APRIL 15 P Vel. petek + 16 S Vel. sobota + 17 N Velikanoč IS P Apoloni j 19 T Leon IX., p. 20 S Neža Mont. 21 č Anzelm 11 P Aleksander,m.+ 23 S S Jurij 24 N Bela nedelja 25 P Marko 26 T Peregrin 27 S Cita 28 Č Pavel od Križa 29 P Peter Vel. + 30 Katarina Sijen & STEV. (NO.) 83. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja 'do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. ^OHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH^ (Official Organ of four Slovenian Organizations) dsSW HAJSTAREjfl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI list; y združenih državah , ameriških. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. APRILA — THURSDAY, APRIL 28, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Francoski min. predsednik Daladier nasproten načrtu za zvezo štirih velesil, med katerimi bi bila tudi Nemčija. — Konferenca v Londonu bo ukrepala o preureditvi položaja v Evropi. — Francija stoji za Cehoslovaško. Pariz, Francija. — Pakt med štirimi evropskimi velesilami, „namreč Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo, kakor si ga je zamislil angleški min. predsednik Chamberlain v svrho zasiguranja miru v Ev-■ropi, ne bo prišel do uresničenja. Francoski min. predsednik Daladier se je namreč izrazil odločno nasprotnega temu, da bi Francija sklepala kake zveze s hitlerjevsko Nemčijo in s tem izročila svojo zaveznico Cehoslovaško nar zijem na milost ali nemilost. Pač pa je Daladier naklonjen zvezi ostalih treh držav, brez Nemčije, in so se že tudi uredili načrti za tozadevna pogajanja z; Italijo. Omenjeno izjavo je podal Daladier dva dni pred svojim odhodom v London, kjer se bo v družbi svojega zunanjega ministra Bonneta razgovarjal z angleško vlado o tej trozve-zi in o politični preureditvi Evrope, ki bi temu sledila. Razgovori se otvore ta četrtek in bodo trajali dva, dni. Kolikor se je v naprej objavilo, se bo ta konferenca bavila predvsem z ojačenjem vojaške zveze med Anglijo in Francijo, in sicer v takem obsegu,, da bi v slučaju vojne obe državi skupno nabavljali vojni material in bi se tudi armadi obeh držav postavili pod enotno vodstvo. V času miru pa bi °be državi medsebojno ožje sodelovali v gospodarskem smislu ter finančno; v zadnjem oziru, zlasti glede ureditve denarnega vprašanja, boste skušali prikleniti še Ameriko. Drugi del razgovorov pa ®e bo nanašal na tujezemske Politiko. Pri tem bo skušal Daladier izsiliti od Anglije bolj °dločno stališče glede pomoči Cehoslovaški, ako bi bila ta °d Nemčije napadena. Dalje se bo razmotrivala zveza z Italijo in s tem v zvezi priznanje Abesinije za italijansko last, ter vprašanje Španije. Kakor se ugotavlja, bo Chamberlain izrazil svoje neodobra-Vanje zvezi med Francijo in s°vjetsko Rusijo, vendar pa 11 e bo skušal pritisniti na Franco, naj to zvezo pretrga, Marveč le,, naj je ne prinaša Preveč v ospredje. --o- SAM NAROČIL TAKSI ZA POLICIJO Chicago, 111.— Neki Donald Young, ki živi na 841 Wilson aye., je doživel zadnji ponedeljek izredno presenečenje. Naročil je namreč taksi, da mu Pripe je denar, a namesto de-j^rja se je s taksfjem pripekala nazi j policija in ga are-J^ala. Fant je v nedeljo sku-v neki trgovini vnovčiti ^vreden ček za $21.75. U-^'užbenec ni imel pri roki toli- 0 gotovine ter mu je dal sa-$-1 in mu dejal, naj se za "stalo oglasi drugi dan. Young e 8am ni upal iti več v trgo-ynio in je za^0 p0 preostanek poslal taksi voznika. V trgovi- 1 Pa so med tem spoznali sle- SENAT ODLOČUJE V senatu pride v razpravo novi zakonski predlog, ki odločuje glede inozemcev. Washington, D. C. — Te dni je senatski imigracijski odbor odločil, da bo predložil celokupnemu senatu predlog, ki uravnava stališče inozemcev v Ameriki in ki je bil od poslanske zbornice že lani odobren pod imenom "Dies deportation bill, H. R. 6391". Ta zakonski predlog ni ravno po-polen, vendar je dosti bolji od dosedanjega zakona, in je zato upati da bo od senata sprejet. Organizacije, ki se trudijo,, da predlog v kongresu prodre,apelirajo zato na vse tuje-rodce, naj pišejo senatorjem svojih držav in jih nagovore, naj glasujejo za sprejem tega predloga. Predvsem bo novi zakon pripomogel, da. se bo bolj -člove-čansko postopalo pri deporta-cijah tujezemcev in se ne bodo več brezobzirno ločili družinski člani drug od drugega. Dočim se je doslej pri depor-tacijah slepo gledalo le na mrtvo črko zakona, brez ozira na to, koliko gorja lahko povzroči, bo v naprej imelo delavsko tajništvo pravico, da bo lahko v vsakem slučaju izreklo svojo odločitev. Po tem zakonu bi se tudi priznala pravica zakonitega bivanja tukaj tistim osebam, ki so prišle semkaj nezakonitim potom med 3. junijem 1921 in 1. julijem 1924; te osebe sicer že po sedanjem zakonu ne morejo biti deportirane,, ako ne za-greše kakega večjega zločina, vendar državljanstva ne morejo dobiti. Dalje se bo po novem zakonu olajšal inozem-cem tudi povratek v Ameriko po obisku kje zunaj. Nasprotno pa se bo po po novem zakonu ostrejše pritisnilo na tujezemske zločince. V njem so sicer nekatera določila, ki utegnejo zadeti tudi kakega „ nedolžnega, toda druga so taka, da se mora z njimi vsakdo strinjati, ki mu je na tem, da se ohrani red. Kakor omenjeno, je zato priporočati, naj bi se vsakdo obrnil na svoje senatorje. -o- OTROK SE PO NESREČI * USTRELIL Chicago, 111. — Desetletna Eileen Talbot je zadnji ponedeljek izsledila pod blazino na postelji svojega strica, Franka Murphya, pri katerem je živela na 516 So. Kilbourn ave., revolver ter se pričela igrati z njim. Orožje se je sprožilo in deklico je strel zadel v glavo skozi u?ta. V o-krajni bolnici, kamor je bila prepeljana, je kmalu nato rani podlegla. KAMPANJA PROTI RELIFV Velebiznes proti vladni skrbi za brezposelne. Washington, D. C. — Kakor je bilo pričakovati, se bo proti predsednikovemu predlogu za nadaljevanje vladnih relifnih del podvzela velika kampanja od strani volebizne-sa in ta zadeva je prišla v torek v debato tudi v poslanski zbornici. Vodja demokratov, Rayburn, je tamkaj prečital neko pismo, ki ga je prejel Roosevelt,in v njem se poroča, da je neka velika korporacija v Detroitu stopila "na čelo te kampanje in se zato lahko pričakuje, da bodo na poslance pričela deževati pisma z zahtevo, naj se predlog pobije. -o- ALBANIJA PROSLAVLJA KRALJEVO POROKO Tirana, Albanija. — To sredo se je izvršila dolgo napovedovana poroka med albanskim kraljem Zogom in ogrsko grofico Geraldine Ap-ponyi. • Ženitovanjske slovesnosti, katerih se je udeležilo tudi prebivalstvo, so se pričele že v ponedeljek; ta dan je sprejel kralj v svoji palači čestitke več sto oseb; pri' večerni proslavi pa je bilo navzočih število tujezemskih diplomatov. Nevesta,ki je stara 22 let, je deloma Amerikanka; njena mati je bila namreč ameriška državljanka. -o- POUK V LETALSTVU ZA KATOL. MLADINO Chicago, 111. — Zvezi raznih drugih skupin in organizacij, ki pospešujejo pouk v letalstvu za mladino, se je pridružila tudi Catholic . Youth Organization, kakor je v ponedeljek objavil škof Sheil. Organizacija bo v to svrho u-stanovila letalske klube širom dežele, v katerih bo lahko dobilo pouk okrog 40,000 mladih ljudi. Dva taka kluba pričneta poslovati to poletje, in sicer v Holy Name šoli v Lockportu, 111. OROŽJE MORA ITI Z DRŽAVLJANSTVOM Chicago, 111. — Federalno sodišče je odklonilo podelitev državljanstva zadnji ponedeljek nekemu Abrahamu War-kentinu,ki je prispel leta 1925 iz Rusije in je bil tukaj meno-nitski pridigar. Mož namreč ni hotel priseči, da bo nosil orožje v brambo dežele, kakor to zahteva zakon od tistega, ki želi dobiti državljanstvo. KRIZEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Hitler je v ponedeljek izdal odredbo, s katero je imenoval Jos. Buerckela federalnim komisarjem za združitev Avstrije z Nemčijo. , Sedanjemu go-vernerju v Avstriji, Seyss-In-quartu,. pa je za pozneje obljubil mesto v vladnem kabinetu v Berlinu. — London, Anglija. — Pogodba za sporazu n med Anglijo in Irsko, ki je je podpisala zadnji ponpdeljek, se smatra velikim pridobitvam za Irsko. Med drugim ji je Anglija priznala neodvisnost, da lahko sama upravlja svojo bojno mornarico. — Kingston, Jamaica. — Neki ameriški potniški aero-plan, last Pan-American družbe, je bil v ponedeljek prisiljen, da se je spustil na morje. Nepoškodovane pa so bile rešene štiri osebe posadke in 12 potnikov, kakor tudi pošta. -o- DRUŽBA ZAPRLA TO-VARNO Rockford, 111. — Da nagaja CIO uniji avtomobilskega delavstva, je tukajšnja J. I. Case družba zadnji ponedeljek zaprla svojo tovarno. Podobno, kakor pred nekaj dnevi v Detroitu, je unija tudi tukaj postavila pred tovarno svoje ko-lektorje, ki so od članov unije zahtevali, da morajo poravnati svoje zaostale prispevke, predno smejo na delo. To priliko je družba pograbila in to-, varno enostavno zaprla, pod pretvezo, da ne more obratovati, ker delavstvu ni dovoljen prost dostop do tovarne. NAČRT ZA TRETJO STRANKO La Follettova konferenca vzbuja zanimanje. Washington, D. C. — Med člani kongresa se te dni živahno razpravlja, kaj namerava governer države Wisconsin, Ph. La Follette. s svojo konferenco, katero je sklical za ta četrtek v Madison, Wis., in na katero je povabil razne osebnosti s progresivnimi idejami. Splošno se domneva, da tiči v tem načrt za ustanovitev tretje stranke, kar je, sodeč po dogodkih zadnjih mesecev, popolnoma mogoče. V demokrat sko stranko je ljudstvo namreč precej izgubilo prejšnje zaupanje, ko imajo v njej staro-kopitni (konservativci tako moč, republikanska stranka menda več nima izgledov, da bi se kdaj še mogla, modernizirati, in torej preostaja edina možnost — tretja stranka. -o- PRODUCENT KRITIZIRA FILME New York, N. Y. — Ako kdo izmed občinstva kritizira kak film, ni nič novega; nekaj nenavadnega pa je, ako se filmski producent sam spravi na to kritiko. Zato je pa tudi vzbudil splošno presenečenje S. Goldwyn, ko se je zadnji ponedeljek ob svojem povrat-ku s potovanja po Evropi splošno obsodil celotno film-fko industrijo v Hoilywoodu. Dejal je, da je tujezemstvo v resni konkurenci z Ameriko v tem oziru. Vzrok za to, je dejal, je v tem, ker je v Hoilywoodu preveč nezmožnih ljudi, in sicer med igralci, kakor tudi med tistimi, ki pišejo igre, ter med direktorji. In vsi ti dobivajo take plače, da gredo stroški filmov v milijone. V Franciji,, je omenil, se je izdelal neki film, ki ni stal niti ($;75,000; v Hoilywoodu nasprotno bi se za isti film potrebovalo do milijona dolarjev. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Iz Jugoslavije Dva velika in nevarna požara, eden nad vasjo Volča blizu Poljan, drugi v Ponovi vasi, sta napravila veliko škodo. — Denar je izvabljal, pa so ga obsodili. — Smrtna kosa, nezgode in druge novice. NA VELIKO NOČ ZJUTRAJ parijo ter poklicali policijo, ki je nato storila svoje. 20,000 ljudi se je na Veliko noč zjutraj ob zori zbralo v naravnem amfiteatru v Hoilywoodu, da prisostvujejo slovesnosti Vstajenja. Med petjem velikonočnih pesmi se je "živi križ", ki se vidi v ozadju pod obokom in ki so ga tvorili ljudje, hipoma izpremenil iz črnega v belega. Pri Poljanah je gorelo Poljane, 8. april. — Snoči ob 23 je nenadoma zažarel nad vasjo Volča, oddaljeno pol ure od Poljan, velik ogenj. Goreti je začel kozolec pri lesnem trgovcu in posestniku Jakobu Demšarju p. d. pri Mraku. Vnela se je na doslej še nepojasnjen način stelja, ki je bila spravljena v kozolcu. Ker je bilo zaradi suhega vremena vse izredno presušeno, se je ogenj z bliskovito naglico razširil na ves objekt in takoj tudi na zraven stoječi hlev,na katerem je bilo še nekaj krme. Živino so ljudje, ki so prihiteli, takoj spravili iz gorečega poslopja. Gasilci iz Poljan so brž prišli na pomoč, a jim motorna brizgalna ni hotela delovati, medtem pa se je ogenj že oprijemal hiše; končno so tudi brizgalno spravili v pogon in nato obvarovali sosedna poslopja. K sreči ni bilo vetra, sicer bi se bil ogenj zanesel tudi na druge hiše v bližini. Posestnik Demšar trpi veliko škode. Sicer je bilo vse zidano in krito z opeko in ka-menitimi ploščami. Kozolec je pogorel popolnoma in z njim tudi več voz. Na skednju pa so zgoreli stroji in drugo orodje ter nekaj krme,večino krme pa ima spravljene na drugem kozolcu. Ogenj je nastal za^ radi neprevidnosti ali pa ga je zanetila hudobna roka. Požar je izbruhnil tudi na posestvu gosp. župana Perme-ta v Ponovi vasi 27. Zgorel mu je šest-okenski kozolec-dvojnik, ki je bil krit z opeko. Nevarnost je bila, da se vname tudi tik zraven stoječe gospodarsko poslopje in hlev. Ugoden veter in pomoč sosedov, ki so bili hitro na, kraju nesreče, sta preprečila, da se požar ni dalje širil. Prihiteli gasilci iz Št. Jurja in domači z motorkama so hitro nastopili, istotako gasilci iz Mlačeve-ga. Vzrok požara ni znan. -o- Obsojen slepar Ljubljana, 8. aprila. — Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bila v sredo več lir trajajoča obravnava. Zaradi raznih sleparij je bil obtožen bivši zidarski mojster in poznejši posredovalec Ivan Stražar. Razprava je podala marsikatere zanimivosti o metodah poslovnega sveta. Stražar je od 1. 1928 naprej izvabljal 60 letni Josipini Pirševi v Kamniku večje in manjše zneske in jo mamil, da' ji bo vse lepo dobro povrnil. Od nje je celotno izvabil do 240.000 din. Jeseničanki Tereziji Vidičevi pa je izvabil hranilno knjižico, ki je v Ljubljani prodal za 2657 din in si denar pridržal. Kot posredovalec nekega podjetja se je vozil iz Ljubljane v Belgrad in tam interveniral Ivan Stražar je bil obsojen zaradi teh sleparij na 2 leti robi je in v izgubo častnih pra- vic za 3 leta. V kazen se mu. všteje preiskovalni zapor 2 mesecev. Njegove manipulacije so bile lani aprila razkrinkane. Stražar je zanikal vsako krivdo in je zatrjeval, da je popolnoma pravilno postopal, ker je računal na visoko nagrado. -o- Nesreča pri delu V vasi Všenišče nad Kresnicami je 30 letni posestnikov sin Ivan Zupančič vozil gnoj na njivo. V strmem bregu se je voz prevrnil na Zupančiča, ker se ta ni mogel dovolj hitro umakniti, in ga nevarno poškodoval. -o- Smrtna kosa V Rožni dolini v Ljubljani je umrla Ivana Taušlokar, rojena Šprunk. — Na Pobrežju pri Mariboru je umrla Ana Bogovič, gostilničarka stara 37 let. — V Cretu pri Celju je umrla Ida Kersnik, hči sodnega oficijala na okrajnem sodišču v Celju stara 17 let. -o- Avto ga je podrl Ko je šel 78 letni posestnik Ludvik Sparhakel iz Teharja po cesti, je pridrvel za njim neki tovorni cirkuški avto in ubogega starčka podrl na tla, da je dobil hude poškodbe po vsem telesu. -o- Ustrelil se je V šišenskem gozdu so 8. aprila zaslišali strel iz samokresa. Ti, ki so slišali strel, so šli tja in našli tam mladega orožnika, kateremu je tekla kri iz desnega senca, poleg so pa našli velik samokres. Orožnik je bil že mrtev. Poklicana komisija je ugotovila da je to 37 letni orožniški kaplar Anton Košak, doma iz Mlačeva v občini Grosuplje, ki je služboval v Bjenkovcu v primorski banovini in je prišel domov na 20 dnevni dopust. Vzrok žalostnega dejanja ni znan. -o- Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec" DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V .Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55........ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20........ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50........ 100 $ 12.25........ 200 $ 30.00..:..... 500 $ 57.00........1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road CHICAGO, ILL. Iran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 28. aprila 1938 Amerikanski Slovenec /Prvi in najstarejši sloventki list v Amerilci. Ustanovljen leta M91* Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska 2 EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 49 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina t Za celo leto------ Za pol leta--- Za četrt leta______ Za Chicago, Kanado in Za celo leto______ Za pol leta----- Za četrt leta________ Posamezna številka______ __$5.00 __2. SO _____1.50 Evropo: __$6.00 ___3.00 _ 1.75 ____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 18S1, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____ For, half a year__ For three months--- _$5.00 _ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____ ■ $6.00 For half a year - 3.00 For three months __1-75 Single copy______3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. -t- Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kaj je z "New Dealom'? Brezdvomno je predsednik Roosevelt v zgodovini ameriških predsednikov največji soeijalni predsednik. S tem mislimo povdariti to, da se pred njim noben predsednik ni zavzemal za koristi malega človeka toliko, kakor se on. Številne socijalne pridobitve, ki so se uveljavile v njegovem času, to najbolj potrjujejo. Njegova pravičnost do malega človeka je vidna v vsakem njegovem nastopu. Velemagnatje ga vsled tega krivično kritizirajo in mu predbacivajo, da njegova politika vodi deželo v radikali-zem in v diktaturo. Ne eno, ne drugo ni res in taki očitki so krivični. Ako Roosevelt zasluži kako kritiko, bi jo zaslužil brž za to, da je v svojih nastopih premehak proti onim, ki kontrolirajo industrijo in trgovino. Jasno je, da je Roosevelt s svojo taktiko skušal poživiti trgovino in gospodarstvo, nakar počasi umakniti trošenje vlade za javna dela. Tu bi morala stopati na njeno mesto privatna industrija in zaposliti brezposelne. Ko je lansko leto to skušal, so mu industrijski magnatje takoj prekrižali načrte s tem, da so začeli omejevati obrat in delavce odpuščati. S tem je prišel zastoj v obratu ali, kakor so krstili to krizo z imenom "recesijo", ki je trajala vso zimo in se noče umakniti. Zdaj je vlada zopet primorana trositi visoke milijone za razna javna dela. To cincanje tekom zadnjih sedem mesecev in zastoj v tej zadnji zimi je pa vidno znižal zaupanje javnosti v "New Deal". Mnogi, ki so preje na vsej črti zagovarjali gospodarske načrte vlade, zdaj iste že vse vprek kritizirajo. Zdi se, kakor bi se "New Deala" že naveličali, dasi nimajo zanj še nobenega praktičnega nadomestila. Vse to deluje porazno proti "New Dealu" in zraven še politična nasprotstva v lastni stranki, kjer razni starokopitni kon-gresniki in senatorji iz golih političnih motivov zavirajo razne gospodarske in socijalne načrte vlade, katere bi predsednik rad uveljavil in brez katerih je praktično izvajanje gospodarske obnove nemogoče. S tem, da so v kongresu porazili predlogo, ki bi nudila predsedniku več prostosti, da bi uredil praktično po zahtevi časa in razmer razne administracijske odseke in njih poslovanje, so mu vzeli iz rok važno sredstvo, s katerim bi uvedel hitrejši sistem. Preprečili so mu zadnja leta še marsikaj drugega. Tako v danih razmerah, v katerih je treba hitro nastopati, predsednik nima na razpolago potrebnih pooblastil in številna nujna vprašanja morajo čakati rešitve, da vlada dobi za iste pooblastila od kongresa in senata, preclno more iste postavno in ustavno rešiti. Nasprotniki podtikajo predsedniku želje po diktaturi. Objavljajo vsa mogoča svarila, kadarkoli predsednik prosi za kaka širša pooblastila za izvajanje raznih načrtov. Ker bolj praktičnega nadomestila za reševanje raznih nujnih problemov sami nimajo, je jasno, da vse to delajo iz golih političnih nagibov, da bi diskreditirali predsednika in njegovo stranko in tako svojo stranko, ki je v opoziciji privedli do večjega upliva in zopetne zmage. Res je, da vlada pri izvajanjih raznih načrtov sedanje administracije pravo cincanje, ki marsikomu jemlje upanje. Ampak pri tem ima svoje zasluge v veliki meri opozicija, ki namenoma nagaja administraciji. Dandanes živi svet v dobi, ko je treba razne nujne probleme reševati na hitro roko, ne pa cincati po cele mesece in zgubljati dragoceni čas v prerekanjih v kongresu in senatu. V deželi imamo nad 12 milijonov ljudi brez dela, ki čakajo rešitve. Ti hočejo kruha danes. In kdo jim ga bo dal? Ali jim ga bodo dali stari politikarji, ki hodijo že leta in leta v Washington gledat menda le samo koliko je ura, kake iznajdljivosti in podjetnosti, ki bi reševala nujne probleme na hitro roko pa v njihovih glavah ni. To je silno veliko vprašanje, ki bi se ga morali odgovorni faktorji zavedati, pa kakor zgleda se ga prav nič ne. Govorijo in izražajo bojazen pred diktaturo. Res je, diktatura ni prijazna, ampak tako cincanje, kakoršnega uganja opozicija pripravlja najboljša tla za diktaturo. Svet hoče in pričakuje od administracije hitrega in uspešnega funkcioniranja, ne pa večnega brezkončnega zavlačevanja. In ker ga demokratične vlade, ki morajo čakati na razna pooblastila, kakor mora n. pr. naša administra- cija v Washingtonu predno more kaj začeti in izvesti,ni nič čudnega če se v Evropi širijo in uveljavljajo diktature. Hitler in Mussolini rešujeta talce probleme s hitrimi potezami in to imponira, dočim se drugod preklajo po parlamentih mesece in mesece o raznih vprašanjih, diktatorja tako vprašanje rešujeta na hitro roko in mnogim se to dopada. "New Deal" ima velike potežkoče pri izvajanju svojega programa. Dosedanje zavlačevanje mu je v škodo. Prvi nastopi predsednika Roosevelta so osvojili javnost stoprocentno, ker je začel na hitro roko reševati nujne zadeve. Cincanje zadnjih par let, pa ta ugled znižuje. To so jasno pokazale v več državah letošnje primarne volitve, ko volilci niso več s tako večino podpirali pristašev "New Deala". Kaj to kaže? Vsak lahko sam vidi. Ampak eno je treba pribiti, namreč, da nadomestila za "New Deal'* dozdaj nima ne opozicija, ne kdo drugi. Namreč praktičnega nadomestila. srečnim staršem. Imamo pa pri nas tudi mno- _________,___ po bolnikov: Jennie Glažar je Društvo Kraljica Majnika bolna že več kot tri mesece, št. 194, KSKJ. priredi v sobo- Ivana Tomšič je bila tudi hu- STRABANCI SE BODO VESELILI Strahana, Pa. to 30. aprila v domu dr. sv. Jeronima št. 153, KSKJ. veli- zdravela. V bolnišnico v Pitts- ko veselico. Vabljeni ste vsi, da se te veselice udeležite. Posebno ste vabljene vse članice, ker je veliko članic, ki se nikoli ne prikažejo na naše prireditve. Zato je sedaj želeti, da bi se enkrat zbrale vse skupaj in se lepo zabavale. Na veselici bo igral Boltetov orkester. ki bo gotovo vsem ustregel. Za suha grla bo tudi dobro preskrbljeno in sploh ne bo treba nobenemu čutiti pomanjkanja, za to bo že odbor dobro skrbel. Postni čas je minil in tudi zima je odšla od nas. Nastopili so zopet lepi pomladanski dnevi in toplo sonce je zbudilo naravo iz zimskega spanja. Cvetke odkrivajo svojo lepoto,ptičke se oglašajo in kamorkoli se ozre«, te pozdravlja oživljajoča narava. Ljudje kopljejo in preobračajo zemljo ter sadijo. Vsakdo si želi kaj pridelati, da ne bo treba vsake malenkosti kupovati, kajti z delom je slabo. Nekateri sicer še delajo nekoliko, pa jih je veliko, ki so popolnima brez vsiakega dela in zaslužka. Po majnah delajo komaj po en dan do dva dni na teden in kdor ima veliko družino, mu nikakor ne zadostuje to malo zaslužka za vzdrževanje. Kompanije pa vedno odstavljajo delavce. Westland majna je zaprta že več kot mesec dni, v drugi majni s o jih pa odstavili 150. Kam naj se obrnejo ubogi delavci. — Pa, kakor berem po časopisih, tudi po drugih državah ni nič boljše, če morda ni še slabše kot tukaj. Naj še omenim veselo vest, namreč da se visokonoga go-epa štorklja prav pridno oglaša. Letos je tako pridna, da nam je prinesla v naselbino že deset mladeničkov. Povsod so jih veseli, posebno še zato, ker so prvi. Ne bom jih z imeni do bolna in je hvala Bogu o- burgh se je moral podati John Urbančič in mu želim že skorajšnji povratek k svoji družini, ki ga že težko pričakuje. V nedeljo dne 8. maja, na Materin dan,, bo vprizorjena igla Miklova Zala v domu društva Postojnska Jama. Igro vprizori dramatski klub "Soča". Pričetek igre je ob 2. uri popoldne. Isto nedeljo zvečer je pa tudi banket, katerega prirede Boostarji v domu društva sv. Jeronima. — Tako se nam za nekaj tednov obeča dovolj zabav in veselja. Posebno naša mladina ima vedno kako prireditev. Pridite na vse te naše prireditve, pridite od bl^ zu in daleč. Zagotavljam vam, da rte bo nobenemu žal kdor se jih bo udeležil. — Pozdrav čitateljem tega lista. Mary Koklič -o-■ KAKO SE IMAJO ROJAKI V STRABANE ( Strabane, Pa. V naši slovenski naselbini smo zopet doživeli nekaj prijetnih ur, ko nam je Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, O., pokazal v nedeljo dne 3. aprila belo Ljubljano ter mnogo slovenskih trgov in vasi iz naše mile domovine v filmskih slikah. Slikovna predstava se je vršila v novem domu društva sv. Jeronima št. 153, KSKJ ob veliki udeležbi cenjenega občinstva. Velikonočni prazniki so minili. Nastopil je zopet čas raznih veselic in drugih kratko-Časnih ter veselih zabav. V soboto dne 30. aprila priredi društvo Kraljica Majnika št. 194, KSKJ. v domu društva sv. Jeronima veliko plesno veselico, na kateri bo igral Mr. John Bolletov orkester. — V nedeljo dne 8. maja, na Materin dan ob 2. uri popoldne, u- Zala, v dvorani društva Postojnska Jama št. 138, SNPJ. — Isti dan zvečer 8. maja pa priredijo Kay Jay bustarji banket v počast vsem materam v naselbini, katerih sinovi in hčere so člani Kay Jay Boo-star kluba; pa tudi drugi dobrodošli. Banket bo v domu društva sv. Jeronima. — Na veselo svidenje na omenjenih prireditvah, da bomo vsaj za nekaj ur pozabili vsakdanje skrbi. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Anton Tomšič iZ ŠT. LOVRENCA IN OKOLICE NA DOLENJSKEM Št. Lovrenc, Jugoslavija Kako lepo in ugodno vreme v mesecu marcu, posebno v drugi polovici imamo letos pri nas, spričuje nam to, da je cvetela pri nas že 21. neka divja češnja v hosti pod Stehanjo vasjo, koncem meseca so pa sploh cvetele že vse češnje po sosednji čatež-ki in primskovski župniji. Okoli 25. je cvetel tudi že dren, zadnjega marca pa so bile zelene nekatere bukve. Tudi orehi so že močno napeti. Bojimo se pa, da bo vsa ta rast prezgodnja in da ne bo pozneje morda še vse pozeblo. Na Čatežu je umrla 70 letna Marija Babic, roj. Anžur. Na Raki pri Krškem je umrl 22. marca župan Matija Crnič. Umrl je za srčno hibo, ki ga je nadlegovala že več let. Kako je bil čislan in priljubljen, so pokazale množice, ki so ga hodile kropit in ga spremljale k večnemu počitku. V trgovini g. Lenarčiča v Mirni peči so naredili tatovi veliko škode. 4. aprila je umrl v Novem mestu po kratki bolezni Jožef Bergman, lekarnar in posestnik in starešina gasilske čete novomeške, v kateri je neumorno deloval dolgih 26 let. Bil je tudi v svetovni vojski od prvega dne, kjer si je pridobil več odlikovanj. Bil je usmiljenega srca in darežljiv do revežev in potrebnih, ki ga bodo pogrešali. V nedeljo, 3. apr., zvečer je uničil ogenj Kozolec Ivana Vr-hovška iz' Malega Podloga v občini Leskovec pri Krškem. Škode ima okoli 25.000 Din. V dobrih dveh letih mu je že drugič pogorel. Isto nedeljo je bil tudi v Slat-niškem gozdu blizo Novega mesta silovit požar, ki je uničil veliko gozda, posebno še ker je bil hud veter. Škoda gre v stotiso-če. Kako je nastal požar, se ne ve. V Lukvici pri Metliki je umrl 26. marca A. Klen\enčič, posestnik. Cez dan je še delal zdrav in vesel, zvečer ga je pa zadela kap. Še ni pa minul teden dni, ko je smrt pokosila M. Moravec iz Svržakov pri Metliki, staro 45 let, ki je zapustila žalostnega moža in več otrok, od katerih so trije v Argentini. V noči od 5.—6. apr. je pogorelo gospodarsko poslopje Jož. Hauptmana v Št. Vidu h. š. 92. Ker je bilo poslopje s slamo krito, je ogenj zajel kmalo tudi blizo stoječi kozolec. Oboje je pogorelo do tal. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Zavarovan je bil za 5000 Din. Pred kratkim je umrl v trebanjski župniji v starosti 70 let posestnik Ignacij Mlakar iz Starega Trga. Mislil je iti še enkrat v Ameriko obiskat svojega sina, ki tam prebiva, pa ga je smrt prehitela. Iz Višnje gore poročajo, da bo dobila fara še letos novo pokopališče, ker je postalo staro pri cerkvi premajhno in pretesno. Še bolj pa se bodo postavili vaščani Male in Velike Loke pri Višnji gori, ki so sklenili, da bodo sezidali nad vasjo lepo cerkev v čast sv. Antonu Padovanj-skemu, za katero bodo blagoslovili temeljni kamen že letos velikonočni ponedeljek. Res vse hvale in časti vredna je požrtvovalnost prebivalcev, ki bodo zidali v sedanjih slabih časih in denarni stiski novo svetišče v čast božjo in sv. Antonu. I. Šašelj NAGLOMA GA ZGRABILA BOLEZEN . New York, N. Y. — V vsej naglici so morali zadnjo nedeljo zvečer odpeljati v bolnico Chas. G. Dawesa,bivšega podpredsednika Zed. držav, in takoj je bila nad njim tudi izvršena operacija na slepiču. Dawes, ki bo star 73 let, je prispel v New York, da prisostvuje poroki sina generala Pershinga. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim dragim naročnikom in prijateljem v Lead-ville, Colo, in tamošnji okolici sporočamo, da je sprejela zastopništvo za lista "Am. Slovenec" in "Novi Svet" rojakinja Miss Mary Klun, katera je pooblaščena, da sprejema naročnino za imenovana lista, za oglase in knjige ter vse kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom jo prav toplo priporočamo, da ji gredo na roko in pomagajo širiti dober tisk med naše ljudi. Uprava "Ani. Slov." in "Novi Svet" -...... prizori tukajšnji dramatski imenovala, ker bi vzelo pre- klub "Soča" nad vse zanimivo več prostora, pač pa častitam petdejansko dramo Miklova bo zaključena čez tri dni. Ali si tekom te kampanje kaj storil za razširjenje katol. tisk med nami? Ako si, veliko dobro delo si napravil. Ako še nisi, če imaš čas, še lahko nekaj napraviš. Imaš sorodnike, prijatelje, sosede, stopi k njim in pridobi jih za katoliško časopisje. Širiti katoliški tisk je veliko misijonsko delol Pomagaj pri tem delu! Dogodki med Slovenci po (Ameriki Slovensko petje na radio Brooklyn, N. Y. — Slovensko pevsko dr. Slovan v Brook-lynu, poje v soboto 30. aprila na radio postaji WJZ National Broadcasting Co. in sicer od 5:45 do 6:00 ure. — Program postaje WJZ lahko dobite pri vaši lokalni postaji, ki izvajajo večidel svojega programa iz glavne postaje v New Yor-ku in pripadajo NBC. — Ce se vam bo petje Slovana do-padlo pišite na "Slovan c.o. WJZ RCA Building, New York, City. Lahko pišete v angleškem ali slovenskem jeziku. Pisma, so potem, ko jih na postaji pregledajo, izročena društvu in čim več je pisem, večjo priliko ima društvo za zopetni nastop za slovenski radio program. Jubilej Milwaukee, Wis. — Pred kratkim sta v krogu svoje družine in številnih prijateljev slavila srebrno poroko zakonca Mr. in Mrs. Louis Rozman z National Ave. Doma \x bolnišnice So. Chicago, 111. — Te dni se je vrnila iz bolnišnice zopet na svoj dom Mrs. Piltaver. V. bolnišnici je operacijo srečno prestala in bo nadaljevala zdravljenje na domu. Želimo ji, da bi skoro okrevala. Kratke vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — Rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Švegel na East 67th St. in jima prinesle v dar lepo hčerko. — Rojakinja Frances Blatnik s Trafalgar Ave. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je na Rakeku pri Cerknici na Notranjskem umrl brat Frank Korenčič. Tukaj v Ameriki zapušča dva brata in dve sestri, y stari domovini pa. soprogo, sina, hčer, mater in brata. Žalostna vest Leadville, Colo. — Žalostno vest iz domovine je prejela te dni tukajšnja rojakinja Mrs. Mary Gruden, da ji je v vasi Roje št. 11, fara Čatež pod Zaplazom pošta Velika Loka na Dolenjskem, dne 16. marca v starosti 76 let umrla ljubljena mati Marija Babich, roj. Anžur. Zapušča šest hčera, dva sina in dva brata v starem kraju, enega brata v Mil; waukee, Wis., tukaj pa zgoraj omenjeno hčer. Nov grob v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Tukaj je preminul rojak Sam Kfopu-šek, v starosti 62 let. Doma je bil iz Bočne v Savinjski dolin1 in je bival v Ameriki 31 let-Tukaj zapušča dva sinova i" hčer, v Livingstonu, 111., kJer je poprej živel, pa brata. je že več let vdovec. ŠIRITE AMER. SLOVENCA =3= "TARZAN NA RAZISKOVANJU" iT (108) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko ,sla Ogdli in Jane vstopila skozi vrala in so s; ta za njima zaprla, so ju sem pa tja tavajoči Kavuru vojaki takoj obstopili in z velikim zanimanjem ogledovali novo lepo jetnico. "Prav zares je lepa," je pripomnil eden izmed njih. "Kavandavanda bo gotovo zadovoljen z njo," reče drugi Kavuru. "Ti Ogdli boš za to prav gotovo bil posebno odlikovanje, ovratnico pili zob," je potrdil tretji vojak. — .so tako stopicali okoju nje, je J opazila, da je večina teh nosila ol> vratu ovratnice iz človeških zob, bi naj' pomenilo, da si je vsak za zasluži! ko je pripeljal se»n kako ■/ S>k,o. . ____ doleti o auc :olu karto :en- Toda, kaj delajo tukaj z žAiskami? to ji je bilo uganka, kajti naj se je še tako ozirala okolu, ni zapazila nikjer nobene. Celo okolu ognjev, ob katerih so kuhali, so bili samo moški. Iz tega premišljevanja jo je zdramil Ogdli, ki je zapovedal naprej. Kmalu sta prišla da je na vsem svetu ni dežele in pokra-. c> kar priznavajo posebno tujci, ki potu-po naših krajih, kjer bi bilo toliko cer-kakor ravno v naših krajih. Poglejte e griče, naše gore, pa tudi najvišje vrho-kaj zapazite na njih? Cerkve. Poglej ^ m, najvišjo goro na Dolenjskem! Naši etlftiki, stari Slovenci, so sezidali na njem v ° dve cerkvi, sv. Jošta in sv. Neže. Pred ^ teti sem bral v nekem časopisu, kaj na-jjr e ra2'ični narodi najprvo, ko se naselijo v 'c v kakem tujem kraju. Pa je bilo reke ° Za Slovence, da postavijo najprvo cer-v 'n potem šele se brigajo za druge stvari. Res častno priznanje za naš narod ki se drži že»od nekdaj zlatega pravila: Z Bogom začni vsako delo! In kako lepe in veličastne so po večini naše cerkve! In posebno še božje-potne, katerih imamo tako lepo število po raznih krajih! In med vsemi božjepotnimi pa jih je posvečenih največ Nebeški Kraljici, pa vsaj ni čudno, vsaj se imenujemo Slovenci "Marijin narod". Najlepša in najbolj sloveča Marijina božja pot za vse Slovence pa je "Marija Pomagaj" na Brezjah, kamor se zatekajo vsi Slovenci in prirejajo romanja iz vseh krajev. Pa kar je posebno za Gorenjce Brezje, to je za Dolenjce Zaplaz in zaplaška Mati božja. Zato bo gotovo primerno, če podam o tej zanimivi dolenjski božji poti nekaj zgodovinskih podatkov. * * * Kdaj se je začela zaplaška božja pot in kaj je bil povod, da so začeli verniki romati na božjo pot na Zaplazu, o tem ne vemo nič natančnega. Je pač tudi pri Zaplazu isto, kar je navadno pri božjih potih in romarskih cerkvah, posebno pri starejših, da se ne ve, kdaj in kako so se začele. Nekdanji čatežki župnik Karol Hofer je bil poslal šmarješkemu župniku Janezu Volčič-u, ki je izdal po Družbi sv. Mohor-ja prav obširno knjigo: "Življenje preblažene D. in M. Marije in njenega ženina sv. Jožefa", katere VIII. zvezek je bil izšel 1. 1889., na njegovo prošnjo poročilo o zaplaški božji poti, kolikor je bil po- izvedel od ljudi in kolikor je bil posnel po uradnih spisih. Ta poročila pripovedujejo, da je bil zaplaški grič svoj čas ves zaraščen z grmovjem. Na ta grič je hodil pobožen krščanski mož kolje sekat in plastje ali pu-Sl je pripravljat za svoj vinograd. Nekega dne pa je našel v grmovju vrh griča majhen kip Matere božje z detetom Jezusom v roki Vesel ga nese domu in ga shrani v skrinji. Drugi dan, ko je zopet delal ravnotam, najde zopet enako podobo. Tudi to shrani v Skrinji. In tretji dan, ko zopet tam dela, se zgodi ravnoisto, kar prva dva dneva. Vesel, češ, zdaj imam pa kar tri enake lepe podobe Matere božje, gre domu, da bi primeril tretjo podobo s prvima dvema in videl, če so vse tri enake. Pa kako se začudi in prestraši, ko ne najde prvih dveh nikjer v škrinji, četudi vse preišče in prebrska po škrinji in po vsi hiši. Vpraša tudi domače, pa nikdo nič ne ve o podobah. Vse to se mu prav čudno zdi in premišljuje, kaj bi pomenilo. Potem pa zaznamuje zadnjo podobo s posebnim znamenjem in jo shrani v škrinji. In ko gre zopet sekat na grič, najde zopet na ravnoistem prostoru, kakor prejšnje dni, kip Marijin. Ko pa zapazi na njem narejeno znamenje, spozna, da je prav tista podoba, katero je bil prej že trikrat zaprl v svojo skrinjo. Svet strah ga obide, da vsklikne: "Čudo je to!" Nato postavi podobo ^na vzvišen kraj in napravi okoli nje šotor iz vej. In v ta šotor hodi odslej večkrat molit Mater božjo in njenega sina. Cez nekaj ca-' s a pa mu žena na porodu smrtno oboli. Mož jo zaobljubi k tej čudoviti podobi v šotoru in žena nemudoma ozdravi. Ta nenavadno prigodba z najdeno podobo Matere božje in hitro ozdravljenje na smrt obolelo žene se na- glo razglasi po vsi okolici blizo in daleč. In ljudje so se .začeli zatekati v ta revni šotor k čudodelni Materi božji in jo prositi pomoči v različnih potrebah. Posebno pa je to novo božjo pot povzdignila čudna prigodba, katero je bil opisal dekan P. Hicinger po ljudski pripovedki v mični pesmici in jo razglasil v "Danici" 1. 1855. Pravljica pripoveduje, da je šla uboga mati z malim detetom v naročju na božjo pot na Kum. Tam je bilo silno veliko romarjev in so ji v gnječi zadušili otroka. Uboga mati joka in plaka in nese svoje mrtvo dete domu, od tam pa naravnost na Zaplaz k Materi božji v šotoru. Tam položi mrtvo dete pred Marijino podobo in prav goreče moli in prosi Marijo — in dete oživi. Naj navedem tu še drugo, tej podobno zgodbo, katero mi je povedala 1. 1931 75 let stara žena iz Martinjevasi pri Št. Lovrencu, ki jo je slišala v svoji mladosti. Neka žena je zadušila v spanju svoje dete. Ko se prebudi, se silno prestraši in se ne upa o tem povedati svojemu možu. Pa bil je naenkrat sklep storjen: Na Zaplaz ga nesem in Marija mi ga bo obudila. Zato prosi moža, naj jo spremi na Zaplaz. Mož pa se brani, češ, po kaj bi hodila gori! Ker pa žena le ne odneha, privoli, da gresta z otrokom na božjo pot na Zaplaz. Žena je otroka zavila in ga nesla. Možu se čudno zdi, da se otrok vso pot nič ne oglasi, pa ga žena pomiri, češ,.spi. Ko prideta na Zaplaz, položi mati mrtvo dete na Marijin altarček in gre dvakrat po kolenih okoli altarčka, pa se nič ne zgodi. Ko gre pa tretjič, tedaj se otrok oglasi, oživel je. Zdaj šele pove možu, kaj se je bilo zgodilo in zakaj sta šla na božjo pot na Zaplaz. Toda revni šotor nad Marijino podobo se je kmalo podrl. Vendar pa so ljudje še vse- eno zmirom hodili na isti kraj molit in se priporočat M. D., četudi se ni več natanko vedelo, kje je bil stal prvotni šotor. Zdaj pa, tako pripoveduje pravljica dalje, jim je pokazala živina kraj, kje se je bila našla Marijina podoba. Ko se je bila namreč živina na paši pripasla do "svetega kraja", je obstala, kolena pripognila in glave povesila proti tlom. Nato je naredil ključar čatežke cerkve lesen križ in ga postavil na oni kraj, da so imeli ljudje vsaj nekoliko znamenja, kje si je izvolila Marija prostor, da jo tam verniki častijo. To se je godilo v tistih žalostnih časih, ko so hoteli zatreti po naših krajih vsa božja pota, to je bilo ob času cesarja Jožefa in za njim, ko se je vtikala posvetna vlada v vse cerkvene reči in je hotela gospodariti po cerkvah. Zato je hotela tudi zapreti ključarja, ki je postavil križ na Zaplazu, češ, da se podpira s tem samo praznoverje. Kasneje pa so sezidali na istem prostoru malo kapelico in sicer, še pred letom 1808., katero pa je ukazala svetna gosposka podreti, česar pa ljudje niso hoteli storiti. Ko so pa postali Francozi gospodarji naši deželi, so pustili kapelico pri miru in sicer, kakor pravi uradno poročilo, ker so radi videli, da je ljudstvo verno. Ko so pa zapustili Francozi 1. 1873. naše dežele, začelo se je pod Avstrijo zopet novo preganjanje. Ponovno je izšel ukaz, da se mora kapela porušiti. Pravljica pravi, da je bila kapela parkrat podrta, pa kmalo zopet postavljena, pa nihče ni vedel, kdaj in kako, kar tudi gosposka ni mogla nikdar dognati, kakor pravi uradno poročilo iz 1. 1825. Pripoveduje se, da je uradnik deželne gosposke župniku ostro zažugal in s kaznimi zapretil, če bo podpiral to "prazno-vero", kakor je imenoval češčenje Marijino na Zaplazu. (Dalje prih.) Sfran ? AMefeiicANgtef žtevfeNfec Četrtelč, 28. aprila 1938 "Dušica" ) ROMAR g Spisala B. Orcxy Prevedel Paulua Eden izmed vas naj gre v ulico La Tour, številka 9. Naj pozvoni, postaren človek mu bo prišel odpirat. Reče mu naj le besedo "Sin". Odgovoril bo: "Kraljev". Daj mu otroka — in Bog naj vas blagoslovi za ves trud in za pomoč, ki ste mi jo izkazali nocoj!" "Ampak — ti, Blakeney?" jc ponovil lord Tone in vsa njegova skrb za jate-ija je donela iz njegovih besed. "Jaz se vrnem v Pariz," je odgovoril mirno. "Ni mogoče —!" "Potrebno je." "Potrebno — čemu? Percy, za Božjo voljo, ali se zavedaš, kaj počenjaš?" "Popolnoma!" "'Vsak kamen bodo obrnili, da te najdejo! Saj dobro vedo, kdo je bil na delu—!" "'Vem!" "In vendar se vračaš —?" "In vendar se vračam." "Blakeney —!" "Zaman se trudiš, Tone — Armand je še v Parizu. Videl sem ga na hodniku tempeljske ječe v družbi s Chauvelinom. "Veliki Bog!" je vzkliknil Hastings. Drugi so molčali. Čemu bi mu pripovarjali? Eden njihovih prijateljev, član lige, je bil v nevarno-stisti. Armand, brat Margaretin —. Ali bi ga naj Percy zapustil — ? "Pa eden izmed nas, katerikoli, pojde s teboj?" je vprašal Andrej po dolgem molku. ■ v----v' , "Da! Ti ostaneš blizu mene! Tone in Hastings morata z otrokom v Mantes, nato pa v Calais, kjer naj ostaneta v ozkem stiku z '*Zoro'\ Bo že kapitan skrbel, da se najdete. Naj čaka v calaiskih vodah. Upam da ga bomo kmalu potrebovali. Sedaj pa na konje, prijatelji!" je dejal veselo. "Ko boš pripravljen, Hastings, ti dam otroka. Posadi ga na sedlo predse, pa nase si ga privezi! Bo čisto varen poleg tebe!" Niso mu več ugovarjali. Zapovedal je in ubogati je bilo treba, pa če je bilo pri tem prijateljem še tako težko pri srcu. Nekronani kralj francoski še ni bil iz nevarnosti. Hastings in lord'Anton sta pripeljala konje iz gozdiča na rob ceste in zajahala. Blakeney je dvignil spečega fantička Ha-stingsu v naročje. "Dobro ga drži!" je opominjal. "Pa naglo jezdita, da čimpreje prideta v Mantes ! Bog vaju obvaruj!" Konja sta hrzkala in nemirno kopala tla, še par besed v slovo, prijatelji so si stisnili roke — in konja in jezdeca sta izginila v temi. Molče sta stala Blakeney in Foulkes in gledala za njima. In ko je topot konjskih kopit zamrl v noči, je vprašal Foulkes: "Kaj želiš da storim?" "Najprvo prijatelj, vpreži enega izmed tehle treh konjev, ki so še v gozdu, k svojemu premogarskemu vozu. Potem pa boš moral nazaj odkoder si prišel!" "Kam?" "Nazaj k vratom La Valette, tam boš ob kanalu spet premog prekladal. Najmanj pozornosti vzbudiš. Čez dan boš delal, zvečer in po noči pa bodi pripravljen na svojem vozu in čakaj name na tistem kraju, Iger sva se našla nocoj, oziroma sinoči. Ce po treh dnevih čakanja ne pridem in če ne slišiš nič več o meni, pojdi na Angleško in povej Margareti, da sem dal življenje zanjo, žrtvujoč ga za njenega brata." "Percy — !" "Nimam navade tako govoriti, prijatelj, kajne!" ga je prekinil in mu položil roko na ramo. "Izpridil sem se, Foulkes! To je —! Ne meni se za to! Zdi se mi, da mi je zrahljalo živce, ko sem nocoj nosil otroka v naročju. Tako se mi je smilil, siromaček! Kdo ve če ga nisem rešil le da ga pahnem še v večjo nesrečo —! Tako čudno zamišljeno me je gledal bledi, drobni obrazek! Kakor da je usoda že zapisala vanj svoj ugovor zopet srečno bodočnost —. Prazno je pač naše delo, če ni po božji volji!" Dež je prenehal, le veter je še podil nizke oblake po nebu. Ni bilo več tako temno. — GospOd Andrej je pogledal svojemu vodji v obraz. Nenavadno bled je bil, resnoben in trd. In Percyjeve oči so gledale tako čudno zamišljeno, prav kakor -je pravil o otroku. •' i "Bojiš se za Armanda, Percy —?" je vprašal Foulkes mehko. "Da! Zaupati bi mi moral, prav kakor sem jaz njemu zaupal! V soboto zvečer me ni našel pri vratih La Valette—. In potem je šel svoja pota. Mene pa — nas vse pa je pustil v zagati. Sel je v levovo žrelo misleč da bo rešil dekle, ki jo ljubi —. Ta pa je trenutno že na varnem. Staro ženico Belhomme so izpustili koj dan pozneje. Ivanka Lange pa je skrita v neki hiši blizu mojega stanovanja. Včeraj zjutraj sem jo spravil tja. "Čisto gladko je šlo. "He, Dupont, čevlje mi prinesi!" — "Samo trenutek potrpljenja, državljan! Tule moja hči —!" — "Kaj mene briga tvoja hči! Čevlje mi prinesi, pravim!" In gospodična Lange je odšla iz Tem'-; peljna, roko v roki s starim dedcem, ki so ga klicali za Duponta. • ; ■ "Pa Armand ne ve, datje. prosta?" "Ne. Nisem ga videl od sobote zjutraj, ko mi je prišel pravit, da so gospodično Lange zaprli. Prisegel mi: je, da bo ubogal, ter je odšel k vratom La Valette, k tebi in lordu Antonu. Par ur pozneje pa se je> vrnil v mesto in je s svojimi neumnostmi opozoril ves odbor za javno varnost na igralko Lange. ; Da ni tega storil, bi jo bil že včeraj spravil ven iz mesta, sem k tebi ali pa v St. Germain. Seveda ko je ni bilo več v. ječi, so opozorili nanjo straže pri vratih, jaz pa tudi nisem imelčasa, da bi kaj • ukrenil, ker sem moral misliti na. presto- i lonaslednika. Sicer pa je za trenutek na varnem. Samo kdo ve, kako dolgo — ? Moral se bom pobrgati zanjo. In Armand, ubogi Armand! V levjih krempljih je in trdno ga držijo. Za vabo bo Chauvelinu in njegovim ljudem, da bi z njo ujeli mene, seve —. Vse to bi se ne bilo zgodilo, če bi me bil ubogal!" (Dalje prih.) 1 ' NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West CermaK Road, Chicago, Illinois Aprir je mesec "moderniziranja vaše kuhinje' Poučite se, kako lahko je kuhati po načinu poklicnega kuha na moderni avtomatični plinski peči Skozi celi april nudijo Peoples Gas chicaške department trgovine in trgovci posebne razstave in predstave o najnovejših sredstvih, s katerimi se olajša kuhinjsko delo in se napravi dobro kuhanje lahko za vsako gospodinjo. S tem, da obiščete vam najljubši trgovski lokal tekom meseca "moderniziranja vaše kuhinje" se lahko poučite o modernem kuhanju, kakor ga izvršujejo izvedenci. Poučite se popolnoma o "brezvod-nem" kuhanju . . . praže-nju brez dima . . . avtomatični časovni kontroli na modernih plinskih pečeh, katere vas osvobodijo kuhinje za več ur, med tem, ko se obed kuha sam, perfektno! Ako si niste nikoli ogledali moderne plinske peči, storite to, dokler se nudijo razkazovanja v uradih Peoples Gas in v vaši najbolj priljubljeni trgovini. MODERN COOKERY . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION .. GAS HEATING THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY PKONE WABASH 6000 URAD I 712 N. 8th St. SKLADIŠČE TEL. 1 417-431 So. Water St. 377-W 1 1 HENRY SCHEELE -:- GRANITNI SPOMENIKI -:- REZANI IN OBSEŽNEJŠI KAMENI, CEMENT, ŽGANA OPEKA, ILOVICA | NORMAN ISSOTT risar in prodajalec SHEBOYGAN, WIS I =5 j ZA OBNOVITEV VASE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO fj ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA"' IN PRODAJALEC HIŠ. Š MARNICE katere priporočamo slovenskim čč. gg. duhovnikom, slovenskim družinam in posameznikom za mesec majnik: 1. E VHA RI STIČNE ŠMARNICE, založene ob priliki evhar. kongresa v Ljubljani, zl. ob.....$1.50 2. MARIJA V PREDPODOBAH IN PODOBAH, Joie Vole ............................................ 1.00 3. SVETA MARIJA ALAKOK, Blaž Dvoršak.. 1.00 4. MARIJA IN SV. MAŠA, Val. Bernik.......... 1.00 5. LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše...... 1.00 6. LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA, Veko-slav Skuhala ................................................ i.qo 7. MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.... 1.00 8. NA SV. GORO, M. Brumat ...:...................... 1.00 9. MARIJA VZROK KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr. Kruljc .................................... 1.00 10. MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lautižar ........................................................ 1.50 11. PO MARIJI K JEZUSU, J. M. Seigerschmid .75 12. POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše...... 1.00 13. RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mich. Opeka...... 1.00 14. ŠMARNICE ARŠKEGA ŽUPNIKA............ 1.00 15. ZNAMENJA NA NEBU, J. Jerše................ 1.00 Naročila je poslati s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois r r t? w r r r r Pisane) polje J. M. Tranfe Odmevi tu. Odmevi na Hitlerjev pohod. Le nekaj malega mi je na razpolago. Vidim nekaj pri Hrvatih. Zdi se, da so vsaj nekateri začeli gledati proti Beogradu. Bi bilo edino pametno, ako je kaj pomoči. Pa pobeša-jo glave. Hrvat pa med Srbel Raji se uda jo smrti, in zlezejo v zapeček. Nič odpora, "..kako mremo mi",se je pelo. Zdaj - mremo. V "Prosveti" je nekaj zapisal N. Z. Smatra smrt Slovencev skoroda že za dejstvo. Nekaj veselja pokaže, da se bosta stepla Hitler in Mussolini. Čudno veselje. Pravi: "Naš mali slovenski narod, ker si pač sam ne bo mogel pomaga-gati (temu pritrdim), bo prisiljen spet priti pocl tujo vlado (bo še nekaj več, smrt bo). Prepričan pa sem, da bi bili raji pod Nemčijo kot pod Italijo". Tako N. Ž. Toraj nobenega odpora. Ako je smrt, je vse eno, pod kom je. En žark vidim. Jugoslovanski Sokol v New Yorku je sklenil rezolu-cijo, v kateri poživlja vlado, da mora pomagati Čehoslova-ški v borbi za neodvisnost; ob enem poživlja za slične rezo-lucije "sve hrvatske,, srpske i slovenske organizacije". Bi vsaj nekaj bilo. Sicer smo pa daleč proč od žerjavice. DUHOVNIKI ZA RUSIJO Angleški jezuit Wilcock je pred nekaj dnevi časnikarjem podal poročilo o izobrazbi mladega duhovnega naraščaja za Rusijo. Sveti oče je odobril načrt, da naj se mladi duhovniki-šolajo za dušno pastirsko delo v Evropi in Aziji. Začeli bodo v Mandžuriji in pa v belgijskem Namuru. V Namu-ru je že poseben zavod, v katerem se šolajo mladi ruski begunci, ki so svoj čas našli v njem svoje zavetje. Trije izmed teh so že bili posvečeni za duhovnike, drugi pa se za duhovski stan pripravljajo. Duhovniki, ki se izobrazijo v teh semeniščih, bodo prevzeli službe in naloge tistih duhovnikov,, ki sedaj v Rusiji delujejo. Število teh duhovnikov, ki še delujejo v Rusiji, se je skrčilo na 13, pa še ti so po veliki večini stari možje ali pa zaradi prestanih naporov že vsi onemogli in opešani. Ce se 23 LET IZKUŠNJE P Pregleduje oči in predpisuje očala § " DR. JOHN J. SMETANA 1 OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue j® Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. $ zjutraj do 8:30 zvečer. šf 'jmmomtmmsmammmsmmi nič ne bo ukrenilo, lahko že danes izračunamo tisti čas, ko v vsej Rusiji ne bo nobenega duhovnika. Pred 15 leti je bilo v Rusiji še 500 duhovnikov v dušnem pastirstvu. Samo od začetka do konca leta 1937 je pomrlo 250 duhovnikov. Večina teh je pomrlo po ječah. -o- PARIZ GRADI ZAKLONIŠČA Francoska vlada je imela P°" iebno sejo o vprašanju obrambe Pariza in njegove okolice v primeru nove vojne. Sklenila je, da bo dala na razpolago kredit 200 milijonov frankov za razdelitev plinskih mask med prebivalstvo. Za zgradbo zaklonišč, ki bi bombe ne mogle prebiti, bodo porabili 135 milijonov frankov, za druga zaklonišča- pa še 100 milijonov frankov. ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 ooooooo^ooooooooooo-ooooooooooo-o^^ooooooo-ooooooo-oo^^" (J Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zayod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis- Telefon: 85 — Res. 4080-W 5 0000<><><>0<>CK><>(>C>0<>^^.. ^ 4« 4> 4» 4* 4» 4» 4» 4» 4? 4» 4» 4» 4• 4» 4? 4? 4» 4» 4» 4* * £ ! NEKAJ KRASNEGA ZA MESEC MAJNIK Lep altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je >z medenine, ki se ne ubije, če pade iz rok. Krasno barvan z krasnimi barvami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skupaj krasen Marijin kip, ali pa če želite kip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetke sv. Terezije. Tudj kipi so vliti iz nezlomljive medenine. cena $2.00 V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček. Pišite še danes P°nJ in z naročilom pošljite potrebni znesek. + Ko naročate ne pozabite natančno omenit i, kak kip želite, Marijin, ali leak drugi. 4* J Knjigarna Amerikanski Slovenec + 1849 W. Cermak Road, Chicago, Hlin°is * * % fr fr * t fr * t i % i t i i t £ i i * fr fr fr fr fr fr fr * ' ,'j