(jjfiZSo*
//f>
NO. 120
LMiRiSKA Domovih'
i-j»j rdrvii,-’=i! rn,*. i-^ .	-_
AM€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERfSKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
,r „h.	1	SLOVGNIAN
oervjig Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R __ s ur6 ’ -New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, inaianapous, i'londa, £ly, Pueblo, Bock Spring!, all Ohio
___________CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBElT fl, 1980
Delavci na Poljskem navdušeni nad svojo zmago na sodišču!
VARŠAVA, Polj. — Vrhovno sodišče Poljske je razveljavilo odločitev nekega varšavskega sodišča, ki je pri registriranju statuta neodvisne delavske unije Solidarnost vključilo člen, v katerem je bilo povedano, da Solidarnost priznava vodilno vlogo komunistične partije v poljski družbi.
Pred odločitvijo vrhovnega sodišča so potekala pogajanja med predstavniki Solidarnosti in poljske vlade, namen katerih je bil doseči kompromisno rešitev, ki bi bila sprejemljiva obema stranema.
Sporazumeli so se, da bo člen o vodilni vlogi partije res razveljavljen, da pa bo Solidarnost sprejela dodatek k statutu, v katerem se bo obvezala podpirati socializem, vojaške zaveze, ki jih ima Poljska ter vodilno vlogo partije.
Takoj po uradni odločitvi vrhovnega sodišča je Solidarnost preklicala poziv, naj delavci po vsej Poljski začnejo štrajkati že danes. Voditelj Solidarnosti Lech Walesa je izjavil kakim 5000 pristašem, ki so bili zbrani pred poslopjem vrhovnega sodišča, da so delavci zmagali na celi črti in d.-:' so povsem zadovoljni z izidom sodne obravnave.
Posledice zmage
Opazovalci poljskih razmer menijo, da bo najnovejša zmaga Solidarnosti napram režimu okrepila položaj skrajnežev v tem gibanju. Skrajneži bodo mogli trditi, da režim popušča le pod močnim pritiskom in da brez tega pritiska ni mogoče doseči nič.
Zmernejša struja v Solidarnosti, kateri pripada tudi Walesa, se pa boji, da bi nadaljevanje štrajkov končno pritisnilo režim takd močno ob zid, da bi moral odgovoriti s silo, brez dvoma s pomočjo ZSSR.
S tem v zvezi je bila zanimiva izjava sovjetskega veleposlanika v Veliki Britaniji, Nikolaja Lunkova. Lunkov je dejal, da ZSSR sploh nima nobenega namena, vkorakati v Poljsko.
Poljska vlada je pa ukinila ukrepe, ki jih je začela podvzemati proti zah odnim novinarjem. Nekateri teh so že bili pozvani v tajništvo za zunanje zadeve, kjer so izvedeli, da je njihovo nadaljnje bivanje v Poljski nezaželje-no. Sedaj pa lahko ostanejo v državi in poročajo o dogodkih svobodno.
NOV GROB
Mary Može
Na svojem domu na 23020 Harms Rd. na Richmond Hts. je umrla Mary Može, ki je bivala pred leti na 1044 E. 70 St. Pogreb bo v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda. Podatkov o pogrebu ob tem poročanju ni.
------------
V Boliviji nameravajo obsodili na smrt vse trgovce z mamili
LA PAZ, Bol. — Bolivijska Junta namerava sprejeti nov zakon, ki bo predvideval smrtno kazen za vse trgovce z mamili. Notranji minister Luis Arce Gomez je rekel, da bo nov zakon veljal tudi za vse skrajneže, ki “obrekujejo” vojsko. Dodal je, da bo zakon veljal celo za Bolivijce, ki bivajo v tujini.
■----o-----
Oglašujte v Ameriški Domovini!
Sedaj si želi Izrael prisvojili golansko višavje; Sirija jezna
DAMASK, Sir. — Pristaši izraelskega ministrskega predsednika Menahema Begina nameravajo predložiti izraelskemu parlamentu predlog, ki zahteva, naj si Izrael prisvoji Qolansko višavje, ki ga je izraelska vojska zasedla v tkzv. “junijski vojni” leta 1967. Do zasedbe je višavje pripadalo Siriji.
Carterjeva administracija nasprotuje tej prisvojitvi in je svetovala Beginu, ki je trenutno na obisku v ZDA, naj predloga ne podpira. Stališče Ronalda Reagana o tej zadevi pa ni znano.
Sirijska vlada tudi nasprotuje prisvojitvi in je zadovoljna s pritiskom ZDA na izraelsko vlado. Ako bi ZDA uspele, je dejal namestnik sirijskega zunanjega ministra Nasser Qadoor, bi lahko vodilo k vsaj delni obnovitvi normalnih odnosov med Sirijo in Združenimi državami.
Programi ob verskih praznikih dovoljeni v javnih šolah ZDA
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče ZDA se je odločilo, da nima nič proti programom v javnih šolah, ki prikazujejo verske običaje ob Božiču ali drugih sličnih v ameriški družbi splošno priznanih praznikih.
Nekateri starši in davkoplačevalci iz mesta Sioux Falls, Južna Dakota, so namreč nasprotovali, da bi imeli v javnih šolah tega mesta programe o Božiču ali da bi sploh omenili ali prikazovali take verske simbole, kot sta krščanski sv. križ ali židovska zvezda Davida.
Poznavalci mnenja sodnikov vrhovnega sodišča trdijo, da je sodišče odklonilo prošnjo nasprotnikov takih programov predvsem zato, ker so navodila šolskega odbora v Sioux Falls jasna glede tega, da morajo biti programi, ki vsebujejo versko vsebino, res nevtralni in ne smejo niti v najmanjši meri pospeševati ' kakšno versko prepričanje.
Druge verske zadeve, kot npr. organizirane molitve v javnih šolah, so še vedno ne-spremeljive ameriškemu vrhovnemu sodišču.
Vojna mornarica ZSSR se ponaša z največjo podmornico na svetu
WASHINGTON, D.C. — Dobro poučeni viri v ameriškem Pentagonu trdijo, da je Sovjetska zveza izročila v plovbo naj večjo podmornico v zgodovini vojne mornarice. Gre za podmornico na jedrski pogon, ki je kar dvakrat večja od največje ameriške podmornice.
Pentagon imenuje tip nove sovjetske podmornice “Typhoon”. Na podmornici je menda 20 raket, katerih domet je več kot 4000 milj.
Sovjeti nadaljujejo tudi z izgradnjo drugih podmornic raznih velikosti in vojaških sposobnosti.
Največja ameriška podmornica je tipa “Trident”. Prva podmornica te vrste z imenom U.S.S. Ohio je bila zgrajena aprila 1979. Na njej je 24 raket z jedrskimi glavami, domet katerih je tudi več kot 4000 milj.
Nenavadne težave med Japonsko in Sovjetijo radi potopljene ladje
MOSKVA, ZSSR. — Uradna sovjetska časopisna agencija Tass je objavila poročilo, v katerem pove, da naj Japonska pusti pri miru na dnu Tihega oceana rusko ladjo Nahimov, ki je bila potopljena že med rusko-japonsko vojno leta 1905. Japonski potapljači so namreč našli o-stanke te bojne ladje, na kateri je zlato, srebro in posebno platina. Vrednost tega tovora ocenjujejo med 1.4 in 4.5 milijarde dolarjev.
Sovjetska zveza meni, da so ostanki bojne ladje, čeprav je že poteklo 70 let, njena last, kar velja seveda tudi za dragoceni tovor. Japonci pa trdijo, da leži ladja v mednarodnih vodah in da imajo pravico do tovora.
Zadeva je postala tudi politična, ker japonski najditelji trdijo, da so res pripravljeni odstopiti tovor Sovjetski zvezi, a le pod pogojem, da SZ vrne Japonski štiri o-toke, ki so si jih prilastili
Zadnje vesti
• Washington, D. C. — Proračunski odbor predstavniškega doma, ki ostane v rokah demokratskih poslancev, je sprejel predlog, naj bi bil zvezni proračun za leto 1981 . zmanjšan za dva odstotka. Demokratski poslanci, jezni nad Reaganovo zmago na nedavnih volitvah, so rekli, da želijo s tem predlogom pomagati Reaganu, da bi le-ta izpolnjeval svoje obljube glede znižanja izdatkov zvezne vlade. Republikanski poslanci so nasprot ovali predlogu. Predlog bo obravnaval pred-stavniški dom.
•	Washington, D.C. — Ameriški škofje so izvolili za novega predsednika Konference katoliških škofov 59 let starega nadškofa Jamesa Ro-acha, ki vodi nadškofijo St. Paul-Minneapoiis. Roach pripada liberalnejši struji ameriških škofov in mnogi opazovalci so mnenja, da je njegovo stališče glede preprečevanja zanositve v marsičem drugačno od stališča Cerkve.
•	Bulawajo, Zim. — Napetost med dvema gverilskima gibanjema, ki sta se skupaj borili proti -belemu režimu lana Smitha v bivši Južni Rodeziji, se sedaj spopadata med seboj. V obsežnem izgredu blizu tega mesta je umrlo 43 ljudi, veliko v >č jih je bilo ranjenih. Voditelj enega gibanja je predsednik zimbabvejske vlade Robert Mugabe, drugo pa vodi član Mugabe-jeve vlade Joshua Nkomo. Možnost izbruha državljanske vojne ni izključena.
•	Johannesburg, Juž. Af. — Prvič v zgodovini te države bo šolanje obvezno za vse o-troke, ki so črnskega rodu. Odlok bo začel veljati 1. ja-uarja 1981, izvedli pa ga bodo postopoma preko naslednjih 6 let.
Sovjeti na koncu druge svetovne vojne. Ta japonska ponudba ni bila vključena v Tassovo poročilo.
Sovjeti so rekli le, da bo zadeva škodovala odnosom med obema državama in da naj Japonci izročijo tovor pravemu lastniku, to je Sovjetski zvezi. Sovjetski veleposlanik na Japonskem Dmitri Poljansky je vložil protest pri japonskem zunanjem ministrstvu, a brez uspeha.
Opazovalci sovjetskih razmer ne verjamejo, da bo ZSSR pripravljena vrniti o menjene otoke Japonski.
AMERIŠKA DELEGACIJA SE h Clevelanda VRNILA; SEDAJ ČAKAJO ZDA NA ODGOVOR IRANA!
in okolice
ALŽIR, Alž. — Petčlanska delegacija ameriških diplomatov, ki jo vodi namestnik tajnika za zunanje zadeve Warren G. Christopher, je pripotovala v alžirijsko glavno mesto z namenom, izročiti uradni ameriški odgovor Iranu na predpogoje, ki jih je postavil iranski parlament za izpustitev 52 zajetih talcev. Ker se Iranci še branijo neposrednih pogajanj ali celo stikov s predstavniki ZDA, igra alžirijska vlada posredovalno vlogo.
Kmalu po prihodu v Alžir se je Christopher sestal z al-žirijskim zunanjim ministrom Mohamadom Benjahijem in mu izročil ameriško poslanico o talcih. Benjahi jo je nato poslal naprej Iranu. Ameriški predstavniki v Alžiru in Washingtonu, D. C., nočejo dosti povedati o podrobnostih poslanice. Priznavajo pa, da je bila dolga, podrobna in zapletena.
V svojem pogovoru z Benjahijem je Christopher baje pojasnil, da ZDA ne morejo izpolniti vseh iranskih zahtev. Nekatere zahteve namreč ne spadajo v pristojnost ameriške vlade ali pa spadajo v pristojnost ameriških sodišč, ki so neodvisna od zvezne vlade.
Alžirijski diplomati menijo, da bo ameriški odgovor nesprejemljiv Iranu, vendar da bodo možnosti za nadaljnja posredna pogajanja ostale odprte in da bo Alžirija pomagala, kolikor bo mogla v danih razmerah.
Stanje v Iranu
Politično stanje v Iranu je tako nejasno, da ni mogoče vedeti, kaj se dogaja ali sploh ugotoviti, kdo ima pravico govoriti v imenu vlade. Prevladuje mnenje, da bi se Iranci radi iznebili talcev, a ne za vsako ceno. Posebno so občutljivi glede tega, da bi mogle ZDA trditi, da so zmagale v dvoboju z Iranom.
V zadnjih dneh je postalo jasno, kako močan je pritisk na iransko vodstvo, ki ga povzroča vojna z Irakom. Včeraj se je iranska vlada zanimala za podrobnosti iraških ozemeljskih in drugih zahtev. Rekla je tudi, da je pripravljena sprejeti posredova-
li.
Položaj Cerkve v Sloveniji v letih 1961-1966
Ker so bile Cerkvi vzete mnoge zunanje oblike delovanja, npr. vrsta verskih in apostolskih organizacij, verouk v šolah, dnevno katoliško časopisje idr., se je ta obrnila bolj navznoter, s tem pa se je poglobila in prečistila. Versko življenje je postalo na splošno bolj osebno, živo, notranje.
Po podeželskih in mestnih župnijah so se. začeli ljudski misijoni. Nove maše in birme, ki jih je do tedaj režim pogosto motil, so spet postale prava ljudska, slavja. Romanj in verskih manifestacij so se
verniki udeleževali v deset-tisočih. Število veroukarjev se je dvignilo.
Seveda pa se oviranje verskega življenja s strani režima še ni poleglo, kakor so povedali v pastirskem pismu jugoslovanski škofje (1965): “Po ustavi je zagotovljena svoboda vesti in svoboda izpovedovanja verskega prepričanja. Vendar nekateri zlorabljajo svoj položaj in na razne nedovoljene načine izvajajo pritisk na vest in tako u-stvarjajo psihozo strahu, kar nasprotuje zakonskim predpisom. Take zlorabe se dogajajo zlasti po šolah, podjetjih in ustanovah.” Zanimivo je,
da tega dela skupnega škofovskega pisma slovenski škofje niso objavili.
Zaradi umiranja starejših duhovnikov in premajhnega priliva mlajših se je povprečna starost slovenskih duhovnikov močno zvišala, kar je bilo za dušno pastirstvo neugodno. Dvignilo se je pa število redovnih duhovnikov in bogoslovcev na sploh. V dušnem pastirstvu so bili velika pomoč mlajši duhovniki, saj niso bili ‘obremenjeni’ s preteklostjo, ne sami v sebi, ne na zunaj, pa tudi so se v novih razmerah bolj znašli. V ječo so. morali le še posamezni duhovniki.
Medtem ko so bili člani režimu naklonjenega Cirilme-todijskega društva zavarovani že vse % od začetka tega društva, so dobili nečlani to možnost šele 1964; a tudi ti so se lahko prijavili za zavarovanje le prek tega društva.
Članstvo CMD se je jelo o-sipati:	starejši člani so po-
mrli, mladi so pristopali le posamič in še to pod pritiskom. Režim je društvo še naprej podpiral kot nasprotno utež proti cerkvenim oblastem. CMD je tudi dobilo najprej dovoljenje za organiziranje romanj v tujino.
(Dalje)
nje neuvrščenih držav. Posebno aktivni v tem smislu so Kubanci.
Zanimivo je tudi, da je baje sam ajatola Homeini odredil izpustitev od skrajnežev aretiranega bivšega zunanjega ministra Sadega Gotbza-deha. Gotbzadeh se je že vrnil domov.
Opazovalci iranskih razmer menijo, da pomeni to zmago za zmernejšo strujo v iranskem vodstvu, ki ji nače-Ijuje predsednik države Bani-Sadr:	Skrajneži, večinoma
zbrani v vrstah Muslimanske republikanske stranke, so pa doživeli viden poraz.
Stališče Daka
Iraški samodržec Sadam Husein je izjavil, da je pripravljen vztrajati do konca, tudi do popolnega uničenja Irana. Edina možnost za Iran je v tem, da prizna ozemeljske zahteve Iraka. Ako bodo hand to storili, je dejal Husein, je Irak voljan zopet navezati prijateljske odnose z njimi in jim pomagati.
Husein je poslal podpredsednika iraške vlade Tareka Aziza v Moskvo. Cilj Azizo-vega obiska je nakupiti rezervne dele za vojaško opremo ki jo je Irak dobavil v ZSSR, strelivo in še novo o-rožje. Irak meni, da ima pravico do tega nakupa, ker je še v veljavi pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči, ki sta jo obe državi podpisali pred leti.
Pietekli teden se je Aziz mudil v Pranciji, kjer je nakupil 60 lovskih letal tipa Mirage. Francija jih bo začela dobavljati že v prvih mesecih prihodnjega leta.
Pritiski za omejitev uvoza avtomobilov Iz Japonske se večajo
WASHINGTON, D.C. — A-meriška komisija za mednarodno trgovino se je odločila nasprotovati omejitvam uvoza avtomobilov, izdelanih na Japonskem. Komisija je sicer ugotovila, da uvoz japonskih avtomobilov res škoduje a-meriški avtomobilski industriji, ni pa soglašala o potrebi' za omejitev uvoza,
Ford Motor Co. in Unija a v t o m o b i 1 s kih delavcev (UAW) sta se obrnili na komisijo s prošnjo, naj komisija prouči problem in predlaga rešitev. Očitno sta Ford in UAW pričakovali da se bo komisija izrekla v prid cme-jčnega uvoza.
Po odločitvi komisije sta Ford in UAW rekli, da se bosta sedaj obrnili na zvezni kongres in zahtevali zakon o omejitvi v tujini izdelanih avtomobilov. Tej zahtevi se je pridružil tudi sen. Howard M. Metzenbaum iz Ohia.
Stališče Ronalda Reagana glede tega problema ni znano, mnogi pa napovedujejo, da bi Reagan vetiral zakon, ki bi enostransko omejil uvoz v tujini Izdelanih avtomobilov. Menijo, da bo Reagan raje predlagal tujim avtomobil-
LILIJA vabi—
V	nedeljo, 16. novembra, ob
3.30	popoldne bo Dramatsko društvo Lilija uprizorilo burko Trije tički in sicer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Pridite!
Maši za škofa Rožmana—
V	nedeljo, 16. novembra, ob
10.30	dopoldne bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu sv. maša za pok. škofa dr. Gregorija Rožmana ob 21. obletnici njegove smrti. Društvo Tabor DSPB Cleveland vabi vse svoje člane kakor tudi vse Slovence, da se sv. maše udeleže.
Prav tako v nedeljo, 16. novembra, ob 10.30 dopoldne bo v cerkvi sv. Vida darovana sv. maša ob obletnici smrti škofa Rožmana.
Krofi naprodaj—
V	petek in soboto, 14. in 15. novembra, bodo v društveni sobi svetovidskega avditorija naprodaj krofi.
Seja—
Društvo Kras št. 8 Ameriške dobrodelne zveze ima svojo mesečno sejo jutri, v četrtek, 13. novembra, ob sedmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani so naprošeni, da se seje udeleže.
Festival pri Sv. Vidu—
Vsakoletni jesenski festival pri Sv. Vidu v Clevelandu bo letos v dneh 14., 15. in 16. novembra.
Tiskovnemu skladu—
G. Milan Zajec, Cleveland, Ohio je daroval $12 tiskovnemu skladu Ameriške Domovine.
Ga. F. Vidergar, Toronto, Ont. je pa darovala $10 v podporo temu slovenskemu listu.
Obema darovalcema se prisrčno zahvaljujemo!
Zločinstvo narašča—
Število zločinov, storjenih v našem mestu v prvih devetih merečih letos v primerjavi z istim obdobjem lani, je močno narastlo. Bilo je 30 odstotkov več napadov na osebe,
21 odstotkov več posilstev, 19 odstotkov več ropov in 6 odstotkov več umorov. Nadalje je bilo 23 odstotkov več vlomov, odstotek ukradenih avtomobilov je pa večje “le” za 2.6 odstotka. Policisti menijo, da so neugodne gospodarske razmere v zadnjem letu precej prispevale k porastu zločinstva. Poudarjajo, da so podatki o zločinstvu neprijetni tudi v drugih mestih in krajih ZDA.
VREME
Spremenljivo oblačno danes z naj višjo temperaturo okoli 42 F. Pretežno sončno in vetrovno jutri ter precej toplejše. Najvišja temperatura okoli 55 F.
»+++++++*++4++* ****** ■*********+
skim družbam, naj gradijo svoje tovarne v ZDA in izdelujejo svoje avtomobile v tel deželi.
Najnovejši podatki kažejo, da je sedaj 62 odstotkov vseh v ZDA uvoženih avtomobilov izdelanih v Japonski. Ta odstotek se veča iz leta v leto.
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
~ AMERIŠKA’DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher .
Dr. Rudolph M. Susel — Editor
— .. ■	-.-	-------------------i--—........ .-
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
_	___________________________■ - < ‘	■	j ■ ■ ■•.
NAROČNINA:
Združene države:	_	1	^
$28.00 na leto; $14.00 za pol letaf $8.00 za 3 mesece	,
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.	:
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 lor G months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
In ko so zavezniške sile zlomile odpor Nemčije, je bil to nagli začetek konca ne le dolgoletne vojne, marveč tudi Habsburške monarhije.
Sredi avgusta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, s pododbori za Štajersko, Primorsko, Trst in Koroško. Še v istem mesecu so zastopniki Jugoslovanskih narodov ustanovili v Zagrebu Narodni svet za Slovence, Hrvate in Srbe. Tuje gospostvo, ki je malodane trajalo 1000 let, se je do konca zrahljalo in zlomilo, ko je 29. oktobra 1918 bila proglašena ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Še istega dne je Ljubljana praznovala rojstvo slovenske OSVOBODITVE.
Tako obhajamo leto za letom v danih razmerah slo-Vesno ali prikrito, obhajamo ta izredni dogodek po vseh prekupčevanjih in zgodovinskih prelomnicah v slovenski zgodovini, obhajamo spomin na rojstvo
OSVOBODITVE.
Karkoli nam usoda še naključi, obnova večna je samo v LJUBEZNI.
Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!!
V. ČEKUTA
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 19	No7l27 Wed., Nov. 12, 1980*
p* ' :..v ■.	/
Praznovanje slovenskega narodnega praznika
Ob rojstvu otroka se zgane malodane vsa družina: kajti novo življenje prinese svetle upe materi, utrip srca domovini in duha razcvet Bogu.
Od naselitve naših prednikov do 9. stoletja je bil čas slovenskih premikov in obstankov.
Prva grenka kaplja v narodovo rast je kanila v obdobju, ko smo Slovenci prvič izgubili popolno svobodo, ko so nam domovino razdelili po letu 843 med nemške in italijanske kneze.
OPOLNOČI NIHČE NI VEDEL KAM NE KOD . ..
VSE MISLI SO GLAVO VTEKNILE POD PEROT, OBMOLKNIL PEVEC, PROROK JE ZASPAL,
NAROD SE NEMIM SENCAM JE H DAL,
DOLGO STRMEL JE VANJE TIH IN SAM JE ONEMEL OB NJIH-----
(O. Župančič)
Ali naš narod, je vklujb temu ostal, šel vase stiskajoč podtalno svetinjo narodove zavesti in v tujčevem prgišču utripal, se krepil in upal iz roda v rod. In glejte, prva zelena vejica v to temp je pognala s prvo slovensko knjižico leta 1551. Utrinek, ki je ohranjal naroda mladost! In sleherna doba in kraj slovenskega žitja v tem utrinku si je iskala ustrezne vrednote.
BESEDA JE IZŠLA, IZŠLA MED NAMI RES! SLOVENSKA MISEL, VZPLUJ, VRZI SE DO NEBES! RAZPNI SE! PO RAZPONU TVOJIH KRIL BO MERIL NAROD ČILOST SVOJIH SIL.
(O. Župančič) ■
*
Leto 1797 nam prinese prvi slovenski časopis, od-pro se čitalnice, požene vsesplošna kulturna rast; preživimo Ilirijo in se za hip ustavimo ob “pomladi” in njenem vretju evropskih narodov v letu 1848.
ROD, VEŠ ŠE, DA TVOJ KRAJ JE Z OGNJEM KRONAN BIL,
IN DA NIHČE IZ ROK MU ŽEZLA NI IZVIL?
IN DA ZA VSE, KAR JE RAZGRNIL BOG LJUDEM SVETA, ZA POLJE, GORO, LOG,
ZA ZVER IN DUŠO PRAVDA SE ŠE TEČE IN VSA VROČA VRE?
(O. Župančič)
Ob naši “pomladi” je bila “ZEDINJENA SLOVENIJA” slovenska postavka, da vse slovensko narodno ozemlje bilo bi združeno v enoto. V tem hotenju, a ne še izdelanem programom nas je zatela prva svetovna vojna. Evropa je zagorela. Sarajevski atentat je bil povod, da se je Avstro-Ogrska in Bolgarija zagnala proti Srbiji; Nemčija proti Rusiji in Franciji in Angliji in Združenim državam Amerike. Tudi Italija obrne hrbet svojim zaveznikom in stopi na stran Velike Antante proti Avstro-Ogrski. Obljubljen ji je bil namreč kos Dalmacije, Slovensko Primorje z Istro. Tako je segel val uničenja na zahodni rob Slovenije. Bile so bitke ob Soči in klavnica na Slovenskem krasu: Oj Doberdob, slovenskih fantov grob!
TAKRAT SE SPOMNI, BISTRA SOČA,
KAR GORKO TI SRCE NAROČA:
KAR BODE SHRANJENIH VODA >
V OBLAKIH TVOJEGA NEBA,
KAR VODE V TVOJIH BO PLANINAH,
KAR BODE V CVETNIH JE RAVNINAH,
TAČAS PRIDRVI VSE NA DAN,
NARASTI, VZKIPI V TOK STRAŠAN!
NE STISKAJ V MEJE SE BREGOV,
SRDITA ČEZ BRANOVE STOPI TER TUJCE. ZEMLJE LAČNE, UTOPI NA DNU RAZPENJENIH VALOV!
Beseda iz naroda...
I
Drobtinice, sladke in žaltave ,..
CLEVELAND, O. — Slomškovo kosilo, ki se je serviralo 9. novembra v šolski dvorani pri Sv. Vidu, je prav lepo uspelo.
Zadovoljni so vsi, ki so pomagali kosilo pripraviti, zadovoljni so bili gostje, ki so se povabilu odzvali. Lahko se zgodi, da je pri kuhi tolikšne družine (menda je bilo gostov tam okoli 800) kak spodrsljaj, kar uvideven človek oprosti.
Po svetopisemsko — vsem, ki so nosili težo dela pri tem kosilu cela dva dneva ali samo par ur, Bog plačaj! Prav tako Bog lonaj vsem, ki ste na to Slomškovo kosilo prišli.
Je že prav, ker je Bog človeka tako ustvaril, da mu je usta počez zarezal. Ribničani, prvi za Bogom, so se hitro znašli in ustam primerne žlice delati začeli. Usta pa niso samo, da skozi njeno odprtino jemo, in pijemo, — so tudi zato, da z njimi lahko nasmejemo, kadar nam čustva dobre volje to velevajo.
Anclev Francel (čitali ste v AD) nam skoraj garantira, da bo v nedeljo, 16. novembra, popoldne ob 3.30 v Slovenskem domu na Holmes Ave. polna dvorana smeha. Trije tički (na novo ‘prefl' ksani’), da bodo tako cvrčali, da bi se napol mrtvemu ustnice na smeh obrnile', če bi imel priliko te Tri tičke videti in jih poslušati.
Nič hudega ža enkrat nam še ni, če smo zdravi, a vidim prepogosto preveč cmerika-vih obrazov. Skrbi, potrebne in nepotrebne, vsaj za nekaj časa porinimo na stran in se nasmejimo, potem pa še razveselimo v veseli družbi. Sebi v dobro voljo, pa za korajžo in podporo Dramatskemu društvu Lilija, že zato bomo šli pogledat te Tri tičke.
Po purane za. Zahvalni dan pa pridite k Mariji Vne-bovzeti v nedeljo, 23- novembra, popoldne od 3. do 9. ure zvečer. Ne* vem, kdo bo purane delil — vem pa, da ga bo dobil vsak, če bo le neke prave številke črno na belem zapisane pokazal. Ako ste kupili (morda še boste) rumene listke, se vam lahko sreča nasmeje in “šop” zelencev vam bo na roko odštetih. Res je, da vrednost istih pada, pa še vseeno ta papir prav pride.
Okrepčila bodo tudi v tekoči in trdi obliki in še vse druge vsemogoče lepote in dobrote.
Pridite na ta zahvalni bazar in pokažite, da hočete biti sodelujoči pri farnih tudi finančnih zadevah, ki pripadajo kakor meni, prav tako prijatelj, tebi. Članice našega Oltarnega društva bodo kakor vedno nacvrle par tisoč krofov, — žene in dekleta, ki se te peke ne morejo udeležiti, naj doma nekaj “zmesi-jo” in darujejo ob tej priliki. Vsak faran naj v ta namen nekaj stori in žrtvuje, pa bo namen te veselice zadovoljiv.
Reaganovci smo veseli in ponosni zmage. Mi smo storili svoje, od novega predsednika pa pričakujemo, da bo storil svoje. Vsi skupaj pa želimo in pričakujemo, da bo Ronald Reagan vsaj malo vajeti nategnil, in morda bo, če mu bo “žlahta” stala tesno ob strani —- čudežev pa nikar ne pričakujmo, da ne bomo kdaj preveč razočarani.
Za dobro voljo!
Napolnjen avtobus samih pobožnih romaric je zavozil v jezero. Duše romaric so se znašle v pisarni pred sv. Petrom.
Sv. Peter:	“Vem. da ste
pobožne žene, — vidim pa tudi, da ste vse premočene in premražene; zato vas vse pošljem za nekaj časa v pekel, da se tam osušite in o-grejete.”
Na povelje sv. Petra so duše pokorno odšle v pekel na sušenje in ogrevanje.
Telefon med nebesami in peklom je bil pretrgan, zato pride sam peklenski odposlanec pred sv. Petra in mu reče: ‘Te žene so neznosne! Njih pogovori gredo še -meni na živce. Ne govore nič drugega, kakor samo o “erkondišnu”, kaj so jedle dobrega na tem in onem “partiju” in ena drugo povprašujejo, kdaj bo kje kakšna “kartna zabava” in kdaj bodo šle spet igrat “bin-go”.
Kar ni pri nas navada, topot te Peter, sam naš uogla-var “Lucifer” prosi, da vzameš te žene v nebesa — sicer da bo on sam (Lucifer) cb poslušanju tega babjega čvekanja ponorel.
/ In sv. Peter, ta blaga duša, se je peklenščku opravičil,
'— hočeš-nočeš je sprejel te blage duše nazaj v nebesa.
J. P.
------o-——
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
Ob 21. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana
Škof dr. Gregorij Rožman
V nedeljo, 16. novembra, bo že 21 let, kar je umrl v Clevelandu 30. ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. V njegov spomin priobčujemo v naslednjem nekaj odlomkov iz zadnjih dni njegovega življenja. Ti so vzeti iz njegovega življenjepisa, ki ga je izdala v treh knjigah Družba sv. Mohorja v Celovcu, napisal pa dr. Jakob Kolarič, CM.
“SMRT PRIDE KOT BLAGOSLOV”
Škof Rožman je bil operiran 11. novembra 1959, kakor je bilo določeno. Poročila iz njegove takratne okolice po-.vedo, da je “operacija potekla v redu. Kmalu pa je pritegnila pljučnica z visoko vročino, ki je vsa moderna medicina ni mogla odpraviti.”
Škofovo stanje po operaciji je bilo vsak dan slabše. Zato mu je bolniški duhovnik Mihael Rosztas v petek, 13. novembra 1959, podelil zakrament bolniškega maziljenja. Obiskal ga je tudi šentviški župnik Alojzij Baznik. Škof je takrat še mogel govoriti. Vedel je, da zanj ni več pomoči. O njegovi popolni vdanosti pričajo besede, ki jih je takrat govoril svojemu obiskovalcu: “Bog nam daje zelo močno željo po življenju. Toda ko pride naš čas, nam on milo odstrani to željo in smrt pride kot blagoslov ... Samo v smrti dobi življenje svoj smisel in pomen ... pripravljen sem. Silno žal mi je človeka, ki ne veruje. Obžalujem ga, ko pride njegova zadnja ura.”
“MOLITE ZAME IN
MOLITE ZA MOJE PREGANJALCE!”
Še ep slovenski duhovnik je bil tako srečen, da je mogel z bolnim škofom Rožmanom govoriti dan pred njegovo smrtjo. Bil je to duhovnik ljubljanske škofije zlato-mašnik Anton Merkun. Besede, ki mu jih je škof govoril, so najbrž zadnje, zato so tembolj pomembne. Četudi bi z njimi škof ne bil nič posebnega povedal, bi nam še vedno bile lep spomin nanj. Tako pa je tudi njihova vsebina nadvse važna, ker nam odpira pogled v škofovo dušo komaj nekaj ur prej, preden je zapustila njegovo trpeče telo.
Zlatomašnik Merkun nam svoj obisk pri škofu takole popisuje:
“V nedeljo, 15. novembra, sem se namenil, da obiščem Prevzvišenega gospoda škofa, ki je ležal težko bolan v bolnišnici sv. Aleša. Ko sem vprašal po telefonu, ali smem obiskati prevzvišenega, ni bolnišnica odgovorila niti z “da” niti z “ne”. Četudi je
bil odgovor nejasen, sem se poklal v bolnišnico. V bolnišnici so me pustili do bolnika. Vstopil sem in pozdravil: “Hvaljen Jezus!” Prevzvišeni odgovori: “Hvaljen .Jezus!” Nato pravi PreVzvišeni s tresočim glasom: “To je zelo lepo, da ste prišli.” Potem pa nadaljuje: “Jaz strašno trpim, strašno trpim.” Silno se mi je Prevzvišeni smilil. Nato nadaljuje počasi s poudar kom: “Molite, molite, molite!” Ta poziv je bil splošen in nekako pretresujoč. Ne samo jaz, ampak vsi verujoči škofij ani naj molijo.
Potem pove, v kak namen naj molimo: “Molite zame in molite za moje preganjalce, zaradi katerih moram toliko trpeti. Molite žalostni del sv. rožnega venca!”
Besede, ki jih j’e govoril, so kakor duhovna oporoka, sveto naročilo vsem njegovim vernim škofij anom.
Merkun se. je pod to poročilo lastnoročno podpisal.
Rožmanove zadnje ali skoraj zadnje besedč, ki jih je pred smrtjo izgovoril, kažejo, da je tudi na smrtni postelji za svoje preganjalce imel samo molitev in svoje veliko trpljenje. Odpustil pa je v svojem plemenitem srcu že davno prej. To srce nikdar ni poznalo sovraštva.
“UMRL JE SVETNIK”
V nedeljo, 15. novembra 1959 zvečer- je škofa obiskal kaplan Jože Godina. Bil je zadnji slovenski duhovnik, ki je prišel k njemu. Škof je ležal vznak, dihal je' nekoliko hitreje in z lahnim stokanjem. Pri njem je bila bolni-' čarka Albina Kozina in z vso
ljubeznivostjo skušala lajšati bolniku bolečine. Rahlo ga je tolkla na lice ter nekajkrat rekla, kdo ga je prišel obiskat. Zdelo se ji je, da se na udarce in klicanje ne odziva in da je slabši. Dala mu je zdravila. Čez nekaj minut je bilo razbrati iz oči zboljšanje-Bolničarka je šla iz sobe. Kakor prej ona, je tudi kaplan Godina sedaj skušal škofa zbuditi. Udarjal ga je po lien in klical. Ker se mu je zdelo, kakor da bi ga škof razumel, ga je vprašal, če ga pozna, naj mu stisne roko. Škof se je res skušal obrniti in roko premikati. Nato mu je kaplan dejal, da vsi Slovenci molijo in prosijo za njegovo ozdravljenje. In škof je spet samo dihal in lahno stokal. Malo pred deseto uro ga je kaplan Godina blagoslovil in odšel.
Opolnoči je bolničarka kil' cala bolniškega duhovnik3 Mihaela Rosztasa. Vendar še ni bila zadnja ura. Ob treh ga je zopet klicala. Začel se je smrtni boj. Škof je v eni i roki stiskal rožni venec i'1 poljubljal križ na njem, 2 drugo pa je polzavesten še kar naprej blagoslavljal na vse strani sveta in tako meh molitvijo bolniškega duhov- J nika mirno zaspal v Bog11-Kurat Rosztas mu je zatisin oči in rekel: “Umrl je svetnik!” Ljubezniva stara sestra Gertruda v bolnišnici sv. Alc' ša pa je dejala: “Škof Rožman je umrl prelepe in svete smr* ! ti.”
To je bilo na dan sv. Jc' , drti, v ponedeljek, 16. novem' bra 1959, ob tričetrt na štirl j zjutraj.	_	j
Sedaj je smrt tudi njega rc šila trpljenja. V zgodnje31 jutru, dne 16. novembra D3;’ je dospel do zadnje postaj3 svojega križevega pota. žil je težo svojega križa “odšel po plačilo križa”. j
Uresničilo se je, kakor rekel nekaj dni poprfcj: Sm pride kot blagoslov!
J. s.
------o-------
Iz naših vrši
Toronto, Ont. — Spošto'-^ no uredništvo! Obnavlja11 naročnino za nadaljnje kar je več, je pa za tiskov sklad. Lepe pozdrave van pošilja
družina Jerneja Sušnih3
Milwaukee, Wis. — Sp°3^ j vani pri upravi! Vsem va!^ želim dosti dobrih uspeh3 tudi v bodoče. G. urcdn’^ želim izraziti posebno za ^ volj sto ob čitanju člankov, ^ so izraz pravične razsodno5 za vse ljudi, kateri so d0 volje in ki želijo stati na c ^ ni. Priložen ček je za P°ra navo naročnine, ostanek za tiskovni sklad.
Rudy Kotar
PeiMlien sestanek v New Yorko
LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, INC., vas vabi ^ razgovor, ki bo v soboto, 15. novembra 1980, v New Aor
r ntcl
Kraj sestanka: New York University, Loeb Student wei 566 LaGuardia Place New York, N.Y. 10012 Room 623
Začetek ob 2. uri popoldne.
čSLV'
Na sporedu so naslednji razgovori:
1)	Oblikovanje osnutka za SLOVENSKI INŠTITUT V RIKI; predlog je pripravil Dr. John P. Nielsen, LSA,
■	p°'
2)	Okvir Ligine organizacije .v luči resničnih možnosti n treh v Ameriki; tajnik; razgovor.
3)	Stanje slovenskih skupnosti v moderni Ameriki in VIU' sti.za vzporeditev, dela; razgovor.
4)	Ohranitev Liginega fonda in možnosti za rast; razyov°r‘
■ , ki j*
Člani LSA, Inc. lahko povabijo na sestanek rojake, ^ vprašanja razgovora zanimajo, predvsem tiste, ki so vkljLl ^ v slovensko delo v Ameriki in ki so pripravljeni pomaga1 Ligihih naporih.	.T(t
LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, 11 New York, N.Y.
Iz slovenskega Toronta
Kdo naj to verjame?
II.	letalci srečno prišli domov,
Po prebranem članku sem se naslednje dni večkrat Vprašal, kaj je vzrok, da je ta članek izšel v Delu šele po 35 letih, odkar vlada komunistični režim v Sloveniji in celi Jugoslaviji? Da je tu v ozadju neka posebna namera, preračunana na nek politični učinek, je na dlani. En razlog je vsekakor spodkopati ugled in vpliv napadanega, v tem primeru P. M.
Drugi razlog bi bil, da članek skuša prestrašiti P. M. in druge, da ne bi več posegali nazaj' in pisali o komunističnem terorju med vojno in da bi prenehali biti politični in idejni nasprotniki komunističnega režima v domovini, da bi postali v tem pogledu nevtralni, tako kot so nekateri pevski in folklorni klubi.
Glavni razlog za tak članek pa je treba videti v dejstvu, da se po Titovi smrti komunistični režim čuti negotovega. Saj od doma v pismih zapišejo, da ne govore več o Titovini, ampak o Tita-niku, ki se potaplja... V tem položaju skuša režim onemogočiti, preplašiti in udušiti vsakogar, ki v slovenskem zamejstvu na Primorskem in Koroškem in po svetu nastopa kot idejni ali politični nasprotnik komunističnega režima v domovini.
Ta ali oni izmed nas je prvikrat širše bral o delovanju domobranske čete v Črni vasi na ljubljanskem barju v knjigi Črna roka, ki , ni zgodovinsko kritična študija, ki ne skuša biti pravno utemeljena obtožnica, ampak je napisana v “reportažni obliki”, kar pisec Jože Vidic sam prizna na str. 422 v posebej dodani opombi, ki mu jo je verjetno svetoval nekdo drugi-
Kot Sajetov Belogardizem ali pa Podbevškov Sveti Urh, tako tudi Črna roka vsebuje resnične, polresnične in neresnične podatke, ki so razvrščeni tako, da dosežejo nek zaželjen vtis bri bralcu. Istočasno pa te knjige ne omenjajo zelo važnih drugih dogodkov in podatkov tiste dobe, ki bi bili razbremenilni za napadenega. Te tri knjige in mnoge druge zavestno podajajo samo eno plat tedanje dobe, zato dosledno zamolčujejo tiste podatke in dogodke, ki bi nudili bralcu vsaj približno pravilno sliko Ustili let-
Naj navedem samo en primer iz Črne roke, ki v žarki luči dokaže, da komunist Vidic zavestno izpusti zelo važen podatek. Na str. 228 in 229 je namenjen proces proti podpolkovniku (prof.) Mirku Bitencu v aprilu 1948. Po Vidicev! navedbi je predsednik sodišča rekel Bitencu takole: “Nadalje ste obtoženi, da ste pozimi 1944-45 izročili Nem • cem 'ameriške in angleške letalce .. . Ali veste, da so Nemci postrelili vseh 17 letalcev? Odgovorite . .. ali sle soodgovorni za ta zločin.” “Bitenc je povesil glavo in šepetaje izustil: Da.”
Toda resnica in dejstvo je, da so se vsi ti ameriški letalci srečno-vrnili v Ameriko. (Angležev med njimi ni bilo.) Recimo sedaj, da komunistično sodišče v Ljubljani 1. 1948 res ni vedelo, da so ti
in je zato le sklepalo, da so bili vsi postreljeni.
Toda 1. 1975 je za to dejstvo gotovo vedel Vidic, in številni raziskovalci — pravijo, da jih je 200 — ki v raznih ustanovah v Ljubljani in drugod preiskujejo dogodke med drugo, svetovne vojno v Sloveniji do vseh podrobnosti in jim je ta posel plačani poklic — zakaj Vidic ni premogel toliko moralne moči, da bi v opombi navedel to dejstvo, — da so se vsi letalci srečno vrnili, ki postavlja na glavo sodnikovo obdolži-tev in Bitenčevo priznanje.
Zakaj Vidic tega ni storil? Odgovor: ker bi vsa dramatična napetost tega prizora v njegovi reportaži zgubila učinek, ki ga je imel v nameri on in drugi v ozadju. In če je Bitenc takrat pred sodiščem priznal krivdo — kot pravi Vidic — vemo, da jo je priznal zato, ker je bil duševno' in telesno že popolnoma zbit.
Saj smo njegov proces poslušali po radiu na Koroškem in večkrat slišali, kako je Bitencu pojemal glas in končno je prenehal govoriti in nastala je pavza. Tudi to vedo komunistični zgodo vinarji v Ljubljani in Vidic z njimi, ki namerno ne omeni, da se je Bitenc med procesom večkrat od onemoglosti zrušil,
(K ameriškim letalcem pa bodi pripomnjeno: vsi so odskočili s padali iz zadetih letal in domobranci so jim šli zelo na roko ter jih skrivali pred Nemci. In dejstvo, da so vsi srečno prišli nazaj v Ameriko, prevpije tudi tisto nesrečno potezo dveh ljudi, ki sta na svojo roko zagrešila takrat, da so ti letalci začasno padli Nemcem v roke v vasi Selo pri Pancah na jugovzhodni strani od Ljubljane. Ta dva tedaj nista bila več pod Bitenčevim poveljstvom.)
In taki enostranski prikazi so v vsakem poglavju te knjige in podobnih. Na enega je obširno odgovoril M.,B., kar nekateri bralci berejo v domobranskem Vestniku. Odgovoril je namreč na obtožbe, ki tičejo salezijanca dr. Cigana in druge salezijance v gradu na Lisičjem.
In zakaj se je knjiga obrnila proti dr. Ciganu? Ker si je kot profesor petja na slovenski gimnaziji v Celovcu in z • zbiranjem folklornega glasbenega. gradiva na slovenskem Koroškem, pridobil velik u-gled. In po znani komunistični praksi so komunisti skušali umazati ugled tega profesorja in zmanjšati njegov vpliv na koroške študente. Jasno kot beli dan! Seveda so pri tem mazanju pomagali tudi koroški levičarji.. .
Tudi ob izidu Vidiceve knjige sem se vprašal:	zakaj ;so
komunisti v domovin,! iznesli te enostranske obtožbe, iztrgane iz celotnega tedanjega dogajanja šele po 35 letih. (Knjiga je izšla 1975.) Poznavalec slovenskega življenja, ki živi blizu matične domovine in zasleduje dogodke in dogajanja v njej, je na to odgovoril, da je knjiga izšla zato, da bi zmanjšala tisti porazni -učinek na ljudi doma v Sloveniji, ki ga je naredilo Kocbekovo priznanje (v posebni knjigi v Trstu), da je namreč slovenski komunistič-
ni režim že po končani vojni pomoril vse slovenske domobrance.
Ob tem Kocbekovem priznanju so bili v prvih dveh tednih celo pri slovenski KP tako brez glave (tako je izjavil imenovani opazovalec sdo-venskega življenja), da niso vedeli, kako reagirati in so v tisti zmedenosti dopustili, da je kulturna revija “Naši razgledi” v Ljubljani dobesedno ponatisnila Kocbekovo priznanje — brez slehernega komentarja. Tri tedne kasneje tega komunisti ne bi bili več dopustili.
Našteti primeri' komunističnega žurnalizma in komunistične justice narekuje jo vsakemu, ki je bral članek proti P. M. v ljubljanskem “Delu”, ali pa kopijo tega članka, ki jo nekateri razširjajo, in ki bere knjige od- doma, kot je Vidiceva Črna roka, da mora take obtožbe in napade jemati s krepkimi pridržki. Kajti v takih člankih in knjigah so resnice, polresnice in laž tako prepletene med seboj, da jih ni lahko razločevati. In te vrste članki in knjige so preračunano napisane z namenom, da dosežejo nek poseben učinek.
Ob takih člankih in knjigah je priporočljivo, da bralec zatem vzame v roke npr. knjigo “Sedem tisoč dni v Sibiriji”, ki.jo je napisal dunajski komunist Karlo Steiner, ki je bil 10 let v službi jugoslovanske KP v Zagrebu kot grafik, nato delal za komunistično internacionalo v Parizu in Berlinu, zatem pa poklican v centralo kominterne v Moskvo.
V tej knjigi bo bralec našel, kako potekajo komunistična zasliševanja, kaj vse komunisti poskusijo, da bi zaslišani priznal krivdo, kakšni so vzroki, da je nekdo poslan v Sibirijo, ali pa obsojen na smrt.
Ali pa naj vzame bralec v x'oke knjigo “Izobčeni, Izbrisani”, ki jo je napisal Anglež Robert Conquest in ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1972 v Ljubljani. Po tem letu ne bi bila več izšla. Knjiga nudi podobo, kako so potekali stalinistični procesi in Stalinove čistke. Na ovoju te knjige je rečeno, da so Stalinove čistke spravile ob življenje več kot 10 milijonov Ij udi.
Ali naj bralec vzame v roke Solženicinovo “Gulage”.
I. K, G.
PRAZNOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA
Zadnji teden v oktobru svobodni Slovenci obhajajo svoj narodni praznik “29. OKTOBER” in to pod nčomadeževano belo-modro-rdečo zastavo.
V slovenskem Torontu je bila letos ta proslava v nedeljo, 26. oktobra, in sicer v veliki dvorani na Brown’s Line. Akademijo v proslavo praznika jo pripravil Slovensko-Kanadski Svet. Že pred napovedano uro so ljudje začeli polniti dvorano, ki je bila o-krašena s slovenskimi barvami in s kanadsko zastavo.
Program akademije se je začel s kanadsko in slovensko himno; igral ju je na klavir profesor Jože Osana. Po himnah je bilo najprej prebrano pismo predsednika sveta za mnogokulturnost ih državljanstvo pri provincialni vladi g. Yuri Shymko-ta. V njem je pozdravil Slovence ob njihovem prazniku in jim želel, da vztrajajo v obrambi principov svobode in miru in pravice v upanju, da bo, to uživala nekoč tudi Slovenija. Pismo je prebrala gdč. Miri-jam Čekuta. Ona je tudi predstavila naslednjega govornika Mr. Art Eggleton-a. On je županski kandidat za mesto Toronto, ki si prizadeva združiti okoli sebe vse ne-levičarske, to je pozitive elemente proti sedanjemu županu Sewcll-u V nagovoru je pozdravil navzoče in se jim priporočil za dan volitev
Komaj je on zapustil > govorniško mesto, so sc že vsuli na oder mali pevčki, kakih 70 po številu in se strumno postavili pred svojega kapelnika g. Blaža Potočnika. Pod njegovim vodstvom so korajžno zapeli: Tam,, kjer teče bistra Žila, Mrzel veter tebe .žene in Preljubi dragi dom. Dvorana je njihovo pesem navdušeno pozdravila in se jim s ploskanjem zahvalila za pesem iz otroških grl in iz otroških src.
Po pesmi sta stopila ■ pred mikrofon g. Vilko in hčerka Mirijam Čekuta in sta v izbranih besedah pokazala pot, ki je pripeljala Slovence do
29. oktobra 1918. Besedilo je objavljeno na uvodnem mestu (na 2. strani).
Slovensko stvarnost, današnjega dne je v kramljajočih besedah- opisal g. Vladimir Mauko. Ta stvarnost pove, da nad Slovenijo vlada popolna diktatura, “ki je uničila narodno zavest, popolnoma otopila slovenski politični pogum, odločnost ter smisel za politično narod.no delo. Materialistična uživaželjnost je u-ničila narodne kreposti, ohromela je narodna in politična hrbtenica Slovencev v domovini.
In kako je s slovenstvom izven državnih meja? Del Slovencev se. utaplja v tujem svetu. Nad delom pa poskuša vladati dolga roka partije iz Slovenije. Ta je v o-fenzivi, da bi prevzela vse organizacije slovenskih rodoljubov in svobodnjakov. Partija hoče zadušiti glas . svobode, glas krščanske miselnosti, glas prave slovenske demokratične miselnosti. V vendar se. še držijo slovenski Turja-ki, svobodni Turjaki v Kanadi, v Združenih državah in v Argentini ter še kje drugje. Nov rod, rojen v “Sloveniji. v svetu” prevzema v roke bakljo slovenske svobode. Ta rod, ki raste in se vzgaja v resnični demokraciji., ne bo nikdar pristal, da je domovina staršev zasužnjena.
V domovini je ogroženo tudi slovenstvo. Slovenski politiki doma ne govorijo več slovensko. Delavci iz južnih krajev se ne učijo slovenščine. Slovenski vojaki poslušajo komando v srbščini. Danes celo Cankarja cenzurirajo. Reševanje slovenstva je danes v domovini pevarna zadeva. Mar ni torej potrebno, da zunaj nekaj ukrenemo? Potrebna je čim širša organizacijska ko-ordinacija.”
Kaj /naj slovenstvu pove današnji praznik,• je pa spregovoril g. Peter Markeš:
“Če se oziramo okoli po svetu, im presojamo, znake časov,
ne moremo biti drugega kot pesimisti, kar se tiče slovenske usode.
Kot kristjani pa moramo biti optimisti, ker vemo, da usodo narodov vodi Vsemogočni in da On vedno zmaguje z manjšino. Ta optimizem nas pa nagiba, da stopimo skupaj in ostanemo združeni vsi, ki nam po žilah polje slovenska kri, vsi, ki nam je mar slovenske bodoč nosti, vsi, ki živimo iz krščanskih izročil in za ta izročila, to je sodelovati hočemo z Vsemogočnim tudi pri reševanju slovenstva, vsi, ki priznamo demokracijo za bazo medsebojnega sožitja v družbi, vsi, ki smo kot Slovenci v tem kanadskem svetu zato, da mu nekaj doprinesemp in se od njega nekaj naučimo. Mar ni to vsebina našega dela in naših bojev že od nekdaj? Ali nima ta vsebina tudi že svojih mučencev?
Živimo pa v taki situaciji, da nihče med nami ne more imeti političnih poželjenj in stremljenj. Ostali smo samo še delavci za slovensko in krščansko stvar v sklopu tukajšnje stvarnosti. In prvi bo tisti, ki bo doprinesel največji delež nesebičnosti in dela na oltar domovini.
Pravijo, da je mladina današnjih dni velikodušna. V kateri dobi pa ni bilo tako? Njo vabimo, da ne beži proč od slovenske stvarnosti, od slovenskih ustanov, cerkva, šol in društev, to je od slovenskega jedra. Tu ste vi mladi doma! In v tem domu oblikovani pa tudi ne bežite od sveta, da svet spozna, kdo so Slovenci, da vi spoznate, kakšni so drugorodci. Ne zakrivajte si oči pred trpljenjem domovine. Imate priliko, da se izobrazite, da se naučite te državotvornosti, da si prisvojite pravega demokratičnega mišljenja in ravnanja. Počasi, a z vso gotovostjo prehaja na vaša mlada ramena skrb za slovensko bodočnost ...
Prihajajo časi in so že tu, ki bodo terjali od nas mnogo vere, mnogo dela, mnogo ljubezni. Vsem nalogam bodočnosti bomo kos le z združenimi. močmi. Bog živi!”
Vse točke akademije je. s slovenskimi melodijami na klavirju povezoval g. profesor Jože Osana. Po govorih je nastopil zbor “Fantje na vasi”, ki je dovršeno zapel: “Domovina, mili kraj”, dve Ipavčevi “Vse mine” in “Danica”. Solist je bil g. Stane Lamovšek. Za konec še AljaževoN“Oj zbogom ti planinski svet”, solist g. Vovk. Zbor je pel posl »vodstvom g. Ignacija Križmana, ki je prejel od občinstva toplo zahvalo. Pevci tega zbora vedno nastopajo v narodnih pio.šab. To dejstvo takoj poveča navdušenje občinstva. Narodne noše so bile tudi drugače najlepši okras dvorane ob tern praznovanju. Ko je- bil program izčrpan, je vakdo mogel dobiti v kuhinji okrepčilo zastonj. V baru pa so točili razne manj in bolj, močne tekočine. Udeleženci so še v pozen večer o-
stali skupaj ob pogrnjenih ' mizah in. v prijateljskem pogovoru.
Pop
Koroški večer
Vsakoletni “Koroški večer” je postal že nekako sestavni del življenja slovenske skupnosti v Torontu. Ker udelež-
ba na tem večeru od leta do leta prav nič ne pada, je to znak, da Slovenci v Kanadi v svoji narodni zavesti potrebujejo tega večera. Tako se utrjujejo vezi med brati:	da
oni na Koroškem vedo in čutijo, da niso osamljeni v svojem boju za obstanek, da ti v Kanadi vedo, da so del skupne družine, vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, kjer je ta za skupno slovensko stvar potrebna.
Tudi letošnji “Koroški večer” je bil uspeh v finančnem in moralnem oziru. Bil je v soboto, 18. oktobra, v dvorani župnije Marije Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Trdemu delu pripravljalnega odbora, ki ga vodita g. Frank in ga. Mara Osredkar, mora nujno slediti uspeh: dvorana je bila polna, postrežba odlična, hrana še bolj, dobre volje ni manjkalo, nagovor Petra Urbanca, koroškega rojaka, je bil stvaren prikaz razmer med Slovenci v Avstriji, Matija Lebar je s svojim orkestrom odlično zabaval, č. g. Janez Kopač je prebral pismo ravnatelja msgr. J. Horn-boecka, ki bo objavljeno v prihodnji. Kanadski Domovini. Pokazala se je radodarnost mnogih v obliki sladkih, dobrih in lepih darov.
Uspehi pa niso bili samo omenjena dejstva in dobrih šest tisočakov prispevkov in darov. Glavni uspeh je bil “Koroški večer” kot tak, ki je postal že institucija — ustanova, ki ima nalogo in skrb za slovensko Koroško. Nesebičnemu delu Bog ne bo odtegnil svojega žegna.
Por.
Misijonska prireditev
mesecu oktobru je vsako leta misijonska nedelja, da se. v kristjanih znova in znova obuja zavest, da na tem svetu misijonarijo, to je oznanjajo veselo oznanilo. Eni z jezikom in učenostjo, drugi s svečeniško službo, tretji v tihoti z molitvijo, četrti z dajanjem in samožrtvovanjem, peti pa vsaj s svojim vsakodnevnim delom izžarevajo to veselo oznanilo.
Misijonska prireditev v oktobru je med Slovenci v Torontu že pognala globoke korenine. Zdi se pa, ko te prireditve med njimi ne bo. več, bodo korenine same vere
postale zelo plitve, če se ne bodo že posumile.
Baragov Mi. jonski krožek, ki mu predseduje g. Janez Marentič, je najbolj vztrajna družina v torontski slovenski skupnosti. Ima stalne mesečne sestanke, stalne pismene stike in zveze s slovenskimi misijonarji in so člani krožka v stalni pripravljenosti, če kje v misijonih nastane nenadna in huda potreba, da priskočijo na pomoč. In to tudi storijo.
Tretja nedelja v oktobru je bila tudi pri Mariji Pomagaj misijonska. Dušni pastirji in Baragov Misijonski krožek so vabili k molitvi. V cerkvi je bila molitvena ura, nato pa tombola v prostorih dvorane. In res, vse kotičke so zasedli misijonski prijatelji. Sreča je obiskala okoli 250 udeležencev; darovi so bili lepi; vsega je bilo $6812 čistega od darov in prireditve. Vse to bo razdeljeno med slovenske misijonarje za božične praznike. Bo to božični dar slovenskega Toronta delavkam in delavcem v misijonskem delu Gospodovega ' vinograda.
Misijonskega krožka por.
Poroka slovenskega para
V soboto, 25. oktobra, sta stopila pred oltar Marije Pomagaj v Torontu dva mlada Slovenca, oba dobro poznana v slovenski skupnosti:	gdč.
Milena Šalehar ter g. Janez Muhič in sta vpričo župnika č. g. J. Mejača obljubila drug drugemu zvestobo do smrti. Mnogo prijateljev je bilo priča tej obljubi in mnogi so molili, da bi ju ta obljuba peljala v srečen zakon.
Svatba je bila v Slovenskem domu na Pape Ave. Tam je bilo pripravljenih miz in sedežev za 350 svatov. Bil je lep in prijeten večer. Janez in Milena imata v Torontu mnogo prijateljev. Janez izhaja iz zavedne slovenske družine Muhič. Pred letom mu je nenadoma umrl oče Janez, ki je bil pravi steber slovenstva v Kanadi. Tudi Milena ni nepoznana. Več let je delala v uradu ž. H. P. Slovenija, bila tajnica v odboru Društva Slovenski Dom in aktivna delavka pri fari Marije Pomagaj.
Mnogim čestitkam se pridružuje tudi naš list. Novemu paru želimo sreče in blagoslova na novi poti! Por.
MINISTRY OF CULTURE AND RECREATION
October 22, 1980.
THE SLOVENIAN COMMUNITY Ladies and Gentlemen:
On behalf of the Ontario Advisory Council of Multi-culturalism. and Citizenship, I wish to convey our best wishes for the successful celebration of the 62nd Anniversary of Slovenian Independence.
On October 29, 1918, the people of Slovenia expressed the. will of their natign by declaring themselves independent within the framework of a free state following the dissolution of the Austro-Hungarian Empire. This event heralded a new historic period that was determined by the degree of faith ybur people had in themselves and in their ability to build their .future through their own energy and resources. It was the climax of aspirations of centuries for national liberty and individual freedom.
We wish your community determination and steadfastness in defending the principles of liberty and peace with justice as well as the freedom we all enjoy as Canadians. We feel confident that some day the people of Slovenia will be able to enjoy the same democratic rights that we cherish in Canada.
Just as you have enrighed this province and this country through your cultural heritage by sharing it with other communities, we hope that you will continue to enlighten all Canadians in the wisdom and caution of our policies in international diplomacy so that they will be based on the defence of freedom and the protection of human and national rights for all peoples and nations.
Yours sincerely.
YURI SHYMKO,
Chairman, Ontario Advisory Council on Multiculturalism and Citizenship
Society*
ONE FAIRUNE DRIVE
^ cA
JOUET, IL 80434
Since 1914 ,«.
... the Hi>ly Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in nsuranct protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
L Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2. Scholarships for young women asphing to become nuns.
2. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
I. Bowling, basketball and little league baseball
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer

Družba
sv. Družine
Officer«
President ............
First Vice-President .. Second Vice-President
Secretary .............
Treasurer ............
Recording Secretary ..
First Trustee ........
Second Trustee .......
Third Trustee ........
First Judicial .......
Second Judicial ......
Third Judicial .......
Social Director ......
Spiritual Director ...
Medical Advisor ......
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Mary Lou Golf Rev. David Staizer Joseph A. Zalar, M.D.
THE HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. Minnies of fhe 21 si General Gonvenlion
SUNDAY, AUGUST 24, 1980
The next order of business was the reports of the various officers of the Society. The first report being given by our President, Joseph J. Konrad.
Father David, Officers, Delegates, Alternates and dear Friends:
It is with a great deal of pleasure and pride that I again extend my warm and sincere welcome to each of you to this the 21st General Convention of our Holy Family Society.
I am proud to announce to you and to our membership that our Society has enjoyed the most outstanding four years of financial growth since being chartered by the Illinois Insurance Department in 1914.
This accomplishment was made possible only through the combined efforts and hard work of everyone in the Society, OFFICERS, MEMBERS, EMPLOYEES and FRIENDS. To each of you, I extend my sincere appreciation and gratitude for a job well done.
I would like to take this time to thank each individual Officer on the Supreme Board.
First Vice-President — JION ZEFRAN — for contributing his business knowledge and inspiration. We are fortunate to have a man like Ron as First Vice-President. Thank you for a job well done.
Second Vice-President — MRS. JERISHA — LOYALTY — DEDICATION — hard work — Officer of Lodge No. 12 — a wonderful lady, a real asset to the Society. •
Secretary — ROBERT KOCHEVAR — There are not enough descriptive adjectives in the dictionary to describe the outstanding job that Bob does for the Society.
He works with Actuaries, Attorneys, Bankers, Attorney Generals, Insurance Departments, Examiners, C.P.A.’s, authorizes claim payments which amount to MILLIONS of DOLLARS, and the list goes on and on — Thank you for a job well done. Treasurer — ANTON SMREKAR — Tony
One of the finest gentlemen that I have ever had the pleasure of knowing. Tony has always worked very hard for the Society and he is doing an outstanding job.
When the Society had all of its major problems in 1956. Tony had the intestinal fortitude to fight for the survival of the Society. As a result of his convictions, Tony took a great deal of abuse from some of our old membership that accused him of selling OUT the Society.
However, as a result of his efforts and the dictates of the 1956 CONVENTION, we have a VIBRANT, SUCCESSFUL SOCIETY TODAY.
. Thank you Tony, for a job well done.
Recording Secretary — Social Director — NANCY OSBORNE.
We all love our Nancy. She is sweet, loveable, super intelligent, knowledgeable and loyal. The Society, Jean, Bob and I could not function without Nancy. She is without a doubt a perfect woman and a perfect executive.
Spiritual Director — FATHER DAVID STALZER
Father Dave has just joined our Society as Spiritual Director. I know that he will be a great asset and give us an abundance of knowledge and inspiration. Welcome aboard, Father David.
First Trustee — JOSEPH ŠINKOVEC
Joe is always POSITIVE in all the Society’s endeavors. He is a man of few words, however, these words are WORDS of WISDOM.
Second Trustee — FRANCES KIMAK
Fran has had previous insurance experience, a background in bookkeeping and extensive business knowledge. Fran has the VIRTUE of being able to relate to all people, young and old. She is very active in lodge functions and is a real asset to the Society.
Fran has added beauty and wisdom to our Supreme Board.
Third Trustee — ANTHONY TOMAZIN
Tony adds balance to the board. He has the ability to see through a problem and always has a solution. He is conservative, thoughtful and always has the well being of our members uppermost in his mind.
Our Judicial Board:
Mary Riola, John Kovas and Frank Toplak
Each member has served the Society with an abundance of vigor, diligence and honor. They have attended our annual ■ Supreme Board Meetings. At each of these meetings they have submitted their reports and have added substance to meetings.
They are active in LODGE affairs and are a real credit to the Holy Family Society.
Thank you Mary, John and Frank for a GREAT JOB.
I would like to express my Gratitude and Love to one more outstanding member of our Society. This LOVELY LADY is not an Officer and is not on the Supreme Board, however, she has the qualifications and knowledge to conduct the day to day business of the Society in the most efficient and productive manner possible.
She is of course my WONDERFUL WIFE JEAN. I could talk for hours about Jean’s untiring efforts on behalf of our -Society but to summarize her 23 years of devoted service to the Society, she has done an OUTSTANDING JOB. Due to Jean we have one of the most efficient Fraternal Societies in the country.
Thank you Jean for being a wonderful WIFE, MOTHER and BUSINESS WOMAN.
(To be continued)
IVAN TAVČAR;
V ZALI
Povest
“Conrade, ga že imam!” vzklikne kanonik in brezskrbno pohiti proti mestu, kjer v svojih bolečinah renči zadeti medved. Ali ugledavši lovca, se dvigne ranjena žival bliskoma z zemlje in sredi pota se srečata z nasprotnikom. Da ni tedaj tropa psov pritulila na pozorišče, bi moral kanonik Amand svoje lovsko veselje plačati z mladim svojim življenjem. Tako pa razdražena zver samo mimogrede useka po njem s široko svojo šapo, potem pa odhiti z mesta, ki ga hipoma naponijo resasti psi. Po krvavem sledu se pode čez vrh in potem onstran po bregu niz-dol, kjer se globoko v dolu izgubi lajež in vrišč.
na hladni zemlji brez zavesti in mrtvaško bledega lica. Medvedov udarec mu je neusmiljeno pretrgal ramo, tako da se mu je vsekala rana, globoko v pleča segajoča. K njemu je priskočila deklica in mu z roko vzdignila glavo. Končno je spregovorila: “Še živi!”
Stari sluga Konrad v prvem hipu niti ni zinil od strahu. Vil je roke in vzdihoval: “Oj, sveta Marija! Kakšna nesreča! Kaj poreče naš pre-milostni gospod škof, če dobri gospod kanonik umre v tej pustinji!”
Debele solze se mu utrinjajo po rjavih licih. Vtem se gonja iz doline zopet obrne proti vrhu. Čuti je, kako ranjeni medved prav blizu hru-
Apartment for Rent
3 rooms up. St. Mary’s Parish. Clean, quiet. Security, references. $135.00.
Call 289-1345
(127-130)
FOR RENT
Suite Available in Beach-land Medical Building, 20050 Lakeshore Blvd for Slovenian or ethnic doctor. Call Mr. Lokar for further information after 4' p.m. 731-5515.
(126-133)
APARTMENT
FOR RENT
Lake Shore Blvd.- East 200 St. area. 4 rooms — Living room, Dining room, Kitchen, Bedroom and Bath.
Call 481-4411
(126-133)
HIŠA V NAJEM
Na Olympic Rd. Opremljena ali neopremljena. Vse gos-podinske naprave. Kličite tel. 442-2084 od 3. pop. do 6. zv.
(126-129)
HIŠA NAPRODAJ
Na Grovewood Ave. Zidana i s 3 spalnicami, družinsko sobo in sodobno kuhino. Več drugih prednosti. V odličnem stanju. Prodajalec nestrpen, ker jo mora prodati. Stavite ponudbo!
šči po gozdu. Bežeč je zopet prekoračil vrh Zale in planil nizdol v breg, kjer so ga psi spočetka vzdignili z ležišča. Zopet se vleče zvonjenje po bukovju v dolino. Toda skoraj prestane in le posamič se oglašajo psi z enega in istega mesta, kjer se je gonja ustavila.
“Sveta Marija!” potoži sluga, “sedaj so ga psi ustavili in bržkone jim je splezal na drevo! Ali moj dobri gospod leži tu v krvi in ni mu pomagati! Da, tukaj leži mirno, nikar da bi vzel puško ter z gotovim strelom upihnil zverino s stare bukve, na kateri brez dvoma tiči in gleda pse, ki se togote pod njo! Tako pa jo gotovo ubijejo umazani hlapci in imeli bodo svojo slavo! Oj, Mati božja, da si nas tako zapustila!”
Free Rent
3 room apartment (up) + garage for a middle-aged couple in exchange for care of my mother in downstairs apartment. St. Vitus Parish.
Call after 6:30 p.m. 267-3359 or 831-4122
(127-130)
Additions, Remodeling, Dry-walls, Roofing and Kitchens.
Call Andrew Kozjek 481-0584 (115-129)
V NAJEM
3 sobe zgoraj. Norwood Rd. 431-7931
(127-130)
NAZNANILO!
km*
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE
3 bedroom bungalow. Attached garage. Basement, appliances. Nottingham, Lake-shore area. By owner.
486-3308
(124-127)
NAPRODAJ
Lep bungalow s 3 spalnicami, dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo. Razdeljen klet in lep, velik vrt. Kličite 486-1451
(117-127)
V NAJEM
Stanovanje z 2 spalnicama, jedilnico, kuhinjo in ' kopalnico, na E. 63 St. Kličite 881-7740 od 8. zj. do 11. zv.
(125-128)
Lastnik Milan’s Shoe Shop, 1511 E. 55 St. — popravljalec ženskih in moških čevljev — naznanja, da se bo preselil v nove prostore na 3307 Superior Ave. začenši s 17. novem-
brom.
Vaš čevljar Milan Fazlic
m
V BLAG SPOMIN
SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
JOHN MIVEC
ki je preminul 12. novembra 1963.
Sedemnajst let je že minilo, odkoder si dragi šel od nas, vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Žalujoči:
Anna Mivec in Mary Kaucnik, hčerki,
John Mivec in Frank Gr dane, sinova
(126-128) Cleveland, Ohio, 12. nov. 1980.

V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE IN MATERE
■v,s .v^VffvV V
MARIJA ERZNOŽNIK
Umrla 12. nov. 1980
Eno leto Te že zemlja krije, v tihem grobu mirno spiš. Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, rosijo solze nam oči.
Dom je prazen in otožen, kjer Te več med nami ni.
Žalujoči:
Mož — Karl; hčerka — Yolanda; zet — Frank;
brat — Lojze in sestri Zofka in Fani
ter ostalo sorodstvo v Sloveniji.
Cleveland, O., 12. nov. 1980

V BLAG SPOMIN
ŠESTNAJSTE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE STARI OČE IN TAST
B0LTIZAR HOZJAN
ki je preminul 12. novembra 1964.
Počivaj v miru, dobri soprog, preljubi oče, v grobu tam, v ljubezni trajni boš ostal, dragi, nepozabni nam!
Žalujoči:
ANA — soproga IVAN — sin, JANE — snaha MATIJA—sin, MARIJANCA—snaha JOHN in ROBERT — vnuka JANNETTE, LAURA in ANA, vnukinje, Matthew, Mark, vnuka, OSTALO SORODSTVO
Cleveland,' O., 12. nov. 1980.

Location Realty 531-8788
Live-in (lady). To take care of my mother. Salary. St. Vitus area.
Call after 6:30 p.m. 267-3859 or 831-4122
(127-130)
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
105«> Last G2 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd,	531-6300
GR0IN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
"N0VEMBERFEST" PRI SV. VIDU 14., 15., 16 NOV.	1	Petek, 14. novembra Ribja pečenka in sarma ob 5. pop. Začetek festivala ob 6.30 zvečer	Sobota, 15. novembra Sveže ali prekajene slovenske klobase in kislo zelje. Kosilo od 5. ure naprej! Začetek festivala ob 6.45 zvečer	Nedelja, 16. novembra Kosilo - kokoš in pečena govedina - od 11.30 dop. do 2. pop. Festival od 12. do 9.30 zvečer	Sendviči vsak dan! Prodaja krofov: Sobota zjutraj. PRIDITE!
LILIJA	> uprizori igro TRIJE TIČKI		V NEDELJO, 16. NOVEMBRA 1980 ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue