo- vorom in s prijateljsko bese- do, tako da v šentjurskem obratu že nekaj let ni bilo disciplinskega postopka zo- per delavca. Prehod na iiončiie izdeiiie U Bohor Iz ŠenUurla namenla nalveč oozontosti razvoju In sUmOanlu tlelavcev LI Bohor iz Šentjurja že ves čas obstoja namenja precej- šen delež dohodka za ra2;voj osnovnih zmogljivosti in za posodabljanje proiz\'odnje. Tako so prav v teh dneh kon- čali z gradnjo skladišča za fumirsko hlodovino in skladi- šča furnirja ter na ta način izpopolnili osnovne zmoglji- vosti in zagotovili delavcem boljše delovne pogoje. V načr- tu pa imajo tudi gradnjo su- šilnice, kar jim bo omogočilo postopen prehod na proizvod- njo končnih izdelkov in sicer na osnovi hrastovega žagane- ga lesa. Gradnjfei sušilnice, s katero bodo predvidoma začeli že le- tošnjo jesen, bo le začetna faza nadaljnega razvoja. Služila bo kot osnova za bodočo tovarno pohištva, ki bo začela najprej s proizvodnjo hrastovih stolov, kasneje pa bo program dopol- njevala tudi z drugimi končni- mi izdelki. S tem se bo poveča- la tudi cena Bohorjevih izdel- kov na zunanjem trgu, proiz- vodnja končnih izdelkov bo namreč namenjena predvsem za izvoz in v kolektivu računa- jo, da bo delež izvoza v celot- nem prihodku znašal okoU 24 odstotkov. Bohor izvaža v glavnem v Italijo in že zdaj iz leta v leto povečuje izvoz. Manjše probleme imajo le pri nabavi furnirske hlodovine, ki jo zaenkrat v glavnem uvažajo. Ker se cene na zunanjem trgu iz dneva v dan višajo, bodo sčasoma prešli na proizvodnjo iz furnirske hlodovine doma- čih vrst, kljub temu, da je pro- izvodni postopek bolj zaple- ten. Na ta način bodo v Bohcr- ju zmanjšali tudi devizno po- rabo. Poleg skladišč je tozd Zaga in furnirnica zgradil za delavce tudi nove garderobe in tudi ta- ko izboljšal delovne pogoje. Ker delavci vidijo, da kolektiv skrbi zanje, dosegajo v Bohor- ju visoko storilnost in odnos do dela je iz dneva v dan boljši. LI Bohor iz Šentjurja pa si pri- zadeva tudi za družbeni stan- dard svojih delavcev. Zanje je zgradil obrat družbene prehra- ne, kjer nudijo delavcem kako- vostne malice, za katere jim ni treba ničesar plačati, ker ko- lektiv regresira družbeno pre- tirano v celoti iz sklada splošne in skupne porabe. Poskrbljeno pa je tudi za letni oddih delav- cev. Bohor ima počitniška do- mova v Biogradu in v Medve- jah, s skupno zmogljivostjo 160 ležišč, tako da je dovolj prosto- ra za vse delavce. Domova sta v juliju in avgustu polno zase- dena, sicer pa se delavci naj- bolj zanimajo za dvodnevne izlete, ki jih kolektiv organizira vsako jesen. Kupcu ponudiU nelcal novega MesrHca In Oellkatesa KfKrko KlanJšek nostaja za Sentjurtiane nepogrešlllva Mesnica in delikatesa Mirko Klanj- šek iz Šentjurja še niti ni prav začela z delom, pa je že postala za Sentjurčane tako nepogrešljiva, da Mirku Klanjšku že primanjkuje delavcev in so zmoglji- vosti mesnice že skoraj premajhne. Ko je začela mesnica in delikatesa obrato- vati so za njene potrebe tedensko za- klali le okoli pet prašičev, zdaj pa jih v enem tednu zakoljejo že petindvajset. Poleg prašičev zakoljejo tedensko tudi dvoje telet in nekaj govedi. Dober glas seže v deveto vas in Klanj- škovo mesnico obiskujejo tudi kupci iz precej oddaljene Savinjske doline, iz Rimskih Toplic in iz Stor. Šentjurčani, ki se vozijo na delo v druge občine, pa zdaj raje kupujejo meso kar v Šentjurju. Nekateri pravijo: »Pri Klanjšku dobimo vedno sveže in lepo meso in smo zraven še lepo postreženi«, spet drugi pa trdijo: »Ce dobiš kje teletino, jo dobiš pri Klanjšku, kjer tudi teletine nikoh ne zmanjka.« Mirko Klanj šek pa se s trenutnim do- brim odmevom med kupci ni zadovoljil, temveč nenehno snuje in izpolnjuje na- čin poslovanja. Tako je začel z izdelova- njem domačih pečenic, ki se že prodaja- jo skoraj bolje kot svež kruh. To pa še ni vse, kajti Kianišek se zaveda, da moraš kupca večkrat presenetiti in mu ponudi- ti nove izdelke. Tako bo začel v kratkem izdelovati tudi kranjske klobase, za jfr sensko in zimsko sezono pa pripravlja za kupce diskont-oskrbo. Kupci bodoi lahko pri njem kupili cele svinjske polo-i vice z vso drobovino (debele čreve zal krvavice in kranjske klobase, jetrcaj pljuča...) in si tako kar sami pripravilil domače koline. Ze zdaj pa lahko potroš- niki kupijo pri njem večje količine govfr dine zk shranjevanje v zmrzovalne nje. Tudi te možnosti se kupci vse bol poslužujejo, kajti nikoli se ne ve, kdaj 9 bodo cene mesa zopet dvignile. Seved) pa se kupcem pri Klanjšku ni treba bat da bo nenadoma povišal cene. Ze zda so cene v novi šentjurski mesnici in d«* likatesi zmerne, Mirko Klanjšek F. kljub temu zagotavlja, da bo v prihodn]* meso pri njemu še cenejše. ^ aVCUST 1084 NOVI TEOMK - STRAN 21 biaradov tozd v SonUurJu ima dovoij dela H slabše čase so se pripravili že takrat ko le še vsem šle dobre •nrt-adov tozd Gradbena opera- Lj ima, kljub temu, da je naložb dneva v dan manj, še vedno ,volJ ^ temu tako pa se zahvaliti svoji daljnovi- JJti^ saj so se začeli že pred J. Ito je še vse dobro kazalo, ipravljati na drugačno organi- cijo dela. Tako so zdaj sposob- sprejeti vsako najmanjše grad- delo, kot so razne manjše jptacije in vzdrževalna dela. veda pa to zahteva od delav- ^ dodatni napor, saj se morajo jiehno predstavljati iz enega I drugo delovišče, medtem ko včasih delali na enem delovi- g tudi po več let. V Ingradovem tozdu so se na jje razmere dobro pripravili, ta- da je edini večji problem, ki jih pesti, fluktuacija in s tem v zvezi pomanjkanje gradbenih delavcev. V tozdu sicer prevladujejo kvalifi- cirani in polkvalificirani delavci, vendar so osebni dohodki še ve- dno prenizki, da bi odtehtali težke pogoje dela in delavci klju> kvali- fikaciji odhajajo v druge poklice. V tozdu so trenutno sicer zajezili odhajanje delavcev, skupaj je za- poslenih 120, od tega le 24 režij- skih delavcev, vendar jim delovne moči še vedno primanjkuje. Zoradlli so skoraj polovico Sontjurla Osnovna dejavnost tozda je gradnja vseh vrst objektov visoke gradnje in rezervoarjev. Vsako le- to so zgradili povprečno 80 stano- vanj, razen letos, ko je zaradi po- manjkanja denarja stanovanjska izgradnja skoraj popolnoma zasta- la. V Šentjurju pa so doslej zgradi- li, celotno stanovanjsko gradnjo, ki poleg centra Šentjurja zajema tudi novo naselje na Pesnici, ki bo končano še letos, osnovno šolo, občinsko upravo, prostore druž- benopolitičnih organizacij, Emo-v tozd Kotli, prizidke k kmetijski šoli, h klavnici šentjurskega Kme- tijskega kombinata in k Zdrav- stvenemu domu, proizvodni hali v Alposu in Tolu, stanovanjski blok in Zdravstveni dom na Planini, market v Prevorju in še bi lahko naštevali. Trenutno pa poleg manjših adaptacijskih in vzdrževalnih del gradijo: bencinski servis na Po- nikvi, prciinico, dezinfekcijo in prizidek h Klavnici, rekonstrukci- jo aneksa MO za štorsko železarno in osnovno šolo v Zaboku na Hr- vaškem. Vsekar imajo največ dela z gradnjo osnovne šole v Zaboku, ki bo imela dve etaži in bo obsega- la nič manj kot 12.000 m^ površi- ne. Pospešeno pa končujejo tudi bencinski servis na Ponikvi, kajti servis si krajani želijo že več kot deset let, ker ga potrebujejo za kmetijske potrebe. Na gradbišču v Ponikvi že ves čas dela deset de- lavcev, dela potekajo po načrtu in servis bo predan svojemu namenu že v septembru. Skozi vse leto pa največ delavcev dela v Storah in sicer kar 30, kjer poleg rekon- strukcije aneksa MO, nenehno opravljajo vrsto vzdrževalnih del. Šentjurski tozd opravlja montažo za celotni inorad Šentjurski tozd se je med dru- gim specializiral tudi za montažo, ki je izredno zahtevna in iskana, ker je Ingrad pred leti razvil po- polnoma lasten montažni sistem, za katerega so prejeli že tudi šte- vilna priznanja. V tozd delujeta dve montažni skupini, vsako tvori deset delavcev, ki praktično mon- tirajo po vsej Jugoslaviji in po gradbiščih v tujini. Delo je zelo zahtevno in traja od jutra do mra- ka. V zadnjem času je šentjurski tozd opravil nekaj večjih montaž in sicer so zmontirali: proizvodno halo v Konusu v Slovenskih konji- cah, Republiški poslovni center Merx v Celju, razstavne prostore za halo Golovec, Muflon I in II za Cinkarno in proizvodno halo v Steklarni Rogaška Slatina. Usro v Loki zaposiide krajane ter istvarja vse več novili deiovniii mest Iteii redklb ebratev kemlle Aera, ki presega llzičal obseg preizvodnše Obrat Aero v Loki pri 2u- »u je eden redkih obratov mije, ki dosega in presega liCni obseg proizvodnje, isluge za dobro poslova- e imajo tudi delavci obra- . ki imajo med zaposleni- ' v Aeru najmanj izostan- 'V. Dobri proizvodni re- ^tati pa vplivajo ugodno di na samoupravljanje, ki v primerjavi z ostalimi slociranimi obrati v šent- fski občini, najbolj učin- 'vito. Solidno pa je tudi 'delovanja obrata s kra- '^o skupnostjo in s šent- 'sko občino, obrat Aero »inaga krajevni skupnosti »kokrat tudi z denarnimi Klstvi. [^tos je obrat presegel fi- •fii obseg proizvodnje za 11 ^totkov, vsako leto pa ^ari okoli 200 mihjonov ^izacije, kar za šentjursko *^f^o nikakor ni malo. Iz ^ v leto pa povečuje tudi •^''lo zaposlenih, zdaj v "■^tu dela že 48 delavcev, ^ pa še ni končno število, ' obrat nenehno širi. Na fiačin omogoča Aero vse ^emu številu krajanov da se zaposlijo v do- kraju in se jim ni tre- ^voziti na delo v druge ob- ^ojne možnosti širitev obrata ^^amenom, da bi poenoti- Ig ^zvodnjo in omogočili ^cem še večjo produk- Ijj^^t, so v Aeru letos uma- ^ '2 obrata proizvodnjo f 1"^! barvic. Tako se je ^Pecializiral za papirno ^fj^^^ijo in sicer pred- ^ izdelovanje račun- skih trakov in trakov za avto- busne vozovnice. Seveda pa imajo v načrtu, da bi obstoje- či program še razširili, kar pa je povezano tudi z nabavo novih strojev oziroma s po- sodabljcinjem tehnologije. Tako žehjo še letos za obrat nabaviti nov rezalni vzdolžni stroj. Soglasje za uvoz skuša- jo pridobiti s pomočjo šent- jurske občine. 2e lani pa so renovirali sta- ro stavbo in postavili novo skladišče, kar je obratu omo- gočilo, da končno polno iz- koristi proizvodno halo, ki so jo letos podaljšali še za en raster, ki obsega kar 150 m^. Poleg tega so končno uredili tudi status zemljišča okoli proizvodne hale, tako da lah- ko gredo še v nadaljno razši- ritev, ko se bodo za to poka- zale potrebe in možnosti. Zemljišče so ogradili že lani. Organizacija dela in dnižliena prehrana Proizvodnja v obratu je lahko tako učinkovita kot je tudi zato, ker Aero zaposluje v obratu predvsem proizvod- ne delavce in obrat skoraj da nima lastne režije. Vsa režij- ska dela opravlja v imenu obrata delovna organizacija, ki ima tako veliko večji pre- gled nad proizvodnjo in lažje prodaja njihove izdelke. V obratu je doslej šepala le organizacija vzdrževanja, vendar so v Aeru problem v zadnjih mesecih zadovoljivo rešili. Vzdrževalna služba je namreč v Celju in dogajalo se je, da vzdrževalci niso opravljali rednih pregledov v obratu v Loki. Zato so v delovni organizaciji določili natančne termine, ko morajo vzdrževalci na teren in sicer ne glede na to, ali se je kaj pokvarilo ali ne. Tako je edini nerešen pro- blem obrata Aero v Loki pri Zusmu prehrana delavcev, ki še vedno ni dovolj dobra in ne dosega nivoja malic v celjskih obratih. Služba za družbeni standard v Aeru skuša ta problem že dalj časa rešiti, vendar ne more najti v Loki gostinca, ki bi želel prevzeti prehrano delavcev obrata in jim zagotovil kako- vostne malice. Vožnja malic iz Celja tudi ni ustrezna reši- tev, ker na ta način ne more- jo zagotoviti zaželjene kako- vosti. 24. STRAN - NOVI TEDNIK Po končani javni oddaji Radia Celje v Piranu je Be- njamin nadaljeval pot v Niš, kjer je danes že v vojaški uniformi. Ostali člani ansam- bla Cmok pa so se vrnili v Celje, kjer bodo delo, ki so ga pričeli pred nekaj več kot letom dni, nadaljevali. Be- njamin bo pisal skladbe, če bo imel kaj časa in jih poši- ljal »Cmokovcem«. In ko se vrne, bodo fantje zaigrali tu- di na večjih prireditvah, saj so že sedaj lepo uigrani, in so jih poslušalci v Piranu lepo sprejeli Benjaminov odhod k voja- kom je tudi pospešil snema- nje njihovih skladb na Radiu Celje in sami pravijo, da so jih premalo vadili. V svojih vrstah imajo tudi žensko predstavnico Vero Sabec, ki pa z razliko od ostalih ženskih predstavnic po raznih ansamblih, največ igra na saksofon in klarinet, seveda pa tudi zapoje. Ostali člani pa so: Branko Kerš na bobnih, Toni Kitek igra bas, Pavli Platovšek je klaviatu- rist, Sandi Uroš igra troben- to, Benjamin Žibert pa je komponist, pevec in sakso- fonist. Ko so vsi skupaj sto- pili na veliko tehtnico je ka- zalec pokazal 493 kilogra- mov, na osebnih izkaznicah pa smo zasledili, da je vesela druščina »Cmokovcev« sku- paj stara 195 let, najmlajši šteje 17 in najstarejši 48 let. EDI MASNEC Bodice Dogodki v nekaterih delovnih organi, zacijah me spominjajo na film »Šola obrekovanje«. Kljub temu, da imamo v Jugoslavi^ mnogo medicinskih strokovnjakov, še ve. dno ni nikogar - ki bi laliko ozdrav^ naše gospodarstvo. Še tako skrbno urejena pričeska more skriti - prazne glave. Naši gospodarstveniki upajo, da bodtt še ujeli poslednji vlak - saj imajo vlaki pri nas vedno zamude. M Nekega birokrata so zalotili, ko je mn& žično streljal vrabce - to je počel zato, ker so že čivkali o njegovih poneverbah. MARJAN BRADAt Krenkerjeva žaga Završka žaga AMADEUS POROČA Letujemo, letujete, letujejo, stili se pa razlikujejo. Sredi razburkanega inflacijskega vsakdana, vsak po svoje si pričara naj delček Jadrana. Propadajoče žage na Hudinli Nekaj kilometrov pod izvi- rom reke Hudinje, pri Vita- nju, oko zazre zapuščene ža- ge. V tej globoki soteski se v kratkih presledkih vrstijo ža- ge po reki navzgor, saj ima tod reka precej strm padec. Druga za drugo: Smagejeva, Ohamikova, Završka, Kren- kerjeva ... ZAKAJ SE LUNA PREMIKA Z NAMI? Luna se ne premika z na- mi, niti nas ne spremlja. To se nam samo zdi, ko hodimo. Toda kamor bomo šli in koli- kor dolgo bomo hodili, bo- mo luno nenehno videli. Pred luno se ne m o remi o niti skriti niti ji ubežati. To je za- to, ker je luna zelo zelo daleč. Glede na opazovalca na zemlji je luna neskončno od- daljena. Ko hodimo in vča- sih pogledamo proti luni, se nam bo razdalja med njo in nami vendarle resnično spremenila (za toliko metrov ali kilometrov, ki smo jih prehodili). Toda zaradi veli- ke oddaljenosti lune je to či- sto nepomembno, ker ostaja kot, pod katerim gledajo na- še oči luno z zemeljske povr- šine, vedno popolnoma isti. Ce pa bomo dolgo stali in opazovali luno, bomo ugoto- vili, da se luna premika, kar pa ni prav nič v zvezi z nami. Zal jih le nekaj še služi svojemu namenu. Ostale so ali zapuščene ali pa jih je že zravnaj načel zob časa in ve- lika vlažnost, saj v to ozko in globoko sotesko le malokrat posije sonce. Ob tej vlažnosti žage le še hitreje propadajo in tako postane vzdrževanje dražje kot pa prevoz lesa h kmetom, ki se z žaganjem še ukvarjajo. Morda pa je propadanje žag v neki meri tudi posledi- ca hitro spreminjajočega to- ka reke. Med temi žagami je tudi nekaj mlinov, na primer Po- hamikov mlin. Ta je grajen iz grobo obdelanega kamii Pot do njega je popolnor zaraščena, kar priča, da je dolga leta zapuščen. Tako je tudi mline doleti ista usoda Itot žage. Upamo lahko, da obstoj če žage ne bodo sledile dn gim. Morda bo vztrajne lastnikov rešila te, ki so sei danes uspešno upirale zol časa. LEA POKL FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN Ljubo Korber - Kje je žoga?