PcShinapacpno
v qotovtw
Leto II.
L«ublfana. 19 marca 1928
IZHAJA vsek ponedeljek ob 4. ziutnt. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno ti Din. polletno 20 Din. — V Unbllani Maribora in Celin dostavljen na dom mesečna I Din več. — Za Inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva ul. 5-
telefon št. 2034. 2072 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul. 54*
telefon št 2036. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani Pr+> šernova al 4. telefon št 2492.
Stev 12
esettisočgiave množice iz Ljubljane in a politiko pravice, svobode in poštenja
Dve istočasni zborovanji na Taboru: v dvorani in na telovadišču - Prisrčne in oduševljene ovaoije voditeljem KDK - Neomajna volja za borbo do zmage
- Manifestacijski sprevod po Ljubljani - Drugi ljudski tabor v Zvezdi
L |n b rja na, 18. marca.
Takega zbora Ljubljana še ni videla. Mogočni glas tisočev. ki so danes z nepopisnim navdušenjem pozdravljali voditelje in poslance KDK ter odobravali njeno politiko bo odmeval po vsej državi in pričal, da je vse, kar v Sloveniji zdravo in pošteno misli v taboru bojevnikov za enakopravnost in svobodo v naši domovini. Tabor na Taboru je bil manifestacija, kakršnih se spominia-mo le iz časov pred 10 leti. Nič čudnega ni v tem: pred iO leti smo se dvigali,
Ljubljansko jutro
Zlato solnce je zasijalo nad Ljubljano v zgodnjih jutranjih urah in vzbudilo Ljubljančane v radostnem pričakovanju pomembnega dne. ko naj pred predstavniki vseh delov naše države tudi oni manifestirajo svojo voljo in svojo odločnost za ravnopravnost in poštenje v svoji narodni državi. Mesto je nudiio vse bolj živahno sliko, kakor navadno ob nedeljah. Avtomobili so švigali po ulicah in vsa prometna križišča so oži-
da pokažemo svojo odločno voljo za j Ve!a. Povsod so se neprestano zbirale
ujedinjenje in osvobojenje našega tro-imenega naroda, sedaj je odbila usode-polna ura, ko treba v borbo, da nam hegemonistični režim, korupcija in nered ne porušijo, kar smo takrat priborili in dobili. Gre za nov narodni pokret, zdrav v svojem jedru in v svojem cilju, potreben, da si očnvamo Slovenci. Hrvati in Srbi. kar nam je prinesla svoboda Ln da svoji domovini in svojemu narodu odpremo pot v boljšo bodočnost. Boj. ki ga .bije KDK v Beogradu ni strankarska akcija, kakor ni bila strankarska akcija velika deklaracij-ska doba 1. 1918. To narod instinktivno čuti in zato padajo dosedanja medstrankarska nasprotstva in složno si podajajo roke politični nasprotniki od včeraj, zavedajoč se, da sta narod in dr-žaav nad strankami m da le sloga vseh, ki imajo enake cilje, more prinesti konč-no zmago.
Današnji zbor — pra\ za prav ni bil eden, temveč so bili trije — je bil t manifestacija narodne sloge v borbi za j enakopravnost. Kako globoko so mno- ; žice občutile to resnico, se vidi iz dejstva, da so posebno navdušeno pozdravljale poslanca KDK. katoliškega župnika g. Matico, veseleč se. da je tudi domoljubni duhovnik v isti fronti z na-Žim treznim kmetom in meščanom, duševnim in ročnim delavcem v borbi za velika načela KDK. Trpki občutki, da slovenska duhovščina v ■»edacjem uso-depolnem času velik del našega ljudstva drži pod jarmom hegeni-mistične-ga režima, hlapčuje cincar.em me?to da bi se borila skupno s KDK za enakopravnost, so še povečali spoštova le, k? ga je bil deležen posl. Matica.
Manifestacijski zbor je doprinesel trden dokaz nepokolebljivega zaupanja v voditelje in poslance KDK ter :e vžgal v tisočerih srcih novega poguma v tisočerih dušah nove odločnosti in nove vtre, da borba ne bo zaman in da se bližamo udejstvitvi poštenega in treznega državnega programa. Z današnjega ljubljanskega tabora je odšlo na tisoče navdušenih propov* dniko" politične ideje, ki jo zastopa KDK, med slovensko ljudstvo, ki se mora složno združiti pod zastavo KDK. da si osigu-ra svoje življenske pravice v državi, v j zajednici s Hrvati in Srbi.
Nad 10.000 ljudi je danes v Ljubljani dvignilo svoj glas, da odmeva po vsej ; Sloveniji, budi zaspance, bodri malo-dušne. vžiga povsodi novega poguma, ' vzbuja nove energije, novo voljo do
v živahnih pomenkih večje in manjše skupine; Stipa in Svetozar. roko v roki v skupni borbi proti režimu nasilja in korupcije, sta bila pravcata senzacija za slehernega Ljubljančana. Mnogo jih je bilo. ki do danes niso poznali glavnih voditeljev KDK Radiča in Pribičeviča, še manj pa seveda druge poslance, katerih imena dnevno čitajo v novinah, ko se bore v parlamentu za pravico, svobodo in poštenje. Zato so vsi radovedno povpraševali, kdo vse pride, kdo je ta ali oni izmed poslancev, kakšen je prav za prav Stipa, kakšen Svetozar. Solnce so km^lu zakrili oblaki in za-
Jug, v imenu SKS pa dr. Marušič, nakar je viharno aklamiran povzel besedo Qte-pan Radič. Njegov govor je bil duhovita zafrkaciia današnjih prilik in zlasti si je privoščil proslulo kliko cincarjev. Množica ie Radičev govor kvitirala z viharnim aplavzom, nakar so se poslanci v pripravljenih avtomobilih odpeljali v Zvezdo, kjer so jim pripravili zakusko.
DošJi poslanci
Z beograjskim vlakom je prispelo 33 poslancev: Stepan Radič, Svetozar Pribičevič, dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Večeslav Vilder (Zagreb), dr. Sekula Drljevič (Črna gora), Jure Matulič (Varaždin), Sava Kosa-novič (Rečko-modruska oblast), dr. Ivan Pernar (Zagreb), Hinko Krizman (Varaždin), dr. Milan Kostič (Srem), Stipa Matije-vič (Split), Rude Bačinie (šibenik), Ante Babic (Srem), Karlo Galič (Bosna), Stjepan Tonkovie (Petrinja), Milan Podhraški (Varaždin), štefin Valjavec (Krapina), Imbro Štivič (Nova Gradiška), dr. Mikola Dragice-vič (Pančevo), dr. Svetislav Popovič (Srem), Mijo Stuparič (Slavonija), Miško Račan (Požela). Ivo Čeh?. (Bosna), Valant Hodalič
celo je snežiti. Debele snežinke SO po- J (Srem), Ivan Grandja (Zagreb), Franjo Mal-časi naletavale in pritisnil je oster mraz. cič (Zagreb), Ivan Tisaj (Virovitica), Ivan
V veliki dvorani
je vladala gnječa, kakor doslej Še nikoli. Glava pri glavi. Napolnile so se tudi vse stranske dvorane, spodnje in gornje, in na balkonih so se posamezniki stoječ na stolih, rekviriranih do zadnjega komada v vsem poslopju, uprav opasno sklanjali preko prednikov, da bi bolje videli in slišali. Oni, ki so računali, da bodo, kakor običajno pri ljubljanskih shodih, dobili dovolj prostora še ob 10 ati celo kasneje, so se vračunali: že mnogo pred 10. uro je bila dvorana tako prenatrpana. da je moglo v njo na novo le še toliko ljudi, kolikor jih je z obupa nad silno gnječo odšlo in se pridružilo zborovanju na prostem. Znak krasne discipline te ogromne množice je, da se kljub temu izrednemu navahi ni zgodila niti najmanjša nezgoda. Ljudje so s potrpežljivostjo in zdravim humorjem prenašali gnjeco, vročino in soparo in si niso po ničemer pustili kaliti svečanega razpoloženja.
Oder ni bil okrašen, a je tudi brez dekoracij nudil interesantno sliko. Poleg voditeljev in poslancev KDK in poleg novinarjev, ki so okupirali dve dolgi
mizi oT> revr tn aesm strani govoi urnega
pulta, so se na njem zbrali oblastni poslanci KDK iz Slovenije, številni odlični predstavniki organizacij obeh koali-ranih strank in zastopstvo napredne Ljiibljane z županom dr. Pucom na čelu. Z napeto pozornostjo je bil pričakovan pričetek velikega zborovanja, a mnogi, ki niso mogli v dvorano, so re-signirano odhajali izpred velikega por-tala ter se takoj priključili drugemu zborovanju na telovadišču.
Mogočen je bil pogled z odra na dvorano. Množica, kakršne še ni bik) na m-kakem zborovanju v Ljubljani, je tu mirno in z največjim zanimanjem poslušala govornike, prekinjajoč jih z neprestanim odobravanjem in gromovitrm ploskanjem. Poleg vseučiliškega profesorja si opazil obrtnika, višji uradnik je stal ramo ob rami s kmetom, meščan je ob premorili živahno izmenjaval svoje dojme z delavcem. V vseh enako so odmevale odločne besede poslancev, borcev za red, pravico in enakopravnost v državi Težko je bilo določiti, na koga imajo jedrnati temperamente! govori večji učinek, kajti spontani vzkliki z ovacijami so se ponavljali neprestano in niso hoteli ponehati.
Ljudje pa so se tesneje zavili v suknje in plašče, zavihali ovratnike in vztrajali. Vedno več jih je bilo na ulicah, vedno živahnejši so bili razgovori. Po 9. uri pa so se začele pomikati iz vseh smeri cele procesije proti Taboru.
Na kolodvoru
Okoli 7. ure zjutraj prihajajo v Ljubljano vlaki iz vseh smeri: iz Kamnika Celja. Novega mesta. Jesenic, Rakeka itd. Dočim je drugače na kolodvoru kljub velikemu prometu vse nekam mir no, je vladalo danes že zgodaj zjutraj nenavadno pestro vrvenje. Vlaki so bili še bolj polni kakor druge dni, med potniki izredno veliko število moških, sko ro vsi brez prtljage: udeleženci manife-stacijskega zborovanja. Že s kamniča-nom. ki privozi par minut po sedmih so prispeli pni udeleženci in nato z vsakim vlakom, največ pa z gorenjcem. Delo-ma so odhajali kar v mesto, deloma pa so počakali na kolodvoru, da se udeleže sprejema obeh voditeljev KDK in ostalih poslancev. Pozornost so vzbujali zlasti krepki gorenjski korenjaki v narodnih nošah.
Na kolodvoru je postajalo čedalje bolj živahno in na peron so pričeli v velikem številu dohajati tudi Ljubljančani, da pozdravijo drage goste. Vedno bo'j se je polnil peron; prišli so tudi žman dr. Puc, podžupan Turk, posle-vodeči podpredsednik SDS Ribnikar, predsednik SKS posl. Pipan, predsednik ljubljanske organizacije SDS direktor Jug. predsednik k. o. SKS dr. Marušič in mnogo drugih predstavnikov SDS in SKS. Ob 8. je bil napolnjen ves peron.
Beograjčan prihaja...
Tam v smeri proti Lazam se je pojavil na obzorju mal in neznaten oblaček. Bilo je nekoliko po osmih in nekdo
dela in da mogočno doni po vsej državi: Slovenci hočejo biti močna armada v j na peronu je vzkliknil: »Evo ga! Beo-
bojni fronti tistih, ki so pričeli veliko	grajčan prihaja!« Množica je bila kar
ofenzivo, da se končno stre v prah	elektrizirana. Ko je nridrvel vlak na
vse, kar zadržuje napredek, mir in spo-	kolodvor, ga je zajel ce! val.
koistvo v naši državi.	Poslanci so se nahajali v zadnjih trdi
Ljubljanski zbor je bil tudi manife- ! ™»onih Prvi je izstopil ljubljanski po-
... ..... , „ „~eionrf>v	klanec dr. Albert Kramer. Jedva se je
stacua sloznosti in edinstva poslancev	Rjavil na vratih, že so zadoneli vihar-
KDK. 33 narodnih zastopnikov iz vseh	ni vzkliki: »Živel dr. Kramer! Živela
delov države je prihitelo na Tabor, da	Kmetskodemokratska koalicija!« Val
dokumentirajo, da ima Slovenija v po-	E*™"5®1".3 « j? stopnjeval, ko stata-
slanskem klubu KDK 85 energičnih bra-	izstopila, <*» voditelja KDK
niteljev in zaščitnikov in da na drugi strani vidijo, kako je slovensko ljudstvo solidarno ž njimi. Nikdar še ni Ljubljana videla zbranih toliko poslancev. nikdar ni še čula tako krasnih besed, katere niso izgovorjene kot fraze, temveč kot izrazi rednega defe.
Ljubljanski tabor pomenja mejnik r političnem življenju Slovencev.
Stepan Radič in Svetozar Pribičevič.
»Živel Tozo! Živel Radič! Živela koalicija!« je vzklikala množica, ki se je takoj razživela in obkolila voditelje. Tudi vsem drugim poslancem« ki so hitro drug za drugim izstopali, je množica prirejala prisrčne ovaclje.
Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je stopil k gg. Radiču in Pribičeviču žti-
Urek (Brežice), dr. Pivko (Maribor), Pavle Matica (Zagorje), dr. Juraj Šutej (Travnik), dr. Sigmund Čajkovac (Srem). Drugi najavljeni poslanci so bili zadržani, med njimi radi seje finančnega odbora tudi dr. Žerjav.
Poleg narodnih poslancev so prispeli zastopnika Zagreba z g. dr. Jurišo na čelu, oblastni poslanec iz Kastva Anton Širola, nadalje zastopniki Koprivnice, Karlovca, Va-raždina in še nekaterih drugih hrvatskih j mest ter številni novinarji iz Beograda in Zagreba.
Tudi s kasnejšimi vlaki so prihajali ! številni udeleženci na shod KDK, zlasti veliko jih je prispelo z mariborskim vlakom. S tem vlakom je prispelo tudi okoli 200 Zagrebčanov, večinoma omia-dincev, ki so se takoj po svojem prihodu formirali v strumno povorko in med prepevanjem nacijonalnih popevk krenili na Tabor. Vzklikali so neprestano obema voditeljema Pribičeviču in Radiču, koaliciji in beli Ljubljani.
Otvoritev zbora v dvorani
Pred Taborom
Kmalu po prihodu jutranjih vlakov, že pred 9. uro dopoldne so pričeli ljudje prihajati v veliko dvorano. Pred glavnim portalom je postajalo živo kakor v čebelnaku; skupina za skupino je prihajala in to iz prav vseh krajev Slovenije. Zborovalei so prihiteli na veliki shod KDK celo iz oddaljene Bele Kra: jine in Prekmurja. Zelo mnogo jih je bilo iz Gorenjske in Štajerske, toda tudi Dolenjci in Notranjci niso zaostali. Iz ljubljanske okolice, zlasti iz Škofljice, Lavrce. Vevč in Posavja, a tudi iz Litije so se pripeljali na velikih, deloma lepo okrašenih vozovih. Največjo pozornost so vzbujali Litijčani, ki so imeli s seboj tamburaški zbor.
Med skupinami iz podeželskih krajev so se odlikovali zlasti Blejčani, oblečeni v slikovite narodne noše. Številne so bile skupine iz industrijskih revirjev: iz Zagorja so prišli z narodno zastavo, ki jo je nosfl kmetsld fant Fink. Na njej ie bil z velikimi črkami vtkan napis: »Živela KDK«.
Že ob 930 uri je bih glavna dvorana tako polna, da se ie moral val novo-došlecev koncentrirati na stranske prostore in na balkone, ki so seveda tudi bili kmalu prenatrpani. Množice pa so še vedno in vedno prihajale. Ker se je izkazala nujna potreba, da se mora poleg zborovanja v glavni dvorani otvo-riti zborovanje na prostem, so ga prireditelji otvorili na telovadišču pred levim stranskim vhodom, kjer so se kljub snegu, vetru in mrazu zbirale vedno nove množice, ki so z veliko napetostjo sledile izvajanjem govornikov. Jedro »eks-ternlstov« so tvorili zagrebški akademiki, ki so prikorakali v mogočni po-
Mogočni zbor v dvora® je otvoril točno ob 10. peslevodeči podpredsednik SDS
g. Adoll Ribnikar
z nagovorom, v katerem je izvajal:
Za skromne slovenske rarmere naravno?: velikanska udeležba je spremenila naš protestni shod v pravi ljudski tabor. Kadar se je naš narod zbiral na tabore, je vedno pomenilo, da gre za velike stvari. Z radostjo ln udarnostjo smo stopili v novo državo in menda m bilo nikogar, ki bi se mu ne zanosilo oko, ko so padli stoletni okovi. Vsi mi smo imeli pred očmi ideal, da bodi naša država vzor, mogočna ln napredna, na/rod njen pa srečen in zadovoljen. Minula so leta, a mesto, da bi bil! šli naprej, smo šli nazaj! Namesto, da bi bili ljudje zadovoljni, vidimo povsod splošno nezadovoljstvo, veliko razočaranje. (Splošno pritrjevanje).
Ko v snenu sklicateljev in po naročilu KDK otvarjam današnji zbor, si štejem v čast, da pozdravim številne naše poslance, ki so prispel v Ljubljano pod vodstvom svojih prvoboriteljev gg. Stepana Radiča in Svetozaria Pribičeviča. (Burno in dolgotrajno odobravanje). Borci so to za pravico, za poštenje in za svobodo! Prišli so v Ljubljano, da vidijo, da se tudi Ljubljana in Slovenija pridružuje njihovi pravični akciji. (Borno pritrjevanje). Prišli so v LJubljano. da čujeJo na lastna ušesa, da kliče-ta tuli Ljubljana m Slovenija na ves glas, da sta siti hegemonističnega režima, ki hoče samo izkoriščati ra živeti na stroške diru. gih. (Tako je!) Prišli so v Ldtfcljamo, da vidijo našo neupogljivo voljo v borbi za svobodo, enakopravnost in pravičnost (Tako je!) Prišli so. da vidijo, da se nikogar ne bojimo, niti blagoslovljenega pendreka g dr. Korošca! (Boren smeh in pritrjevanje.) Današnji zbor bi moral po programa o tvori tj predsednik naše organizacije gosp. dr. Gregor Žerjav. (ZborovaJci viharno kličejo dr. žerjavu), ki pa me je naprosil, da ga oprostim ker J« noj no v Beogradu zadržan radi finančnega odbora. On vam po-šffla iskrene pozdrav«! (2ivk> Žerjav!) Da preidemo na dnevni red. predlagam ca predsednika današnjemu zboru načelnika SKS g. Pipana. > (Splošno odobravanje).
Predsednik g. Pipan:
Zabv&UnJem se vam za žaganje in si štejem v dolžnost da v vašem tmenu pozdravim v naši sredi naša prvoboritelja gg.
ožje sioven. domovine, fz vseh krajev še države, kjer ima naša koalicija korenin« v narodu, so prihateij poslanci te koalicije, da danes pred vami posvedočijo trdno voljo naše velike parlamentarne organizacije izvojevati zmago program, ki ga koalicija zastopa. (Vihamo odobravanje).
Pod. dr. Kramer je nato predstavil zbo-rovalcem po vrsti vse poslance KDK. ki so jim zborovale! prirejali burne ovaclje.
Pozdrav mesta Ljubljane
pan dr. Puc in je obema čvrsto stisnil vorki prepevaje na Tabor in se zaradi . desnico, takoj nato pa ju je toplo po- prenapolnjenosti v glavni dvorani »uta-1 adravfl v imena načelstva SDS direktor ' borili« kar na prostem
Stepana Radiča in Svetozarfa Pribičeviča. (Ponovno burno odobravanje). Čast mi je s tega mesta pozdraviti vse ostale poslance, ki so prispeli ne današnji shod ie vseh krajev naše države. (žhreM!) Pozdravljam končno vas, ki ste prispeti iz vseh krajev Slovenije in vas prosim, da zborujemo mirno in dostojno, tako da bo to zborovanje v ponos našemu zrelemu slovenskemu narodu. Besedo podajam fJobBauskemu posian-cu g. dr. KramesiJo.«
Poslanec dr. Kramer:
»Dragi prijatelji! Dovolite mi. da vam predstavim svoje tovariše ln kolege, ki so spremili naša dva predsednica v Ljubljano, da vam pokažejo solidarnost vsega našega
Predsednik g. Pipan i« podal nato do županu dr. Dinko Pnca. ki Je izvajal:
Čast mi je pozdraviti današnji zbor v imenu napredne Ljubljane. (Burno odobravanje.) Pozdrav velja zlasti vam. bratje Hrvati in Srbi, to ste priš« od daleč, da tudi danes na zunaj marefestirate edinstvo našega naroda. V prvi vrsti pa velja po« zdrav vama. Svetozarjn Pribičeviču ta Stje-parni Radiču! Pozdravljam vaja ne fcot predsednika posameznih strank, temveč kot voditelja koalicije, ki si Je nadela nalogo. ziboljšati razmere v naši državi. V 10. letih smo doživeli maistkako razočaranje in naiš narod je zgubil vero v upravo, v skupščino, v politične stranke, da, izgubil bi b3 pogum, ako nru ne bi bik ostala vera v krono in vojsko, (žhrto kraffi, živela vojska!) Naloga KDK Je, da vrne našemu narodu vero v demokracijo in vero v parlament ter mu pribori pošteno administracij io ter izvoduje povsod spoštovanje poštenja ta pravice. (Vihamo pritrjevanje.) Z nami gre lahko vsak, kdor tako misli. Izvzet je samo tisti. Id ne živi od poštenega dela. temveč na račun naroda. (Splošno pritrjevanje.) Prosim vas, vztrajajte na tej poti, ki ste jo našli še ob pravem času. Naša bela Ljubljana pa vam bo hvaležna, ker Je zvesta kralju in domovini in vsak hip pripravljena, žrtvovati kri in imetje vseh meščano vza svobodo, enakopravnost po. štende in pravico. (Burno odobravanje). Dragi bratje, dobrodošli!
Pozdravi poslancev iz vseh krajev Jugoslavije
Poslaocc dr. SEKULA DRLJEVIČ ie v za-oosnem tovora poedravU zbor v imena krine Črne gore, ki je biser države na }<ugu, kakor ie Slovenija biser na severu. Kakor je branila Črna gora našo skupno domovino pred navalom Azijaiav, take se je Slovenca stoletja
uspefcro stavila v hran na eni strani germanskemu, na dragi strani pa italijanskemu pritisku. S svojo visoko kufturo m z uspešno obrambo navala združenih narodnih nasprotnikov so Slovenci dokazati, da so emrneotao državotvorna faktor. Kakor smo se nekoč skupno borili proti naShn sfcnprtim sovražnikom na zunaj, tako se sedaj, združeni v KDK, borimo proti notranjim protivnikom slobode in pravice. — Viharen aplavz, ki je trajal več minut ki navdušeno vakhkaoje je bilo doka*, da je govornik govoril vsem k srca.
Posl. dr. NIK01.A DRAGIČEVIČ je sporoči pozdrave Volvodlncev napredni Sloveniji in lepi, beli Ljubljani. Prišli smo semka.j, da poka-žemo naše sile, da vidimo vašo moč ki vaš* odiočnost, ki nam jo prožite v na§i težki bor.
naroda, U ga KDK »topa « Mfata* aaSe 1 U. KDK in njeoa politika nt totatfa a« poli
tični trgovini, marveč sta si gg. Radič in Pri-blčevič prožila dm drugemu roko, kar pomeni. da se }e naš narod fakttfno ujedioil. KDK 3« izraz želje našega naroda, ki ga končno vidimo njedinjenega. Ta naša borba, ki bo dovedla do sigurne zmage, gre za tem, da se fcon&io uveljavi načelo, da ssoo v tej državi vsi enaki in raivnopraivul. Ljubljana m * njo vsa Slovenija danes posvedočuje isto, kar Je pokazal Zagreb In za nJim Novi Sad. (Burno odobravanje in ploskanje.)
V imenu Dalmacije je pozdravil zbor poslanec STIPA MATUEVIČ: Čast mi Je, da vas pozdravim v sredini vaš« divne Slovenije, v beti Ljubljani, pozdravim v imenu Dalmacije in onega divnega Jadrana, ki smo ga branili na veke in ki ga bomo vsedej branili pred vsakim sovražnikom. Naiprej smo v Zagrebu, potem v Novem Sadu in danes v LjubUani pokazal svojo moč, na velikonočni ponedeljek dne 9. as>rila pa se bo tudi Dalmacija pridrn-žila naSim manifestacijam In pokazala, da je s maimi vse. kar Je zdravega in poStenega. To Je najlepši dokaz, da Je KDK na pravi poti in da gredo pod njeno zastavo nenatrašeni borot. (živela Dalmacija! Živio Matfjevičl)
Pozdrave Bosne In Hercegovine Je sporočil poslanec IVAN CELANs Pozdrav4Jam vas v imenu vsega hrvatskega naroda iz Bosne, ki Je združen v HSS, prav tako pa v imenu srbskega naroda iz Bosne, kd se zbira v vedno večjem $te<vilu v SDS. Četudi Je ta narod siromašen in od vseh zapuščen, vendarle ni izgubil vere v boijšo bodočnost. Trdno zaupa v KDK. v kateri vidi edino Jamstvo za Izboljšanje sedanjih nevzdržnih razmer. Kakor ma-nUestirate danes vi, bo tudi Bosna v kratkem storila v kolo naših neomajnih borcev za lepšo in boljšo bodočnost. (Burno pritrjevanje in odobravanje.)
Vihamo pozdravljen Je nato po vzel besedo poslanec katoliški župnik PAVLE MATICA, ki le v svojem nagovoru naglašal: Mi se zbiramo na teh velikih shodih v ogromnem številu. Zakaj? Zato, da se sliši kar najbolj in kar najbolj daleč naš glas, glas pravičnosti, poštenja, ravuopravnosfei in svobode. Mi snto dosegli osvobojenje od Nemcev in Madžarov- nismo pa se rešili svojih notranjih nasprotnikov, Beograjski cincarS nas še vedno pljačkajo, hočejo napraviti Glavndačo iz naše lepe domovine. Zato se ml borimo za notranje osvobojenje, za notranjo ravnopravnost, za pošteno upravo, da se bo lahko naš talentirani narod svobodno razvijal. Zato vas v imenu Hrvatov in Srbov
iz Hrvatske iskreno pozdravljam kot borce za ravnopravnost in svobodo, za vse kar le dobro in lepo hi pametno, kot borce prod reakcija. Živela Slovenci! (Župniku posl. Matici so sborovalci priredili viharne ovadje.)
Posl. Ivan Pucelj v
i« živahno aklamiran izvajal: »Prihajamo naravnost iz Beograda, ali prvič ne posamezno, nego združeni ki složni. (Veliko odobravanje.) Nismo združen! te složni samo zastopniki Slovenske kmeiske stranke in slovenske Samostojne demokratske stranke (2šveU!), temveč prihajamo prvič tktžnd in povezani v močno lalango Kmečko-demokratske koalicije (Viharne ovacaje.) To je prvi korak k lepši bodočnosti! Prihajamo v Ljubljano v trenutku, ko so v Beogradu najbolj vroča tla, ko vodimo naj-ostrejšo borbo za dva prva pogoja v vsakem sožitju in napredku, borbo za poštenje ta rav» oopravnost. Iz te vroče borbe prihajamo med Vas zato, ker nam Je treba Vašega pritrdila, da smo na prav! poti, da bomo lahko nadaljevali hudo borbo, ki nas še čaka In ki mora privesti k zmagi. Število vas, kž nas poslušate, Je ogromno. Od zunaj, čujte, prihaja odmev druge ttsočglave množice, ki zboruje na prostem, ker ni mogla v dvorano. (Burno dolgotrajno vzklik anje.)
Današnji zbor pa ima ie drug zelo važen moment. Beograd Je danes povsem nekaj drugega, kar je bS v sanjah naših mladostnih dni. Namesto, da bi bil Beograd vir svobode, bratstva, poštenja m enakopravnosti, »o hegemo-nisti napravili iz nJega vrelo korupcije. Dobri, pošteni srbski narod trpi, kakor mi, pod pestjo pokvarjenih elementov, ld so se kot volkodlaki vsedli za vrat tudi srbskemu kmetu. Krivce za vzdrževanje tega sistema imamo tudi v naši sredini (Burno pritrjevanje.) AH Je slovenski narod res 5e tako politično nezrel In kratkoviden, da ne uvidi, kako veliko škodo mu zadajajo prijatelji g. Korošca? Lahko trdim, da brez pomoči zs- Korošca I Spaha ne bi bilo v Beogradu sedanjega režima niti sedanjega sistema. (Tako Je! DoH ž njimi!) Za to, da lahko preganjajo svoje politične nasprotnike v Sloveniji, služijo prjiate^ dr- Korošca beograjski dncarsJd kliki. (Sramota!) Tako zastopstvo slovenskega naroda odklanjamo. (Doli ž njimi!) Naj sliši ves Beograd, zlasti pa delegacija SLS, da tega nečemo! Naš veličastni zbor Je dokaz, da hoče Slovenija poštenje in enakopravnost! (Viharno odobravanje.)
Stepao Radie o važnih
političnih vprašanjih
Ponovno pozdsavdjen z burnima ovacijami Je govoril Stjepan Radič. Uvodoma je duhovito pokazal kako se k slovenski narod s pomočjo svoje duhovne kulture usposobil, da postane državni narod. Vzdržal je med dvema mlinskima kamnoma, Italijani ia Nemci, za kar ima zahvaliti svojim Vodnikom, Prešernom, Jurčičem. Gregorčičem. A vse slovenske velike može Je kierikalizem preganjal. Gregorčiča so eo-mJi kakor zver. Kakšna sreča, da je on ljubljanski škof mesto Jegliča! (Viharno pritrjevanje.) Kako znajo klerikalci preganjati, to veste, hujši so od peklenšček a! Govornik se spominja zaslug pokojnega dr. Kreka ter nato pripoveduje svoja opazovanja iz svojih dijaških let v Slovenija. Z napeto pozornostjo poslušajo zborovale! reminiscence iz prvega hrvatsko-slo-venskega abiiurijentskega sestanka v LJubljani I. 1891, ko je nastala prelepa Vilharjeva »Slovenec in Hrvat*, ld so Jo slovenski in hrvatski ■dijaki prvič zapeli pred Vodnikovim spomenikom.
Prehajajoč na aktualna politična vprašanja nadaljuje govornik: Videli boste in slišali, da ie v finančnem zakonu nekaj paragrafov, ka-boršnšh ni najti na celem svetu. V tem finančnem zakonu Je mec drugim tudi paragraf, naj 6e vse, kar se Je od leta 1918. pa do danes porabilo brez kontrole In potrdila, tudi vse, kar se je pokradlo, kratkomalo odpiše in likvidira. Zakaj? Pred par meseci smo prejeli edini obračun za ieto 1924/25, o katerem pa je glavna kontrola ugotovila, da ministri niso obračunali 2.112.000.000 D!n. Takega zaključnega računa ne moremo vzeti niti v razpravo, ka-moii, da bi ga odobrili. Da bi jih ne mogli več kontrolirati, Je vlada stavila v finančni zakon ta člen, s katerim bi dobile generalni ab-solutort) vse tatvine in lopovščine od leta 1918 dalje. To je čl. 55. Zato bo razprava o finančnem zakonu zelo ostra m lahko rodi nedogled-ne posledice, pri čemer nI izključeno, da zapustimo skupščino in Beograd. (»Tako Je. Le krepko po njih 1»)
So pa še druge stvari. N. pr.
vprašanje prehrane.
To je tak škandal, da Je težko najti v politični zgodovini sveta nekaj sličnega. Tudi ena tretjina Slovenije trpi pomanjkanje in nima tega, kar ji Je treba. Slovenija plačuje največje davke. Vi ste preveč pošteni in plačate vse, kar zahtevajo. (Tako Je!) To je sicer lepa čednost, toda danes Je to velika neumnost. (Burna vesetos: in viharno pritrjevanje.) Od tega ne dobite ničesar nazaj. In tej Sloveniji, ld tako redno plačuje svoje davke, Je dala kleroradl-kalska vlada najprvo samo 1 milijon In šele na naš pritisk Je to podporo malo povišala. Cela Slovenija je dobila z 1 milijonom prebivalcev manj kakor kruševska oblast za 120.000 prebivalcev! Mi smo staviH nov predlog, ki ga Je vlada sprejela. Videli bomo, kaj bo iz tega, bojimo pa se, da se bo švtodel nadaljeval. Pripravljeni smo na to, bomo pa iz tega izvajali najostrejše konsekvence. (Tako Je. Burno pritrjevanje.)
V časopisju Citate vsak dan
o velikem inozemskem posojilu
Citate o nettunskih konvencijah. To je dvoje križev, s katerimi hočejo cincarji navaliti na nas. Pomislite, za to posojilo so zastavili vse naše mooopoiske dohodke, ki znašajo okrog dve milijardi, vse bruto dohodke naših železnic, kar znaša tri milijarde, vse carine in ves davek na poslovni promet, kar znaša skupno okrog 6 milijard, to je nad polovico našega državnega proračuna. To so garancije, ki Jih je ponudil finančni minister dr. Markovad. Vidite, mi padamo nazaj, hujše, nego Je bila Turčija pod Abdul-Hamidom. (Tako le!)
Veliki državnik Mellon, ki Je danes v Ameriki finančni minister in ki Je bU predsednic ameriške delegacije za ureditev dolgov, Je ogledal našo gospodarsko statistiko, ki mu Jo je predložil vaš vrli Slovenec MatijašJČ. Mellon se Je čudil neizmernemu bogastvu naše države in si ne more predstavljati, kako more imeti tako bogata zemlja tako slabo gospodarstvo. Mi bi kmalu imeli mnogo prijateljev, če bi imeli urejene samouprave to Izvedeno ravnopravnost. Toda danes ni v vladi nobenega poštenega in pametnega človeka, marveč vlada hegemondzem najtanjše vrste. (Viharno pritrjevanje.)
A še hulS škandali se gode. Pri novem Inozemskem posojilu Je dogovorjena 3% provizija.
Jaz sem se včeraj o tem oa lastne oči prepričal. Pri 13 milijardah znaša ta provizija 390 milijonov. Sedal razumete, zakaj Vukičevič ne gre m zakaj se noče umakniti Markovlč. Hočejo, da gremo mi v njihovo vlado ia da glasujemo za to svinjarijo. Oni šušljajo in šepetajo in nam poročajo na vse strani, češ ako smo državotvoroi, moramo iti v Vukičevičevo vlado in glasovati za to posojilo. Ce pa ne gremo v vlado, da moramo tudi v opoziciji glasovati za to posojilo. Jasno le, da ml tega nočemo. Mi takega posojila ne bomo podpirali, marveč bomo storili vse, da ga preprečimo aH pa gremo iz skupščine. (Vihamo odobravanje.)
—	A tu so še
nettunske konvencije.
Iz Ženeve sem dobil informacijo, da je predsednik italijanske delegacije g. Sdaioia sporočil zunanjemu ministru dr. Marinkoviču, da mora iti Radič v vlado, kadar se bo razpravljalo o konvencijah. Ce pa ne gre v vlado, mora glasovati za konvencije, tudi če je v opoziciji. Toda Mussolini še ni tak gospod, da bi gospodaril KDK. (Viharno pritrjevanje.) Ce g. Mussolini lahko komaudira. a mislim, da tega ne more, kako bo glasovala eincarako-radikal-aka večina, a svojim dvojnim slepim črevom
—	mislim na dr. Spaha in dr. Korošca — (buren smeh) ne more nikdo komandlratl KDK, razen Boga In naroda, ki |o Je Izvolil. (Večmkust-no frenetično pritrjevanje). Mi vemo, kaj država potrebuje, mi vodimo o tem račun, kaj Je narodu potrebno, a Vukičevič ni država ta do-carjl niso narod. Potrebno Je, da mi sklenemo posojilo radi gospodarske krize, da ga sklenemo radi naše narodne obrambe ta v tem po-stfedn stoji ves naš narod na Istem stališču. Toda kupiti puške, kupiti letala, nabaviti podmornice, nabaviti topove, to Je samo neznaten del narodne obrambe, glavni del obrambe pa Je, da je narod zadovoljen. (Žhrahno odobravanje.) Narod Je zadovoljen, če Ima minimum svoje eksistence. Toda kakšna eksistenca Je to, ko se velik del naroda 2e več mesecev ni niti enkrat do sitega najedel 1 Naša uradniška tate-figenca Je klasdffioirana na radikal« ta demokrate. Cltajte »Slovenca*, to InfamlJo, Id piše, da noben uradnik ne sme ki z opozicijo. »Slovenec« nI več Ust za slovenski narod, marveč Je postal glasilo beograjskih dnearjev. (PuJ-klšci!)
Država Je narod, simbol države je krat, med narodom ta kraljem pa obstoja v ustavnih monarhijah sodelovanje v parlamentu. To zna«
parlamentarni režim,
na katerem bazira vse. Narod svobodno vofi svoje zastopnike. Tako se tornnka večina v naroda in parlamentu ta iz te večine izbere kralj viado, ki se sestavi Javno ob sodelovanju med narodom ta kraljem. To Je ustavna parlamentarna monarhija. Ni žrtve, ki bi le ml ce dali svoji drža/vi, svojemu narodu ta svojemu kralju, kadar se o tem svobodno razpravlja ta svobodno odločuje. (Tako le.) Ako nam pa Velja Vukačevič sporoča, to sabteva država, lahko dobi od nas samo nogomet. (Burno pritrjevanje.) OstTe so te besede, toda o« jih zasluži.
Ml smo sklenili in so trdno odločili pri poM zavesti ta spoznavanju svoje odgovornosti In svojih dolžnosti, da v vlado g. Vuldčeviča ne gremo v nobenem slučaju. (Viharno odobravanje.) Mi smo detlnltlvno sklenili In smo odločeni, da ne gremo v nobeno vlado, Id ne pomeni temeljite spremembe sedanjega sistema. Naš sklep se glasi, da ostanemo v opoziciji, če ne dobimo objektivnih garancij za Izvedbo našega programa, do prihodnjih volitev, najsi bodo kadarkoli, aH Jeseni aB na spomlad, da pri teh volitvah Izvojujemo večino, s katero bomo ustvarili napredno, pošteno vlado KDK. (Burno dolgotrajno odobravanje. živela koalicija!)
Vi Skvvend se ne navdušujete zieipa, zato Je vaše današnje navdušenje posebno pomembno. KDK Je pokrenllt ves
problem konsolidacije države
ta problem osvobojenja na znotraj, kakor Je tako lepo povedal moj prijatelj župnik Matica. To Je ves problem. To niso več drobtinice s dunasko mize, ld jih mi nismo boleti s Danega,
pa Jih nočemo tnS h Beograda. (Borno pritrjevanje.) Mi zahtevamo pravico. Nočemo, da nam Vukičevič pravi, naj gremo v vlado. Mi sami imamo v rokah moč ta bomo šli v vlado, kadar bodeano boteli. A mi bočemo, da vlado sami sestavimo.
Rečem naj vam te to-le:
Midva s prijateljem PrfMčevtčem se ntatar m raddsva. (Navdušeno pritrjevanje ta več-minutni aplavc), as nočeva razi t) zato, kar nas veže veliko moralno delo. Mi moramo rešiti državo, a le posebej Slovenijo. Ako sva midva a Prfbičevičero složna, potem ste tudi Skrveod sigurni. (Tako Je!)
Nočemo v VoUčsvtčevo ta nobeno drago eta-carsko radikalsko-demokratsko vlado s takimi slepimi čreveri.
Svetozar o programu
Dragi bratje Slovenci in sestre Slovenke! Za vas in za celo Ljnbljano je velika atrakcija, da nastopava tukaj St. Radič in jaz skupaj. Pred letom dni od Vas gotovo ni nihče mislil na to, da bi mogli iti Bkupaj, najmanj pa so si kaj takega mislili slovenski klerikalci, in na to tudi niso mislili oni, ki danes vladajo v Beogradu. Nagli smo se skupaj, ker je (o zahtevala potreba našega naroda. (Viharno odobravanje). Politika ni mrtva stvar, ni nauk kakor n. pr. geologija, ona iivi in se vedno razvija. Uvideli smo, da ideje, za katere smo se doslej borili sami, ne morejo zmagati drugače, kakor da gremo skupaj.
V Beogradu so delali razne kombinacije, samo na to niso računali, da bova Radič in jaz prišla skupaj. (St. Radič: Zato so vsi izgubili glave.) KDK ne predstavlja kake prečanske fronte.
Prečanska fronta ni bila ustvarjena od KDK.
Mi smo Sli tako daleč, da smo demokratski stranki in demokratskemu klubu predlagali ustanovitev skupnega kluba. Mi, večina, smo nudili manjšini vodstvo naše državne politike. Večina prečanov je ponujala Srbijancem, da naj vodijo demokratsko politiko v naši državi. Ne da se izbrisati is zgodovine, da prečanske fronte nismo hoteli ml. nego današnje srbijanske stranke. Nadalje je bil naš predlog, naj iz naše kombinacije ne bodo izključeni niti radikali, v kolikor so bili izvoljeni s svobodno voljo naroda, izključeni so bili samo policajci. Ako bi bili ti predlogi sprejeti, bi se pela druga pesem v naši državi, bi se vodila druga politika, bi bilo drugačno 6tanje v naši državi. So tudi radikali, ki z današnjim stanjem niso zadovoljni, toda na žalost namesto, da bi govorili tam, kamor jih je narod poslal, pišejo samo po listih... Mi smo KDK ustanovili zato,
da uveljavimo načela enakosti in ravnopravnost!
v naši državi, sigurni v tem, da ta drfava, ako ostane v veljavi hegemonistični princip, ne more živeti. (Tako jel) Mi preko Save in Dunava smo bili sigurni, da Srbija sama zase, in čeprav je še tako slavna, ne bi bila tista aila v Evropi brez kulturnih prečanskih krajev, kakor je danes Jugoslavija. Samo z nami skupaj je postala naša država sila, ki jo upoštevajo druge večje sile. (Tako je J)
Ne pravi ustava, iz katerih strank se mora ustvariti večina, in kateri ljudje se morajo imenovati za ministre, ampak zdrava pamet in državni interesi narekujejo, da
naj bodo v naši vladi zastopani vel kraji in
vsi deli našega naroda, tako, da ne bi gospodaril drug proti drugemu temveč da bi gospodarili vsi skupaj, da bi bili enaki in ravnopravni s Srbijo in drugimi deli našega naroda in države. (Burno pritrjevanje.)
Ta skupščina je izmed nas najbolj živahno pozdravila posl. župnika Matico in posl. Kosanoviča. To mnogo pomeni in te tega bi se mogli v Beogradu mnogo naučiti. To pomeni, da hoče narod, ld je tako živahno pozdravil župnika Matico, naj vlada vera v Boga, da pa noče popovske komande v naši driavi . (Burno pritrjevanje.) In ako narod tako živahno pozdravlja posl. Kosanoviča, pomeni to da hoče narod imeti red in disciplino, da
pa
ooče Glavnjaie ▼ naši drfavi.
(Viharno odobravanje.)	. „„
V KDK nas je 85. Sigurno je, da Imamo večino naroda v prečanskih krajih za seboj, žalostno je, da srbijanske stranke ne uride-vajo, da hi morala btti Srbija na čelu borbe za enakost in ravnopravnost. Žalostno je, da našega boja ne podpirajo tudi one stranke in skupine te naših krajev, ki dobro čutijo, kam nas vodi hegemonistični režim, a mu vendar služijo in vodijo etijaltsko politiko nad lastnim narodom. O. Korošec ima zgodovinsko zaslugo, da se Je skupno s Hrvati, Srbi in naprednimi Slovenci te naših krajev pridružil v usodepolnem času Narodnemu veču ▼ Zagrebu, toda
sagrešil je tudi zgodovinski »ločin, da je ▼ enako usodepolnem času postal nekak cincareki sluga, ki pomaga se boriti proti enakosti in enakopravnosti v državi. (Viharni klici ogorčenja.) SLS je, namesto da bi nas podpirala, poceni prodala narodni interes za majhno provizijo, da sme preganjati svoje nasprotnike * Sloveniji. (Sramota!)	. _
Vprašanja, ki so m dnevnem redu naše politike. Je ie omenil t »vojem govoru mol tovariš Radič. Ko Je angleški kralj Henrik lil tekal, posojilo, ki ga Je potreboval za vojno, le zastavil relikvije sv. Edvarda. Ml ne moremo zastaviti relikvij, ker danes nanje tudi nihče ne daje več posojila, pač pa hočejo zastaviti polovico dohodkov državnega proračuna! Veliki Gladstone Je rekel, da Je vsako posojilo zlo. Ml tega ne rečemo, temveč samo pravimo, da M bOo
posojilo potrebne samo ▼ slučajo, %ko M služilo dviganj« prodakefje
predvsem agrarne. Ako p« bi se Imelo to posojilo porabiti ga kake neproduktivne namene, pa bi bilo to za narod velika nesreča. 2e dosedanji naši dolgovi znašajo nad 60 milijard dinarjev. Zato je vprašanje posojila veliko In zelo važno. Zastopstvo KDK bo vse svoje sfle, ki so velike, posveHlo proučevanju ln rešitvi tega vprašanja. (Splošno odobravanje.)
Mi smo se naSi na eol fronti v borM ga enako« ln enakopravnost
Na tej fronti Je orostora ga vse, ki se bo&ejo m to boriti. Na tri fronti m lahko
Ne bomo odnehati vse dotlej, dokler s svojo lastno večino ne ustvarimo vlade, kakoršno naš narod potrebuje ta zasluži.
Zhrel bratje Slovenci!
•
Nad 9 mtant trajajoče vihamo pritrjevanje je dediio Radičevfcn besedam. Dvorana Je odmevala od gronfceca vzktikanja obema voditeljema ta poslancem KDK.
Ko Je nato predsednik Pipan podelil besedo Sv. Pribičeviču, j« množica v dvorani izbruhnila v vihar novega navdušenja in I dolgotrajnih ovacij. Z galerij je padalo j cvetje. Tudi Pribičevidev govor je bil stalno j prekinjan od burnega odobravanja.
Pribicevič in delu KDK
borijo tudi naši brade iz Srbite skupaj z nami. Borba na tel fronti le danes otvor-Jeca, a se bo Seje razvila. Od te naše borbe ne bomo odnehali za ceno kakih drobtinic, ld nam lih hočelo vreči. Mi smo sigurni, da pridemo v vlado. Vsaka stranka, ki predstavlja narod, gotovo oa stranka kot mi, ki »e izvoljena do svobodni volji naroda. Ima pravico, da vlada v svofl državi. (Splošno odobravanje.) Program lahko izvaja v pohii meri stranka šele tedaj, kadar ima oblast v rokah. V opoziciji ona kritizira ia kontrolira, svol program oa Izvede v celoti, kadar dobi oblast Mi Javno povemo, da hočemo oblast In da hočemo svoj program Izvesti. (Burno Pritrjevanje.) Toda mi noče/no oblasti take, da na vladi služimo drugim ta da svol program izdamo. Rekli smo. da stavliamo kot glavne pogoje, da se depolitizira državna uprava, da se garantira razširjena lokalna avtonomija in da se sprovede gospodarska enakopravnost Uradniki moralo Prenehati biti agenti vladajočih klik ta strank. Uradnik bodf steber krapa ta države, ne oa steber stranke. Popolna deDolitizaciia državne uprave le ena Izmed glavnih zahtev za naš vstop v vlado. Brez sodelovania KDK it ta načela ne dalo Izvesti. Naša koalicija Je najbolj pozvana, da ta prozram Izvede. (Viharno pritrtevanie.)
Tam v Beogradu še ne vi<Hfc>. v kakšni kritični situaciji se nahaja danes naša država. Oni se ne zavedata, kake nevarnosti k) obkrožidejo. Na nas gledalo kot na ljudi, ki imajo to napako, da nismo n šumadije. Mi ne uživamo zauoanJa. ker smo predani. Mi moramo biti ood kontrolo, ker smo pre-čani. Nikaka žrtev, ki smo Jo položili, ni za nas zadostna garandia. Nas ouščaio v vlado. ali nam ne dovolilo vladati. Toda pod takimi sramotnimi pogoll ne bomo sodelovali v vladi. To ne znači sodelovati, temveč služiti. To ne znači vladati, temveč se plaziti. Mj tega nočemo! (Tako Je!) Mi smo
za konstruktivno državno politiko!
Nasprotniki nam Praviio, da vodimo destruktivno politiko. Res le. mi smo elementi destrukcije za ono. kar v naši državi nI v redu. (Burno odobravanje.) Videli ste razliko med našim predlogom o prehrani in predlogom. Jd ga ie izdelala vlada. V»ada je izdelala predlog, da se gladuiočim da miloščina. Mi smo uredloz kot predstavniki svobodnega in ponosnega naroda stavili tako, da nočemo miloščine, temveč da naj se da narodu sredstva ta dela. da svol kruh zasluži.
SOS in HSS sta se med seboi viteško borili. Mi se teh svojih borb ne sramujemo. Ponosni pa smo, da smo se sloiili, ker ie ideal, za katerega se borimo, tako velik, da zasluži vsako našo žrtev. (Burno odobravanje.) Bivši nasprotniki smo si podali roke v plemenitem zanosu ta videč, da mislimo enako o vseh velikih problemih našega narodnega življenja. (Tako ?e!> Zato smo tako enotni kakor ena stranka. (Burno odobravanje.)
V vsakj državi le prvi temell za napredek zadovoljstvo naroda. Nobena država ci sigurna, pa naj taia milijone baionetov, ako ne počiva na najslgurneJšem temeliu, zadovoljstvu naroda. (Odobravanie.) Naš narod ie v glavnem kmetski narod. Vsi bomo sigurni ta napredni, ako bo naš kmet siguren ta napreden. (Burno pritrievanle.) Mislim, da smo
dolžni spomniti se tudi svoiih dragih bratov, primorskih Slovencev in Istrskih Hrvatov 1
(Burno ta dolgotrajno odobravanje.) Ne morda z namenom kake demonstracije, temveč zato. da se ve. da biieio naša srca zanje vedno enako. Mednarodno življenje je tako napredovalo oo veliki svetovni vojni. da mora na-rod. čeprav le razdeljen med različne države, ostati solidaren v svojih stremljenjih ta čustvih, zlasti oa v medsebojni ljubezni vezan no krvi ta Jenku. Videli ste, kako zastooa Interese teh naših bratov naša vlada ta kako to izgleda napram primeru postopanja drugih vlad proti sorojakom. CuH ste. kako brabro lre govo-ril avstrijski državni kancelar Seipd o
Nemcih na južnem Tirolskem. Veste pa tudi. kako se pri nas zatirajo glasovi solidarnosti za naše zatirane brate orstran meja. Zato uporabljam to oriJdko. da se čuje glas naše simpatije ta IJubavi napram bratom, ki so kri naše krvi. Za n»e ne zahtevamo nič drugega kakor to. kar imajo državljani drugega jezika v naS rodni državi. (Burno pritrtevanie.) KDK predstavlja danes duh ta dušo celo-
kupnega našega naroda, kajti načela, ki Jih tukai razviialo. so last onih, ki se trudijo in bore za dobro našega naroda in države.
Ob tel priliki meram dodati tudi to, da bi naša država SHS niti ne bila ustvarjena in bi niti ne izgledala tako kakor danes, ako bi k temu ne Domaeaii vsi kraš in predvsem tudi Slovenci, ki ste doprinesli vse. kar more doprinesti narod za osvobojeni«, ker ste bili antemuTale Jogosloven-stva. Vi ste čuvali meie pred srermanstvom in Italijo. Z velikimi žrtvami, s katerimi se je doseglo osvoboienie. ste vložili vse sile v ta namen, da postanemo v svoi! državi sami svoji gospodarji. Ta država ni bila ustvarjena zato. da bi bili v nlel gospodarji samo Srbiianci. amoak hočemo, da bi bili vsi skupaj gospodaril.
Naša borba ne bo Drenehala vse dotlej, dokler se ta čili ne doseže. To nal vedo in si zapomnijo vsi. (Burno dolgotrajno odobravanje ta velike ovaciie govorniku.) -
Zaključni govor dr. Kramerja
Posl. dr. Kramer Je h koncu na kratko pov daril:
Današnjega zbora ni treba zaključi z nobeno resolucijo. Med tisoči, ki zborujeta v tej veliki dvorana in zunal pred njo. ni različnih mišljenj, kako hočemo voditi bodočo politiko. Pred desetimi leti smo nosili zastavo v borbi za osvobojenje ta ajedinje-nje svojega naroda v lastno diržavo. Ob 10. letnici tega osvobojenja pristopamo novemu pokretu, pokretu za zmago našega notranjega osvobojenja. Zavladati mora pravica in enakopravnost v veliki skupni domovini Srbov, Hrvatov ln Slovencev, ki smo si jo priborfi pred 10. leti po zaslugah naših Junakov ca bojiščih in odločne volje vsega naroda. Današnlj tabor naj bo vse^ državi viden znak. da se vsa Slovenija pridružuje borbi naše KDK za pravico ta enakopravnost. (Burno pritrjevanje ta odobravanje).	*
Ob ponovnih ovacijah obema predsedni. koma in poslancem KDK je predsednik Pipan opoldne zaključil veličastni zbor.
Istočasno zborovanje pod milim nebom
Ko je biia velika dvorana, največja v LjubJjani že davno tako natrpana, da iri m/ogel nihče več v njo ta ne na galerije in v stranske dvorane, so še vedno prihajale nove skupine. Mnogi so se po brezuspešnih poskusih, da bi prišli v dvorano, zopet razšli, drugi so ostali na ulici pred sokolskian domom. Vedno več le bilo teh in zato s<o reditelji otvoriii dohod na letno telovadišče. Ko so v tem prispeli v sprevodu s kolodvora še udeležniki, ki so se pripeljali z zagrebško - mariborskim dopoldanskim vlakom, njim na čeiu zagrebška omladina, se je na tdovadi-šču kmalu zbrala velika množica, ki je bolj in boU naraščala. Vedno bolj glasno so se ponavljale zahteve, naj se vrši zborovanje tudi oa prostem ta ustrezajoč tel splošni želji Je tajnik SDS dr. Raoe nekako ob pol 11. med burnim odobravanjem otvoril zborovanje s kratkim nagovorom.
Ljubljanski podžupan Josip Turk je po j zdravil zborovalce v imenu napredne Ljubljane ta izzval burne ovacije slovenski pre-Stolici.	„ ^
Drug za drugim so se nato vrsdh govoT-niiki, poslanci KDK. vsi živahno pozdrav-ljani od množice, ki Je vedno bolj naraščala. V kratkih govorih so vsi podčrtavaii pravičnost borbe, ki Jo vodi Kmečko - demokratska koalicija za enakopravnost in poštenje, povdarjali solidarnost obeh združenih strank ta izražali svoje veselje, da je tudi naša lapa, visoko civilizirana Slovenija v taboru KDK. Govorili so poslanci; hrvatski seljak Malčlč. Kosanovlč, Medji-nrurec Keraii, dr„ Čajkovac iz Srema, katoliški župnik Matica, dr. Kostlč iz Zemuna, minister n. r. dr. Hinko Kriz man iz Vara-ždina, Črnogorec dr. Drljevič, Antolič in Valjavec iz hrvatskega Zagorja ter naši domači poslanci Ivan Pucelj, Ivan Urek in dr. Pivko, kn je s svojim kratkim nagovorom okrog 12. zaključil zborovanje na prostem.
(Kljub hudemu mrazu in nafi-eta vaj očem snegu so zborovaloi vztrajali <fo konca ta pozorno poskušali izvajanja govornikov. Kakor v dvorami sta bila tudi na telova-dišču pre<$met posebno prisrčnih ovacij župnik posl. Matica in znani borec proti sramotii Olavnjače posl Kosanovič. Živahno odobravanje je žel posl. Ivan Puceli s svojim povdarkom, da nove enotne fronte poštenih in resnicoljubnih ljudd v Sloveniji ne stare nobena sila ta da si bo prej ali slej osvodila tuda vso ožjo domovino.
Triumfalen sprevod v mesto
Po zaključku zbora so se množice razlile po ulicah. To je bil pravcati «na* rodni val», kakor »o dejali nekateri, ki so se dren j ali skozi ozke izhode s telo« vadišča ter se sproti uvrščali v ogrom* no povorko. Na čelu zastavonoša, krepak kmetski fant te Zagorje z ogromno trobojnico, za nJim izvrstna naša želez-ničarska godba «Sloga», ki je ves Čas do Zvezde udarjala čvrste koračnice — in za voditeljema Radičem in Pribiče* vičem vsi poslanci, zastopniki organizacij KDK in premnogi udeleženci zbora, korakajoč strumno v oemerostopih. Sprevod je zaključil vos z vrlimi litijskimi tamburaši.
Triumfalna povorka je po taktu koračnic in prepevaje krenila po Vidov« danski cesti, nato skozi Komenskega ulico, nakar Je ob kraju Dalmatinove ulice zavila na Dunajsko cesto ter, ob velikanskem špalirju, iz katerega so doneli Pribičeviču in Radiču enodušni pozdravi, pasirala Selenburgovo ulico ln se pred Kazino razvalovfla kakor morje. Tu je ponovno vzkipelo navdušenje. Poslanci KDK so morali varovati oba voditelja pred navalom navdušenih
zborovalcev, ki so v znak zahvale hoteli osebno stisniti roke obema voditeljema.
V kratkem času je bil ves trg pred Kazino napolnjen s tisoči, ki so nepretrgoma vzklikali voditeljema KDK, ki so se med tem zbrali na kazinski terasi.
Tretji zbor v Zvezdi
Ko ie klicana e nekoliko ponehalo, je prvi spregovoril ST. RADIČ, ki je nagovoril nmožioo. Rekel le m. dr.:
Draei Ljubljančani! Ze prijatelj Pribiče-vič Je rekel na današnjem zborovanju, na našem taboru ob koncu svojega govora, da je današnja skupščina najbolj živahno in najdalje pozdravljala župnika Matico in poslanca Kosanoviča. Prijatelj Pribicevič ie potem povdaril, da ]e današnja skupščina hotela s tem jasno povedati, da nočemo popovske vlade In poJicrjske diktature. Mi hočemo svobodo duha, svobodo svoje osebnosti. V politik,- narodnega vala je potrebno, da Je narod pameten in jak. Hrabrosl daje prepričanje, pamet dajejo izkušnje, in ml Jih fanatno dosti, jakost pa daje slo?:::, ne slučajna, temveč ona. ki je izrastl- iz nas samih. Slogo mo ustvarili in sedai ie treba, da pride vlada v roke onih. ki hočelo
«PoTK>c!!je«ke> St. 12
3
Ponedeljek 19. m. 1928
tako vladati, da bo v vsej državi zavladalo zadovoljstvo.
Po tem današnjem taboru hočemo prirediti zborovanja ti»d5 še drugod v Sloveniji, v Mariboru m Celju, imeli pa jih bomo tudi po vsej ostali državi, tudi v Beogradu, kamor mora priti najmanj 50 tisoč Hudi. Prišli bodete te Ljubljane, poslal jih bo Zagreb. in tisoče jih pride ia Pančeva, Ze-muna. Novega Sada. To bo naš največji jsbor. 2ivei!	_
Množica je pričela burno klicati Radicu in mu prirejat! ovacije ki so se ponovile, ko !e pričel govoriti drugi predsednik KDK SVETOZAR PRIBIČEVIČ. ki je rekel med
drugim:	„T .	, ,
Bratje in sestre! Naj vam povem, zakaj nam ie bilo najmilejše priti v Ljubljano. Zato. ker je Ljubljana izmed vseh naših glavnih mest najbolj jugoslovensko mesto. Ona je bolj jugoslovenska, nego Zagreb, m gotovo mnogo bolj nego Beograd. Kolika bi bila sreča, ako bi bil Beograd tak kakor Ljubljana! Potem bi nam ne bilo treba prirejati taborov. Ti tabori so nam sedaj potrebni zato. da pridejo v Beogradu d<o pameti. Naša prestolica bo vršila samo takrat v polnem obsegu svojo nalogo, ako bo v njej zavladal pravi jugoslovenski duh.
Govor Sv Pribičeviča je množica sprejela z viharnim odobravanjem. Priredila mu je dolgotrajne ovacije,
Z viharnim aplavzom pozdravljena sta tudi pred Kazino govorila oosl. MATICA in KOSANOVlC, ki sta s svojim osebnim nastopom med Slovenci le še povečala svojo popularnost, pridobiteno ootom naših 'istov šn radi svojih odlomih nastopov v Beogradu. Množica pa se še ni hotela razi ti, temveč zahtevala, da govori še liublianski poslanec dr. Kramar. Ko se ie ta pojavi! na balkonu, ga je spreiel vihar ovacii.
V svojem kratkem nagovoru ie dr. KRA-MER povdarial- Kot liubltanski poslanec sem ponosen na veliki usneh današnje prireditve, na uspeh, ki ie Dokazal, kako naša LJubljana iskreno čuti za vse. kar ie poštene in dobro v naši drŽavi. Ponosen sem. ker je Ljubljana zopet pokazala svojo energijo kakor vedno, kadar so bila na dnevnem redu velika nacionalna vprašanja Ljubljana ie danes dokumentirala, da hoče biti v prvih vrstah velike fronte KDK, skupno z našim kmečkim narodom, nerazdru-žemo z brati Hrvati in Srbj. da izvojujemo notranjo svobodo v naši državi.
Govor dr. Krameria ie snreiela množica z viharnimi ovaciiami in burnim odobravanjem Iskreno in burno Dozdravlien ie bi! tudi zadnji govornik poslanec PUCEL.T, ki je izvajal med drugim:
Culi ste že na Taboru od našega predsednika in priiatelia Svetozaria Pribičeviča, ki je rekel naslednie besede: »Res ie, bili smo različnih nazirani in misli in borili smo se drug proti drugemu. Toda uvideli smo. da ideje, za katere smo se doslej borili sami. ne moreio zmagati d-rueače. kakor da gremo skupaj.« Isto. kar ie on rekel za svojo osebo in Stieoana Radiča. velja tu>d; za nas Slovence. Vi ste prišli sem. da
naše delo blagoslovile. Vaša naloga je sedaj, da poveste slovenskemu narodu, da se more v naših vrstah z uspehom boriti za svoje pravice če boste to storili, bodo nas protniki izgnali kakor sneg v pomladanskih dneh.
Med burnimi ovaciiami voditeljem KDK se je množica nato polagoma in mirno razšla.
Lep popoldan v Kazini
V veliki dvorani Kazine se je nato vršilo skupno kosilo, ki se ga je udeležilo okrog 300 gostov. Sijajno razpoloženje po mogočnih vtisih se je le še stopnjevalo s številnimi, zapored sledecrmt zdravicami.
Goste je z ljubeznivim nagovorom pozdravil kot domačin predsednik Kazine posl. dr. Kramer. V daljši napitmci, polni šegavih duhovitosti, ie g. Radič nazdravil Slovenkam, nakar so se govorili nar. posl. Pueelj in dr. Pivko, podžupan Turk. zastopnik ljubljanske omla-dine Jelene, posl. Ivo. Celan iz Bosne, Svetozar Pribičevič, dr. Marusic. Albin Koman, posl. Anton Babič, posl. Ton-kovič, posl. dr. Drljevič, predsednik Sancin zagrebški obč. svetnik dr. Ju-riša in' končno posl. dr. Kostič, ki se je prisrčno zahvalil prirediteljem zbora hi domačim govornikom.
Slovo na kolodvoru
Po banketu so si poslanci z izjemo Stjepana Radiča, ki se je že popoldne okrog 17. z avtomobilom odpeljal v Zagreb, ogledali mesto in njegove naprave. nekateri izmed njih so tudi obiskali Narodno tiskarno. Ob 20. so se poslanci z brzovlakom odpeljali v Beograd. Na kolodvoru je bila zopet zbrana večja množica entuzijastov. ki je narodnim poslancem prirejala prisrčne ovacije. Tik pred odhodom vlaka se je pošto vil od zbranega občinstva dr. Ju-riša. Zahvalil se je podžupan Josip Turk. Množica je nato hotela, da govori še Pribičevič, toda vlak je že krenil. Še enkrat so zagrmeli klici »Zivio!«. cvetje se je vsulo v vagone in kmalu so luči beograjskega brzovlaka izginile v temi
Vse prireditve so potekle v najlepšem redu. brez incidentov in disharmonij. Današnja nedelja je znova dokumentirala politično zrelost naših ljudi in pokazala tudi. kako nepotrebne so bile varnostne priprave policije. Ljubljani in vsem zunanjim udeležencem bo ostal današnji dan v lepem spominu, našim poslancem pa bo novo bodrilo, da vztrajajo v borbi za sveto in pravično stvar.
Nova razdelitev na pokrajine - Sprememba volilnega reda -Gornji dom - Revizijo naj izvede koncentracijska vlada
Beograd, 18. marca. Zadnje dni so pričeli beograjski listi mnogo pisati o reviziji ustave. V zvezi z revizijo ustave naj bi prišlo neposredno po veliki noči do velikih političnih izprememb z namenom, da se ustvari široka koncentracijska vlada. Z revizijo ustave naj bi se predvsem revidirale določbe o razdelitvi države na oblasti, vendar pa naj se ne bi obnovile zgodovinske meje. ampak se odpravile celo tam, kjer jih je ohranila vidovdanska ustava, kakor n. pr. v Bosni in Hercegovini. Nova razdelitev na oblasti naj bi omogočila, da bi bilo prebivalstvo bližje svojim središčem in da bi ne pričakovalo vsega od Beograda ter vsak neuspeh valilo samo na Beograd.
Glede volilnega zakona se naj bi še nadalje obdržalo načelo splošne, tajne
i-.i neposredne volilne pravice, vendar pa bi se sprejele take izpremembe, ki bi naj omogočile, da bi bili narodni poslanci bližje narodu.
Kot korektiv Narodne skupščine naj bi prišel gornji dom (senat). Politični krogi ki zastopajo ideio gortrega 'lom si še niso na jasnem, kako naj bi ta dom izgledal. Po vsej verjetnosti bi štel okoli 150 članov. 50 članov naj bi volile gospodarske in druge korporacije, 50 samouprave, ostalih 50 pa bi dale direktne volitve. Druga kombinacija določa 50 članov za razne korporacije, 50 bi naj imenoval kralj, 50 pa parlament. V nobenem primeru pa člani gornjega doma ne bi bili virilisti.
Razen tega bi revizija ustave obsegala še neka druga važna vprašanja da-lekosežnega pomena.
Marko Trifkovič v avdijenci
Beograd, 18. uarca. Tekom današnjega dne ni bilo v Beogradu nobenih posebnih političnih dogodkov. Značiinejši dogodek je bila le avdijenca Marka Trifkoviča. bivšega predsednika parlamenta in vodje pašičev-cev, ki je trajala od 6 do 7. zvečer. Tej avdijenci se pripisuje poseben političen pomen. To je bil prva avdijenca, v kateri je bil Marko Trifkovič po volitvah sprejet od kralja. Radikali povdarjajo, da je znak zelo močne aktivnosti Trifkovičeve skupine.
G. Vukičevič zopet na lovu
Beograd, 18. marca. Ministrski predsednik Velja Vukičevič je nocoj odpvtoval s češko-»lovaškim poslanikom Šebo in vojnim mini-»trom generalom Hadžičem na lov v okolico Vinkovcev, odkoder se vrne v Beograd jutri popoldne.
Pretep na beograjski univerzi
Beograd, 18. marca. Danes se je v Beogradu vršila letna skupščina dijaškega društva *Po-bratimstvo*. na kateri bd se imele vršiti volitve novega odbora. Na skupščini pa je došlo do strahovitega pretepa med posameznimi političnimi strujami, tako, da se volitve niso mogle izvršiti. Po skupščini so dijaki na več krajih napadli profesorje, predvsem profesorja Neškovida in prof. Broida.
Napredovanje inženjerjev
Beograd, 18. marca. S kraljevim ukazom so Hli na predlog ministra za Javna dela pomaknjeni iz 7. v 6. plačilno skupino tožen J er sekcije v Ljubljani Josip Šmalc, iz 6. v 5. skupino Inž. Anton Dolenc v Murski Soboti in iz 5. v 4. ikupino pa ini. Franc Bmer pri sekciji v Kranju.
Novi civilni zakonik v Albaniji
Tirana, 18, marca. Poslanska zbornica (e soglasno sprejela novi civilni zakonik, ti je prilagoden zapadlim zakonikom. S tem zakonikom bo v Albaniji ukinjeno sta* io turško pravo.
Velik požar v Zemunu
Beograd, 18. marca. Danes ob 9. dopoldne je nenadoma izbruhnil požar v skladišču zemun-ske železniške kurilnice, kjer ie bilo polno raznega materijah in tudi nekaj cistern olja ter nafte Požar je vpepelil ogromno poslopje ter povzročil veliko škodo Ognjegasci požara niso mogli takoj omejiti, ker je pihal oster veter.
Na Grškem se je pripravljala komunistična zarota
Sotun, 18. marca. Policija v Solunu in drugih velikih mestih nadaljuje aretacije komunistov. Vsi aretiranci so osumljeni, na so imeli zveze z makedonskimi avtorio* misti. Odkrita je bila komunistična zarota, ki je hotela najprej proglasiti na Grškem splošno stavko, nato pa izzvati revolucijo. Policija je ugotovila, da je bival pred 14 dnevi na Grškem komunistični agitator Le« vantijev in stopil v stik z grškimi komuni« sti. Levantijev je naložil pri komunističnih agitatorjih po raznih grških mestih velike denarne zneske. Ta denar je baje prinesel z Dunaja. Istočasno so oblasti ugotovile, da je bilo na sestanku Levantiieva z vodi? telji grških komunistov sklenjeno razviti po vsej državi živo agitacijo za komuni« zem. Za to agitacijo so nameravali priteg* niti tudi agitatorje z Dunaja, Carigrada in Moskve. Komunistično gibanje na Grškem podpira baje poseben oddelek tretje in« ternacijonale.
Popuščanje v Moskvi
Moskva, 18. marca. Izmed 60 oseb, ki so bite v okraju šahti aretirane zaradi sabo* taže in gospodarskega vohunstva, je bilo do sedaj izpuščenih šest oseb na svobodo, med njimi neki nemški državljan. Zdi se, da ob= lasti niso računale na to, kako bo Nemčija te aretacije tolmačila. Listi objavljajo sedai neugodne časopisne glasove iz Nemčije o aretacijah in označujejo vso kampanjo zs delo neodgovornih protisovjetskih nemških
Krasen potek glavne skupščine JSS — Prihodnji vsesokolski zlet bo L 1930 v Beogradu — Ustanovitev prednjaške šole v Ljubljani — Popolna zaupnica dosedanjemu odboru, ki je bil
ponovno izvoljen
Beograd, 18. marca. Danes se je v Kragujevcu vršila letna skupščina JSS. Pred skupščino se je vršilo posvetovanje starešinsta JSS in župnih deelgatov, ki je trajalo dve uri. Na tem posvetovanju so uredniki sokolskih listov in sokolski prosvetni delavci razpravljali o svojem bodočem delu.
Glavna skupščina se je pričela ob 9. dopoldne v dvorani sokolskega doma, ki je bila okusno okrašena. Na skupščini so bili navzoči tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Otvoril jo je starosta JSS Engelbert G a n g 1. Po ugotovitvi, da so prisotni delegati vseh sokolskih žup, je skupščina i>rešla na dnevni red.
Starosta Engelbert G a n g 1 je v svojem otvoritvenem govoru pozdravil
kralja, kraljevski dvor, Šumadijo in Šumadiflce ter končno izrazil simpatije sokolstva za neosvobojene brate. Spomnil se je tudi od bolgarskih komi-tašev umorjenega generala Kovačeviča ter z iskrenimi besedami j)ozdravil zastopnike vojaških in civilnih oblasti, humanitarnih društev, češkega sokolstva, predsednika Masaryka ter poljskega in ruskega sokolstva. Za tem je govoril o idejah in delu sokolstva. Njegov govrr so navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Zatem so bile odposlane pozdravne brzojavke kralju, presedniku Masaryku. češkoslovaškemu, poljskemu in ruskemu sokolstvu.
Delegat ruskega sokolstva general Atamanov se je zahvalil v imenu ruskih Sokolov za tople pozdrave in poročal nato o delu ruskega sokolstva. Soglas-
no so bila odobrena poročila delegatov posameznih žup.
V odbor JSS so bili izvoljeni vsi dosedanji člani. Sedež JSS ostane še nadalje v Ljubljani. Za starosto je bil ponovno izvoljen Engelbert G a n g 1, za podstaroste pa dr. Lazar Car, Gjuro Paunkovič in Kajzelj. Savezni načelnik ostane dr. Viktor Murnik, na-čelnica pa Anuška Cigoj-Jugova.
Sklenjeno je bilo, da se bo drugi vsesokolski zlet vršil leta 1930. v Beogradu. V Ljubljani se otvori stalna prednjaška šola. Osnuje se fond za pomoč svojcem (posmrtnino) po umrlih članih. Na Cetinju se organizira nova sokolska župa. Odobren je slavnostni kroj za naraščaj. To so glavni zaključki sokolske skupščine, ki je potekla v krasni sokolski vzajemnosti.
Francija za mirno rešitev sporov
Važne izjave vojnega ministra Painlevea o mirovnih stremljenjih Francije v Evropi
Pariz, 18. marca. Vojni minister Painleve je imel danes v Thoiryu daljši govor, v katerem je izvajal, da je sedaj najaktualnej« še vprašanje — vprašanje varnosti medna« rodnega miru Vsa Francija stremi za mi« rom, da bi obvarovala bodoče generacije pred vojnimi strahotami in preprečila evrop« sko konflagracijo. Minister je obžaloval, da se je ženevski protokol izjalovil. Locamo in Thoiry sta bili dve etapri nemško*franco*
skega zbližanja in korak k evropski obnovi. Glede politike Društva narodov mora pri« znati, da si prizadeva mirnim potom uredi« tj spore, odstranjevati nasprotstva in vzdr« ževati ravnotežje s pravičnostjo in medse« bojnim spoštovanjem pravic. Francija, ki želi miru, mora čuvati varnost. Ako bi se Francija razorožila, bi za gotove države to ne bil vzgled, temveč skušnjava. Francoske armadne sile pa so zaenkrat v službi miru.
Italijanske zunanjepolitične zahteve
Zanimiva knjiga predsednika senata Tittonija z Mussolinijevim
predgovorom
Rim, 18. marca. Pod naslovom »O dnevnih vprašanjih« objavlja bivši zunanji minister in sedanji predsednik senata Tittoni o onih točkah zunanje politike, ki danes najbolj interesirajo Italijo. Titoni obravnava v tej knjigi Tunis in Tripolis ter Abesinijo v razmerju do Anglije, Francije in Italije. Nadalje se dotakne Tangerja. južnih mej Tripolitanije in Cirenaike ter zelo obširno razmerja med Albanijo in Jugoslavijo. Tittoni posveča posebno poglavje besarabskemu problemu in odnošajem do Rumunije. Knjiga se lahko smatra za rekapitulacijo vseh zahtev, ki jih ima Italija v omenjenih ozemljih.
Mussolini je k tej knjigi napisal predgovor, v katerem naglaša velik pomen knjige, ki ne leži v tem. da obravnava minula dejanja in zgodovinske probleme, temveč povdarja predvsem vprašanja, ki se še razvijajo in ki čakajo re-
šitve. Glede Tangerja omenja Mussolini v prvi vrsti skorajšnjo konferenco, katere se bo Italija udeležila, s čimer bo formelno — dasi nekoliko pozno — priznano, da je kot država ob Sredozemskem morju interesirana, na vseh problemih ob Sredozemskem morju. Še manj se lahko reče, izjavlja Mussolini, da je problem Tunisa v diplomatskem ali zgodovinskem oziru izčrpan. Problem stališča in ustave tamošnjih Italijanov še sploh ni bil načet.
Tittonijev študij zasluži posebno pozornost glede Južne meje Tripolisa in Cirenaike, ker se v knjigi povdarja pravo Italije na spremembo mej. To pravo je Tittoni svoječasno energično branil napram Franciji in ga tudi danes ni mogoče smatrati za zastarelega. Končno je izjavil Mussolini. da je problem Italije, Jugoslavije in Albanije zelo aktualen...
Za rešitev poljsko-litovskega spora
Odgovor poljskega zunanjega ministra Zaleskega litovskemu ministrskemu predsedniku
Varšava, 18. marca. Zunanji minister Zaleski je izročil litovskemu ministrskemu predsedniku Voklemarasu noto. ki se glasi: Čast mi ie potrditi prejem Vaše note z dne 26. februarja in Vam sporočiti, da poljska vlada sprejema vaš predlog, da se medsebojna pogajanja prično dne 30. t. m. v Kralje-vu. Samo po sebi je razumljivo, da ostanejo v veljavi sklepi sveta Društva
narodov z dne 10. decembra 1927., po katerih imata obe stranki vse ugodnosti Društva narodov in njegovih organov na razpolago v primeru, ako bi jih pri pogajanjih potrebovali. Obenem mi je čast priporočiti Vam. da bi sami prevzeli predsedstvo litovske delegacije, v katerem primeru bi tudi jaz sam prišel v Kraljevec.
Sedem sovjetskih milijonov za boj proti kapitalizmu
Kongres takozvane gospodarske internacijonale v Moskvi -nimiva priznanja boljševiških voditeljev
Za-
Moskva, 18. marca Tukaj je bil otvorjen IV. svetovni kongres gospodarske interna« cijonale. Kongres je otvoril glavni tajnik I/osovskij. Navzoče »o delegacije 40 držav V svojem nagovoru je Losovskij govoril o sedanji pol iti Ki kapitalističnih držav, ki naj bi jih skušala sovjetska unija z gospo« darsko in financijelno blokado spraviti v te» žaven položaj in tako pripraviti teren za bodočo oboroženo intervencijo. Naslednji govornik Tomskij je poročal o dejanskih in dozdevnih uspehih, ki so bili doseženi v ustvaritvi evropske proletarske fronte. Na«
glasil je, da je sovjetska unija dala za fond takozvane mednarodne solidarnosti 7 mili* ionov zlatih rubljev, da bi na ta način pod« prla delavstvo v boju proti kapitalizmu.
Kongres bo trajal 14 dni in ga je lahko smatrati za pripravo svetovnega kongresa komunistične internacijonale, id se bo v poznem poletju vršil v Moskvi. Vsekakor so v gospodarski internaci jonali tudi brez* strankarji in nekomunisti, dočim se bodo kongresa tretje internacijonale udeležili sa» mo Komunisti in morda tudi komunistična opozicija.
novinarjev.
Vlada Ljapčeva utrjena
Sofija, 18. marca. Sobranje je v nočni seji razpravljalo o inozemskem posojilu, za kar je dala povod interpelacija opozicije. Fi« nančni minister je na zahtevo opozicije po* dal nekatera pojasnila, s katerimi pa se opo» zicija ni hotela zadovoljiti. Neki član agrar* ne stranke je bil zaradi izpadov izključen, kar pa je bilo pozneje oa intervencijo mi* n istrskega predsednika Ljapčeva preklicana Končno je bilo stavljeno vprašanje zaupni* ce, ki je bik) istočasno z odobritvijo ino* zemskega posojila sprejeto z veliko večino.
Velik požar na berlinskem kolodvoru
Berlin, 18. marca. Na prostoru tovornega kolodvora v okraju Lajert je izbruhnil sinoči okoli 10. iz neznanih vzrokov požar v Hamburških skladiščih za moko. Na kraj nesreče bo bili odposlani številni pomožni od-lelki. Okoli polnoči ie bil požar toliko loka-'iziran. da ni bilo nevarnosti za razširjenje nožara. Hamburška skladišča za moko so »opolnnma pogorela in ie ostalo samo zidov-ie Stvarna škoda ie zelo visoka, ker je bilo uničenih 8000 vreč sladkorja. 300 ton ječmena, 500 ton ovsa in 200 ton moke
Newyorški župan želi videti Budimpešto
Budtmpeia, 18. marca. Kakor poročajo iz Newyorka, je župan Walter obljubil delega« ciji madžarske tujsko«prometne zveze, da bo v najkrajšem času na čelu večje ameriške družbe obiskal Madžarsko in njeno glavno mesta
«S 4» dvignjena
Provincetovn, 18. marca. Podmornico «S 4», ki 9e je lani 17. decembra vsled trče> nja z nekim torpednim rušikem potopila, so včeraj popoldne potegnila na površje. Ladjo je dvignilo Sest pootonov za dviga* nje. PTed tem so vsesali v njeno notranjost zrak. Podmornico bodo potegnili v Boston.
Novi angleški poslanik v Budimoešti
Dunaj, 18. marca. Angleški poslanik na Dunaju, lord Chilston. je bil imenovan za poslanika v Budimpešti
Marmaggi v Varšavi
Varšava, 18. marca. Bivši papeški nuncij v Pragi, msg. Marmaggi, je včeraj z običaj* nuni ceremonijam' izročil predsedniku repu* bloke svoj« poverikiioe.
Glavna krivca madžarske falzi-fikaforske afere bosta pom;¥ scena!
BudimpeSta, 18. marca. Iz dobro ra* formiranih krogov se izve, da bo ta teden padla na podlagi amnestije državnega upra* vitelja odločitev o izpustitvi bivšega poli« cijskega predsednika Nadossyja in priinca Windischgratza. — Točno vzeto gre le za amnestijo Nadossyja, ker je Windschgrat* že precej časa v nekem sanatoriju v Bud-im* pesti. Tozadevni akti so bila že predloženi pravosodnemu ministru. Kakor zatrjujejo, bosta oba pomilošoena, ker so jih po nazi* ranju političnih krogov vodiili pri ponareja* nu frankov le politični, oziroma p a tri joti čni nagibi. Vsa zadeva pa je vladi precej nepri» jetna, ker se boji. da bi se v javnosti zopet ne začelo razpravljati o tej aferi.
Žalostno socijalno stanje na Madžarskem
Ne davno ie bila obiavliena statistika, k! je na temelju iznešenih številk oroglasila Madžarsko kot deželo samomorilcev. Katastrofalno gospodarsko stanie in strašna beda delavskih in uradniških rodbin tirajo ljudi v smrt. Madžarski vladni krogi pa vse zlo pripisujejo trianonski mirovni pogodbi in mislijo, da bo edino revizija te pogodbe popravila strahotne sociiaSne razmere, češ da je edino trianonska pogodba vzrok slabemu gospodarskemu staniu Madžarske in njenega prebivalstva. Ta nazor širijo poii-tiki, aii madžarski sociialni delavci iščejo druge vzroke.
Znani sociialni delavec dr. L. L. Nanassy je v nekem nedavnem Dredavaniu o »madžarski bedi« javno eovoril o vzrokih, ld tirajo Madžare v gosoodarski oroDad. Naglašal je, da ie v tretiem desetletju po vsem svetu zavladala taka beda. da se ljudstvo pred njo rešuje samo s smrtjo. Na Madžarskem ie ta Doiav nastopil v oosebno ostri formi. Predavatelj. Iti ie Dredsednik pisarne za zaščito samomorilcev — ueotavlia, da je v teku nekoliko let Dremnogo inteligentnih in omikanih ljudi, ki iih tare beda in vedno mislijo na samomor, kot na edini način, kako se lahko rešijo težavnega živlienja. Najstrašnejše pa je to. da niti eden obupancev, ki se noče vdati sramotnemu in zločinskemu živijeniu. ne naide uomočL niti je ne more Dričakovati.
Na Madžarskem se danes več ko kdaj preje govori o krščanski liubeznl in o zaščiti madžarske rase. ali niti država, niti družba ne čutita nikakih dolžnosti napram onim, ki iih ie današnie stanie vrglo v strašno bedo. Moderna madžarska kultura se ostTo obsoia z deistvom. da se pošteni in vrli ljudie sami ubiiaio. madžarska družba pa se za to ne briga. Ako koea rešijo Iz Dunava, dobi rešiteli nremiio 30 oengov, a dalje se za obunanca nihče ne meni. Sedanji položaj je tem boli žalosten, ker ni izgleda na kako izboljšanje vzoričo letargije in indolence madžarske družbe ln madžarskih iavnih naorav.
Stavke na Madžarskem
Budimpešta. 18. marca. Pri tekstilnem podjetju v Rabu je pričelo stavkati celokupno delavstvo. Vzrok stavke je znižanje mezd za 25 do 30% Neposreden povod je dal odpust nekega delavskega zaupnika iz službe^ V celem stavka 650 mož.
Medmestni šahovski turnir na Dunaju
Dnnaj. 18. marca. V medmestnem šahovskem turnirju med Dunajem in Mona-kovem, ki se je vršil danes v hotelu Muller, je po trdovratnem boju zmagal Dunaj s 8 ^ proti 6 y3 točkam. DunajČani so odnesli 5 zmag, Monakovčani pa 3, dočim je ostalo 7 iger remis.
Nova egiptska vlada
London, 18. marca. «D a i I y Tele« g r a p h» poroča iz Kaira, da je nova vlada sestavljena Predsedstvo je pTevzel Nahas paša, zunanji portfelj Wass»Aii, vojno mi* nistrstvo pa Gaafar*Wali.
Ženski paradiž
Ravnatelj univerzitetnega muzeja v KaH-forniji Gifford. ki ie preživel skoraj eno leto na otoku Tonga. 15 km severno od Nove Zelandije, poroča, da vladajo na otoku že več stoletij same ženske, česar rvi mogel spremeniti niti prihod krščanstva na otok leta 1865.
Najvišje oblast; nima kralj, temveč njegova sestra. Tudi v dnižini ne gospodari mož. ampak žena. Hčere inrajo vedno in povsod prednost rwed sinovi. Vsa domača in hiSna opravila morajo izvrševat; moški, ki kuhajo, pereio, pometajo in opravljajo delo na polju. Ženske samo šivajo in zapoveduje ja
♦FooetHjefo* St. 12
19. ITT. 1928«
Častna proslava obrtniškega dela
Predvečer proslave 25-letnice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani
Ljubljana. 18 marca.
Nocoj, na predvečer proslave 251etnice obstoja Zveze obrtnih zadruz v Ljubljani, se je vršil v dvorani Kazine pozdravni večer, kateremu so prisostvovali številni obrtniki iz vse Sloveniie. V imenu Zveze je otvoril pozdravni večer predsednik g. Ivan R e b e k, ki je pozdravi] senioria slovenskih obrtnikov g. Engelberta Franchettija župana Z- Dinka Puca. nodžunana g. Josipa Turka, predsednika Zveze hrvatskih obrtnikov g. Ramuščaka in podpredsednika saveza g. Rosenberga, dalie senioria štajerskih obrtnikov Ivana Rebeka iz Celja, načelnika dr. Rudolfa Marna. dvornega svetnika Bonača, glavnega tajnika zbornice TOI dr. Frana VVindischeria. načelnika Zveze gostilničarskih zadrug g. Kavčiča, zbornične tajnike g. Ivana Mohoriča, g. dr. Plesa, g. Frana Žazaria. zastopnice slovenskih obrtnic go. Pancevo in gdč. Sarcevo ter navzoče člane Vrhovnega obrtniškega sveta, zastopnike obrtniških društev, zvez i. t d.
Po pozdravnem govoru predsednika g. Rebeka se je pod balkonom razgrnila zavesa, za katero ie bila priTeiena okusna alegorija. Hčerka krojača Igliča ie ob tej priliki deklamirala prigodnico za proslavo.
Nato ie prevzel besedo žunan dr. P u c, ki je v svojem govoru naglašal. da so obrtniki eden najvažnejših stanov v državi. Oni predstavljajo steber našega narodnega gospodarstva in ustvarjajo podlago za razvoj industrije. Obrtnik ie bil od nekdaj nosilec napredka in narodne misli, zato ima tudi naše obrtništvo naiveč zaslug, da smo v preteklem stoletju rešili Liubliano iz nemških rok. Zveza obrtnih zadruz more v teh 25 letih zabeželiti znatne usoehe. toda še težje delo ga čaka v bodočnosti. Ker se v naši državi z obrtništvom postopa prav po mačehovsko, bo v bodočnosti še v večji meri potrebna čvrsta organizacija. V zaključku svojega govora ie pozdravil ljubljanske obrtnike, ki predstavliaio hrbtenico našega naprednega meščanstva, ter jim obljubil, da vedno lahko računaio na njegovo pomoč in zaslombo. dokler bo on vršil funkcije župana.
Za njim ie povzel besedo glavni zbor nični tajnik g. dr. W i n d i s c h e r. ki je i svojem lepem govoru naslikal razvoj orga raizacijskega gibanja med slovenskim obrt ništvom. Danes ob srebrnem iubileju mo ramo priznati, da je po zaslugi obrtniških organizacij za obrtništvo položai vse drugačen. Zato smo lahko upravičeno ponosni Navzlic velikim težkočam ie danes organiziranemu obrtniškemu stanu še vedno za-siguran lep in zdrav napredek.
Podžupan g. Tur k se ie v svojem govoru spominjal ustanovitve kranjskega obrtniškega društva, ki ie koncem pretekle ga stoletja pod načelnikom Kleinom ustva rilo temelj današnji obširni obrtniški or ganizaciji. Navzlic velikim težavam ie stal tedaj obrtnik kot pionir napredka.
Ob burnih ovaciiah ie nato v imenu hr vatskih obrtnikov povzel besedo predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov g. Ra-m u š č a k, ki je izrazil svoio radost, da more prisostvovati slaviu slovenskega obrtništva, kacteremu ie uspelo dvigniti svojo organizacijo na zavidno višino. Treba bo delovati roko v roki. da se bodo tudi v bodočnosti dosegli skupni uspehi za dvig obrtniškega stanu.
Predsednik g. R e b e k ie nato pozdravil novodošle goste g. Jakoba Zadravca iz Središča, načelnika Zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Bureša ln načelnika ljubljanskega gremija trgovcev gospoda Gre^orca.
Nato se je oglasil k besedi gosood Ivan Rebek iz Celja, ki ie v svoiem govoru naglašal, da so bili obrtniki vedno orvobori-telji za narodno osvoboditev, danes pa je treba posvetiti vse delo dvizu obrtniškega stanu.
Končno ie govoril še oodnačelnik Saveza hrvatskih obrtnikov g. Rosenberg, ki je slovenske obrtnike pozval, da se tudi oni udeležijo 6. m?ja proslave 201etnice ustanovitve Saveza hrvatskih obrtnikov ter je želel slovenskim obrtnikom v skuonem delu s hrvatskimi obrtniki mnogo uspehov za bodočnost.
Po končanih govorih se ie ob sodelovanju obrtniškega pevskega društva razvila prav živahna zabava.	.
Ljudje, ki trpijo krivico
Zapostavljanje naših orožnikov
Kot Čitam o Geroču, ki je v jugosloven-ski žandarmeriji dosegel čin podpolkovnika in ga zdaj obtožujejo, da je med vojno kot a. o. orožniški stotnik izvršil v okolici Ko-paonika razne zločine, se mi pojavljajo bridki spomini, kako so oblasti ravnale z našimi orožniki, ki so bili po osvobojenju prevzeti v novo službo. Krivice, ki so bile storjene našim možem, se pokažejo najbolj, če primerjamo, kaj so dosegli bivši avstrijski orožniki v Češkoslovaški in kako so bili zapostavljeni v naši državi. Naj navedem samo par primerov:
Slovenski orožniki, ki so služili v Dalmaciji, 30 po osvobojenju prihiteli v Slovenijo, češkoslovaški pa so odšli v svojo novo državo. Neki bivši orožniški okrajni strazmoj-ster v Dalmaciji, ie danes polkovnik v češkoslovaški republiki, drugi je major m cela vrsta ostalih novi čin štabnih oficirjev. Judi bivši postajevodie so večinoma orožniški
častniki.	_ .
Slovenski orožniški okrajni strazmojsm pa so le zato postali podporočniki, ker jih je tedanja deželna oblast kar na lastno pest povišala v ta čin. V Beogradu pa tega še dolgo niso priznali in so jih smatrali za narednike, ter so ti možje morali prestati še dolgoletno križevo pot. preden so dobili zasluženo priznanje. Postajevodie so postali naredniki in to so še danes. Neki bivši orožniški straz-mojster je bil prevzet kot narednik postaje-vodja. Razočaran je stopil v pokoj. Pokojnina pa je bila zanj kot kronskega vpokojenca tako mizerna, da se je moral zaradi obilne družine in ker ni našel druge službe -- služiti kruh kot cestni delavec. Njegov kolega na Češkem polkovnik, on pa v Jugoslaviji — cestni delavec.
Ce pri tem še pomislimo, da je češkoslovaška republika prenapolnjena z inteligentnim materijalom, se oam še v bolj goro-stasui luči pokaže krivica, ki se je delala in se še dela našim orožnikom. Da niso bili zanesljivi, ne drži. Kdor je bil avstnjakant, ali je čutil, da je kaj zakrivil, ta ni ostal pri nasi on služi danes v avstrijski republiki. Komur je znano, koliko se ie že svoj čas zahtevalo od orožnika, da je dosegel čin postajevodje. da ie kot tak zopet bil stalni učitelj dodeljenim mlajšim orožnikom, kakšno odgovornost je nosil na svojih plečih, in kaj vse šele se je zahtevalo od okrajnega orožniškega stražmojstra, ta bo prav razumel, kako velika krivica se je storila našim možem, ki so bili prevedeni v jugo-slovensko žandarmerijo.
Glede sposobnosti se lahko vsak naš po-stajevodja kosa z vsakim evropskim orožnikom. Preveč jih pozna in ceni naše ljudstvo in zatorej o njih sposobnosti sploh ni treba trošiti besed. Oni so elita našega sedanjega orožništva in le njim se moramo zahvaliti,
da je orožništvo v Sloveniji * tako dobrem stanju. Služijo si trdi kruh, ostareli so in težko čakajo, da odidejo. Nade na povišanje ni nobene, pokojnina jih pa čaka malenkostna, da morajo služiti dalje, ker vedo, da bodo po upokojitvi lahko prijeli za beraško palico.
Ona peščica, ki je dosegla oficirski čin, je večinoma že odšla v pokoj. Večji del so bili vpokojeni kot podporočniki. Dalje niso mogli. Namestu, da bi 6e držalo najbolje, kar imamo, se trebi, kar je dobrega in privilegije uživajo drugI, kakor kaže slučaj podpolkovnika Geroča. — Bivši orožnik.
Žalosten jubilej
Prejeli smo:
Letos ob novem letu je v ljubljanski tobačni tovarni obhajalo 25 delavcev in delavk 40-letnico težkega dela v tovarni. Jubilantje, zlasti pa jubilantinje, so skoraj vsi klerikalnega mišljenja, zato je bil ob tej priliki poslan dopis uredništvu »Slovenca«, ki ga pa do danes še ni objavil Zdaj jubilantje uvi devajo, da so delavci »Slovencu« dobrodošli le pred volitvami, drugače pa nima prostorčka zanie, dočim ga ima za vse druge malenkosti. Pred Božičem je »Slovenec« pisal, da bodo ti reveži za praznike dobili podporo in je zaradi tega že slavo pel Jugo-slovenski strokovni zvezi. A podpore še zdaj ni, čeprav se nekateri prestradani vpo-kojenci na ta račun že nanravili dolgove in jih sedaj nimajo s čim plačati.
Omenjeni dopis «Slovencu« je imel naslednjo vsebino: Jubilantje so tekom 40 let preživeli pač mnogo bridkih let in le Bog in oni vedo, koliko solz je zdrknilo tekom teh dolgih let po njih velih licih A za jubilej so dobili celih 300 Din. S tem je bila 6lavnost v Ljubljani končana z ene strani, a začela se je za nekatere jubilantinje na drug način. V oddelku za cigarete je bilo namreč ravno v tem času ukazano, da morajo delavke dnevno namesto 44.000 paketirati po 55.000 cigaret, kar je še mlajšim delavcem komaj mogoče. Zato so nekatere jubilantinje prosile za premestitev k lažjemu delu. Toda njihova prošnja, v kateri so se sklicevale, da se morajo na starost znova učiti dela in da je v novem oddelku silno mnogo tobačnega prahu, ki tem starim revicam zelo škoduje, ni bila uslišana. Ko so toliko let delale za državo, bi bilo pač pravično, da se jim olajša še kratek čas življenja z naklonjenostjo, ne pa s šikano. Država je dolžna, da preskrbi tem revam primerno pokojnino, kakor jo imajo drugi vpokojenci, ki so služili po 40 let, da vsaj na večer življenja lahko mirno počivajo. Saj so to ljudje z istim čustvovanjem kakor drugi. Tudi njim so moči opešale, posebno zaradi ne-zgravega ozračja v tovarni. Se zelezo se tekom 40 let obrabi, kako se ne bi Človek.
Svarilno znamenje za avtomobiliste
Prf Wecmim£u m Bavarskem je z»vo®0 vlak v avto ter raamesairil vse potnike,
Danes velika premijera popularne ruske operete
(Der Bettelstudent)
Veseli doživljaji dveh dijakov.
Harry Liedtke, Marija Paudler, Hanns Junkermann, Agnes Esterhazy. Telefon 2730. «Kino Dvor».
Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., 9,

Zadnjič o Vernetovem Julčku
Kakor mi Je sporočil profesor Malecki, so poljski resni pokopali pravdo o izpreobrnje-nem 01szewiczu, ki se je baje prelevil v J. Verne-a. Tudi hrvaška legenda, skovana neposredno po ljubljanski, se je menda že razr blinila. Glede poslednje moramo dostaviti, da vsebuje nekaj presenetljivih potez. Raziskave in poizvedbe zadnjih tednov so dognale, da je res neki Verne iz Orehka pri Postojni, nenavadno sličen znamenitemu pi-satelju-imenjaku, mlad ostavil dom in roditelje, Ali po sorodnikih se je ugotovilo, da je naš dvojnik slavnega francoskega književni ka služil kot častnik v avstrijski vojski ter se v globoki starosti vrnil med svojce. Pokojna gospa B. se torej v podobnosti obeh oseb ni zmotila, pač pa ji je bil spomin netočen v tem, da je sestrino ime (Julijana) prenesla na brata, ki se ie v istjni klical — Albert . . .	iha -"v j cL-
Dušni oče >Mihela Strogova« ostane torej pristen Nantez, potomec sv. Donacijana in Rogacijana. Naša dogodivščina pa je nov primer izredne sličnosti med človeškimi obrazi, kakršno so poudarjale nedavno novine, na priliko med nekim francoskim abbčjem in papežem, dalje pri nemškem prestolonasledniku, naposled pri londonskem bankirju Ernestu Watsonu (N. W. Journal 31. I. 28) itd. Enaka naključja poznamo tudi iz slov-slvene zgodovine: Plautovi »Menechini« (Dvojčka), po katerih je obdelal Regnard (1655—1709) svojo istoimensko glumo, Sosie v Moliferovem Amphitryonu. Frčdčric Mau-zens v romanu >Le Coffre-fort vivant« (1910), ki ga je ponatisnilo 115 dnevnikov, in 1925. v »Nouvelle Aventure du Coffre-fort vivant«, ki ga ima pisec teh vrstic v slovenskem prevodu. (K)
Nevednost odličnih državnikov
Veliki listi priobčujejo često na uvodnem mestu članke znanega angleškega politika in državnika Davida Lloyda Georgea. Ti članki, ki se po večini pečajo z aktualnimi zadevami izvenangleške politike, so lahko zelo modri s stališča višje politike, formalno pa vsebujedo večkrat tako gorostasne napake, izhajajoče iz nepoznavanja zemije-pisja. da mora človek iskreno podvomiti, ali veleugledni pisec sploh pozna svoj predmet ...
Prošlo leto smo čita^i članek Lloyda Georgea o italijansko - jugosloveoskih odno-šajih s posebnim ozirom na zavezniško pogodbo, ki so jo Italijani vsilili Albaniji. Raz. pravijajoč o tej stvari L!oyd George s silno naivnostjo pripoveduje, da je stvar za Jugoslavijo tem opasnejša, ker ima albanska obala vse polno otokov in zalivov ter ozkih prelivov, kjer se Italijani lahko zasidrajo. da jih ne bo moči izgnati. Pri nas pa je znano vsakemu šolarčku. da baš ob albanski obali n; otokov. Člemovita je samo naša dalmatinska obala in se otoki začno spet šele v Jonskem morju.
Te dni pa ]e pisal Lloyd George o razo-rožitvenem vprašanju. Kakor vselej, kadar ta veliki Anglež govori o nebritskih stvareh. se mu je tud, to pot vrinil lep »Iapsus calami«, ki je morda lapsus ignorantiae. Govoreč o ruskem razorožitvenem predle, gu, pravi, da bo državam, ki meje z Rusajo, težko upreti se ruskemu načrtu. Med te države šteje državnik, ki je sam pomagal krpati karto Evrope, tudi Češkoslovaško m bazira na temelju te pogreške svoja nadaljnja izvajanja. Velika tragika majhnih narodov je v tem da so se morali na mirovnih konferencah boriti, kakor se morajo še danes, ne samo proti svojim sovražnikom, marveč celo proti nevednosti svojih prijateljev. Znana je anekdota o Lloydu Geor-geu s pariške konference, ko je pr, razpravi rumunske zahteve po celotnem Banatu obupamo vzkliknil: »Pa kje, za božjo voljo, je vendar to mesto? Na karti ga nikakor ne morem najti!«
Po zgornjih dveh vzorcih Lloyd George-ve zemljepisne znanosti bi navedena anekdota znala biti gola resnica. Nikako čudo ni. da je bil Lloyd George takoj vnet pristaš lorda RothemeTea. ki je proti državam Male antante operiral z dokaai, ki niso presegali L!oyd Georgevega znanja o zem. Hefpdsrj-u Evrope.
Aretacija nevarnega vlomilca
Polhov gradeč, 18. marca.
Polhovgraško okolico je ie delj časa vznemirjal nevaren vlomilec, ki ga pri nas pozna ljudstvo pod imenom »Jože«.
Njegova 6trast po vlomih je bila tako velika, da je n. pr. v vrhniškem okraju vlomil v eni noči kar na petih krajih. Povsod, kjer se je pojavil, je nakradel veliko množino blaga. Ko so mu postala tla v vrhniškem okraju prevroča, se je podal v Polhov gradeč, misleč, da mu bo tukaj sreča enako naklonjena.
Takoj po svojem prihodu je vlomil v teku ene noči na treh krajih. Med drugim 6e je preskrbel s suhim svinjskim mesom in se z vsemi ukradenimi predmeti zatekel v gore.
Vrli polhovgraški orožniki pa niso držali križem rok. Neumorno so ga zasledovali, dokler ga niso te dni izsledili in končno aretirali.
Ko je prebivalstvo zvedelo za Jožetovo aretacijo, se je globoko oddahnilo. Upati je, da bodo imeli sedaj mir pred njegovimi dolgimi prsti.
Postna razmišljanja
Propadanje javne morale
Notranje ministrstvo namerava končno odpraviti vse javne hiše v državi (izvzemši Slovenijo!) Lastniki teh zavodov so zadnje dni predložili notranjemu ministrstvu številne prošnje, v katerih izjavljajo, da se ne protivijo ukinitvi, pač pa prosijo nekoliko potrpljenja, dokler ne poravnajo svojih finančnih težav. Nadvse zanimivo je, zakaj odobravajo lastniki javnih hiš odpravo njihove lastne obrti. Pravijo, da od vsega skupaj nimajo nobenih koristi, ker je morala človeške družbe dandanes padla že tako nizko, da prostitutke - amaterke onemogočaj ' zaslužek svojim profesionalnim kolegica' Dokler je morala človeške družbe bila na \ sokem nivoju, so javne hiše zelo dobro pro spevale. A danes životari poleg ogromnega števila profesionalnih prostitutk, nameščenih v javnih hišah, tudi neverjetno mnogo drugih, ki se privatno bavijo s prostitucijo. Toliko je teh amaterk — pravijo lastniki, — da bi lahko tvorile cele polke in divizije...
Kitajska zgodba iz naših krajev
Tobačna tovarna v Blan-fu-li je letos, kakor doslej vsako leto. hotela prodati tobačno bajco. Za izvedbo licitacije je poslala vlada iz glavnega mesta Grad-bel-ferja činovni-ka prve klase v imenovano tovarno. Blago se odda za okroglo 1.500 Din. Dobro!
Toda vlada v Grad-bel-fu ni zadovoljna s tem izidom in razveljavi dražbo. Cez teden dni pride drug činovnik iz glavnega mesta, tudi prve klase, in priredi novo dražbo. Ta se izvrši približno za isto ceno kakor prva. Dobro! Ali Grad-bel-fu tudi zdaj ni zadovoljen in zopet razveljavi dražbo in za pove novo.
Cez teden dni pride nov mož iz glavnega mesta. Tndi prve klase in vodi tretjo dražbo. Za približno isto ceno kakor prej. In odpelje nazaj. Dobro! Ali je sedaj izvršene ? Odgovora še ni in več kak.r >ri dražb'? 7 Kini niso ^o* cJjene. Torej počakaj'nI
Vsak čnevnik ima pravico zaračunati si petdnevniro in vžnjo. To je znašale pri vttki dražbi več kakor ves izkupiček. Pa naj še kdo reče, da ne znamo Štediti!
Bela pentlja na črni halji
So še druga mesta na svetu, ki so bolj moralna, kakor Ljubljana. Tako je rcsgi-strat v Olomucu nedavno izdal celo vrsto na-redb glede ženske postrežbe v crostilnah. Te nove naredbe tako rekoč zabranjujejo vsako žensko postrežbo, ker omejujejo število natakaric v posameznih gostilnah na eno samo. Razen tega prepisujejo, da mora ta poslednji eksemplar ženske postrežbe v posameznih gostilnah in restoranih biti oblečen v črno haljo, ki sega nekoliko nižje, kakor je Bog ustvaril kolena, in halja mora biti opremljena z belo pentljo. Kdo bi le vedel, kaj pomeni ravno ta bela pentlja na črni halji!
Litvinov
sovjetski delegat na ženevski razorožitveni predkonferenci, ki je za danes naznanil svoj govor o takojšnji in popolni razorožitvi.
Moderni čudeži
Londonski listi poročajo o zanimivem poskusu gledanja v daljavo, ki se je vršil te dni v radiotelegrafski celici prekooceanske-ga parnika »Berengaria«. V prisotnosti nekaterih potnikov in neizogibnih novinarjev se je prikazala na platnu slika nekega moškega, ki je stal v londonski radiotelegrafski celici ... Takoj nato pa se je prikazala slika neke deklice, v kateri je radiotelegra-list spoznal svojo zaročenko. Deklica se je i nasmejala in govorila ž njim par minut. Po j končanem razgovoru, ki se je vršil na daljavo 2000 km, sta si želela lahko noč, nakar j sta sliki izginili: ena v Londonu, druga pa j sredi Oceana!	{
Pouk in zabava
Nespretna :gralka
Pred nekaj leti je francoska glumica Cecilija Sorelova nastopila pred špansko kraljevsko dvojico s »Princesse d'amour«. Med predstavo mora napraviti lep poklon Napoleonu III. Obrnivši hrbet občinstvu, se pripravlja, da bi izvedla svojo reverenco, kar se ji visoka peta zamota v vlečko in Cecilija z dolgim nosom obsedi na odru. Vsa dvorana v bučen smeh, medtem ko umetnica tako radi padca kakor radi trenutne zmede ne more vstati. Na srečo priskoči viteški Napoleon III. in jo pobere. Tedaj 6e Sorelova pokloni vladarjema iu se opravičuje kraljici ; :stran mučnega prigodka, la pa veselo pri-«mni: »Tudi meni se je že to primerilo^. V Lisboni je Sorelova prisostvovala borbi bikov, prirejeni njej na čast, a brez prelivanja krvi; to je namreč portugalski običaj, nasproten španskemu. Vzhičenost gledalcev se izraža na ta način, d3 mečejo na peščeno bojišče vsakovrstne predmete. Elektrizirana po prizoru, hoče tudi Sorelova kaj zagnati, pa nima nič pri roki. Nepremišljeno vzame sosedu, francoskemu poslaniku, tobačnico iz rok in jo vrže, ali tako nezgodno, da zlati predmet prileti nekemu gledalcu v obraz in ga rani. Opravičevanje. Udvorljivi ranjenec pa želi kot odškodnino od Sorelove njeno sliko.
Brezžičniki na selu
Mnogi francoski poslanci se strinjajo s mnenjem, naj se da kmetskim občinam in društvom posojilo, da si omislijo radiofon-ske sprejemne priprave. Poljedelci bi poslušali na ta način nasvete agronomskih strokovnjakov, tržne cene, koncerte za razvedrilo ob dolgi zemskih večerih. Početniki te misli sodijo, da bi se domači pridelki zbog lega zvišali in da bi beg z dežele prenehal-
Ni snu za konserve
Hoteč napraviti veselo presenečenje na selu, je študent za borne pare kupil slab fo-nograf in ga prinesel domov. Očka, prileten starec, je stoično mirno poslušal koncert, a niti črhnil. Zato se oglasi dijak: >No, kake vam godi, oče?j — aVeš, kaj ti povem,i se je namrdnil nagubani možanec, ipri vojakih s^ nas pitali z mesnimi konservami, pa mi niso šle nikoli prav v slast. Tudi konservi-ranega sočivja nisem mogel prav trpeti. In tvoje godbene konserve mi tudi bogve kaj ne dišijo.«
Solza — smrt bacilom
Solze vsebujejo snov Iizocim (lysozyma), ki dobesedno gonobi mikrobe. Ena "sama kapljica v poskusnici (epruveti) pokonča milijone na mah. Osobito pa vas preseneči dejstvo, da solza ne izgubi svoje učinkovitosti: t enim in islim kancem utegneš napraviti nešteto uspešnih poskusov. To je dognal dr. Aleksander Fleming v Londonu. Sledove lizocima nahajamo po vsem človeškem telesa. Tako je razloženo, da se naš život po vsem svojem razsegu tako dobro brani brezštevilnih protivnikov, neskončno majhnih bitij.
Boj proti robcu
Imeli smo že klub Gologlavcev (brezklo-bučnikov), pravi Figaro, sovražnike ovratnika, privržence delovnih haljineev, sedaj pa dobimo še društvo zoper žepne rute aH »smrkavce«, kakor se zovejo v Dickenso-vem O. Twistu. Za nadomestek se bo predlagal svilen papir po japonskem načinu. Novih idej torej ne nedostaja. vendar se bo marsikdo vprašal, je li bolj estetično, če shranim robec v žep ali pa razmetavam pa« pirje po tleh.
Ženske na odru
Najprej so nastopale na španskem in Italijanskem. Na Francoskem beremo še 1. 1630. v režiserskih opazkah, da ženske vloge igrajo preoblečeni moški. Posameznice kajpak so se že prej posvečale gledališču. L. 1545., proti koncu vladanja Franca I., je omenjena poklicna glumsčica Marie Ferrč L. 1592. navaja član bordeauxskega parlamenta v svojem dnevniku, da je tam nastopila čudovita igralka, hči pariškega odvetnika. Ta ženska je prestopila v svoje zvanje le po želii svojega moža, ki je postal glumec edino zato, da bi se mogel klatiti po 6vetu. Čeprav zaljubljena v nekega stanovskega tovariša, se mu je znala odreči in je nastopala zgolj v resnih tragedijah kot icnežna in kraljična, nikdar pa v burkah. Zategadelj je imela dostop v najboljše kroge, redkost v onih časih, ko so ljudje smatrali igralca za človeka naj-
Čajanka dekliškega internata « Mladike »
V soboto zvečer je »Mladika« v Ljubljani priredila plesno čajanko kot zaključek letošnjih plesnih vaj v internatu. Čajanka se je vršila v obednici »Mladike«, ki je bila okusno okrašena. Brhke gojenke so se ves večer pridno vrtele s povabljenimi mladimi gospodi in je ves večer potekel zelo prisrčno. Mladi pari so plesali elegantno in precizno vse moderne piese, kar dokazuje, da so gojenke imele dobrega plesnega učitelja in so z uspehom končale letošnje plesne vaje internata.
Iz govora angleškega politika Bonar Lawa
«Ml ne moremo sami opravljati službe sv ©fcovnega policista.* (Datly Expees'sj
Nogometna sezona v razmahu
Nadaljevanje prvenstva v Ljublljani, Mariboru, Ptuju in Zagrebu« — Prva mednarodna nogometna tekma v Beogradu — Zanimivi rezultati iz inozemskega nogometa
Prvenstvene tekme v Ljubljani
Včerajšnje prvenstvene tekme na isrisču Pri-moriia so prinesle v tngoaietn&m spJ"*u a:(toliko več živahnosti kot do«eian'e Skoda, da je močan veter dalj časa o-tffliogi/čil regularno izro, kar Je posebno občutilo ::irt'sasi£3 ai:ltvo. Kot prvi par sta nastopila
SK Ilirija : SK Slovan 4:1 (4; 0)
Ilirija }e imela v prvem polčasu *rečc, da le igrala z vetrom. Kaj je to pomenilo, le pokazal drugi polčas, ko ie Lgr-ia manj vjdno •vlogo, čeprav je imel Slovan le 10 igralcev na igrišču. V tem delu je tudi Slovan žabi častni gol in če bi bil imel v napadu vsaj enega strelca, bi bi! Se znižal razliko. Prilike m si-eaacij je bilo dovolj.
V	prvem polčasu je do minirala Ilirija, ki je nastopila s tremi rezervami. SLovaa se je ostro branil, toda forsiral nekoristno visoko igro, ki jo je Ilirija posnemala. Nekoliko pred koncem prvega dela igre je Šiška «fo-ulal> nad Mar-cbiottilen, nakar se ie slednji revanžiral aa nedopusten način Ln Je bil radi tega izključen.
V	drugem polčasu se Je sMka spremenila. Slovan je ostro in neprestano napadal. Po lepem predoru desnega krila zabije Bucik neubranljiv gol. Napadi Ilirije so bolj sporadični. Visoka t^ra prija Slovanu, vendar ne more zmanjšati razlike.
V	splošnem ni nudila igra mnogo zanimivost, pač pa preveč ostrosti, česar pa ni znal omejiti sodnik g. Schneller. Od igralcev so pokazali nekaj dobre Ln koristne igre le Oman in Volkar ter v golu Matko. Izredno slab je bH njegov vis-a-vis, ki je kriv najmanj dveh golov, — brez lastnega.
ASK Primorje : SK Jadran 12 s 0 (3 : 0)
Ta tekma je ne samo po zanimivosti, nego tudi po predvedeni kombinaciji nadkrdljevala prvo tekmo. Ja-dranaši so nudili odpor in par-krat napadli le v prvem polčasu, ko so igrali 3 vetrom. Toda proti nizki in lepi kombšnacij-ski igri Primorjašev so bili brez moči.
V	drugem delu igre so bekt-črni neprestano blokirali Jadranova vrata. V tem de!u so Pri-morjjaši predvedli ekshibicijsko igro, čeprav so nastopiti brez Vindiša, Zemljaka, Ermaaa 1, Ce-bobžna in Vrhovnika. Zelo je ugaja! kot srednji napadalec En. m II; priporočamo pa mu, da ne zadržuje predolgo žoge. V ostalem so predvedli vsi igralci lepo igro in ne bi bilo prav, kogarkoli posebej hvaliti. Izzvzeti moramo levo krilo, ki je vsled blesiire od časa do časa statiralo.
Pri Jadranu se je izkaza! vratar, ki bo posta! še izvrstna moč ter krilec Rogač.
Zelo dobro in objektivno je vodil tekmo g. Ompsrman. Želeli bi ga videti v večjih tekmah!
ASK Primorje rez, : SK Jadran rez. 5:0 (2:0). Lepa igra mladih Primorjašev, ki so tudi tu nastopili nekompl-etni Izvrstno je vodi! tekmo g. Držaj.
SK Ilirija rez. : SK Slovan 3:0. Slov a nov a
rezerva ni nastopila.
Prvenstvo v mariborski oblasti
Tudi v mariborski oblasti so včeraj nadaljevali boj za točke. Izmed vodilnih mariborskih
klubov Je Rapid odigral tekmo
v Mariboru
proti Železničarjem, ki jih je s precejšnjo srečo odpravil z 2:1 (2:0). Železničarji so bili v dragem polčasu stalno v premoči ki so tudi sioer pokazali lepo igro. Žal pa je bil napad premalo odločen. Gole so zabili za Rapid Ven-ko in Pa d Lin, za Železničarje pa v 40. minut i drugega polčasa Vogrinec iz enajstmetrovke. Sodil je povprečno g. Nemec.
Rezerva Rapida je israla z rezervo Železničarjev neodločno 2:2 (2:0). Igra je bila z obeh strani enakovredna. Sodil je g. Turin.
Mladina Maribora se je kosala z mladino železničarjev in zmagala z 2:0.
I SSK Maribor Je moral za prvenstveno tekmo s SK Ptujem potovati v
lovka igrišča. Napad ob veliki premoči M ari bora skoraj ni prišel do izraza. Gole za Maribor so zabili: Gujo 5, Pavlin, Cmrlj in KirbiS po 2 in Vodeb 1 in Peer 1 (lasten). Častni gol za PhtJ Je dal Pretog.
Prvenstvo v Zagrebu
VčerajSnje prvenstvene tekme so končale sledeče: I a razred: Hašk: Derby 2:0 (2:0); Gradjanski : Viktorija 7:1 (1:1); Concordia Croatia 4:1 (1:0). Ib razred: Sokol : Tipografija 2:1 (0:0); Slaven : Ilirija 2:0 (0:0). NIŽJI razredi: Amater : Grič 1:1 (0:1); Maksimir : Sloga 1:0 (0:0); ZSK : Pekarski 4:1 (2:0).
Otvoritev mednarodne nogometne sezone v Beogradu
BSK : Sabaria S>2 (1:1).
Po iromesečnem odmoru je včeraj assifoi BSK otvoril internaoiijonalno nogometno sezono. V gostih Je imel močno madžarsko moštvo Saba-rie. Gostje so po deloma izravnani igri v prvem polčasu proti koncu popolnoma odpovedal!. Podlegli so z 2:5 (1:1).
Nogomet v inozemstvu
V	Avstriji
Na Dunaju se je vršila včeraj mednarodna nogometna tekma med Admiro ln praško Slavijo, v kateri so Dunajčam zasluženo odpravili Pražane z 2:1 (1:0). Tekma je bila ves čas zelo ostra; dočim je imela Admira boljše napadalce, se je Slavija odlikovala v krflski vrsti. Tekma je ostala dolgo brez gola, dokler ni Schail v 40. min. otvoriL V drugem polčasu Je dobila Slavia prosti strel, ki ga Je streljal Bo-bor. Vratar Franz Je žogo ujel, a Je Sohys Se potisnil čez črto. Veselje pa Je trajalo te mak) časa, ker Je Schail že dve mtootl pozneje postavil končni rezultat. Igra Je končala brez kakega incidenta.
V	prvenstvo so biH doseženi sledeča rezultati: Rapid : FAC 5:4 (2:2); Hertha : Austria 1:0 (1:0); Slmmering : Sportklub 4:2 (3:1); Hakoah : Wacker 1:0 (0:0).
Na Češkoslovaškem
V	Pragi so bile odigrane sledeče nogometne tekme: Viktoria-Žiikov : DFC 3:1 (0:0); DFC (Budjejovice) : Sportbrflder (Praga) 8:0 (0:0); Vršovice : Cechie-Karlin 3:2 (0:1); Sparta (Ktadno) : ČAFK 4:2 (3:1).
Na Madžarskem
V	Budimpešti je gostovala praška Sparta m podlegla Hungariji z 2:5.
V	prvenstvu so zmagali FTC nad Bacskayjem s 3:2, Kispesti nad Vasasom z 2:0, III. okraj nad Bastyjo z 2:0 in Attila nad FC 33 s 5:1.
V	Nemčiji
V	Berlinu se je v nemškem stadionu v Grtt-newaldu vršla pred 40.000 gledalci druga tekma za prvenstvo Berlina med Hertho BSC ia Tennis-Borussio. Zmaga! Je Tennis-Borussia g 2:1 (1:0). Ker se morata za to prvenstvo vršiti dve tekmi, od katerih je prvo izgubil Tennis-Borussia, včerajšnjo pa Hertha, bo treba za odločitev še tretje tekme, ki se vrši dne l. aprila.
★
H arena v Ptuju. Pred nogometno prvenstveno tekmo se Je vršila prijateljska hazena tekma med družinama Maribora m Ptuja, ki Je končala z zmago 11:0 (8:0) Maribora. Kljub tema. da mariborska družina še ni popolnoma v treningu. Je vendar pokazala dobro igro Pri Ptuju sta se odlikovati vratarica in branilka; družina Je nastopila s trem! rezervami. Za Maribor so zabile go!e: Verica 5, Olga 3 in Da-nuška 2. Tekmo Je vodi! g. Samuda.
Ptuj
Kijv.b strahu pred ptujskim igriščem, kjer Je smel .Maribor še vedno smolo, Je včeraj odrezal nad vse pričakovanje. Predvede! Je na težkem terenu prav lepo igro; predvsem pa se je napad zavedal, da mora streljati. Zmagal Je z rekordno razliko 13:1 (5:0). Izmed Mariborčanov so se vsi držali izboroo. Ptuj je postavil jsanrititro mlajših moči, ki so se sicer ambid-Jo®no branile, vendar pa vsled pomanjkanja rutine niso mogle držati nasprotnika na drugi po-
Divji lovec v lastnem skobcu
Slako je zvita Tončka ujela lovskega tatu v njegovo past
Zagori©. 18. marca.
Zakupnik tukajšnjega občinskega lova v okolici naselja Korita, e. Miler iz Zagorja, ja že več let sem z žalostjo opazoval, da JiT.a v svojem revirju »tovariša«, ki mu precej čisti že itak maloštevilno divjad. »Podnajemnik« je moral biti zeJo drzen hi spreten malhar. saj se ie celo pripetilo, da je zmanikal z. Milerhi železen skobec, ki ga je lastnik lova nastavlia! lisicam.
Pred dnevi je še! z. Miler oo svojem revirju na obhod Kako se ie začudi!, ko Je naše! na kupu srnoJa neke samotne njive svojo, pred štirimi leti izginulo oast — lisičji skobec. Past ie bila seveda nastavljena. za va-do Da ie neznani soortnik privezal malega poginulega nrašička.
G. Miler je vzel svoio past seboi. o »prašiča pečenki« pa je obvestil zagorskega konja ča, katerega je poDrosil. nai zakoplje mrhovino na svojem pokopališču.
Na neznanega nastavlialca skobcev, ki mu tako diše lisičji kožuhi, ie bila opozorjena tudi zagorska orožniška stanica. Izsleditev divjega lovca pa se ie posrečila šele prebrisani Tončki, koniederčevi hčerki Naslednjega dne, ko ie dobila obvestilo, da leži na neki koritenški niivi poginul prašiček, je odšla Tončka tiakai že na vse zgodaj, ker je sumila, da bo oriše! neznani skobčar že zarana pogledat, če se ni morda tekom noči uiela kaka dlviačina v past. In res je šlo do nienem načrtu:
Posestnik Janes fz Korita oač nI niti naj-manje mislil, da stopa v lastno Dast. ko se ii v :raaJ uri previdno utrgal iz gozdnega
obronka in se neslišno plazi] do enojne kopice. Tačas pa ie Ivank! za gnotaim zaklonom burno utripalo junaško srce. ko se ie b jutranje megle odražala silhueta tatinskega skobča rja .. In ko ie Tončka spoznala častitljivega soseda Janeza. }e ko-rajžno za vriskala. Janezu ie Drvi trenutek zastala noga in prisotnost duha. ko se Je pa zavedel svoie kritične situadie, jo Je bliskoma ucvri iz nevarne bližine.
Janez se Je moral pač strahovito ustrašiti spremembe, ki Je nastala tekom usodne nočj v »njegovem« lovskem revirju. Da se bo vjel sam v lastno oast zviti deklini, Pač nI mlsHS niti v nalboli strašnih sanjah.
O čudnem srečanhi koniačeve Tončke se je razvedelo kmalu po zagorskem okolišu. Seveda so 5uli zgodbo tudi ti preklicani orožniki, ki so odšli nato k oetičnemu kmetu kar na njegov dom na obiske. In so bili zelo radovedni: še oreden so mu v roke segli, so začeli stikati oo vsei bi« te skednju, pa niso da« preie miru. dokleT niso potegnili izza slamnatih otepov — puško. Janezova krivda Je bila s tem potrjena.
Zdaj je postalo odveč vse Janezovo dokazovanje o njegovi poštenosti in o slučajnem sprehodu okrog enomih konic. kjeT ga je srečala radovedna Tončka usodno jutro.
Orožniki so hoteli od Janeza pisanje, da rma pravico do posesti orožia. Tega seveda ni pri hiši. zato niso prav nič pomagale razlage vseh domačih, da hnaio puško le radi varnosti Prt hiSi.
Janezu so J« kar mflo storilo, ko so ton
varuhi postave naoovedaM: ločitev...
Ločitev od puške!... To ie pa šele prva pot pokore. Verjetno ie, da pride sedaj Se druga ločitev, ločitev od mize in postelje... Vsaj za nekai časa. In takrat bo imel Janez priliko, da bo premišljeval o nevarnih jutranjih sprehodih okrog skobcev in o škodljivih sprehodih s Puško. Za časa ločitve od domačije pa bo kmet Janez sigurno sklenil, da se bo ločil v resnici tudi od neprijetnega prepovedanega lova. Takrat bodo imeli gozdni štirinožci Dred njegovo puško mir, pozabiti oa bo moral Janez tudi. kako se love lisice v oast. A kako je ujela lisičia Tončka njega v njegov lastni skobec, pa ne bo menda Janez nikoli pozabil.
Tragična žrtev spolne vzdržnosti
Podrobnosti o smrti slovenskega duhovnika Janca ▼ Gradcu — Zanimive ugotovitve sodne komisije o njegovem nenaravnem življenju
Na lovu za detomorilko
Številni splavi v industrijskih revirjih
Zagorje ob Savi. 18. marca.
Pri Šuiigoju v Toplicah so našli včeTaj v greznici človeško truoeice moškega spola.
Uslužbenki Francka in Micka sta nosili v posebnem čebru gnojnico na sveže pre-rahlane grede. Pri ponovnem dvigu čeb-rička sta prestrašeni opazili, da olava v nečedni tekočini človeško truoelce. Takoj sta obvestili hišne stanovalce in poslali po orožnike.
Ko so ti prišli k Šuligoiu, ie bila tu zbrana že vsa soseska. Komandir Golob ie dal pozvati babico Ano Malovrhovo. Trupelce so očistili, nakaT je babica ugotovila, da je 5 mesecev star Diod.
Iz raznih okolnostih se domneva, da je ležalo trupelce že teden dni v smrdljive n prostoru. Tako je n. Dr. ca. Šuligojeva izjavila, da je pred sedmimi dnevi ODazila na dvorišču krvave sledove, ki jim Pa ni pripisovala važnosti.
Varnostna oblast ie po ugotovtvi dejanskega stanja odredila, da se prenese trupelce v zagorsko mrtvašnico, kamor !e bil že poklican zdravnik dr. Zamik, da poda svoje izvedeniško rnnenie.
Orožniki so bili 2e včerai ves dan in danes dopoldne na lovu za neporočeno ženo, ki jo obdolžujejo brezsrčnega deianja. Upajo, da to bodo še tekom današnjega dne prijeli. Po Zagorju se razširiaio nalbolj neverjetne govorice. Ce se bodo izkazale za resnične. gre potem za ponovno nasilno splav-Uenje in to ne iz sramote Dred svetom, tenveč iz navade. Javnost pričakuje z veliko napetostjo, kdaj bodo detemorilko aretirali.
V	zvezi s čudno najdbo uri g. Šuligoju se je znova pričelo govoriti o številnih splavih v industrijskih revirjih, o čemer bi pač največ vedeli rudniški zdravniki. Njihova dolgoletna opazovanja bi. obiavliana, nedvomno vzbudila ogromno senzacijo. Seveda se v večini primerov krivda orizadetih ne da povsem dognati.
Smela operacija prestreljenega srca
V	oblastni bolnici v Požarevcu so zdravniki te dni izvršili izredno smelo kirurgično operacijo.
Radovan Strni č. čvrst 20letni mladenič iz Milatovca v homolskem srezu. se ie pred dnevi pri pijači sporekel z nekaterimi tovariši. Prišlo ie do pretepa. Iz samokresa je padel strel, ki je Simiča porodil v prsi. Čeprav težko ranjen se ie Radovan Simič Še privlekel na domače dvorišče, kjer je obnemogel in se zgrudil na tla Šele proti jutru so ga vsega v krvi našli niegovi domači. Takoj so ga naložili v vazon in ga prepeljali v Požarevac ter oddali v kirur-gični oddelek bolnice.
Zdravnik ie ugotovil, da ie strel iz samokresa Radovanu prodrl srce in da je torej treba ravno na srcu izvršiti smelo operacijo. V navzočnosti vse tamošniih zdravnikov se je šef kirurgičneea oddelka dr. Vu-kota Božovič lotil težavnega in riskant-nega posla. Odprl ie raniencu levo stran prsnega koša, pregledal situacijo in ugotovil, da je strel prodrl srce v trenotku, ko se ie skrčilo: samo na ta načtn se da pojasniti dejstvo, da je Radovan navzlic smrtonosnemu stTelu ostaJ Dri žhrlienta. Dr. Božovič je izvlekel kroglo in nato zopet zašil srce.
Po izvršeni operaciji se ie Radovan Simič kmalu prebudil iz narkoze in Izjavfl, da se počuti prav dobro. Oče neoremično sedi ob sinovi Dostelii in z nestrpnostjo pričakuje izida oDeradie. Po vsei verjetnosti bo Radovan Simič ostal orl življenju, ako ne nastODilo Izredne komolikacije. To bo nov triumf kirurgije. Dasi namreč operacija na srcu ni novost in se ie tudi v naši državi že izvršila v Dar primerih, je vendar to operacijo smatrati za Izreden uspeh, ker je krogla šla naravnost skozi srce.
Ali ste se že naročili na „PonedeIjek"?
Kakor je to dni poročalo «Jutro», je pre« tekli četrtek nenadne smrti umrl duhovnik graskega mestnega oskrbovališča, Leopold Jane, rodom iz Radovljice. Okolnosti, pod katerimi so našii Janca obešenega na kljuki med vrati njegovega stanovanja, so iz« zv&Ie v zavodu in po vsej okolici veliko senzacija Sprva so domnevali, da gre za čin neznanega zločinca. Pozneje se je poka« zalo, da je postal nesrečni duhoven žrtev svojo spolne vzdržnosti
Usodnega dne dopoldne se je Jane ude« ležil neke slavnosti na zavodu, kjer je bil prav dobre volje in ni kazal nikakdh makov kake notranje depresije. Po obedu se je na« vadno umaknil na kratek odmor. Popoldne bi bil moral oditi blagoslavljat, toda cerkov* nik in ministrant sta ga čakala — zaman. Ko so pozneje odšli na njegovo stanovanje, so naSli vrata zaklenjena. Ko se na ponovno trkanje ni nihče oglasil, so vdrli vrata in — ostrmeli. Duhovnik je visel na ldjuki med vrati — obešen na železni verigi. Tudi na rokak in nogah je bil zvezan z verigami. Verigo si je nesrečnež ovil tudi okoli tele« sa in vse pritrdil s ključavnicami. Ogled je dokazal, aa je mogel Jane ključavnice sam zapreti.
Na največje presenečenje pa je bil obe« šenec oblečen v damsko obleko. Bil jo v bluzi in srajci, na negah pa je imel damske čevlje. Na prvi pogled se je zdelo, da je postal pokojnik žrtev morilca Lz pohote. To« da natančna preiskava je dognala, da je bil umor izključen. Vrata so bila zaklenjena od znotraj. Ker je mož stanoval v drugem nadstropju, je bilo — pri belem dnevu — nemogoče, da bi se bil kdorkoli skozi okno vtihotapil v stanovanje. Vedno manj ver«
jetno je postajalo tudi. da bi bil duhovni izvršil samomor. 2>veJ je v lepo urejeni} prilikah in je bil prav vesele narave. TudS ni bilo opaziti, da bd bil kdaj potrt aH kazal znake kake abnormalnosti. Ostala Je booA» no samo verzija, da je postal tragična žrtev spolnega nagona, ki ga je krotil na narav* nost neverjeten način. Duhovnik se je stro*
So držal spolne vzdržljivosti io nflodar nI iio opaziti, da bi imel odnoftaje s kakimi ženskami.
Truplo tragično preminulega asketa je bilo v petek obdudrano. Obdukcija je ugo» tovila, da ne gre niti za umor, niti za aa# momor, temveč za nezgodo pri perverznem gibanju človeških strasti. Sodni zdravniki so ugotovili, da je duhovnik umrl vsled zadam ljenja. Z verigo okoK vratu se je nesrečne! obesil na kljuko na zidu, in sicer pred ogle* daiom, kjer je lahko opazoval svoje bole« črne. V trenutku ekstaze je najbrž za hip izgubil zavest, se sesedel in se pri tem sstn zadaviL
Zanimivo je, kaj so natii pri preiskavi V njegovih omarah. Mož je imel prav gro* tesfano garderobo. Poleg stanovskih obi&č3 so našli pri njem sedem garnitur modernih dekliških oblek. V omari je viselo najin tim« nejše damsko perilo, svilene nogavice, čev¥ Iji in diru ga Razen tega je imel mnogo sliki ki ga predstavljajo v raznih damskah kosto* min. Našlo se je tudi 3000 šilingov, Jcar do* kazuje, da je bil Jane prav dobro situirso. Tudi drugače ni niti najmanjšega povoda ca domnevo, da bi si bil sam storil konec.
Smrt priljubljenega duhovnika je vzba* dila splošno obžalovanje; v soboto so ga pokopali.
Strašne rodbinske drame
Višji finančni stražnik umoril svojo ženo in jo zakopal na vrtu« — Mlad voznik zadavil svojo ženo — Grozno maščevanje moža, ki se je vrnil iz ječe
V Pest . Erzsebetu je 48 letni višll uradnik finančne straže Ludvik Edvl umoril svojo več let mlajšo ženo in }o nato zako-oal na vrtu.
Zločinec se ie po naključju sani izdal: po svojem zverinskem zločinu se je zglasJl na policiji in JI prijavil, da je njegova žena pred 24. urami neznanokam odšla. Po tej prijavi sta obiskala Bdvija na njegovem stanovanju polidjski uradnik in dva detektiva in ga pričela zasliševati. Mož se Je ta. koj zapletel v protislovja. Ko so hoteli sestaviti zapisnik. Je začel nenadoma pripovedovati. da je njegova žena pred petimi dnevi nagloma umrla, da je bil v velikih denarnih stiskah in da ni imel dovolj denarja za pogreb. Zato je prikril smrt svoje soproge in Jo zakopal ponoči na vrtu.
Polidja je po tej senzadjonahi; izjavi od. redi!a odkop trupla in ga v resnici našla na označenem kraju. Pri natančnejšem ogledu se je dognalo, da je morala biti nesrečna žena zadavljena. Ponovno zaslišan ie Edvl resignirano izjavil, da je bila njegova žena že več let hudo bolna. Ker je bila priklenjena na bolniško posteljo, ga je skušala na vse načine mučiti Zadnjih deset let njene bolezni je živel z njo v neprestanih prepirih. Ko sta se te dn; zopet spopadla, Je v razburjenosti pograbil vrv, vrgel ji okoli vratu in jo začel daviti. Ko jo je izpustil,
je na svojo največjo grozo opazil, da Ja mrtva. Da bi zabrisal sledove. Je truplo zakopal doma na vrtu.
Iz Ercsija poročajo o s ličnem umoru. Tam je prišlo med 21 <etnim voznikom Josipom Sceremledjem in njegovo ženo do hudih nastopov. Žena je v svoji raizdrafenosti vrgla možu. ki je zaradi rodbinskih prepirov delal večinoma v drugih vaseh, fotografijo, na kateri sta bila oba kot novoporočen. ca. z naslednjimi besedami v obraz: »O tem nočem ničesar več vedeti!« Mož le razjarjen planil na ženo hi jo zadavil. Ko se Je zavedel, ka! je storil, je šel na polidjo ln se prijavil,
V Ecegledu se je odigrala prav tako strašna rodbinska drama. Posestnika Ivana Scekerja. ki ie bU zaradi različnih dettktov obsojen na dolgotrajno Ječo v Szegedinu, so odpustil' za nedoločen čas domov. Doma se je prepiral z ženo, ki je nato poskrbela, da so moža odpoklicala z dopusta Sceker je prisegel ženi krvavo maščevanje. Z dobrim vedenjem je dosegel, da so mu kmaiu zopet dovolili dopust Ko se ie vrnil domov, je ozmerjal ženo zaradi njenega postopa, nja in ji nato z vso silo zasadil nož v prša, da Je obležala v mlaki krvi Zatem je zažga! hišo in se obesil. Ogenj so sicer po hudeoi naporu pogasili, toda oba: mož h žena sta bila medtem že mrtva.
Dva strahovita zločina na lastnem očetu
Grozen konec pijanega gospodarja — Hči in zet brezsrčna mo-<
rilca 701etnega starčka
—	Moja žena je zadela včeraj z avtom ob plot in je odrgnila vso barva
—	S piota, ali t avta?
—	Ne, ampak svojo/
Mladen Mladeoovšč, bivši kmetovalec v Pa-račdnu, ki se Je bavil tudi s Spefadativiiinii posli, je zapustil po smrti sinu Ojorgu precejfoje imetje ia mnogo denarja. Toda OJorgJe Je mr-zi( delo ia se ie raje udajal pijači In kvartanju. Zato Je njegovo Imetje polagoma razpadalo. Razmere v njegovi hiši so bdle strašne. Kadar se ie pijan priklatil domov, Je pretepal Seno io otroke Nedavnega večera, ko Je zopet prodal par konj ln voz, se Je ponovno uda! pijači. Ko ie njegov da Kostadin prišel v gostilno ia pozval očeta, naj vendar gre domov, ga Je pijani oče divfc sunil z nogo, končno pa se Je !e malo pomiril in se odzibal iz gostilne proti domu. Tu se ga Je vnovič polotila besoost. Napadel Je svojo ženo in Jo začel daviti. V obupni borbi pa Je 2en4 uspelo, da se i« možu izvila iz smrtnega objema in da Je pobegnila iz hiše ter odhitela m policijo po pomoč.
Ko se Je vračala z dvema stražnikoma. Ji }e pitfei nasproti sin Kostadin ves prepaden In razburjen.
—	Ubil sem ga, mati! Je vzkttknH sin ia se 1 t pestmi po prsih, a mati Je odvrnila med
jokom ki vrJMem:
—	Za boga, kaj si storil z nami! EiJ, sinko OJorgJe, kaj si storil!...
V apiemrtvu obeh stražnikov sta se mati (o sin vrnila oa dom, kjer se Je mufil strašen pogled. Sredi sobe Je v veliki mlaki krvi ležal obiti Mini gospodar strafao odprtih ust In razširjenih rok, t veffldm nožem v desntoL V borbi mu Je sla Kostadin t dvema udarcema sekire razbil desno stran glave. Ko Je prilel na kraj stratae rodbinske tragedije poBoljeki sdravnft, Je ngotovS, da Je sta polomil očetu tod! dvoje reber. Na vprašanje, kako Je priiio do poboja, ni moče* Kostadin t besedami pojasniti tvojega Sina, ker se v svoji grozni razburjenosti ni mogel pomiriti. Sodijo, da se 1* sin rarvno po materinem odhoda g doma vrnil v hfto ta da |e oče napadal ajaca, nakar Je sta potikal sekiro to pobil svojega očeta. Sedaj
se nahaja v preiskovalnem zaporo.
m
Drag, (Učen ta ne manj strelca riotta se Je nedaivno fcrvrfcfl v Dalju pri Vdtovara, kjer Je bil od svoje lastne hčerke In četa zahrbtno nmoijeo posestafc MNo« Joti 6, star 70 lat. Na-IB so ga rtrtraj va&čani na poda v veBU mlaki krvi. Lobanja njegova Je bHa popolnoma zdrobljena in vrat prerezan. Strašna tracedfe ima po dognanju oroinBt-va naslednje ozadje: Jokičeva M Angelina se Je prod leti paro-čda s Sretenom Vka®om. Ker pa Je Sretee }e oče vsej hčerko nas* So-
roov in zahranil zetu, da hI še nadalje ahkj v hišo. Toda Angelina je navctfc očetovi pre* povedi dalje vzdrževala zveze s svojim ms« žem in se koočno z njfan dogovorila, da ipr»> vita očeta s sveta ter nato sama prevzameta posestvo.
Usodno noč Je Angelina škod okno spustita Sretena v hišo. Oče Je že čvrsto spal v svoji sobici. Tedaj Je Angelina vzeta veJ& kahtajcU nož, se približata očetu In ma c 2 prerezala vrat. Oče Je v smrtnem straha kakor ranjen lev skočil pokonci, a v tem hipa ga Je cet Sreten parkrat silovite treščil s sekiro po glavi. Starec se Je izrodil ta obležal mrtev na postelji. Zločinska zakonca sta nato starca oblekla hlače in ga odnesla na pod, da je bilo videti, kakor da Je starec ponoči stopi iz hiše, pa so ga napadS racbofoM ta ga bh viekH na pod.
Po doonandu zločina orožniki ntoo bili H"? naivni, da bi verjeli bajti o rasboJnUh, ki jo je skušala natveziti Angelina. Našli so krvavi nož ta krvave sledove, nakar so are^raC Aa* celino ta Sretena, pri katerem so naš'i tudi par, •totakov. U Jih Je po tločiou tarnoanH iz star* čeve blagajne. Zločinska bči Je nedavno do* vršila 26, ojen mol pa 29 let. Imata leto dni starega atačka. Grozoviti nhtfn je v Paračiaa in v okoHoi povzroča tako veliko razburjenje, da je močna orožniška eokorta morala pri transporta v Ostfefc varovati oba zločtaca pred
Ljubezen pokorjenega morilca"
V majhno občino GLaveno pri Turing ss js nedavno vrnil Blletni Emanuel Dovis, ki je presedel 27 let v ječi, ker je L 1900 urno« ril očeta svoje nezveste zaročenke.
Spokorjenega morilca ss js usmili] njegov brat Jakob, ki ga je vzel pod streho. Jakob ima štiri lepe hčere, najlepša pa je 18Ietna Jadnta, v katero ss je namnh zaljubil Ema« nusL Dskls js nekaj Saša, vsaj tako se ja »delo, upoštevalo zaljubljene poglede svoje' ga strica, nato pa ss je zaljubilo v lepega mladega vaMana, kar js Emanuela tako ras* jedlo, da jo js na skrivnem napadal in jI • bodalom razreza! vet obraz Jadnta se bo sf> car pozdravila, ostala pa bo do smrti grd«
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
<ČWtflj*k» St. 12
Pop>Jrf)A UL UL 19»
Moč ljubezni in sovraštva
Ženski demon
Kraljica Matilda in zdravnik Struensee
Skoraj neverjetno se zdi, kako je m-ogel dansiki narod prenašati dolgoletno gospod, stvo razuzdanega in ponorelega kralja Kristjana VII.. čigar »vlada« je v zgodovini ena najsramotnejših strani.
Ko mu ie umrla mati, kraljica Lujiza, toči angleškega kraija Jurija II., je bil 9tar komaj tri leta. Njegov oče Friderik V. se ni dolgo žalosti! po smrti svoje visoko na-obražene in čednostne žene ter se je že •o nekai mesecih poročil s princezinjo Wo1fenbuttel, kj je bila v vsakem oziru drugačna nego je bila njena prednica. Ne samo, da ni bila lepa amipak so bile v njej poosebljene hudobja. maščevalnost, zavist te častihlepje Nobene sipletke in nobenega Sredstva ni opustila, kadar je šlo za njene načrte. Kmalu je obvladala kralja in dvor. Njena volja je morala biti merodajna in ministri so se morali pokoriti njenim uka. rom.
Vse to pa se ne more primerjati z zloči-
Eom, ki ga je izvršila nad majhnim presto-masledroikom. Svoje zločinsko početje je sistematično nadaljevala ko ie rodila kralju drugega sina. Da se ie njen ceklenski načrt popolnoma posrečil, dokazuje duševni in telesni propad lepega, nadarjenega dečka.
Dočim je skrbela za svojega nerazvitega in pohabljenega sina — edina čednost te demonske ženske — je bilo vse njeno delovanje usmerjeno na pogin prestolonaslednika Ko ie energična otrokova varuhinja preprečila njegovo zastrupljenje. ie segla kraljica po sredstvih, ki sicer niso umorila prestolonas'ledn;ka. pač pa so povzročila njegov neizogiben telesni in duševni propad
Kraljeviču so bili dodeljeni največji razuzdane! na dvoru, za njegovega intimnega družabnika pa je bil imenovan grof Ho!k, ki je »sijajno« izvrši] svojo nalogo Grof ie vodij dečka v sramotne hiše ga poučil v vseh perverznostih ter mu izbral — kot bodočemu kralju — za ljubico razupito pocestnico, take zvano »čevljarsko Katarino« Dvorne dame. K' sarci€ niso poznale Sednostnegi življenja, so se zaman potegovale za naklonjenost doraščajočega pre. stolonasiednika. Kralj, ki je bil zadovoljen ako je dobro iedel in se zadostno napil, se sk naj manj e brigal za vzgojo svojega naslednika Njegova mačeha kraljica Julija-oa Marija, je že računala s prestoIomas'ed. nikovim propadom ter se udajala slepilni nadi, da bo zavlada! njen pohabljeni sin. ko je kralj nenadoma sklenil, da poišče I
svojemu sinu nevesto. Za bodočo dansko kraljico je bila izbrana še v otroški dob sestra poznejšega angleškega kralja Jurija III., princezinja Matilda, ki je morala drago plačati tc svojo srečo.	1
Komaj petnajstletna, lepa, plavolasa princezinja, skrbno vzgojena in naobražena — znala je nemški, francoski in italijanski jezik pole« materinščine — je prišla na dvor, kjer so kraljevali najnižji instinkti. Po kraljevi smrti (v januarju 1766.) je zasedel prestol Kristjan VII Dansko ljudstvo je pozdravilo mlado kraljico kot rešiteljico. Mnogo je pričakovalo tudi od novega kralja, jedva sedemnajstletnega Kristjana VII.. ker ni vedelo za njegovo žalostno usodo. MJada kraljica je zrla v bodočnost polno sreče in ljubezni ter je pričakovala od življenja bogato odškodnino za samostansko monotonost svojih otroških let. Njena mati valeška princezinja. je šla v vzgoji svojih otrok do skrajnosti. Matildim brat je nekoč na materino vprašanje, zakaj talko resno razmišlja, odgovoril: Razmišljam, kako bom osreči) svojega sina, ako ga bom imel. ker ne želim, da bi bil tako nesrečen, kakor jaz!
Nesrečni kralj je kmalu priče) zanemarjati svojo lepo in dobro ženo ter je nadaljeval svoje razuzdano življenje Resni državniki so često skušali vplivati na kraljeve tovariše, ki pa so vedno odgovarjali: Tako hoče kralj in njega moramo ubogati! Neštetokrat se je zgodilo, da je mladi kralj ozmerjal mirne pasante. razbil šipe po oknih ta prepeval po ulicah. Redno vsako noč je bil v družb; svojih pajdašev v javnih hišah.
Mladi kraljici se ie posrečilo, da so vodilni diplomati pregovorili kralja, naj potuje ž njo po Evropi. Zdelo se je. da se bo kralj še pravočasno rešil pogubnega vpliva, toda po povrarku s potovanja, zlasti pa po rojstvu sina. poznejšega kralja Friderika VI., je kralj brezbrižno nadaljeval svoje sramotno življenje in tako sam pripomogel k uresničenju cilja svoje hudobne mačehe, ki ga ie želela videti kot popolnega kretina Istočasno pa ie Julijana Marija pripravila pogin tudi mladi kraljici katero ie zavidala zarad: njenega dostojanstva in lepote
Kraljica Matilda, ki je v začetku svojega zakona ljubila vesele svečanosti ter le rada plesala ie pričela živeti samotno ter je kot dobra mati skrbela za svojega otroka. Obenem je čitala resne knjige ter se učila danskega jezika.
Slučaj ie hotel da je prišlo v žalostnem življenju zapuščene mlade žene do usodnega preokreta
Kralj se ie namreč na svojem potovanju po NemŠji seznanil z znamenitim zdravnikom S Friderikom Struensee sinom alton-
stoega generalnega supertoteodanta t«.
je pozval k sebi na dvor. Kralj ga le zelo spoštoval in Struensee se ie resno trudil, da bi spravil kralja na normalno živi j en. ko pot, pri tem pa je seveda pozabil na Ju. liiano Marijo, ki je kakor hijena zasledovala njegov vpliv na kralja ter z vseotf sredstvi skušala preprečiti njegove načrte. Celo odstranitev grofa Holka, ki jo je dosegel Struensee, je bila brez uspeha, kajti na dvoru je bilo še zadosti drugih, ki so bi M pripravljeni spremljati kraljevskega kretina po beznicah Dosegla je. da so preskrbela kra lju majhno za/morko. s katero se le vladar valjal po Cele ure po tleh.
V redkih jasnih trenutkih, ki so še osvet. fcjevali kraljevo pamet, je nesrečnež spoznaval duševno veličino Ni velik talent svojega zdravnika. ki se mu je posreč'Ao napolniti državne blagajne in oživeti že skoraj propadlo industrijo. Kmalu je postal Struensee minister, nato predsednik vlade ter je bil povišan v grofovski stan. Vse, kar je ukazal, se je moralo zgoditi. Njegove reforme so prinesle zanemarjeni državi novo blagostanje.
Struenseeovo delovanje na danskem dvoru ie pomenilo za mlado zapuščeno kraljico, ki jo je zasledovali Julijana Marija osebno in potom svojih dam. veliko srečo, kateri je brezpogojno zaupala Struensee je bil živo oasprotstvo izmozgamih dvornih kavalirjev Dasiravno ni bil več mlad. vendar je imel velik vpliv na ženska srca. Tako se ie moralo zgoditi, da je pridobil tudi osamelo srce lepe devetnajstletne kraljice.
Bila je predvsem hvaležnost dobre matere. ki jo ie pribižala rešitelju njenega otroka. Ob bolniški posteljici prestolonaslednika ie imela dovoli priložnosti, da le spoznala dobrega zdravnika in genilalnega državnika ki ga je — vzljubila.
Za mlado kraljico se je pričel čas nove sreče — sreče, ki se je morala hitro končati tragično za — oba. (Nadaljevanje v prihodnjem »Ponedeljka*.)
Špecijalni artistični atelje za črko* slikarstvo
Pristou & Bricelj
LJUBLJANA. Resljeva cesta št. 4 — Sv Petra cesta št. 39 — Telefon 2908.
Prevzamem vsakovrstne vožnje
s parom konj, za stalno po zelo
zmernih cenah Ponudbe na Ljubljana 1. poštni p edal štev. Ih3.

Ponedeljkov* listek
Preveč ljubezni
Draga Pina, /sm. da pričakuješ mojega pisma in še bolj mojega odgovora na Tvoje zadnje Vprašanje.
Dolgo sem odlašal. Ne z odgovorom. Imel sem ga pripravljenega že prvi dan, ko sva se spoznala in ko Ti nisi niti mislila, da bo treba rešiti to glavno vprašanje najinega razmerja, dasiravno si v podzavesti mislila nanj. še preden sva se spoznala.
Odlašal sem le s pismom, ker nisem botel kaliti Tvoje sreče, od katere je odvisna tudi moja. Da, tudi moja!
Ne čudi se. draga! Mnogo sva govorila. in Ti dobro veš. kaj mislim. Ako si pazno čitala moja pisma, si našla v njih že davno odgovor. Ne morem si misliti, da bi Ti. ki si dobra in poštena, namenoma stavila vprašanje, da upravičiš pred svetom ...
Kakor vidiš, je odgovor na Tvoje Vprašanje prav za prav že na papirju.
Pina!
Nikdar nisem dvomi] o iskrenosti in veličini Tvoje ljubezni in ne dvomim niti sedaj. 2enska. kakor si Ti, ne more varati. Sebe še celo ne. Zato me Tvoje Vprašanje, čeprav se glasi tako formel-no, kakor da bi ga bil napisal notar ali stavil preiskovalni sodnik, prav nič ne
vznemirja. Uverjen sem namreč, da Ti ga je narekoval trenuten dvom — ne v mojo ljubezen — ampak v bodočnost najinega razmerja. Mislim, da sem se izrazil prav.
Draga, hočem biti iskren kakor vedno in kljub razočaranjem, ki so običajno posledica iskrenosti.
Opazil sem. ne, čisto natanko sem občutil, nekako spremembo v Tebi. odkar Ti dolguiem odgovor na Tvoje vprašanje. In ta sprememba se mi ne zdi navadna zamera. Nekaj globljega, nekaj večjega je v njej. Nekaj, česar ne vsebuje še tako utemeljena užaljenost, nekaj, kar je v nasprotju s pravo ljubeznijo.
To dokazuje tudi Tvoj zadnji očitek. Veruj mi. draga, da me je presenetil in da ga nisem zaslužil.
Pred menoj leži pismo, ki si mi ga poslalo po odhodu Tvojega brata. Poiskal sem ga. da se prepričam, ali se nisem morda takrat motil in napačno razumel Tvoje besede. V tem pismu si zapisala: Prava, iskrena ljubezen e pozna nobene žrtve, ki bi bila prevelika za njeno končno zmago. Formalnosti so za množico.
Tako si pisala. Ali misliš sedaj drugače?
Pina. Pina!
Ali ni Tvoje vprašanje v popolnem
nesoglasju s temi Tvojimi besedami? In še več. Ali ni naravnost v nasprotju s Tvojo ljubeznijo, v katero ne morem dvomiti?
Poznaš me in veš, kaj si zame. Veš pa tudi, da ne morem — da ne smem, ako hočem ostati zvest samemu sebi — žrtvovati svojega dela... Tega ne bom storil nikoli. Ljubim Te — in če Ti je to dovolj, potem sem in ostanem Tvoj do konca.
Pina. ali nisem govoril vedno tako? In ti si me razumela! Vsaj tako mislim. AK Ti nisem jasno odgovoril na Tvoje zatrdilo, da ni nobena žrtev prevelika za končno zmago prave, resnične ljubezni? Nobena, sem ti rekel, toda človek. ki čuti v sebi, da mora delati, ne sme ljubiti ničesar bolj od svojega dela...
In Ti si bila zadovoljna in srečna. Zadovoljen In srečen sem bil tudi jaz, in ta moja sreča je odsevala iz mojega dela.
Pina. ako misliš sedaj drugače, potem me ljubiš — preveč! In potem?...
Sedaj veš, zakaj sem odlašal z odgovorom. Upam. hočem upati da je bil le trenutek dvom. ki je vznemiril Tvojo dobro dušo.
Mogoče si pričakovala drugega odgovora. formalnejšega in konkretnejšega — če je tako. evo Ti ga: Formalnosti so za množico.
Z najlepšimi željami za Tvoj današnji god Te iskreno pozdravlja
Tvoj
SHverij Klas.
Fotograf v puščavi
šaljivo čtivo
Paciient
—	Gospod doktor! Nikar me ne strašite z latinskimi izrazi. Povejte mi lepo po domače, kakšna je moja bolezen.
—	Tako? Prav! Povem vam odkrito: Lenoba in požreSnost . . .
—	Hvala, gospod doktor! A zdaj, prosim vas, povejte mi, kako se oboje imenuje latinski, da bom vedel povedati svoji ženi.
Na ulici.
—	Prosim vas za mal milodar. Lačen sem.
—	Zakaj pa ne marate delati?
—	Oprostite, bojim se. da bi potem imel ie večji apetit.
Slabo priporočilo
—	No, prijatelj, ali ste bili pri zdravniku, ki sem ga vam priporočil?
—	Da, biJ sem
—	In ste mu rekli, da sem vas jaz poslal?
—	RekeL
—	Pa kaj je dejal?
—	Da moram vnaprej plačati!
V gostilni
God: >Ali gre kaj bolje gostilna, odkar ste dobili okrajno sodišče?« — »Veste, n« preveč. Sodni ja predolgo zadržuje moje go-
Prostodušnost
Gost nejevoljno: >čujte, v tej juhi je polno muh!« _ Natakar: »Čudno! Zdelo se mi je poprej, da sem vse pobral.«
Nravstveni napredek Misijonar med zamorci: Lani ste pojedli svojega brata. Ste se letos kaj poboljšali?« — Črni poglavar: »Smo. smo, častiti oče. Zdaj jemo samo daljne sorodnike.«
Lahek problem
»Prijatelj, kaj bi ti delal, ee bi vedel, da dobiš milijon?« — »Dolgove!«
Zloben pripis
Na vili Mojmir je stal vklesan starinski izrek:«»V to hišo ne vstopa malopridnež ne skozi duri, ne skozi okno.« Hudomušnež pa je pripisal s kredo: »Kod pa pojde gospodar vanjo?«
Odškodnina
»Poslanec Zenko je 16 ur nepretrgoma govoril v narodni skupščini.«: — »Lahko njemu, saj je spočit: že 5 let ne more dom d do besede.«
Kritika
—	E, prijatelj kritikus. ali si videl v Jakopičevem paviljnu sliko mojega očeta?
—	Videl, videl, prijatelj.
—	In kako boš pisal kritiko?
—	Kratko, Zapisal bom, da javno grešiš zoper četrto božjo zapoved!
Mrliči ovirajo razmah gospodarstva
Angleška družba za sežiganje mrličev pri-obeuje v zdravniškem vestniku statistiko angleških pokopališč in poudarja, da mrtvi zavzemajo preveč prostora. Zlasti velja to za velika mesta, ki morajo pokopališča stalno povečavati.
V Angliji pokopljejo letno najmanj 600.000 oseb obojega spola. Že sama statistika mestnih pokopališč v Angliji, ki jih je 305 za 17,500.000 mestnih prebivalcev, dokazuj«, da je treba za pokop 173.000 mrličev v celem 4000 hektarjev tal. Vsa Anglija pa porabi v ta namen dvakrat toliko najboljše in ugodne ležeče zemlje, kjer bi lahko živelo in s« hranilo najmanj pol milijona živih ljudi
Pristaši sežiganja mrličev x Angliji propagirajo svojo idejo z dokazi gospodarskega značaja, kar pri Angležih najbolj zaleže Dosedanja propaganda za krematorije, ki s« jo vodila Ie z argumenti higijene, ni imela 6koro nikakega uspeha, zato poskušajo utemeljiti svojo zahtevo s poudarjanjem, kake razkošje si privošči neobljudena zemlja t svojimi obširnimi pokopališči.
Siromak
—	Sem ubog pisatelj, avtor kiijTge «<$to potov do denarja.®
—	Zakaj pa potem beračite?
—	To je namreč eden od stoterih potov.
-----—-----------------------irininiiiii
Turške srečke
in srečke
Italjans kega Rdečega Križa
KUPUJE
Banka PEHANI & Ko.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. ■MiiiimiiiiiiHHigiminm
LJUBLJANSKI ZVON je izdal
JUBILEJNI ZBORNIK
za petdesctlctnico OTONA ŽUPANČIČA
Uredil Fr. Albrecht. 121 strani in 8 slik v bakrotisku.
Zbornik obsega 10 člankov, ki so jih spisali Fr. Albrecht, B Borko, It. Rozman, Jos. Vidmar, Miran Jarc, Ivan Lah, Janko Glaser, A Debeljak in Janko Slebinger in ki osvetljuje t raznih strani pesnikovo življenje in de* Iovanje Pridejana so zanimiva pisma Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja in Jos. Murna Župančiču — Slike kažejo pesnika, njegove starše, ženo* družino, rojstni kraj in rojstno hišo.
Knjiga velja broširana Din 42.—, v platno vezana Din 56.—, pošt
nlna Din 3.—. — Naroča se v
KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI
"Prešernova ulica 54, ali njeni podružnici v Mariboru, Aleksan*
druva cesta 13.
117 a VIP PPtlA lD oajvečie skladišče ukrakv, dvo-I L ulic LtllC kf),es motoriev otroških *<»ztč
kov šivslnfi strojev vsakovrst-1 nih nadomestnih delov pneumatike Posebnf oddelek za popoln<- Dopravo emailiranie ta ponikianje dvokoles otroških vozičkov šivalnih strojev Itd — Prodal? na ibrnke — •TRIBUNA. P B L. tovarna dvokole- In otroških vozičkov 1 1IFB1 I4N4 Karlovcka «e«t» 5t i
Pomladanske novosti
ca promenadne in športne cbleke, moške in damske plašče
ima v velik' izbiri
Alojzij Lombar
modni salon za gospode in dame LJUBLJANA VII., Celov&ka cesta fttev 53
Kupim
stalno vsaao množini. <iosuiaie»ega
. . mm fia c
mrekove bmeljeve droge, rabljene sode od strojnega in jedtl
nega olja v dobrem stanju, po najvišjih cenan Akreditivno
plačilo
FRANC OSE1 Sv. Peter v Savinjski dol.
Kostanjeva drva
za tanin in smrekove škorje. oziroma čreslo plačujem po
najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem na željo akTe
ditivnem plačilu.
Ernest Marine, Celje, Zrinjskega al. 4
Telefon interurban št-136.
.................■"■mil
Orožfe
brownin*e. pištole in strašenje psov. samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Vinsko klet
(vmotoč) renorairano — oddam resnim ter strokovno sposobnim ter kavcije zmožnim. Poleg ie tuci lepo suho ter solnčno stano* canje, obstoječe iz dveh sob ter pritiklin Ponudbe na: Ljubljana I, poštni predal it. 163.	3855—a
lllllllllllllllll
Proti rdečim rokam pomaga Nivea-crema.
Na -žite si kožo po umivanju temeljito s to kremo, posebno predno ležete k po" * Ako hočete d t." negovane roke, uporabljajte Ie
Nivea-cremo.
iiiiiiiniiiiiiii
ZA1RUZNA HRANILNICA
reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuie vsakovrtne Kredite, eskomtira menice, inka-sira fakture ter Izvršuie razen deviznih In valutnih vse
===== v bančtir stroko spada ofe oosle
Sprejema Hranilne vloge oa kniižlce ali v tekočem računu ter Ib brestu i p po dogovoru naingodnete
Kot pooblaščeni prodajaiec srečk Državne razredne loteriji vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja rud* srečke Ratne ttete na obroke pod zelo uoodnimi oopo '
Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikat urejuj« Ivan Podriaj. tiska .Narodna tiakarna d «U njeo predstavnic Fran Jeaeraek, vsi v Ljubljani