PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorski M. ' dnevnik Ul. MontecchiB PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Td. (0481) 83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Td. (0432) 731190 Cena 600 lir - Leto XL. št. 290 (12.013) Trst, petek, 7. decembra 1984 Vabilo SKGZ na proslavo 30-letnice Drevi v Kulturni dom Slovenska kulturno - gospodarska zveza praznuje danes s svečano Proslavo v tržaškem Kulturnem domu 30. obletnico svojega plodnega življenja. Spored proslave se bo začel drevi ob 20. uri z nastopom mešanega pevskega zbora »Pod lipo« iz Bamasa v Benečiji pod vodstvom Nina Spehan je. Sledila bosta slavnostni govor predsednika SKGZ Borisa Raceta in podeljevanje priznanj SKGZ. Kulturni program se bo nadar ijeval z nastopoma pianista Aleksandra Vodopivca in Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta ob spremljam harfistke Jasne Corrado. Proslavo bo sklenil recital igralcev SSG »Pavana za mrtvo Spomenico« po gledališkem tekstu Jožeta Pirjevca na osnovi gradiva, ki sta ga zbrala avtor in Bojan Brezigar o Vilfanovih Parlamentarnih interpelacijah, s sceno Klavdija Palčiča in režijo Jožeta Babiča. Z včerajšnjim sklepom poslanske zbornice Odobreno vzajemno priznanje diplom med Italijo in SFRJ Ratificirali tudi pristop Italije k ustanovi UNIDO BOJAN BREZIGAR RIM — Poslanska zbornica je včeraj odobrila zakon o ratifikaciji italijansko - jugoslovanskega sporazuma o medsebojnem priznanju diplom, ki sta ga zunanja finistra Emilio Colombo in Lazar Mojsov podpisala 18. februarja lanskega leta v Rimu. Gre za zelo pomemben dokument, ki je življenjske važnosti za obe narodni manjšini, slovenski v Italiji in italijanski v Jugoslaviji, kajti pripadnkom obeh manjšin omogoča, da študirajo v matični domovini in v materinem jeziku ter jim priznava veljavnost diplom. Do podpisa tega sporazuma je prišlo na osnovi sporazuma o kulturnih izmenjavah med Italijo in Jugosla vij o in na osnovi izmenjave listin ob podpisu osimskega sporazuma; gre torej za dokument, ki sodi v sklop izvajanja osimskega sporazuma. Listini o priznanju diplom je priložen dolg seznam, v katerem so navedem. vsi študijski naslovi, ki so priznani na osnovi tega sporazuma (seznam v celoti čb j a vi jamo na dugem mestu). Poleg tega so z ratifikacijo sporazuma ustanovili posebno mešano komisijo, ki je zadolžena, da seznam izpopolni in torej preveri možnost priznanja še drugih naslovov, do katerega pa bi lahko prišlo tudi s polaganjem dodatnih izpitov. Eden izmed naslovov, ki jih sedanji sporazum ne piri znava, je na primer diploma visoke šole za telesno vzgojo, do vključitve v seznam pa ni prišlo prav zato, ker ta naslov v Italiji ni na ravni univerzitetne diplome. Že ob ratifikaciji v senatu so tako opozorili na nujnost, da bi to pomanjkljivost odpravili in da bi se mešana komisija najprej spoprijela prav s tem vprašanjem. Z včerajšnjo odobritvijo ratifikacijskega zakona v poslanski zbornici je italijanski parlament izčrpal ves postopek, kajti senat je besedilo odobril že 30. julija. Ratifikacijski zakon mora sedaj podpisati predsednik republike in bo nato objavljen v Uradnem NA 2. STRANI Enotni šolski odbor o Katinari Enotni šolski odbor je na svoji seji dne 6. decembra 84 predvsem obsodil novo mazaško akcijo naperjeno proti katinarskim Slovencem, ki potrjuje izzivalni značaj pritiska, ki se izvaja na slovenske starše tega okoliša. V nadaljnji obravnavi položaja katinarske šole je odbor soglasno ugotovil, da ta problem zadeva in ogroža celotno slovensko šolstvo v Italiji, ker dokazuje, da ni zajamčena pravica do dostojnega in nemotenega delovanja, kljub dejstvu, da so slovenske šole ustanovljene z dekretom predsednika republike in so navedene v posebnem statutu. Enotni šolski odbor je mnenja, da se je treba poslužiti vseh razpoložljivih zakonskih in upravnih sredstev za razrešitev nedopustnega zastoja v izvajanju del, ki bi omogočila reden pouk. V kolikor pristojne oblasti ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, bo odbor pozval slovensko javnost, zlasti starše, šolnike in dijake, k skupnim solidarnostnim nastopom v podporo kal inarskih staršev in v obrambo slovenske šole Pravilna odločitev BOGO SAMSA Danes bomo v tržaškem Kulturnem '•mu svečano proslavili trideseto o-■etnico ustanovitve Slovenske kultur-0 ' gospodarske zveze, ki združuje aznc organizacije in ustanove Slo-encev v Italiji. Že v tem preprostem avku je marsikaj povedano: - predio1 proslava ne bo več v skromni «voranici v Ul. Roma, v kateri smo vrh prvega zasedanja po- . ^ podnajemniki in smo se ka-^ le morali izseliti, temveč v no-em, lepem Kulturnem domu, katere-«a dvajsetletnico smo skromno propali pred nekaj dnevi. Predvsem ? *e je takrat ustanavljala Zveza „7™® v Trstu, kasneje je bila usta-Pokr ”a na Goriškem, v videmski Krajini pa je dejansko delovalo sa-?Kkromno društvo. . Y*aj je Zveza povsem enotna v „ . Pokrajinah, razčlenjena in prila-snJCna ^vnim prilikam, toda ne-POrno enotna organizacija Sloven-ce£ v Italiji. v ,a tudi drugače so bili narejeni 'ki koraki naprej: seznam članic be ,cy tiistveno izpopolnil; nosilni ste-skih .Veze Je sedaj poleg gospodar-*1 in kulturnih tudi športna orga-(u ,iltlia s svojo specifično zvezo. Pa je * gospodarske organizacije so bi-„ , rat v bistveno drugačnem mno- ceri, m Po'ozaju. Obstajalo je si-V(, «»vensko gospodarsko združenje, je j sam» mi Tržaškem, odražalo . «redno skromen zaseben in druž-cev gosP°darskl potencial Sloven-div'-V- Posledica fašističnega Voidanja’ Pogmisča druge svetovne uje in resnih povojnih težav. Ta-jje se ni bil» Tržaške kreditne ban-So’ h?.®taU slovenski denarni zavodi •Poči l iZFedno skromni, brez prave ^''lì'òlvt'ri-'i 80 86 s težavami za svoj •*rodrT trides®Urni leti znanost še ni snìo a v na^e napore, samo občutili Klohi ^“Htanjkanje strokovnosti in po-MU***! v našem delu. Sedaj raz-Vek°va brigada se je vrnila na Primorsko in zavzela °brambne položaje na Sedlu pri Razdrtem pod Nano-®°m. Rekli so jim, da bodo branili zaledje goriške Fonte. Vsa Primorska je bila v ognju vstaje. Kdor je P^°6el, je vzel orožje v roko. Pred Gorico se je z nem-ko premočjo borila Goriška brigada, ki jo je vodil reif. Spomnil se je nanj in na težke ure, ki so jih PFebili prav na tej gori, kjer bo sedaj brigada ustava °klopne enote divizije SS Adolf Hitler. . V jutranjem mraku je prihrumela do ovir na cesti Plona tankov in z njimi motorizirana pehota. Nemci . se lotili odstranjevanja ovir. Izrinjali so s ceste bPe kamenja in podrto drevje. Težke brede so jih iz °Pa/nih zaklonov ustavile. Dva topova sta bruhala i aoate po tankih, dokler se eden ni vžgal. Napadla bii-nem^a pehota. Vojaki so šli naprej smelo, kot bi i na vaji, in čelade so se svetlikale v porumenelih bafV Karlo in sestra Kristina sta tako streljala iz k 'aljonskih jarkov, da so se razžarele tri brzostrelki' Nemci so šli prek trupel, zaustavili so jih šele z serbami. Razkropljeni so se vračali in zbirali ob ™" lku- kjer so jih oficirji na novo zvrstili in jih s za- su- rovimi glasovi podili dalje v boj. Kolona oklopnjakov ni bila kos strmini pod partizanskimi položaji, pa se je vrnila na cesto, ki je bila speljana nad dolino vzporedno s pobočjem, kjer je bil odpor najmočnejši. Nemci so od tod najprej ogledali, kje so razporejeni položaji s težkimi strojnicami. Obsuli so pobočje z minometalskim in topovskim ognjem. Branilci so se znašli v plamenih. Od granat razmesarjena trupla so ležala po jasah, v jarkih so v krvi ležali pobiti in ranjeni borci. Kristina in še dve bolničarki so jih nenehno obvezovale, dokler ni zmanjkalo obvez... Tudi Karla, komandanta bataljona, je eksplozija omamila in ga zasula z zemljo. Kristina ga je našla, ko je ležal ob mrtvem mitraljezcu in si z rokami brisal zemljo in prah z oči. »Karlo, si ranjen, naj ti pomagam?« »Nisem ranjen, si bom že opomogel.« Odvil je zamašek čutarice in nekajkrat globoko nagnil. Žganje mu je vrnilo moč in zavest. Poslal je kurirja k Šoroviču, v štab brigade na Nanos, drugega pa v Vipavo: sporočita naj, da je obramba na Sedlu prebita in da ne bo dolgo vzdržala. Četa, ki je bila tik ob cesti, se je razkropljeno umikala med redko drevje pod skalami. Nemci so znova prodrli do ovir in začeli z vitli vlačiti debla s ceste. Dalje je bila cesta prekopana. Nemški tigri so zrinili zadet tank v jarek, ga med ognjem zasuli in cesta je bila nared za prehod. Pregazili so oba topova, ki jima je zmanjkalo municije, in pobili posadki. Na robu gozda nad cesto so po borovcih obešali ujete in ranjene partizane in kmete, talce. Četa peho- te pa je brez kritja rinila za odstopnico bataljona v skale. »To niso ljudje,« je sam pri sebi govoril Karlo, ko je gledal Nemce. Vedel je, da imajo opraviti z divizijami »Das Reich« in »Adolf Hitler«, ki sta se izurili na vzhodni fronti. Da ne bi bili vsi pobiti, je Kalrlo ukazal umik v skalovje Nanosa. Umikali so se po zelo strmi kozji stezi, vseskozi pod ognjem težkih mitraljezov, ki pa so bili predaleč, da bi zadevali. Karlu je zmanjkalo sape in mislil je, da ga bo zadušilo. Toda morali so naprej. Nenadoma je s skalne police zdrsnila mula s težko bn*io na hrbtu. Za seboj je potegnila še eno in skotalili sta se v prepad. Druga je nosila m uničijo. Razbili so se zaboji in strelivo se je razsulo med krvavo kamenje... Živali z zlomljeno hrbtenico, do kosti obdrgnjeni od skal, sta presunljivo rigali v prepadu... Začele so padati mine. Med eksplozijami še ni nihče zmenil za padle. Vse je hitelo naprej, lezli so drug mimo drugega, tudi komandanta bi bili pustili tam, samo da bi prešli strmino, kjer ni bilo kritja med ognjem. Visoko v oblakih blizu vrha gore so krožili krokarji. Dišala jim je kri, vendar si niso upali odjadrati k tlom. Naslednji dan so Nemci dvakrat razbili brigado. Na Nanosu so Karla nažgali, ko je jahal h kmetiji Bla-žonovih, obdani z žico, kjer so Italijani nekdaj imeli postojanko. Tam je bil poveljnik Šorovič z brigadnim štabom. Nemci so jih prijeli z vseh strani. Poveljnik in kurirji so z brzostrelkami prebili obroč, enajst novincev pa so Nemci zajeli. Poziv predstavnikom drugih šol, da podprejo Katinarski starši se bodo drevi udeležili seje občinskega sveta akcijo Združenja staršev Črna roka pomazala šoli na Katinari in pri Sv. Ani # . ki mai f- Pomazano pročelje oddelka nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod Katinarski starši se bodo drevi (ob 18.30) udeležili seje tržaškega občinskega sveta, da bi s svojo prisotnostjo ponovno opozorili občinske može o nevzdržnem stanju na slovenski o-snovni šoli Fran Milčinski, kjer tri mesece po začetku šolskega leta, še vedno ni stekel reden pouk. Združenje staršev je pozvalo predstavnike drugih slovenskih šol, da jim tudi tokrat priskočijo na pomoč in s svojo prisotnostjo podprejo tudi to njihovo pobudo. Poziv velja prav tako za starše drugih naših šol, za učno osebje, ravnatelje, za predstavnike političnih SSk zahteva poseg prefekta za Katinaro Zadeva katinarskih šol je bila v središču sredine seje pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, ki je — kot sporoča tiskovno sporočilo SSk — z brzojavko zahtevala od tržaškega prefekta Marrosuja, da nemudoma poseže v skladu s svojimi pristojnostmi, da se vprašanje prostorske stiske čimprej reši. Slovenska skupnost v svojem sporočilu ugotavlja, da »pri celotni zadevi ne gre za pregraditev ali preureditev ene učilnice, temveč za staro vprašanje odnosov med Slovenci in Italijani na osnovi pravičnosti in enakopravnosti.« SSk nadaljuje »odločno pribija, da sta obe šoli na Katinari zaščiteni po Londonskem sporazumu oziroma posebnem statutu, zato imata vso pravico do prostorov v omenjenih stavbah.« »SSk je vedno zagovarjala in zagovarja omikano sožitje med pripadniki obeh narodnosti pri nas«, nadaljuje sporočilo, »toda ne zgolj teoretično, temveč stvarno in na temelju pravičnosti.« »Mislimo, da slovenski starši prav to želijo in zahtevajo, zato morajo v tem imeti zaslombo vseh slovenskih dejavnikov«, ugotavlja SSk in najavlja, da je v ta namen »SSk dala pobudo za takojšnje sklicanje Enotnega šolskega odbora, da sklepa in ukrepa, kot je to že večkrat storil v preteklosti«. SSk je poslala brzojavko tudi ministru za šolstvo posl. Falcuccijevi. sil in družbenih organizacij in za dijake višjih srednjih šol: katinarski starši namreč že od vsega začetka prostorske stiske ponavljajo, da to vprašanje ni izključno »katinarsko«, temveč zadeva vso našo zamejsko skupnost. Prav zato se nadejajo širokega odziva na drevišnjo akcijo. O vprašanju katinarske šole Milčinski je bil medtem včeraj govor na seji načelnikov svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu. Pred dnevi so namreč občinski svetovalci KPI (prvi podpisnik Spetič), Parovel (Tržaško gibanje) in Jagodic (PSI) pred- Miklavž se Največji prijatelj otrok, Miklavž, je imel včeraj res naporen dan in polne roke dela. S svojo veliko vrečo daril, med katerimi so se letos pojavile tudi elektronske igrače, je obiskal skoraj vse naše šole in mnoga naša kulturna društva, ki so mu pripravila topel in vesel sprejem, ponekod pa tudi krajše kulturne prireditve, na katerih so glavno besedo seveda imeli otroci. tožili občinskemu odboru vprašanja o zastojih del na katinarskih šolah. Na včerajšnji seji sta Calabria (KPI) in Parovel (TG) zahtevala, naj župan odgovori na vložena vprašanja med drevišnjo sejo. Župan Richetti na to zahtevo ni dal odgovora. Oba svetovalca sta nato tudi zahtevala, naj župan in odbornik za šolstvo vsaj pred občinsko sejo (ob 18. uri) sprejmeta delegacijo katinarskih staršev in naj jima obrazlažita, kakšno je stanje na šolah in kdaj bo vsa zadeva rešena. O prostorski stiski na šoli Milčinski bo danes govor tudi na srečanju med izvedenci, ki so jim poverjena dela v bivši policijski kasarni na Reški cesti, kamor bi morali preseliti enega od italijanskih razredov. Sejo je sklical občinski odbornik za šolstvo Vat-tovani, ki je »že sit katinarske zadeve« (kot nam je sam včeraj sporočil). Srečanja pri občinskem tajniku bi se morali udeležiti izvedenci občinskega tehničnega urada, ekonomata, arh. Sello, ki vodi dela v kasarni, in italijanski didaktični ravnatelj. Vat-tovani hoče v bistvu izvedeti, zakaj dela niso bila še končana in kdo je kriv za zamude, ker »noče sprejemati nase krivde drugih«. Obenem je odbornik potrdil, da bo vsa zadeva »rešena« v teku tega tedna... Prijetni kulturni prireditvi v čast Miklavžu sta bili na Kontovelu in v Nabrežini. V dvorani kontovelske ga gospodarskega društva je bilo miklavževanje, ki ga je priredilo SKD Prosek - Konto vel. Poleg najljubšega gosta sta sodelovala še rit mična telovadna skupina ŠD Konto-vel, ki jo vodi Marjanca Firbas in domači otroški pevski zbor, ki je tokrat prvič nastopil pod taktirko pe- Katinarske starše, ki si že tri mesece prizadevajo, da bi zagotovili svojim otrokom primerne učne prostore, je čakalo včeraj zjutraj novo hudo presenečenje. V noči med sredo in četrtkom je fašistična roka z žaljivkami in kljukastim križem pomazala pročelje šolskega poslopja na Reški cesti, kjer ima svoje prostore oddelek nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod, ter prebarvala ploščo z imenom slovensko šole. Fašistični skrajneži so sc znesli tudi nad slovensko osnovno vovodje Pije Cah - Širca. Tudi v Nabrežini je vladalo veselo razpoloženje, ki sta ga poleg Miklavža oživila še Tamara Ušaj in Klavdija Peric z veseloigrico »Frice in Frače«, ki jo je napisal in režiral Zvonko Le-giša. Prijetno presenečenje pa je otrokom in odraslim pripravil otroški zbor »Kraški slavček«, ki se je po dolgem času spet predstavil ob činstvu. Zbor vodi Majda Legiša. Vesela miklavževanja so bila vče raj v skoraj vseh naših vaseh in v mestu, pa tudi po šolah. V Cankarjevi dvorani pri Sv. Jakobu se je Miklavž pojavil v spremstvu otroške folklorne skupine KD Ivan Cankar, ki jo vodi Majda Fakin. Prijetno Miklavževo razpoloženje je včeraj vladalo tudi v openskem Prosvetnem domu, kjer se je zaključil decembrski sejem v priredbi Tabora mladih. Popoldne so taborniki Rodu modrega vala uprizorili lutkovno igrico »Zvezda zaspanka«, za večerne ure pa je bila napovedana dražba razstavljenih predmetov, in ročnih izdelkov, ki so 'ib izdelali mladi sami. Miklavž se je torej poslovil s prazno vrečo in otroci sedaj že vneto pričakujejo dedka Mraza... Na sliki : nastop skupine ritmične telovadbe med miklavževanjem na Kontovelu. šolo Marica Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani in tamkajšnjim slovenskim osnovnim vrtcem. Mazači so tudi tu z razpršilcem počrnili obe plošči z i-menoma osnovne šole in otroškega vrtca. Fašistični izpad nad šolo na Katinari vsekakor ne more biti naključen. Črna roka se je znesla nad slovensko šolo z namenom, da bi zanetila in poglobila spor med slovensko in italijansko skupnostjo na Katinari, pri čemer naj bi izkoristila trenja, ki izvirajo izključno iz že nekajmesečnih zavlačevanj tržaške občinske uprave pri reševanju prostorske stiske. Ob vsem tem gre podčrtati, da so se fašistični skrajneži znesli nad slovensko šolo na Katinari le nekaj dni po izzivalnem nastopu predstavnika Liste za Trst Spiazzi ja na neprekinjeni skup ščini katinarskih staršev, kar v mno-gočem spominja na podobno fašistično mazaško akcijo na Colu. Čmuhi so sc pred meseci znesli nad tamkajšnji slovenski otroški vrtec, le nekaj dni potem, ko je italijanski tržaški dnevnik objavil vest, da sta dva italijanska otroka ostala brez kosila, ker njihovi starši niso plačali predvidenega prispevka za šolsko refekcijo. Mazaško akcijo na Katinari je včeraj obsodil tržaški župan, v sporočilu občinskega tiskovnega urada pa nikjer ne piše, da je bila tarča mazačev slovenska šola... Fašisti so v noči med sredo in četrtkom pomazali tudi vhodna vrata sekcije KPI na Kolonkovcu. V zvezi z vsemi temi akcijami čmuhov je svetovalska skupina KPI v občinskem svetu vložila vprašanje in zahtevala naj župan odgovori na vprašanje že na drevišnji seji. • V torek, 18. decembra bo obiskal Trst minister za kulturne dobrine Antonino Gullotti. Minister bo gost deželne vlade. • Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo sestal v torek, 10. decembra. Na dnevnem redu ima odobritev cele vrste upravnih zakonov. Danes manifestacija naših višješolcev Dijaki slovenskih višjih srednjih šol bodo priredili danes protestno manifestacijo, s katero bodo izrazili solidarnost s katinarskimi starši. V svojem sporočilu poročajo o torkovi seji na Katinari, na kateri »je bilo pričakovati, da bi določili datum in obliko množičnega protesta«. »Do tega ni prišlo«, nadaljuje sporočilo, »ker so se predstavniki staršev in nekateri profesorji premislili in menili, da bi z enotno manifestacijo ne dosegli ničesar. Zato smo dijaki odločili, da množično nastopimo s povorko in manifestacijo na Trgu Unità. Ob tej priložnosti bomo razdeljevali dvojezične letake po mestu in pred slovenskimi in italijanskimi višjimi srednjimi šolami, da bi opozorili javnost na pereč problem in povabili demokratične someščane k sodelovanju. Delegacija, ki naj bi jo sestavljali dijaki in, upati je, profesorji, želi občinskim odbornikom razložiti konkretnost problema, ki se ne tiče samo katinarske osnovne šole, temveč vseh slovenskih šol. Problem je še bolj pereč v kolikor je ogrožena izobrazba slovenskih otrok in nerešeno vprašanje zadobiva tako tudi politični značaj«, zaključuje sporočilo Koordinacijskega odbora višjih srednjih šol. Potem ko je v teh dneh obdaril naše otroke poslavlja s prazno vrečo Proslava SKGZ po Radiu Koper, Ljubljana in Maribor Današnja oddaja Studio ob 17. uri po Radiu Ljubljana, ki jo bosta pre našala tudi Radio Koper in Radio Maribor, bo posvečena 30. obletnici SKGZ. Pri okrogli mizi v studiih Radia Koper so sodelovali : predsednik SKGZ Boris Race, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina, slikar Klavdij Palčič, kot predsednik komisije za kulturo v omenjeni zvezi, predsednika teritorialnih odboro SKGZ za goriško in videmsko pokrajino dr. Mirko Primožič in prof. Viljem Černo in predsednik Združenja slovenskih športnih društev $ Italiji Odo Kalan. Oddajo sta vodila novinarja Andrej Šumenjak in Neva Lukeš. Zasedanje o potresih na Pomorski postaji »Cilji in izkušnje seizmometričnega omrežja Furlanije-Julijske krajine« je naslov zasedanja, ki bo danes z začetkom ob 10. uri v kongresnem centru Pomorske postaje na pobudo deželne uprave ob sodelovanju Geofizikalnega observatorija. Po pozdravnih besedah deželnega odbornika za javna dela Bombena bo imel uvodno poročilo novi predsednik observatorija Roda, sledila pa bodo tehnično-znanstvena poročila Daria Slejka, Mira Corsi ja, deželnega svetovalca Marcella Riuscettija, Adriana Scotti ja, Annamarie Riggio in Livia Sira, sledila pa bo razprava. Na zasedanje so poleg predstavnikov krajevnih ustanov naše dežele in sosednjega Veneta povabili še raziskovalce in izvedence iz Švice, Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Odbornik Cavicchioli o »pasjem onesnaževanju« Pritožbe meščanov spričo pasjega onesnaževanja mestnih ulic so v pismu pokrajinskega odbornika za turizem Bruna Cavicchioli ja dosegle tudi tržaškega župana Richetti ja. Odbornik se je na prvega obačna našega mesta obrnil z vprašanjem, kaj namerava občinska uprava storiti, da bi rešila problem pasjih iztrebkov, ki jih je po mestnih pločnikih čedalje več, kajpak zaradi malomarnosti samih lastnikov, ki jih odpadki njihovih štirinožnih ljubljencev prav nič ne motijo — dokler jih sami ne pohodijo. V mnogih severnoevropskih državah lastniki psov lastnoročno pometejo nadležne odpadke: odbornik Cavicchioli je mnenja, da bi s primernim odlokom občina lahko vnesla nekaj reda v ta zanemarjeni sektor medčloveških odnosov, npr. z uvedbo nekakšnih zbirnih prostorov, kjer bi kužki lahko opravljali svoje potrebe. Predsednik Zanetti o povezavah med tržaško luko in zaledjem Pristaniška ustanova: zadnji odsek avtoceste Ljubljana - Razdrto naj krene proti Sežani Na zadnjem srečanju glavnega od bora tržaške Avtonomne pristaniške ustanove je predsednik Michele Zanetti, poročal o cestnih povezavah med pristaniščem in njegovim zaledjem. Obravnaval je predvsem različne možnosti povezave jugoslovanskega avtocestnega omrctžja z italijanskim. Kot znano se v Sloveniji šele dogovarjajo, kod naj krene zadnji odsek avtoceste Ljubljana - Razdrto. Tu se namreč odpirata dve možnosti: ali naj asfaltni trak zavije na desno proti Novi Gorici in od tod v Italijo, ali pa naj krene naprej do Sežane. Novi odsek pomeni za Slovenijo neposredno vez s tujimi tržišči, seveda pa bi tako Nova Gorica kot Koper rada imela cesto-zase, kajti preusmeritev zadnjega avtocestnega odseka pomeni preusmeritev trgovinskega prometa v korist drugega partnerja. Tržaška pristaniška ustanova z zaskrbljenostjo pričakuje izid teh pogajanj. Ne gre namreč le za slovensko -jugoslovansko zaledje, temveč tudi za srednjeevropsko tržišče, ki si sedaj že utira pot k morju skozi karavanški predor. Skozenj se bo pretakala sred- njeevropska trgovinska izmenjava ter se usmerila proti sevemojadranskim lukam, predvsem proti Reki, čeprav je bil karavanški predor zamišljen kot severni konec jugoslovanske veleceste. Novogoriška veja, za katero se v Sloveniji tačas najbolj ogrevajo, bi v Italiji prvenstveno ugodila le beneški luki, saj bi obšla Trst, Tržič in Koper. Trst se torej zavzema za dograditev obeh avtocestnih odsekov, za kar bi Italija prispevala dobršen del sredstev in to v različnih oblikah, npr. tudi s preložitvijo povračila nekaterih jugoslovanskih dolgov Italiji na leto 2000. Združitev obeh avtocestnih omrežij predvideva že Osimski sporazum, na katerem temelji tudi namera Jugoslavije speljati novo cesto med Reko in Trstom. Tržaška pristaniška ustanova pa dvomi, da bi Jugoslavija z gradnjo avtocestnega odseka proti Novi Gorici prikrajšala koprsko luko za pomemben delež trgovinskega prometa. Sežanska veja bi seveda še kako prav prišla tako koprski, kot tudi tržaški luki in bi torej koristila razvoju pri- staniškega prometa, novogoriški odsek pa bi ojačil predvsem cestni tovorni promet. Sporni avtocestni podaljšek je življenjsko vezan na karavanški predor, slednji pa že nestrpno čaka na srednjeevropsko avtocesto »Pyhmauto-bahn«, ki bo tekla preko Avstrije ih je še vedno predmet pogajanj med avstrijsko vlado in EGS glede finansiranja gradbenih del. Vštric z gradnjo te avtoceste pa se je evropski parla-ment na potziv italijanske vlade zavzel za gradnjo cestnih povezav med načrtovano avtocesto in sevemojadran-skimi gospodarskimi središči, tore) tudi s tržaško luko. Tržaška avtonomna pristaniška ustanova in tržaška trgovinska zbornica si že dolgo prizadevata. da bi bile njune zahteve uslišane, v splošno korist tržaškega 6°" spodarstva. • Predsednik deželnega odbora B*a" sutti je včeraj sprejel predsednik8 družbe »Friulia Lis« Maura, ki ga je spremljal glavni ravnatelj te ustanO' ve Martina. V Galeriji TK so včeraj odprli razstavo Danila Jejčiča Slika - brez iluzije realnega sveta Kol je sklenila vlada na svoji zadnji seji Upravne volitve bodo v nedeljo, 12. maja 1985 Pri nas bodo volitve samo v okoliških občinah Vlada je na svoji zadnji seji določila, da bodo upravne volitve v nedeljo, 12. maja 1985. Določili so ta datum, da omogočijo novoizvoljenim deželnim svetom izvolitev delegatov, ki bodo sodelovali pri izvolitvi predsednika republike in da obenem omogočijo vsem novoizvoljenim krajevnim ustanovam odobritev finančnih proračunov v roku, ki ga bo v kratkem določil finančni zakon. V tržaški {»krajini bodo 12. maja volitve za obnovitev petih okoliških občinskih svetov, medtem ko ne bo volitev za obnovitev tržaške pokrajine in tržaškega občinskega sveta, ki so bile na sporedu pred dvema letoma. Razen seveda, če ne pride v prvih mesecih prihodnjega leta do velikega presenečenja, to se pravi dc razbitja sedanje večinske koalicije in do zavrnitve proračunov, kar bi skoraj avtomatično privedlo do razpusta občinskega in pokrajinskega sveta. Odnosi med Listo in med njenimi zavezniki so precej napeti, a ne še v taki meri, ki bi dopuščala Možnost predčasnih volitev. Več o lem bomo lahko zvedeli šele po novem letu, ko bi morali melonarji do- končno povedati, če bodo še sodelovali v sedanji koaliciji. 12. maja (volitve bodo samo na nedeljo) bodo torej volitve v devinsko -nabrežinski, zgomški, repentabrski, dolinski in v miljski občini. Če se naslanjamo na podatke zadnjih evropskih volitev (11. junija 1984) bo volilnih upravičencev v tržaški pokrajini nekaj nad 25 tisoč, ki so bili po zadnjih statističnih ugotovitvah takole porazdeljeni : Devin - Nabrežina (6.710 volilnih upravičencev), Re-pentabor (664), Zgonik (1.617), Dolina (5.034) in Milje (11.334). V repentabrski in zgoniški občini bodo volitve po večinskem sistemu (občinska sveta štejeta po 15 svetovalcev), v ostalih treh občinah pa po tako imenovanem proporčnem sistemu (občinski sveti štejejo po 20 izvoljenih predstavnikov). Trenutno upravljata zgoniško in re-pentabrsko občino Napredni listi, sad sporazuma in sodelovanja med KPI in med PSI, dolinsko občino levičarska koalicija (KPI - PSI), devinsko -nabrežinsko občino koalicija KPI -SSk - PSI, miljsko občinsko upravo pa enobarvni odbor Liste Frausin (KPI in neodvisna levica). Včeraj so v galeriji Tržaške knjigarne otvorili razstavo likovnih izdelkov primorskega slikarja Danila Jejčiča. Prisotne je v imenu gaie '.je, najprej pozdravil Franko Vecchiel. O umetnikovem delu pa je spregovorila Nelida Nemec, kustos novogoriškega muzeja. Poudarila je, da Jej-čičeva ustvarjalna pot oziroma njeni začetki sovpadajo z novimi tendencami, ki so se porodile v začetku sedemdesetih let. Lahko bi slikarjevo delo označili kot neokonstruktivi-zem. Govornica pa je poudarila bi- stvo te smeri. Osnovna teza na iAlteri je slonelo likovno delo novih tendenc, je misel, da slika lahko obstaja tudi brez asociacij z zunanjim svetom. Slikar ničesar več ne posnema, ampak ustvarja avto-lomne objekte in figure. Tu se umetnik sooča s tehnološkimi in industrijskimi procesi. Na tak način odpade sleherna iluzija realnega sveta. Slikanje ali izdelovanje objektov je predvsem racionalno. Jejčič je vse te momente poudaril tudi z iskanjem novih materialov, kot je na primer plastika, to je »mit« industrializiranega sveta. Nelida Nemec pa je pri tem poudarila, da so geometrijske kompozicije umetnika in njegove grafike ohranile strogost izraza in polnost umetniškega sporočila. Gre vsekakor za zanimivo razstavo, ki lepo ponazarja različne trenutke ustvarjanja pomembnega primorskega likovnega umetnika kot je Danilo Jejčič. PREDLOG SENATORKE GERBEC V Trstu ustanoviti akademsko smer iz oceanskih ved Komunistična senatorka Gerbčeva je naslovila na ministrstva za zdravstvo, za trgovsko mornarico, za kulturne dobrine in ekologijo pismeno vprašanje, v katerem sprašuje odgovorne, kako mislijo preprečevati o-nesnaževanje severnega Jadrana in znižati stopnjo onesnaženosti in kakšni so izidi pregledov, opravljenih v tem smislu na ribah, školjkah in algah. Obenem tudi predlaga, naj se pri Laboratoriju za morsko biologijo v Trstu ustanovi univerzitetna diplomska smer iz oceanskih ved in posebna šola, ki naj bi ustrezno pripravljali operaterje tega področja. Med sinočnjo otvoritvijo Sestanek predstavnikov tržaške in go riške sekcije SDGZ Slovenski obrtniki za večjo navzočnost njihovega združenja na deželni ravni Zadnjega sestanka odbora tržaške obrtniške sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so se u-deležili tudi predstavniki goriške sek-clJe z namenom, da bi se pogovorili o nastopanju slovenskih obrtnikov na desini ravni. Pravilnik združenja na-mreč predvideva tudi deželni odbor, vendar doslej ni deloval, ker sta ga uspešno nadomeščali goriška in trža-®ka pokrajinska sekcija. V zadnjem času pa je bilo večkrat čutiti potrebo P? enotnem nastopanju na deželni rav-ui in po širjenju delovanja v Beneči-J°; zadnja taka prilika je bila prav uspela deželna manifestacija obrtni-kov v protest proti Visentinijevemu davčnemu paketu. _ Jz te potrebe so se na predvčerajšnjem sestanku predstavniki obeh pokrajinskih sekcij dogovorili, da se bo eželni odbor obrtniške sekcije SDGZ Prvič sestal v začetku januarja in poskrbel za predstavitveni program, na ~*noyi katerega bo stopil v stik s so-odrumi organizacijami (Associazione ngli Artigiani - Confederazione Gene-aie Artigiani in Confederazione Na--‘unale dell’Artigianato) in se predstavi političnim strankam in deželnim Plastem, zlasti pristojnemu odborni- ku Turellu in predsedniku deželnega odbora Biasuttiju. Obrtniki SDGZ so na sestanku zelo pozitivno ocenili nedavno protestno manifestacijo in poudarili aktivni delež svojega Združenja na njej. Sicer pa bo le-to pozorno spremljalo na-daljno pot paketa Visentini v poslanski zbornici in priredilo informativne sestanke za članstvo takoj, ko bo znana njegova dokončna usoda. Govorili so tudi o napovedani novi protestni manifestaciji 13. decembra, h kateri bodo — po možnosti skupaj s člani trgovinske sekcije — pristopili tudi člani obrtniške sekcije. Precej pozornosti so odborniki posvetili vprašanjem stikov s sredstvi javnega obveščanja, zlasti kar zadeva zahtevo SDGZ po posebni oddaji z gospodarsko problematiko na Radiu Trst A. Taka tedenska oddaja je namreč po daljšem času izpadla iz programske sheme, vendar se je ravnateljstvo radia obvezalo, da bodo oddaje s 1. januarjem znova stekle, ob odločilni pomoči predstavnikov Združenja. Na sporedu bodo vsako sredo ob 8.10, kar vsekakor ni najbolj ugoden čas, če naj bo namenjena zaposlenim osebam. Na koncu so se odborniki dogovorili za datum občnega zbora tržaške obrtniške sekcije, ki bo 25. januarja v Prosvetnem domu na Opčinah. Opozorili so tudi, da se bo z letošnjim letom iztekla dveletna akcija ustanove za razvoj obrti ESA na tržaškem Karsu, ki je s pomočjo Kraške gorske skupnosti s posebnimi prispevki spodbujala oživljanje obrtne dejavnosti na tem območju. Odbor zato poziva vse zainteresirane člane, naj do 31. decembra vložijo prošnje za prispevek, medtem ko bo ostale formalnosti mogoče opraviti tudi po tem datumu. V okviru dejavnosti SDGZ velja še omeniti, da so se predvčerajšnjim vrnili z dvodnevnega strokovnega izleta člani gostinske sekcije. Kakih trideset se jih je z avtobusom odpravilo na ogled mednarodne razstave gostinske opreme v Rimini, kjer so se zadržali ves dan, naslednjega pa so izkoristili za ogled republike San Marino. Poleg možnosti za ogled naj novejših pripomočkov v gostinstvu, od katerih so resnična novost le naprave za hitro pripravljanje hrane (za tako imenovan »fast foot«), je bil uspeli izlet tudi prilika za družabno srečanje starih znancev in prijateljev. Dobrega razpoloženja tako po poti ni zmanjkalo, izlet pa so zaključili še s skupno večerjo v Sesljanu. Gospodarska kriza hudo ogroža delovno vključevanje prizadetih »Bojim se, da bomo v bodočnosti vedno bolj prisiljeni prirejati le kongrese in tiskovne konference . . .,« nam je predsinočnjim dejala pokrajin ska operaterka službe za prizadete otroke. S tem je mislila na težak trenutek, ki ga zaradi gospodarske krize preživlja področje delovnega vključevanja in skrbstva za pr.zada'e, za katerega so javna finančna sredstva vedno bolj skromno odmerjena, ne glede na dejstvo, da postaiajo potrebe — skladno z razvojem družbe — izrazitejše. Njena skrb ni izolirana, saj je prav v tem duhu izzvenela ludi razprava, ki se je istega večera od' ijala v dvorani zavoda Enain v prnedbi italijanskega združ > 'ja za G č; kr bo spastičmh (Aias). Predsednik Aias Pietro Tessera je uvodoma poudaril, da hoče njihovo združenje obveščati javno mnenje o številnih zaprekah, ki jih na poti avtonomije srečujejo prizadeti. Po u spešnem socialnem vključevanju ‘z prejšnjih let, je dejal, grozi sedaj prizadetim veliko mrtvilo. Kar nas jt vodilo, je bilo načelo, da prizade ia oseba ni in ne sme biti le pasivni predmet skrbstvene službe, temveč človek, kd ima po ustavi prav'co do dela, do izobrazbe, do stanovanja, do osnovnih pogojev za dobro življenje. Vse to pa se ne sme uresničevati v getih, izven družbenega tkiva, kajti segregacija je bila vedno le sredstvo za nesrečno ločevanje že itak nesrečnih oseb. Problemi Krasa na občinski seji Na drevišnji seji tržaškega občinskega sveta bo tekla beseda o mnogih ^■nivih in aktualnih vprašanjih. V središču pozornosti bo po daljšem času n i vprašanje bodočnosti bivšega silosa, ki ga nekateri hočejo preurediti v Parkirišče. Po dogovoru načelnikov svetovalskih skupin bo skupščina danes t»e l --ludi ocenila resolucijo KPI o zaščiti kraškega okolja v luči potreb tokajšnjega prebivalstva. Gre za zelo pomemben dokument, ki bo nedvom-o sprožil živahno razpravo, čeprav so ga komunisti predložili že precej časa tega. Kljub temu je njegovo sporočilo vedno zelo aktualno. V ponedeljek srečanje o usodi podjetij z državno udeležbo v Julijski krajini ob £’re<^sednik deželnega odbora Adriano Biasuiti je za ponedeljek, 10. t.m., dw V ' v hotelu Europa pod Nabrežino sklical srečanje s parlamentarci ezeie FJK, predstavniki krajevnih ustanov ter predstavniki sindikalnih ^Sanizacij, da bi s skupnimi močmi pretresli težavni položaj podjetij z Kr00 uc*eležbo ter njihove odnose z državno ustanovo IRI. dnevnem redu bo razprava o vlogi in prihodnosti podjetij z državno ležbo v tržaški in goriški pokrajini. V svojih programskih izjavah je pred-rian . Biasutti izrazil soglasno voljo deželnega odbora, da se bo zavzemal ly Prisotnost državnih kapitalov v tukajšnjem podjetništvu. Posebna de-skupina že preučuje nove pobude v industriji in v sorodnih, z njo vezanih podjetjih, druga delovna skupina pa pod vodstvom odbornika Ri h že začrtuje nove razvojne poti v informatiki in na področju znanega raziskovanja. škilil dosego zastavljenih ciljev pa je, po Biasuttijevih besedah, potreben nastop vseh družbenih sil, ki naj ustanovi IRI predlože svoje zahteve. nastop Koroškega akademskega okteta sinoči v KD ti J?’"?# smo v Kulturnem domu v Trstu prisostvovali tretjemu koncertu storni abonmajski sezoni Glasbene matice, na katerem je kot gost na-Krjš!. Koroški akademski pevski zbor, katerega umetniški vodja je Ciril na$tri\ Zbor, ki uživa velik ugled doma in v svetu, povsod pač, kjer je stoi>en -^e v svoì sinočn^ Program uvrstil v glavnem koroške pesmi, znanih tutfj^kih skladateljev, ki so lepe, predvsem otožne tako, kot je pač otožna gra??Tesnična koroška stvarnost. Občinstvo je pozorno sledilo izvajanju pro-večen in na0Tadd° pevce z zasluženim aplavzom. Kritično oceno o samem bomo še posredovali. Iz Avstralije v Trst z vespo Mlad Tržačan je prevozil 30.000 km dolgo pot Mladi Tržačan Claudio Bertazzoni se bo v kratkem proslavil z zavidljivim dosežkom: z vespo je že blizu cilja 30.000 kilometrov dolge poti od Avstralije do Trsta. Na daljno celino je Bertazzoni odplul v spremstvu svojega prijatelja in tam sta se njuni poti ločili. Dne 5. avgusta je Lertaz zoni zajahal malo, a na vse priprav ljenio vespo PX 200, ki mu jo je dobavila družba Piaggio, in krenil na pot. Prevozil je vso Avstralijo, v Danvinu pa se je vkrcal na ladjo ter se zapeljal do Singapurja. Tu je spet pognal svojo »oso« in hajd! preko Malajskega polotoka, Indije, Pakistana, Irana in Turčije proti domu, kjer ga bodo pričakali bržkone v nedeljo dopoldne. Italijanski konzul je šel Bertazzo-niju v vsem na roko: izuri mu je potrebna dovoljenja ter mu dodelil celo diplomatsko varstvo, skozi nekatere bojevito razpoložene iranske pokrajine pa so mladega kentavra spremljali tudi vojaški oddelki. Tatovi v trgovini Neznanci so med opoldanskim premorom okradli predvčerajšnjim trgovino z usnjem na Trgu sv. Jakoba 18. Kot je povedala lastnica, 60-letna Maria Davanzo vd. Corsi, so tatovi razbili steklo vhodnih vrat in odnesli iz blagajne okrog 130 tisoč lir. Corsijeva zaenkrat ni mogla ugotoviti, če je iz trgovine izginil tudi kak krznen plašč ah torbica iz usnja. Danes se sestane odbor Slavističnega društva Slavistično društvo Trst pričenja s svojim rednim delovanjem. Danes ob 17. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, prva seja novoustanovljenega odbora. Na programu je porazdelitev funkcij, bodoči načrti in še nekaj drugih pomembnih točk. Za ovrednotenje čevljarskega poklica Od 18. do 21. decembra bo v Centru Barbacan na istoimenskem trgu izvirna prireditev z naslovom »Čevljar - podobe, prikazi, barva m tradicija enega najbolj karakterističnih izrazov obrti«, s katerim želijo organizatorji — pokrajinsko združenje obitnikov Associazione degli Artigiani —- ovrednotiti ta vse bolj izginjajoči poklic. Z njim najbrž izginjajo še zadnji pravi rokodelci, ki jih tudi v obrti vse bolj izpodrivajo stroji. Da bi ljudem približali vrednost ročnega dela, sta prireditev podprli tudi tržaška pokrajina in Tržaška hranilnica, pokrovitelj pa je Avtonomna letoviščarska ustanova. Za posegom predsednika Tessere, ki je še pozval vse socialne in politične sile k skupnemu naporu v korist prizadetih, sta spregovorila profesor Luigi Menghini, docent za delovno pravo pri tržaški univerzi, in pokrajinski odbornik za skrbstvo Dario Lecchi. Menghini je pojasnil nenaklonjene zakonske pogoje za delovno vključevanje prizadetih in specifično dekret ministra De Michelisa, Locchi pa je obširno poročal o delovnem vključevanju prizadetih, ki ga je pokrajina v okviru sklada EGS izvedla v preteklih letih in o katerem smo v prejšnjih dneh že poročali. 15 milijard dežele za kmetijski sektor Na predlog pristojnega odbornika Antoninija je deželni odbor namenil okrog 15 milijard lir kmetijskemu sektorju. To vsoto bodo uporabili predvsem za podporo raznim zadružnim in komercialnim pobudam, za krepitev zootehničnih struktur, za popravilo objektov, ki so jih prizadejali potres ali vremenske neprilike, za izvedbo programov tehnične pomoči in razvoja kmetijstva. • Tržaško združenje krvodajalcev v sodelovanju s tržaškimi športnimi in tekaškimi društvi priredi jutri, 8. t.m., drugi pohod »La Tergestina«, netek-movalno prireditev za vse ljubitelje pešhoje. Zbirno mesto bo na Trgu U-nità, start pa bo ob 10. uri. Vpisovanje je možno pri vseh udeleženih društvih, pa tudi na startu samem. Zapustila nas je naša draga Marija Hrovatin vd. Germek Pogreto bo danes, 7. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Mario, nevesta Nada, vnuk Adriano ter drugo sorodstvo. Trst, 7. decembra 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi drage Marije Hrovatin vd. Germek izreka iskreno sožalje sinu Mariu in sorodnikom odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Bri-ščikov. Svojemu uslužbencu Giorgiu Stančiču izreka iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta DIR. IRET • Če ne bi bilo SKGZ NADALJEVANJE S 3. STRANI stem sestanku smo poslušali tudi poročilo predsednika pripravljalnega odbora, da je k ustanovitvi Zveze pristopilo 28 društev in ustanov s 3.000 člani. Toda te optimistične razlage in napovedi je zasenčila neverjetna novica, de je bilo nacifašističnemu krvniku Collottiju podeljeno odlikovanje za vojaške zasluge. Objavili smo jo v isti številki skupaj z znamenitim Titovim govorom v Kopru, katerega pripadnost k Jugoslaviji je bila tedaj tudi svečano zapečatena — za vse večne čase. Čez tri dni pa smo v dnevniku na prvi strani ugotovili, da je župan Bartoli (brez joka) že tretjič preprečil v občinskem svetu govor v slovenščini. Sledil je uvodnik »Ob ustanovitvi SGKZ«, v katerem je bilo zapisano tudi: »Za politični pomen ustanovitve takšnega nepolitičnega gospodarskega in kulturnega organizma moramo poudariti predvsem dejstvo, da bosta že sam obstoj in delovanje Zveze ustvarila primerne ugodne pogoje za politično izživljanje tržaških Slovencev«, ker »gre za dokaz našega nacionalnega obstoja in je tudi jamstvo za njegovo bodočnost«. Nato smo bili skoraj vsi uredniki Primorskega dnevnika na slovesni ustanovitvi, a ustanovno poročilo je prebral sedanji predsednik zveze Boris Race. Pa ni minil niti teden, ko smo že morali zaradi ustanovitve polemizirati z »agneletovsko kominfGrmovškimi« napadi nanjo. Nacionalistični in fašistični voditelji so ustanovitev enostavno — ignorirali. No, po nekaj letih so morali prvi — sicer pozno — priznati: »Če SKGZ ne bi bilo, bi jo morali ustanoviti.« Danes so njeni predstavniki nepogrešljiv sestavni del enotnih delegacij Slovencev v Italiji. Končno naj se ob tej tridesetletnici spomnim s spoštovanjem^ prvega predsednika SGKZ tovariša dr. Angela Kukanje. Izvoljen je bil na prvi seji njenega izvršnega odbora in bil poglavitni zagovornik pri veliki večini tiskovnih pravd našega dnevnika. STANISLAV RENKO včergj-danes Danes, PETEK, 7. novembra URBAN Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 15.37 in zatone ob 6.26. Jutri, SOBOTA, 8. novembra BREZM. SPOČ. D. M. Vreme včeraj: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1027,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 13,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Miglio, Manuela Visintin, Samantha Di Lorenzo, Matteo Savko, Alessandro Manzin, Caterina Cetin, Cesare Cetin, Francesco Bordin, Elisa Coranica, Luca Hrovatin. UMRLI SO: 80-letni Antonio Bensi, 94-letni Giovanni Veronese, 72-letna Armida Leiter, 87-letna Vittoria Pugliese vd. Degrassi, 71-letna Anna Lorber vd. Zu-lian, 81-ktni Ottone Iensig, 61-letni Giovanni Genzo, 83-letna Anna Maria Tamaro vd. Fonda, 83-letni Antonino Caco-pardo, 88-letni Giuseppe Porro, 64-letna Maria Hrovatin vd. Germek, 94-letni Antonio Delise, 62-letni Livio Milazzi, 64-letna Maria Tonc, 76-letni Giuseppe Stancic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. OBVESTILO Obveščamo cenjene oglaševalce, da bo jutri, 8. decembra, sprejemalo objave za nedeljo, 9. t. m., tajništvo redakcije Primorskega dnevnika tel. 794-672 od 9. do 13. ure, osmrtnice in sožalja pa do 20. ure. SLOVENSKO ^'gledališče V TRSTU Ciril Kosmač BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Pripoveduje JURIJ SOUČEK Danes, 7. decembra, ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu. gledališča VERDI V nedeljo, 9. t. m., ob 16. uri (red G) šesta predstava opere »Orfej in Evridika« C. W. Glucka. Dirigent Jose Cellario, režiser Alberto Fassini. ROSSETTI Danes, 7. decembra, ob 20.30 — red prost — bo gledališka skupina TEATRO ELISEO predstavila Shakespear-jevo delo »Hamlet«. Režija: Gabrie- le Lavia. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri glavni blagajni. AVDITORIJ Danes, 7. decembra, ob 9.30 bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »Varietà« s Podreccovimi lutkami. Predstava je izključno za šole. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 7. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Okrogla dvorana V nedeljo, 9. t. m., ob 20. uri: Večer monologa. Mala dvorana Danes, 7. t. m., ob 21. uri: Ples raziskovanja. V ponedeljek, 10. t. m., ob 19. uri: Od Grenlanda do Fitz Roya. Srednja dvorana Danes, 7. decembra, jutri, 8., in v nedeljo, 9. decembra, ob 18. in 20. uri: Dnevi plesa ’84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 7. decembra, ob 9.50: predstava za osnovno šolo Solkan: F. Rudolf »Gozdne živali«. Danes, 7. t. m., ob 20. uri: I. Pregelj - M. Kmecl »Plebanus Joannes«. Predstava za abonma petek B in petek A v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. kino Ariston 16.00, 18.45, 21.30 »Carmen«.' Režija Francesco Rosi. Eden 15.30 — 22.00 »Un corpo che urla di piacere e di lussuria«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 — 22.00 »Domani mi sposo«. J. Cala, M. Cariucci, I. Ferrari, K. Huff. Excelsior 16.00 —'22.15 »Per vincere domani - The karate kid«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Frutto adolescente«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Jojami«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »I cacciatori del cobra d'oro«. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Fenomeni paranormali incontrollabili«. Mignon 17.00 — 22.15 »Top secret!«. Aurora 16.15 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. H. Ford. Capitol 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »I paladini«. Lumiere 16.00 — 22.00 »Locai Hero«. Burt Lancaster. Radio 15.30 — 21.30 »Incontri probiti«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.00 »Morte a Venezia«. D. Bogard. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Danilo Jejčič objekte in grafike. V galeriji »Moderna« — Korzo Italia 9 — bo razstavljal slikar Dimitrij Cah do 10. decembra. Umik: ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. Andrej Jemec. razstavlja v pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. .F. Filzi 10. V Gregorčičevi dvorani v Ulica sv. (Frančiška 20 je na ogled do 13. decembra fotografska razstava »Zraven te še par kipcev« članov fotografskega odseka društva podjetja IRET. Foto Trst ’80 vabi na ogled vse prijatelje lepe umetnosti. Umik: vsak dan popoldan, ob sobotah zjutraj. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Danes, 7. t. m., ob 17. uri se bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20, prvič sestal novoizvoljeni odbor Slavističnega društva, da bi nastavil bodoče delo. Seja je zato odprta vsem kolegom. KD Primorsko vabi na zabavni večer z veseloigro Mladi tabor starih - Beseda 84. Izvaja jo kabaretna skupina SKD Tabor z Opčin jutri, 8. dscembra, ob 19. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. čestitke Danes praznuje NADJA BAJEC rojstni dan. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v življenju ji želijo vsi, ki jo imajo radi. T P K SIRENA priredi jutri, 8. t. m., ob 17. uri v Ul. Cerreto 12 KULTURNI VEČER Ob 60-letnici TRŽAŠKEGA VESLARSKEGA KLUBA SIRENA Program obsega : podelitev spominskih plaket nekdanjim članom veslarskega klubu., nastop otroškega pevskega zbora osnovne šole F. S. Finžgar, predvajanje filmov Aljoše Žerjala »Regata optimist« in »Tibet«. Vljudno vabljeni člani in prijatelji! MLADINSKI KROŽEK . BREG vabi na ples ki bo jutri, 8. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Nastopila bo tudi skupina evropskih prvakov v plesu Break dance koncerti Glasbena matica v sodelovanju s SKD Tabor z Opčin prireja v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora« pod vodstvom prof. Branka Rajšterja. Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert GODALNEGA KVARTETA MODI-GUANI. razna obvestila V nedeljo, 9. t. m., ob 9. uri bo v dvorani Di Vittorio, Ul. Pon da res 8, pokrajinskih kongres ANED (Zveze bivših političnih deportirancev). Dnevni red: 1. otvoritev kongresa - imenovanje predsednika; 2. politično-organizacijsko poročilo (Postogna) ; 3. diskusija; 4. izvolitev novega pokrajinskega vodstva; 5. imenovanje delegatov za vsedržavni kongres. Vabljeni ! Pevski zbor V. Mirk proslavlja 100-letnico rojstva skladatelja Vasilija Mirka. Proslava bo jutri, 8. t. m., ob 20. uri v dvorani na Kontovelu. Taborniki RMV, družini iz dolinske občine in mestnega središča, vabijo starše svojih članov na razgovor o taborjenju in o bodočem delovanju organizacije. Sestanek bo v torek, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bolj uncu. Consorzio agrario v Trstu obvešča vse kmetovalce, ki odkupujejo gorivo za kmetijske stroje, da ga lahko dvignejo pri bencinski črpalki v Ul. Flavia 12 -Trst, tel. 812-311. Gorivo je mogoče dvigniti vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ulica 3, bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 večer z naslovom »Tunizija v besedi in sliki«. Govorila bo prof. Ksenija Levak. Planinski dom Mangart v Žabnicah (Trbiž) vabi v ponedeljek, 31. t. m., na veselo silvestrovanje. Hkrati obvešča tiste, ki mislijo preživeti nekaj božičnih ali novoletnih počitnic v Kanalski dolini, da nudi polni penzion po izredno nizki ceni, 20.000 lir dnevno. Za informacije in rezervacije telefonirati na urad ZSŠDI v Trstu, tel. 040/767-304. mali oglasi OSMICO je odprl v Mačkoljah - Križpot 122, Stanislav Novak. Toči belo in črno vino ter ima domače klobase. GORIŠKA SEKCIJA mednarodnega sklada za naravo WWF išče dobrotnika, ki bi ji lahko podaril stari pisalni stroj. Ponudbe sporočiti v večernih urah na tel. št. 0481/882-244. V NAJEM dajem prostor, primeren za skladišče, 40 kv. m v Dolini. Tel. na št. 040/228-390. PRODAM A 112 junior, letnik 1982, za 5.500.000 lir. Tel. 040/229-257. LEKCIJE iz matematike in fizike daje izkušeni inštruktor. Informacije po tel. na št. 003865/21972. RIBARNICA Miloš Mrak v Križu se priporoča. SEMENARNA »PRI MILI« v Doberdobu sprejema naročila za semenski krompir ter ima na zalogi čreva in vse potrebno za koline. HARMONIKO scandalli 120 basov v dobrem stanju prodam. Tel. 0481/882-338. V BORŠTU je osmica. Toči belo in črno vino. ANGLEŠČINO inštruiram. Tel. na št. 003865/22879. PRODAJAMO rabljena traktorja ford 3000, 50 KS, prevoženih 1620 delovnih ur in fiat 355 goseničar, 40 KS, 1530 delovnih ur. Oba v dobrem stanju. Agromarket, tel. 0481/84741. PRODAM renault 5 GTL, letnik 1981, 5 vrat, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/227-284. PRODAM hondo 1100, letnik 1983, 8.000 km, v dobrem stanju. Tel. 040/227-284. PRODAM bmw 320 M60, 65.000 km, letnik 1978, v dobrem stanju. Tel, na št. 040/227-284. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. STENSKI KOLEDAR Cena zbirke: 25.000 lir Naročila in prednaročila: • Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchl 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar In s točnim naslovom naročnika. • OSEBNO: V Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchl 6 — v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 V Gorici —- na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1 V Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. de Ru- beis 20 • Preko raznašalcev Primorskega dnevnika darovi in prispevki V počastitev spomina na drago sošolko Tamaro Frančeškin darujejo profesorja Kravos in Stegu ter sošolci Miriam, Emanuela, Nicoletta, Aleksandra, Andrej, Tanja, Mirjam, Marina, Sabina, Wilma, Jadranka. Marta in Nataša 118.000 lir za sklad M. Čuk. V spomin na dragega očeta Karla daruje hči Marta z družino 50.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Karla Ostrou-ške daruje Ivanka Miličeva 10.000 lir za folklorno skupino Rdeča zvezda. V spomin na Karla Ostrouško darujejo družina Perčič 15.000 lir ter družini Rebula in Pacor 15.000 lir za folklorno skupino Rdeča zvezda ter 15.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Julija Gojče daruje Avguština Kalc (Gropada) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina strica Julija Gojče darujeta Marija in Stanko Grgič (Gropada 74) 20.000 lir za sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Karla Ostrou ške daruje Verena Guštin vd. Sedmak 10.000 Ur za ŠK Kras. V spomin na svoje drage daruje Elva Daneu 30.000 Ur za sklad M. Čuk. menjalnica 6. 12. 1984 Ameriški dolar............... 1.895.— Kanadski dolar................. 1.400,— švicarski frank.................. 745.— Danska krona................. 170.— Norveška krona............... 210.— švedska krona.................... 214,— Holandski fiorini............ 546.— Francoski frank.................. 200.— Belgijski frank................... 29,— Funt šterling................. 2.280._— Irski šterling................. 1.900,— Nemška marka................. 615.—- Avstrijski šiling................. 87.— Portugalski eskudo................ 11.— Japonski jen....................... 6,— španska pezeta ...... 10,— Avstralski dolar............... 1.400.— Grška drahma...................... 14.— Debeli dinar...................... 7.75 Drobni dinar....................... 7.— ÌSB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. tast - ULICA F.'FILZI IO - 11* 61-A4B V spomin na Novello Drccogna vd. Pancrazi daruje sestra LuciUa Gerii z možem Albinom 50.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta - Zabrežca. Namesto cvetja na grob Marije Bloccali daruje Olga Petelin 25.000 Ur za sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Dolfa Puri-nanija darujejo za zadrugo Lonjer - Ka-tinara za izgradnjo kullurno-športnega centra v Lonjerju Edi Glavina 10.000 Ur, Lovrenc in Marija Žerjul 20.000 Ur, Celestin Glavina 10.000 Ur ter društveni prijatelji pa poleg venca še 225.000 Ur. V spomin na Karla Ostrouško daruje Drago Grilanc iz Saleža 30.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na brata Nini ja in Pepija daruje Marjo čemjava 10.000 Ur za pevski zbor V. Mirk. V spomin na teto Aido Savio darujejo Andrej, Vanda in Klavdij Starc 30.000 Ur za pevski zbor V. Mirk. Igrača je otroku resna stvar ORVISI zanj ima najlepši dar TRST UL. PONCHIELLI 3 V spomin na Karla Ostrouška darujejo družine Molignoni in Taberni 50.000 Ur za KD Rdeča zvezda. Mi in prizadeti otroci — Rubrika Sklada »Mitja Čuk« — Sedem dni prireditev Teden Sklada »Mitja Čuk« je za nami. čeprav se odbor sklada še ni sestal, da bi potegnil črto pod storjenim, lahko organizatorji ugotovimo, da je teden uspel. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da smo, kot na novo obujena organizacija, mogli pritegniti lepo število ljudi na naše prireditve, čeprav ni bilo ničesar tako konkretnega kot je lahko npr. postavitev temeljnega kamna ali odpiranje novega sedeža, pri čemer že ob Pogledu na zidove, ki te obdajajo, o-tipljivo občutiš, kaj je nekdo dosegel. Naše drobne prireditve, predvsem Uste, ki so 'bile od otrok namenjene otrokom in odraslim, so doživele zelo lep uspeh, tako v Prosvetnem kot v Finžgarjevem domu na Opčinah. Voščilnice Sklada »Mitja Čuk« Voščilnice morete dobiti v mestu v Tržaški knjigarni in pri Fortunato; na Opčinah v papirnicah Cobez, Chessa in Ulgheri -Pa vat, ter v trafiki Danieli; v Gorici v Katoliški knjigami. Prodajali pa jih bodo po vaseh tudi skavti in osnovnošolski otroci. Obe dvorani sta bili polni do zad nJega kotička bodisi v sredo 28. novembra kot v nedeljo 2. decembra ob zaključni prireditvi. Svojevrstnost večera je narekovala nekoliko drugačno občinstvo v sobote 1. decembra, ko so nastopili trije Pianisti in oktet. Vendar je vsakdo, te je koncert obiskal, odhajal domov bogat z globokimi vtisi, ki ti jih lahko nudita samo klasična glasba in u-metniško podana domača in tuja Pesem. Lepo je bila obiskana tudi ura risank, medtem ko se je pri predvajanju filma poznalo, da je bilo povsod P° našem ozemlju ravno takrat velite* prireditev, ki so znale bolj pri va-mu ljudi kot pa filmsko delo, čeprav Jf bilo posneto po Cankarjevem Marinu Kačurju. Obilen uspeh je žela razstava, ki si 1° jo ogledalo, poleg nekaterih šol, ec kot dvesto petdeset obiskovalcev, j^r Je precej, če pomislimo, da je 'te odprta le nekaj ur dnevno. Finančno si od tedna nismo veliko behili, kajti ni bil naš namen s priselitvami večati priliv denarja, pač n .tenorili nase, predvsem pa na Probleme naših otrok. Moramo pa Poudariti, da je bila naša javnost ra-, ama, tako da ne bo treba načeti gavaine naših sredstev za plačilo noskov organizacije. Seveda smo zelo hvaležni vsem, ki na kakršenkoli način prispevali k uspehu naših prireditev — tako tistim, ki so nastopali, kot onim, ki so za kulisami pripomogli, da se je vse zvrstilo tako kot bi moralo. Kar se« tiče prvih dveh, spoznavnih večerov, moramo poudariti, da sta bila verjetno dovolj zanimiva, da nista bili niti Peterlinova niti Gregorčičeva dvorana prazni, vendar so se, žal, teh večerov z nekaterimi častnimi izjemami udeležili le taki ljudje, ki se poklicno ukvarjajo s problemi o-trok. Dvorani pa sta dovolj veliki, da bi mogli sprejeti še mogoče kakega šolnika, dijaka, predstavnika kulturnih organizacij in stanov, ki se z mladino ukvarjajo, ne nazadnje pa mogoče še koga, ki ga poklic obvezuje, da obvešča širšo javnost o dogajanju pri nas. Posebej sta nas razveselila in potrdila naš namen obiska na predstavitvenih večerih ekipe z novogoriške posvetovalnice in iz strunjanskega vzgojnega zavoda. Teden se je šele prav končal, ko nas je že zasula množica voščilnic, ki so jih naši osnovnošolci in dijaki srednjih šol izdelali za pomoč skladu. Doslej smo jih oddali med javnost približno tisoč, vendar to še ni dokončno število, kajti od vsepovsod se zbirajo na našem sedežu še za-mudniške voščilnice. O teh kartončkih moramo povedati, da so res čudoviti od najbolj preprostih do najbolj izdelanih. Otroška fantazija se je ob sodelovanju pedagogov razbohotila od naivnih izrazov do oblikovno izdelanih, kot so lahko male grafike, vezenine, kolaži, šablone. Tehnike so pisane in raznovrstne in pozna se, da je naša pobuda doživela pri otrocih spodbuden odziv. Še več! Od mnogih primerov vzporednega sodelovanja s skladom, naj navedemo le nekatere. Osnovnošolski otroci iz Barkovelj so na svoji šoli priredili lepo razstavo vseh predmetov in voščilnic, ki so jih namenili skladu. Prav tako razveseljiva je bila razredna pobuda IV. a raz. openske osnovne šole, ki je na sklepni prireditvi našega tedna organiziral srečolav. Pozabiti pa ne smemo še tretjega razreda proseške osnovne šole, ki je poleg tega, da je prispeval lepo število voščilnic, zbral čedno vsoto za naš sklad, ne da hi morali za to seči starši v žep. Otroci so se po vrsti odpovedali bonbončkom, žvečilnim gumijem, igračkam ; izogibali so se obiskov v mlekarnah in pekarnah ter prodajalnah igrač, zato, da bi nekaj zbrali za sklad. In uspelo jim je! ________ Z vseh šol smo torej dobili veliko voščilnic in celo vrsto ročnih izdelkov, od prtičkov, ročno barvanih krožnikov, koledarčkov, cvetličnih aranžmajev, okrasnih vazic, do lesenih predmetov, torbic in podstavkov vseh vrst. Vsega je bilo nad sto petdeset izdelkov. Razstavili smo jih in jih dali ljudem na razpolago v Prosvetnem domu na Opčinah ob priložnostnem Miklavževem semnju Tabora mladih. OTROK IN STRES telenU?°dni dejavniki, ki jih niavadn Jejo UJtm<> s tujko stres in učinku Srn ( na življenje v družini, denim sk(f °teega sorodnika, slabe ekonom star* razmere« delovna razočaranj; na ;6y te podobno, lahko vplivaj« sta nte 'Senčni kvocient otroka. T nigj^ftetetela raziskovalca z neke a te-* univerze v Georgiji. ha ,'tereščanjem stresa in to negled« Ua •! ,vost vplivov, pač pa z oziron gen£rvVÌ*° stresnih situacij, se inteli 1 kvociant (I.Q.) otroka zmanj ša. Poizkus so praktično izvedli na več kot 4000 solemletnikih, na katere so vplivali z navedbo stresnih situacij iz že prej izdelanega seznama konfliktnih vplivov. Na lestvici merjenja otroškega I.Q. so tako u-gotovili do štirinajst točk zmanjšanja tega kvocienta pri postopnem prehajanju iz situacije brez stresa do situacije, za katero je bilo značilnih do 15 negativnih učinkov. Očitno je torej, da je ravno družina glavni faktor, ki neprenehoma vpliva na otrokov razvoj. radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? - Opoldanski spored z Raffaello Carré 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Pronto... Raffaella? -Zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark - Znanstvena oddaja Favna v Kanadi 15.00 Primissima - Aktualnosti Dnevnika 1 15.30 šola in vzgoja: Življenje živali 16.00 11 grande teatro del West 16.25 Per favore, non mangiate le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Tom Story - Risanka 17.25 Zoološki vrt - Dokumentarec 17.50 Clap clap - Glasbeni program 18.20 Programi pristopanja 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes 18.50 Italia sera - Dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 II ladro di Bagdad - Film 22.10 Dnevnik 22.20 Vip ’84 - Glasbeni program. 1. oddaja 23.20 Šola in vzgoja: Družinske skrivnostne zgodbe Drugi kanal 10.00 Televideo 10.55 Zimski šport 11.55 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - O zaposlitvah JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 TV v šoli 10.55 Svetovni pokal v smučanju 15.55 Teletekst 16.10 Poročila 16.20 Svetovni pokal v smučanju 17.20 Jazz na ekranu : Roscoe Mitchel Sound And Spa-ce Ensemble 17.55 Za mano, mulci - Otroška nadaljevanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Zdravilne vode: Dobrna - Izobraževalna serija 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 20.00 Včeraj za jutri : Oktobrski obračun - Dok. 20.40 Ne prezrite 21.00 Da, gospod minister - TV nadalj. 21.30 TV dnevnik II 21.45 Maratonec - Film Koper 12.45 Smučanje 14.30 TV novice 14.35 Check up - Òddaja o medicini CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria 9.30 Nel mezzo della notte - Film 11.30 Tuttinfamiglia - Kviz 12.10 Bis - Kviz 12.45 II pranzo è servito - Kviz 13.25 Sentieri Nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - Nadalj. 16.30 Buck Rogers - TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help Glasbeno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - Kviz 20.25 W le donne - Varietejski spored 22.25 Super Record - Športna oddaja 23.00 Sport 24.00 La sposa in nero - Film RETEQUATTRO 8.30 Brillante - TV novela 9.20 In casa Lawrence - TV film 10.10 Alice - TV film 10.30 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.05 In casa Lawrence - TV film 16.10 Mr. Abbott e famiglia - TV film 16.30 La battaglia dei pianeti 17.00 Masters i dominatori dell’universo - Risanka 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - Nagradno tekmovanje 20.25 Quo Vadiz - Varietejski spored 22.00 Amore al primo morso - Film 23.45 Pugno proibito - Film 01.30 Hawaii Squadra Cinque Zero ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 II sordomuto - Film 11.30 Sanford - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television TELEVIZIJA 13.30 -Capitol - TV nadalj. 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.25 Tandem Ambrogino d’Oro - Finale 16.25 Šola in vzgoja : Tečaj nemščine 16.55 Due e simpatia : Ana Karenina - TV nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Estoban e le misteriose città d’oro - Risanka 18.20 Dnevnik 2 - Sportnq vesti 18.30 L’inspettore Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Sport 20.30 Aboccaperta 21.50 Hill Street giorno e notte 22.40 Dnevnik 2 - Vesti 22.50 Primo piano - Problemi in osebnosti današnjih dni 23.50 Tuttocavalli 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 14.45 I pomeriggi musicali di Milano 16.00 Šola in vzgoja : La televisione fa storia? I giovani (1954 - 1968) - 1. oddaja 16.30 Šola in vzgoja: Crescere danzando 17.00 Dadaumpa Antologija televizijskega varieteja - Studio Uno 18.15 L'Orecchiocchio - Glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.35 Po sledovih prednikov - Oddaja o arheologiji 20.05 Šola in vzgoja : Nacionalni park v Abrucih 20.30 Timone d’Atene - TV priredba 23.15 Taranto: boks 15.30 Mesto na koncu ulice - 16.30 Skrivnostni kamni - Dok. 17.00 Baileyeve dogodivščine -TV film 17.25 Risanka 17.55 TV novice 18.00 Rdeča hiša - TV nadalj. 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.20 Skrita trdnjava - Film 21.50 TVD Vse danes 22.05 Visok pritisk - Glasbeni program 23.00 Kriminalka v Hollywoodu -TV film Zagreb 10.35 TV v šoli 16.40 Svetovni pokal v smučanju 17.40 Poročila 17.45 Otroška televizija 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Reka 18.45 Aktualnosti 19.30 TV dnevnik 20.00 Šogun - TV nadalj. 21.00 Dober večer - Zabavna oddaja 22.10 Gost urednik 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Sanford - TV film 16.00 Bim Bum Barn Lo specchio magico - Risanka C’era una volta... Pollon Il tulipano nero - Risanka 17.40 La donna bionica - TV film 18.40 Charlie’s Angels - TV film 19.50 I Puffi - Risanka 20.25 I guerrieri della notte - Film 22.30 Storia di fifa e di coltello - Film 23.30 Che fine ha fatto Baby Jeane? • Film TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Carletto il principe dei mostri 15.30 Yattaman - Risanka 16.00 Daktari - TV film 17.00 Risanka 19.20 Marcia nuziale - TV film 19.50 Marna Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono 21.20 L’amante dell’Orsa Maggiore 22.30 Športna oddaja 23.30 Africa sotto i mari - Film TRIVENETA 11.45 TV film 12.45 TV film 12.45 Horoskop 13.00 Oddaja o ribolovu 14.00 The Flying Kiwi - TV film 14.30 Molto piacere - Film 16.45 The Flying Kiwi - TV film 17.30 Risanka 18.15 Claudine - TV nadalj. 19.00 Hawk l’indiano - TV film 20.30 Josephine - Film TELEFRIULI 16.50 I fantastici 4 - Risanka 17.15 Robottino - Risanka 17.40 Mechander Robot - Risanka 18.05 Shogun - Risanka 18.30 The Quest - TV film 19.00 Veronica il volto dell’amore 20.00 Veronica il volto dell’amore 20.30 Fogolar 3 22.45 Bellamy - TV film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8,00, 10,00, 14,00, 17.00 Poročila; 7,20 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Slovenska lahka glasba ; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri ; 12.00 Sestanek ob 12.00: Prisrčno pozdrave iz...; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenski zbori na plošči: Mladinski pevski zbor iz Maribora, vodi Branko Rajšter; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva ; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop : Mi in glasba : pianistka Vilma Padovan, letošnja diplomantka; 17.35 Glasbena priloga ; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Pfo-metni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev - Danes na valu Radia Koper, Mladinska oddaja, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti ; 6.00 Otvoritev - jutranji glasbeni program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Oddaja o modi; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah ; 12.45 Danes bo govor; 14.35 Popoldanski program ; 14.45 La Vera Romagna ; 15.00 Oddaja o kulturi in umetnosti; 18.00 Besede in glasba; 18.45 Tartinijeve skladbe; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.10 Apartheid ; 11.30 Garaža spominov; 12.03 Via A-siago Tenda; 13.20 Zeleni val weekend; 13.30 Poštna kočija; 13.26 Master; 14.30 Šola in vzgoja; 15.03 Homosa-piens; 16.00 Aktualnosti ; 17.30 Radio-uno Ellington; 17.55 Zeleni val; 18.00 Varietejski spored; 18.30 Glasbeni program ; 19.15 Svet motorjev; 19.30 Na naših trgih; 19.35 Audiobox; 20.20 Un detective nell’antica Roma - radij, priredba ; 21.03 Simfonična glasba; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio-due predstavlja; 8.48 Roderick Hudson - radij, priredba; 9.10 Discogame; 10.30 Radiodue 3131 ; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 I due compari - novela L. Pirandella; 15.42 Omnibus; 17.32 La Portantina ; 18.32 Čas za glasbo; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 5.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila ; 4.30 - 8.00 Jutranji program glasba ; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... Komorno glasbo Benjamina Ipavca; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Irena Grafenauer in Stanko Arnold; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno - Simon Gregorčič: Pesmi; 00.05 - 4.30 Nočni program. ZASEBNE POSTAJE Togo uradno stališče zveze industrijcev glede izplačila draginjske doklade nekaterih podjetjih izplačali dve točki Decembra precej prireditev za starejše goriške občane Kljub temu bodo v Spori med sindikalno zvezo CG-IL -CISL - UIL in združenjem zasebnih industrij cev glede plačila, oziroma neplačila dveh točk draginjske doklade so se prenesli na krajevno raven. Tako je teritorialna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL pred kratkim povabila pokrajinsko združenje indu-strijcev, naj ne sledi togemu zadržanju osrednjega vodstva te strokovne organizacije, članom pa naj da vsaj možnost, da se glede tega vprašanja odločajo svobodno. Poziv je očitno v vodstvu pokrajin skcga združenja industrijcev naletel na gluha ušesa, ugotavlja vodstvo sindikalne zveze v posebnem tiskovnem poročilu. Kljub temu da so nekateri člani združenja industrijcev soglašali s predlogom sindikatov, to je prepustiti članom svobodo izbire, pa je uradno stališče ostalo togo. Goriški industrijci so tako spet zapravili priložnost, da premostijo sicer močno ustaljeno prakso togosti v sprejemanju odločitev, ugotavljajo sindikati. Tako stališče bo po vsej l erjetnosti že v zelo kratkem povzročilo v številnih, zlasti večjih podjet- jih, zaostritev odnosov in tudi različne oblike protesta. Ne gre toliko za številčno vrednost, saj je razlika med eno oziroma dvema točkama draginjske doklade le nekaj nad šest tisoč lir (bruto). Gre pretežno za načelno vprašanje, kajti tako togo tolmačenje zveze industrijcev pomeni dejansko enostranski ukrep in poskus zamrznitve in kasnejšega odpravljanja mehanizma draginjske doklade. Po drugi strani pa vlada ne izvaja drugih ukrepov, ki so bili prav tako zapopadeni v sporazumu iz začetka lanskega leta in letošnjega leta. Pri sindikalni zvezi smo se zanimali, kako bo z izplačilom draginjske doklade v raznih zasebnih pod-jetjih na Goriškem, kljub togemu stališču tukajšnjega vodstva zveze industrijcev. Po dosedanjih ugotovitvah kaže, da ne nameravajo plačati dveh točk draginjske doklade v tr-žiških podjetjih Adriaplast in Eaton Est, v podjetju SNIA v Zagraju in v tekstilni tovarni Manifattura Goriziana v Sovodnjah. Po drugi shrani pa so, zmeraj na pori.agi informacij, ki nam jih je posredovala sindikalna zveza, nekateri industrijci pripravljeni izplačati dve točki draginjske doklade. Skupščina male industrije V veliki dvorani centra Fogar bo danes zvečer, ob 17. uri, redna skupščina članov Zveze malih in srednjih industrijcev (Associazione piccole e medie industrie). Uvodno poročilo bo imel predsednik Zveze Gianfranco Ma-ruccio De Marco, potem bodo v razpravi sodelovali tudi doželni predsednik API Cesare Fuma, predsednik CONFAPI Giannantonio Vaccaro, deželni odbornik za industrijo Gioacclii-no Francescutto ter podtajnik v ministrstvu za državne udeležbe sen. Delio Giacometti. O Pokrajinsko združenje obrtnikov obvešča, da bodo brivski in frizerski saloni danes odprti po običajnem urniku, jutri in v nedeljo pa ne bodo pxislovali. Spored srečanj in prireditev za ostarele občane, ki jih prirejajo občinska uprava, nekatere goriške župnije, sindikati upokojencev in druge konfesionalne in laične organizacije, je za mesec december dokaj bogat. Srečali se bodo že v četrtek ob 19.30 v restavraciji »Bon piron« na Trgu Ginnastica, kjer bodo imeli Miklavževo večerjo. Naslednji dan ob 16. uri bo v župnišču v Podturnu prvo od vrste srečanj vernikov za pripravo na božični praznik. V soboto odprejo v istem župnišču razstavo božičnih predmetov, ob 16. uri pa bodo v dvorani Stélla Matutina predvajali božični film. V četrtek, 13., bo v večnamenskem središču v Ul. Baiamonti družabnost za starejše prebivalce Podturna in Sv. Ane. V nedeljo, 16., bo v župnišču na Rojcah ob 14.30 srečanje z izmenjavo božičnih voščil. V torek, 18., ob 15. uri bo tombola pri kapucinih. V soboto, 22., ob 20.30 bo v deželnem Avditoriju v Ul. Roma koncert božičnih pesmi, ki ga prireja občinska uprava. Naslednji dan ob 15.30 bo v večnamenskem socialnem središču srečanje otrok s priletnimi občani. V petek, 28., ob 16. uri, prirejajo v istih prostorih tombolo, v ponedeljek, 31., pa se bodo srečali v večnamenskem središču ob 19.30 za skupno silvestrovanje. Na sporedu bo večerja in za- bavni program, ki ga pripravlja »nono Bruno«. Furlanski večer Goriška pokrajinska uprava in furlansko filološko društvo priredita drevi, ob 18.15 v avditoriju v Ulici Koma večer furlanske kulture. Prirejajo ga ob 35 letnici delovanja skupine »Risultine« in v spomin na njenega ustanovitelja Dina Virgilija. Sodelovali bodo furlanski pisatelji, gledališka skupina malega videmskega gledališča ter vokalno -instrumentalna skupina G. B. Condotti. razna obvestila V okviru filmskih večerov v Krminu bodo jutri in v nedeljo predvajali film »I ragazzi della 56.a strada«. Predstave: jutri ob 14.30, 16.00, 17.30, 19.00 in 21.00. V nedeljo ob 14.30, 16.00 in 17.30. SPD Gorica obvešča, da je po sejmu rabljene smučarske opreme na sedežu društva ostalo še precej neod-rianega materiala. Društvo naproša lastnike, naj čimprej poskrbijo za dvig. Zasedanje slabe mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma V Gorici se je včeraj zaključilo 28. zasedanje stalne mešane jugoslo-vansko-italijanske komisije za izvajanje Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu. Zasedanje je potekalo v že tradicionalnem vzdušju prijateljstva in sodelovanja. Med dvodnevnim srečanjem so člani komisije, italijanski del je vodil ambasador Gasili di Aragona, jugoslovanski del pa Tone Poljšak, obravnavali številna vprašanja, ki tako ali drugače zadevajo odnose med prebivalstvom na obeh straneh meje. Tako je vodja italijanske delegacije zelo ugodno ocenil sklep o odpravi predpisov o |x>logu, za jugoslovanske državljane, imetnike prepustnic. Vodja jugoslovanske delegacije pa je napovedal carinske in valutne olajšave za jugoslovanske državljane. Tako se bo dvignila vrednost blaga, ki ga smejo prenesti preko meje brez plačila carine ali davščin s 4000 na 5000 novih dinarjev. Mešana komisija je nadalje pregledala in potrdila seznam mejnih prehodov druge kategorije ter umik odprtja omenjenih prehodov, ocenila potek avtobusnih povezav in razpravljala tudi o nekaterih dragih vprašanjih. Med člani jugoslovanskega dela komisije se je zasedanja ude- ležil tudi predsednik novogoriške občinske skupščine Danilo Bašin. V zelo kratkem roku se bo, skoraj v enaki sestavi, srečala tudi komisija za upravljanje ceste na Kolovratu in za sabotinsko cesto. Slednjo bodo predvidoma izročili namenu marca prihodnjega leta in prav v zvezi s tem mora komisija določiti pristojnosti italijanskih, oziroma jugoslovanskih organov na tej prometnici, ki je izpeljana, kakor znano, v dolžini približno 1600 metrov, tudi po italijanskem ozemlju. Srečanje krvodajalcev Goriška sekcija društva prostovoljnih krvodajalcev bo tudi letos priredila božično srečanje za otroke krvodajalcev. Na srečanju bodo tudi podelili božična darilca otrokom, ki so se rodili med 1. januarjem 1977 in 31. decembrom 1982. Starši otrok, ki izpolnjujejo ta pogoj, morajo javiti svoje osebne podatke (tudi št. članske krvodajalske izkaznice) in podatke o-trok, najkasneje do 15. t.m. na sedežu- sekcije v Ul. Morelli 28 (tel. 30117) ali v transfuzijskem oddelku v splošni bolnišnici. Datum srečanja bodo prijavljenim sporočili naknadno. Danes proslavitev na Espomegu Dvajset let dela konzorcija za zaščito briških vin Dvajsetletnice delovanja konzorcija za zaščito tipičnih briških vin »Collio« se bodo spomnili danes na sejmu kmetijske mehanizacije. Briški konzorcij je bil namreč med prvimi v Italiji, ki so nastali potem ko je bil objavljen dekret iz leta 1963 o zaščiti tipičnih vin. V vodstvu konzorcija so mnrtnja, da so prav z njegovo pomočjo kot tudi upoštevajoč predpise že omenjenega dekreta uspeli valorizirati briška vina, ki jih danes cenijo kot najboljša v Italiji. Današnjo slavnost prirejajo v okviru sejma kmetijske mehanizacije tudi v sodelovanju s trgovinsko zbornico, deželnim centrom za ovrednotenje vinogradništva ter Briško gorsko skupnostjo. Popoldne ob 16. uri se bo pričel posvet o vlogi konzorcijev za zaščito tipičnih vin v Italiji. Poročali bodo setn. Paolo Desana, Renato Ratti, Pino Khail in Pietro Pittare. Oh 18.30 bodo dali priznanja vsem, ki so se zavzeli za uveljavitev briških vin. Na tej slavnosti bo prisotna tudi letošnja miss Italija. Solidarnostna Topovski izstrelek Sredi glavnega trga v štarancanu so v sredo med kopanjem jarka za namestitev cevi za kabel električnega omrežja, odkopali topovski izstrelek iz druge svetovne vojne. Nevama in še kar dobro ohranjena granata je bila v zemlji, v globini približno enega metra. Včeraj zjutraj so izstrelek, dolg približno 50 cm, dvignili in odnesli pripadniki posebne vojaške enote iz Trsta. Aretacija Zaradi kraje v veleblagovnici Stantia v Tržiču in zaradi ilegalnega prehoda meje, se bo moral zagovarjati 22-letni Beograjčan Aleksander Bulo-vič. Prijeli so ga v tržiški podružnici Stantìe, ko je skušal ukrasti hlače. Med zasliševanjem pa so preiskovalci ugotovili tudi, da je Bulovič prišel v Italijo ilegalno. Do procesa bo počakal v goriškem zaporu. stavka dijakov Na skoraj vseh višjih srednjih šolah v Gorici včeraj ni bilo pouka. Dijaki so proglasili namreč solidarnostno stavko z ljudstvi Čila in Nikaragve. Protestirajo proti vojaški diktaturi v Čilu in proti zatiranju teženj po vrnitvi demokracije ter proti tujemu vmešavanju v Nikaragvi. Dijaki so šli v sprevodu po Korzu ter se ustavili pred sedežem pokrajinske uprave, za tem pa so se zbrali še na zborovanju v spominskem parku. Mimoidočim so deilili letake, v katerih pojasnjujejo vzroke protesta. Stavki so se pridružili tudi dijaki nekaterih slovenskih višjih srednjih šal. Tako so stavkali na liceju ter na obeh trgovskih šolah. Nadaljujejo se polemike in protesti glede preureditve bolnišnic na Goriškem Reorganizacija javne zdravstvene službe je v zadnjih tednih v ospredju političnih dogajanj na Goriškem. Vprašanje pa bo na dnevnem redu najbrž še kar lep čas, kajti, kot kaže, nihče si noče prevzeti odgovornosti za sprejem takih ali drugačnih, v vsakem primeru pa nujnih in vsekakor nepriljubljenih ukrepov. Treba je namreč zmanjšati izdatke na področju zdravstva, skrčiti število bolniških postelj, se podvreči splošnemu normativu po katerem sta za krajevne zdravstvene enote, kjer število prebivalstva ne presega 200 tisoč ljudi, dovoljena le po dva bolnišnična centra. Tak primer predstavlja naša, Goriška KZE, kjer imamo, tudi zaradi izbir v prejšnjih obdobjih, kar štiri javne bolnišnice in je torej na dlani, da bo treba vprašanje preureditve tako ali drugače načeti. Polemike okrog upravičenosti zaprtja bolnišnic v Krminu in Gradežu, oziroma glede njune preureditve, trajajo pravzaprav že od pomladi, ko je deželno odporništvo za zdravstvo sporočilo predlog novega načrta ureditve zdravstvene službe. No v zadnjem času so se polemike ponovno silovito razplamtelo, vendar gredo v Na goriški preturi je bila včeraj obravnava po hitrem postop tu zaradi poskusa tatvine z obtežilnimi o-koliščinami. Kot zanimivost naj navedemo, da je bila to prva obravnava na preturi zaradi kaznivega dejanja, ki je bilo še do konca novembra v pristojnosti sodišča in je z novimi predpisi o kazenskih postopkih prešlo v okvir pristojnosti preture. Na zatožni klopi sta sedela 24-letni Stanko Vajda iz Ptuja in 41-letni Rajko Slavko iz Ljubljane. Aretirali so ju orožniki 30. novembra ponoči, ko sta v Ul. sv. Gabrijela skušala ukrasti fiat 500, last Giuseppine Moscato, ki stanuje v isti ulici. Njun poskus pà je bil dokaj neroden. Brez težav sta namreč odprla avtomobilska vrata, toda ko sta skušala vžgati motor jima nikakor ni šlo. Najprej je izstopil eden in skušal porivati avto, medtem ko je drugi sedel za volanom, nato sta si zamenjala vlogi, s tem sta seveda povzročila dovolj hrupa, da so ju slišali stanovalci bližnjih hiš in takoj obvestili orožnike. Na včerajšnji obravnavi sta se skušala opravičiti, češ da sta bila pijana, kar je po vsej verjetnosti tudi res, saj ni bilo jasno, kam sta nameravala z ukradenim avtom: e-den je dejal, da sta hotela na izlet do Vidma, drugi pa celo v Turin. V svojstvi javnega tožilca je c -'v. Giannattasio predlagal najnižjo kazen, zahtevi pa se je pridružil tudi zagovornik Tariao, ki je tudi zaprosil za pogojno ali vsaj začasno pic stost. Pretor Klammer je v razsodbi naprtil vsakemu po 5 mesecev in 10 dni zapora, 150 tisoč lir globe smer, ki najbrž ne vodi k pozitivni rešitvi vprašanja. Tako v Krminu zbirajo podpise za peticijo, nekaj podobnega pripravljajo v Gradežu, napovedujejo pa tudi bolj drastične oblike protesta. Po eni strani je sicer razumljivo ogorčenje prebivalstva omenjenih dveh središč in tudi nekaterih okoliških krajev, manj razumljivo pa je, da skušajo položaj izrabiti in po svoje manipulirati politične stranke. Ne gre namreč pozabiti, da bodo prihodnjo pomlad politične in upravne volitve in da bo treba obnoviti tudi glavno skupščino KZE. Popolnoma nerazumljiva pa je popolna imobilnost in nesposobnost vodilnih organov Krajevne zdravstvene enote, da bi prav glede tega vprašanja sprejeli jasno stališče in tudi odločitve. Vsi čakajo nekakšno odločitev z vrha, medtem pa seveda narašča nezadovoljstvo med občani spričo zmede in stanja negotovosti, pa tudi spričo dejstva, da javna zdravstvena služila ni sposobna zagotavljati enakih storitev, kakor mogoče še pred kakšnim letom. Medtem se zaostrujejo različne oblike protesta proti napovedanemu zaprtju oziroma ureditvi bolnišnic v Kr- ter zavrnil prošnjo po izpuotllvi na začasno prostost. > • V ponedeljek, 10. t.m., se sestaneta rajonska sveta v Ločniku in Podgori. Seja sveta v Podgori bo ob 20. uri, razpravljali pa bodo o javnih delih v tem kraju. Umrl je Loj zie Globoko je včeraj v Števerjanu, pa tudi v Gorici, odjeknila vest, da je v videmski bolnišnici nenadoma umrl Lojze CigUč, vsem znan kot Lojzič, prijazni in gostoljubni gostilničar na Placuti. Star je bil 44 let. Tragično naključje je hotelo, da je po nesrečnem padcu na domu v Števerjanu obležal s hudimi poškodbami, spričo katerih so bili tudi zdravniki nemočni. Lojzič je skupaj z ženo precej let vodil staro slovensko gostilno na Placuti »Pri Lojzki«, ki so jo obiskovalci v zadnjih letih preimenovali prav po njem. Še prej je bil več let občinski obhodnik v Števerjanu. Bil je odprtega in prijaznega značaja, rad se je pošalil z gosti. Zato je postala njegova gostilna, še posebno po odprtju Kulturnega doma, priljubljeno zbirališče ne samo za starejše obiskovalce, ampak tudi za mladino, ki je v njej našla preprosto, zato pa tudi bolj pristno človeško okolje. Lojzič je vsakemu prijazno postregel, nemalokrat pa se je pridružil tej ali oni skupini, ko je prepevala slovenske pdsmi. Prav zaradi te prijaznosti in vedrine nam bo ostal v spominu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. minu in Gradežu. V Krminu bodo danes odločali o raznih oblikah protesta, poleg tistih, ki jih že uveljavljajo. Za torek napovedujejo celo štiri-urno stavko. Drevi bo o tem vprašanju razpravljal občinski svet, jutri ob 10. uri pa bo javno zborovanje KPI v Krminu o tej problematiki. V Gradežu tudi grozijo s splošno stavko, pa tudi z izstopom te občine iz sklopa goriške Krajevne zdravstvene enote. Svetovalska komisija KPI v glavni skupščini je te dni zahtevala nujen sklic tega organa in razpravo o vprašanju zaprtja oziroma preureditve bolnišnic. Kot kaže, pa se vodilnim v javni zdravstveni službi ne mudi in bo menda seja glavne skupščine šele proti koncu meseca, menda 27. decembra. darovi in prispevki Za goriško sekcijo združenja prostovoljnih krvodajalcev so v razne « namene darovali: Maurizio Ceccaro-ni 30 tisoč lir, Rodolfo in Ida Pressi 20 tisoč, družini Trevisin in Ciaila 65 tisoč, Guido in Ermanno Perco ter Bianca in Livia 100 tisoč, Nevio in Mirella Morini 50 tisoč, trgovci s Trga De Amicis 150 tisoč, Carlo Leghis-sa in Vittoria Brattig 100 tisoč, Ago-stino Tacchinardi ter Mariuccia, Serena in Mario 100 tisoč, družina Jan-zen Innamorati 30 tisoč, zadruga u-službencev psihiatrične bolnišnice 100 tisoč, Ucda in Doretta Privileggi, Guido Menon, Elio Meden, Renato Tumis, Carlo Agostinis, Aldo Fabro in Nicolò Curto 80 tisoč, Loretta De Fomasaris 50 tisoč, Dario Bertossi, Mario Del Franco in Bruno Liani 100 tisoč, zakonci Marinis in Meneguzzo 40 tisoč lir. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Vogliose in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Chewing gum«. Tržič PRINCIPE 17.00-21.00 »C’era una volta in America«. LXCELSIOR 18.00-22.00 »Indiana Jo nes e il tempio maledetto«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 »Vrnitev Jedi ja«. Ob 20.00 »Ben Hur«. SVOBODA 20.00 »Pošasti iz močvirja«. 22.00 »Fani Hill«. DESKLE 19.30 »Beg«. J, Vse prezgodaj nas je zapustil naš dragi Lojze Cigliò Pogreb bo danes, 7. 12. 1984, ob 15. uri izpred župne cerkve v Števerjanu. Žalostno vest sporočajo: žena Silvana s hčerkama, sestra in brata * družinami, mama in drugi sorodniki Števerjan, 7. decembra 1984 NEUSPEL POSKUS TATVINE: NISTA ZNALA VŽGATI AVTA Jutri na Kontovelu Koncert pevskega zbora »Vasilij Mirk ob 100-letnici skladateljevega rojstva NEVA LUKES Moški pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka - Konto vel a bo imel jutri, 8. t.m., ob 20. uri v dvorani na Kontovelu koncert, ki ga je posvetil 100-letni-ci rojstva skladatelja Vasilija Mirka, Po katerem se zbor tudi imenuje. Vpr.: želeli smo izvedeti, kako sc je zbor pripravil na to pomembno obletnico in s kakšnim programom se bo Predstavil svojemu občinstvu. Obrnili smo se do predsednika zbora Pepija Čuka, ki nam je rade volje dal nekaj pojasnil. Odg. : Naš zbor so je na ta koncert Pripravljal že dalj časa. Upali smo, da bomo lahko nastopili že v obnovljenem Kulturnem domu na Proseku. Na žalost še vedno niso rešene birokratske zadeve glede uporabe dvorane v tem domu in tako smo se odločili, da Priredimo ta naš koncert v dvorani na Kontovelu. Pripravili smo seveda program slovenskih narodnih in umetnih Pesmi, Zveza slovenskih kulturnih društev pa bo ob tej priložnosti podelila zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke nekaterim našim pevcem. Vpr.: Kako, da se je vaš zbor poimenoval prav po Vasiliju Mirku, ki je sicer izredno poznan in priljubljen skladatelj, katerega pesmi uvrščajo v svojo repertoarje tako rekoč vsi naši Pevski zbori? Odg. : To pa je bilo tako. Vedno smo nastopali na raznih prireditvah in to P°d imenom pevski zbor Prosek - Konto vel. Pa so nas, ob našem nastopu Ra tekmovanju pevskih zborov »Seghiz-jd« v Gorici vprašali, zakaj si ne izberemo kakšnega imena. No, na eni naših sej smo imeli na programu tudi to vprašanje. Predlagano je bilo ne- -XTw Zbor »Vasilij Mirk« kaj imen, odločili pa smo se potem prav za ime skladatelja Vasilija Mirka, to pa zato, ker je bil po rodu Tržačan in če se ne motim, je bil pred tolikimi leti, tudi pevovodja pevskega zbora »Danica« na Kontovelu. Vpr.: Kaj ste pa za tokratni koncert naštudirali? Odg.: Zapeli bomo tri pesmi Vasilija Mirka in se tako oddolžili njegovemu spominu. Potem pa bomo med drugim izvajali še skladbe nekaterih naših skladateljev, ki so bili tudi naši pevovodje, tako na primer skladbe Ignacija Ote, pa Milana Pertota, ki je bil tudi naš prvi pevovodja po koncu druge svetovne vojne. Potem nas je vodil, kot sem že omenil Ignacij Ota, nekaj časa Adi Danev, sedaj pa nas že več časa stalno vodi Evgen beseda o stiski Pise Alenka Rebula Tuta Glasba kot luč v gozdu tesnobe Vasilij Mirk Življenje primorskega skladatelja »asilija Mirka so ostro zaznamovali V|barji, ki so v obdobju dveh vojn Pognali primorske Slovente in sloven-ski narod nasploh v borbo za biti ali ?e biti. Vasilij Mirk se je rodil 14. Junija 1884 v družini očeta sodarja. ,mrl je 6. junija 1962. Študiral je v 8'ninaziji in bil v tem času v škofij-s«env internatu. Po maturi je študiral glasbo, ki je bila od mladih let nje-g»Va velika ljubezen. Vendar Mirku J1.1 bilo dano, da bi se ves posvetil luhcznj, preveč trde so bile njegove 'vljenjske poti, da bi lahko delal to, a kar je bil najbolj intimno poklican, bilozofsko fakulteto je študiral na yUnajn i„ Gradcu. Po diplomi se je Trstu zaposlil kot profesor na slo-enski Trgovski šoli. V prvi svetovni ®Jni je bil vojak v dalmatinskem jšpolku. Po vojni, ko je fašizem uki-ur j^vensko šolo, je postal bančni radnik. Leta 1928 je moral emigri--h tl v Maribor, kjer je služboval na govski akademiji. Leta 1941 je e- migriral v Ljubljano. Doživel je vso težo okupacije. Komaj po vojni je lahko delal za to, kar je bil poklican. Postal je redni profesor harmonije in kontrapunkta na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Kot dijak, profesor, emigrant, bančni uradnik, kot človek sredi okupacije je ogromno delal za glasbo. Bil jp zborovodja, glasbeni pedagog, organizator in seveda skladatelj. V neprizanesljivem vrtincu je pisal iskrene, mehke, natančno izbrušene skladbe. Naslanjal se je na ljudsko pesem, pisal iz njihovega čara in iz svoje občutljive notranjosti. Ob skladbah Vasilija Mirka nas prešine misel: Je res zvok glasbe močnejši od topovskih strelov, od prisilnega romanja, od razočaranj in grenkob, od krute zgodovine? Če je to tako, imamo vsaj lučko v gozdu tesnobe. A. M. Prinčič, ki prihaja k nam iz Sežane. Vpr.: Koliko vas je sedaj v zboru? Se je zbor okrepil, ali preživlja kakšno krizo? Odg.: No, tudi krizo smo imeli, a smo jo, mislim, že preboleli. Pred nekaj meseci je zbor štel kar 50 pevcev, sedaj nas poje 41. Kar pa je razveseljivo je to, da so to v glavnem mladi pevci in to nam daje upanje, da bo zbor tudi nadaljeval s svojim delom in v tem tudi napredoval ter dosegel nove uspehe. Vpr.: Kako ste v zboru razdeljeni pevci. Vas je več s Proseka ali s Kontovela? Odg.: Lahko rečem, da nas je približno enako iz ene kot druge vasi. So pa tudi taki, ki prihajajo k nam iz Gabrovice, Koludrovice, eden tudi iz Trsta, ker je po rodu s Proseka in je ostal navezan na naš zbor. Vpr.: Kakšni so vaši načrti za to sezono? Odg.: »Največji problem je pomanjkanje dvorane. Če bi že imeli svoj kulturni dom, potem bi lahko marsikoga povabili in seveda potem tudi marsikje gostovali. Tako pa smo brez dvorane, ta na Kontovelu pa je dovoljena le za vaške prireditve. No, 29. novembra smo nastopili na proslavi na Pivki, pripravljamo se, da bomo nastopili tudi na reviji »Primorska poje«. Letos bo le-ta nekoliko drugače potekala tako, da se bodo zbori predstavili kar s šestimi pesmimi, od katerih bo morala biti ena partizanska, to pa zato, ker bo drugo leto ŠO-let-* niča konca vojne. Vpr.: Vi pojete v zboru že od leta 1947 in ste torej že dobitnik zlate Gallusove značke. Povedali ste nam, da ste prepevali še kot mlad fant v cerkvenem zboru, ker tedaj ni bilo drugega slovenskega zbora. Kaj si torej ob tem vašem nastopu najbolj želite? Odg.: Želim si, da bi se naš zbor šc okrepil, da bi pristopilo k njemu še več mladih, da bi se okrepilo tudi sicer kulturno življenje v naših dveh vaseh, želim pa si seveda tudi, da bi sobotni koncert lepo uspel. To tudi mi želimo vsem pevcem, kot tudi njihovemu pevovodji. Otrok kot življenje samo Kdor želi danes kupiti knjigo o negi in' vzgoji otroka, lahko izbira med neštetimi teksti: knjigarne so založene z vso mogočo informacijo o otroški prehrani, boleznih, psiho fizičnem razvoju, igračah in še in še. Na zunaj vse to ustvarja videz, da je otroku posvečena velika pozornost in pa da je mogoče o otroštvu marsikaj izvedeti iz knjig. Toda če presojamo vso to obilico literature o otroštvu malo bolj zahtevno, bomo opazili, da skoraj vsem tem knjigam nekaj manjka. S kratko oznako bi lahko rekla, da so »brezdušne«, da jih ne preveva noben globlji ali bolj zavzet, ljubezenski odnos do otrokovega življenja. Avtorji skoraj nikoli ne dajo vtisa, da so se spustili v skrivnost otroka, da se je otrok dotaknil njihovega odraslega sveta, prodrl vanj in se v njem naselil z vso svojo fizično in duhovno močjo. Skratka, v otroku je veličina in vsa skrivnost človeka, in brez tega odprtega, očaranega odnosa do otroka postane opisovanje malih ljudi — zbiranje podatkov in zanimivosti, suhoparen učbenik, ob katerem ne najdemo nobenega povoda, da bi razmišljali (in čutili) kaj bolj temeljnega o vsem, kar pomeni človeški otrok. Človek se res lahko nauči brezhibne uporabe najustreznejših plenic, urejenega hranjenja, oče in mati znata poleg tega brati najbolj primerne pravljice in izbirati priporočljive igrače itd. Pozneje lahko otroka vključita v pol ducata organizacij in društev, ga zalagata s knjigami, mu posredujeta to in ono... toda vse to še ni vzgoja in vse to še sploh ni garancija, da sta ob vsem tem početju vložila kaj več kot razum in nekaj površnih čustev. Odrasli se res premalo sprašujemo, koliko svojih globlje človeških, da rečem »eksistencialnih« sposobnosti vlagamo v odnose z otroki. Tudi pri vzgoji sta torej prisotna znana »duh in črka«. Zunanje brezhibna skrb za otroka brez »duha«, ki bi ta dejanja oživljal, ne rodi sadov; otroke obda z eksistencialnim mrazom in izgubljenostjo. Koliko otrok »perfektnih« staršev pozna vsak od nas — in pozna njihovo žalost, samoto, duhovno sušo, v katero so postavljeni? O duhu našega odnosa do otrok, o tem, kaj se pravi v globini doživljati otroka, ne govori skoraj nobena knjiga. Prav zato mi je bil izjemno všeč tekst, ki ga danes predstavljam: ker govori v gavnem samo o tem. IRIS PACIOTTI: L’AMORE CREATIVO, Dedicato ai bambini per far crescere gli adulti. Ed. Mediterranee, Roma 1983. Iris Paciotti je otroška zdravnica — zdaj že na pragu starosti — ki je v svojih rokah držala kakih deset tisoč otrok. Po nekaj desetletjih uradne medicine se je preusmerila v homeopatijo in je od tedaj delala kot pediater-homeopat. V tej knjigi je zbrala vse, kar se ji je v dolgem življenju (zlasti po bolnišnicah) nabralo v srcu, zlasti vse nesprejemljivo teptanje otroštva, ki ga je nemočna tolikokrat morala gledati: v zdravnikih, v osebju, v starših in vseh ostalih. Ob branju te knjige sem se večkrat vprašala, kako je mogla ta tenkočutna ženska ostati taka po desetletjih in desetletjih svojega dela, ne da bi jo zajelo malodušje in ne da bi vsaj malo otrdela ali vsaj nehala ostajati ubrana na ritem otroka, na njegovo tišino in skrivnost. Najbolj je pretresljiva v knjigi prav ta neizčrpna predanost in zvestoba otroškemu duhovnemu svetu. Težko je v kratkem zapisu posredovati vso milino (brez kančka osladnosti), vso moralno strogost in človeško modrost, ki jo avtorica kaže v svojem delu. Seveda, knjiga ni za tiste, ki jim je poezija odveč, ki jim je gola znanost edina gotovost in ki jim je otrok bitje, nevredno večje pozornosti. Knjiga je razdeljena na tri dele (Eksenca postane človek. Kako odrasli upravljajo in dresirajo otroke, Dolžnost resnice), vsak od teh delov pa sestoji iz kratkih zapisov na določeno temo. V prvem delu gre za razmišljanja o tem, kdo je otrok, kakšen je njegov življenjski ritem, na kaj je naravnan, kako je odprt »čudežu življenja«: začudenju, ljubezni, zaupanju, predanosti, lepoti, harmoniji. Ob tem pride seveda jasno do izraza, kako nemogoč je današnji svet v svojem hrupu, divjanju, nasilju, vrvežu in obupni površnosti, gluhoti in otopelosti za človeške globine. V drugem delu gre za dvajset zapisov o vsakdanjih temah (od jasli in vrtca do starih staršev, od televizije do igrač, od vzgojnih metod, zdravja in zdravnikov do otroka, razpetega med ločenimi starši). Odnos do problemov je enak kot v prvem delu: iskanje stika med otrokom in odraslim, ki bi bil globok, pristen, v živo segajoč za oba. Povsod je prisotna žilava zavzetost, da bi odrasli ne bili nasilni, a tudi ne osladni in lažno sladkobni, da bi otrok ne bil puhasta igračka, razstavni predmet, grešni kozel ali dresurna žival, kadar ni celo odvečno bremo in osovražena ovira. Precej temeljno se postavi vprašanje, zakaj skoro nobenemu očetu in materi ne pride na misel, da bi ob prihodu novorojenega otroka v celoti na novo razmislila svoje življenje in spremenila svoj življenjski ritem, po novi meri zase in za otroka. Zakaj je zmeraj otrok porinjen v ritem staršev in družbe in se mora, pa naj mu bo še tako hudo, za vsako ceno prilagoditi? V tretjem delu govori avtorica o širših pojmih, o svojih pogledih na družino, družbo, na odnose med ljudmi, o življenjski radosti in ljubezni kot središču sveta in vsega živega. Jasno izraža prepričanje, da je za odrasle važno, da naredijo v sebi prostor za otroka (in ne le za svojega), ker nihče ni resnično človek, če mu ni blizu otrok. Kot pravi Laing, ki ga citira tudi avtorica: »Samo od otroka se lahko naučimo kaj o otroku. In tudi o sebi lahko razumemo prav malo, če nismo v stiku z otroškim svetom « Otrok je torej — kot trdi ta knjiga — nekakšen povzetek življenja same ga in njegovih temeljnih in vprašanj. Po intenzivnosti in pristnosti svojih stikov z otrokom lahko sodimo o svoji sposobnosti živega stika z vsemi vprašanji človečnosti. Brez tega smo lahko enciklopedično podkovani o otroku, moralno neoporečni, celo verni ali do kraja napredni, a v sebi nimamo tega, kar Iris Paciotti imenuje Življenje ali Resnično življenje. Po moje ima prav, da oboje piše z veliko začetnico. Ottetto di Vienna v gledališču Rossetti MIRKO SLOSAR V ponedeljek, 3. decembra, je v gledališču Rossetti v Trstu v okviru koncertne sezone, ki jo organizira Società dei concerti Trieste, nastopil OTTETTO DI VIENNA. Leta 1973 je direkcija Maggio musicale Fiorentino prosila za pomoč dunajske filhar monike. Zbralo se je trinajst glasbenikov, ki so pod imenom Philharmo-nische Kammervirtuosen pričeli na- ki jo izdaja Ljubljani, je objavila daljši prispevek Martina Jevru-z naslovom »Ivan Trinko pokrajinski svetovalec v Vidmu«. Trinko kot pokrajinski svetovalec T ^tota revija Acta Ecclesiastica Sloveniae - Mischelanea, ktol°ška fakulteta v Ja z naslovom »Iv,*,,__ -------------------- - Trinko je bil svetovalec od 1902 do leta 1923. V tem obdobju je imel vrsto r^gov, v katerih se je zavzemal za svoje beneške rojake. Govoril je o ar>jših problemih pa tudi o načelnih stvareh, ko je šlo za vprašanja, ki zadevala narodno in kulturno identiteto Beneške Slovenije. . Prof. Jevnikar je posege zbral iz Arhiva videmske pokrajine, oziroma jz tkanih zapisnikov sej »Atti del Consiglio provinciale di Udine« in tudi ^*anja nekaterih časopisov. v _ , želimo razumeti Trinkovo vlogo, njegov pomen in njegovo osebnost k^oti. je skoraj nujno, da si preberemo njegove posege v videmskem po Koškem svetu..Odkrili bomo izjemno preudarnega in dalekovidnega politika. stopati ne le v Italiji, ampak tudi po drugih krajih Evrope. Ker se je pet članov te skupine upokojilo, so se preimenovali v Ottetto di Vienna. V prvem delu koncerta smo slišali Mozartov Kvintet v A duru, K. 581 za godalni kvartet imenovan »Stadler - Quintet«, ker ga je skladatelj napisal 1789 za klarinetista Antona Stadlerja, Stadler je bil pobudnik najboljših Mozartovih skladb za klarinet. Mozartov kvintet s klarinetom je eno njegovih najpogosteje izvajanih del. Od prvega takta do konca sklad be ni nobene vrzeli, nobenega odvečnega okraska. Stavki so dsebinsko med seboj povezani. Ta Mozartova skladba je tožeča, vendar pokrita s tančico veselosti. Tega v izvedbi ni-rmo doživeli, ker je interpretacija izzvenela preveč bledo, ne tekoče, čeprav se je mehki glas klarineta zlil v zvok godal. Niti v Menuetu nismo doživeli lahkotnosti, ker so tekoči ritem plesnega značaja motile poudarjene zadnje dobe takta. V drugem delu koncerta je bil na programu Beethovnov SEPTET V ES-DURU OP. 20, popularna sklad- ba za violino, violo, violončelo, kontrabas, klarinet, rog in fagot. To delo je eno izmed oblikovno najčistejših skladb, ki jih je Beethoven napisal v zgodnjeklasičnem stilu. Sedem stavkov različnih po značaju h tempu je skladatelj mojstrsko povezal v celoto. (Temo iz tega Sep-teta je Beethoven uporabil v menuetu Klavirske sonate op. 49 št. 2.) V izvedbi zahtevnih delov te sklad be je poslušalce prevzela virtuoznost in skupna igra instrumentalistov, ki sc se zlili v eno izvajalsko telo. Razočarala pa je neprofesionalna interpretacija liričnih lažjih stavkov, za radi neintenzivnosti in neenotnosti igranja. Logični ritmični in melodični tok glasbe so razbili poudarki lahkih dob, še posebno v stavkih plesnega značaja. Pred nastopom Ottetto di Vienna v gledališču Rossetti je predstavnik Società dei concerti Trieste spregovoril o delu tržaškega skladatelja Viozzija, ki je preteklo soboto umrl v Veroni. Viozzi je bil docent na Konservatoriju Tartini v Trstu in priznan glasbeni umetnik v tržaškem in italijanskem prostoru. Publika sc mu je poklonila z minuto molka. Razvoj sistema znanstvenega informiranja Posebna raziskovalna skupnost za družbene dejavnosti (PoRS 10) v programskih usmeritvah raziskovalne dejavnosti do leta 2000 med drugim obravnava možnosti za razvoj sistema znanstvenega informiranja. To je področje posebnega družbenega pomena, kar pomeni, da bodo morale znanstvene ustanove, OZD, posamezniki in skratka celotna družba v prihodnje posvečati mnogo več pozornosti tej problematiki kot doslej. V Jugoslaviji je razvoj sistema znanstvenega informiranja v velikem zaostanku za razvitim svetom. Razen tega pestijo Jugoslavijo še specifični problemi, ki ta razvoj ovirajo V Sloveniji se je informacijska dejavnost v primerjavi z ostalo Jugoslavijo razvijala precej specifično s formiranjem specializiranih informacijskih centrov. Ti centri združujejo knjižničarsko in pa informacijsko dejavnost na določenem področju znanosti in skupaj tvorijo zasnovo decentraliziranega sistema znanstvenega in tehničnega informiranja. Razvoj v svetu na tem področju je izreden, širše ga že pojmujejo kot »informatizirano družbo«. Pomemben dejavnik je vsekakor moderno organizirana dejavnost knjižnic in informacijskih centrov. Košarka: 1. kolo finalnega dela pokala prvakov ZAGREBŠKA GIBONA USPEŠNA Bolonjski Granarolo in rimska Bancoroma izgubila v gosteh Gibona — Real Madrid 99:90 (-53:43) GIBONA: M. Nakič 5, A. Petrovič 17, Petič, Čutura 4, D. Petrovič 44, Kncgo 22, Vukičevič, Ušič 7, I. Nakič, Arapovič. REAL MADRID: Robinson 15, Del Corrai 12, Rommay 5, Velasco, F. Martin 16, Corballan 13, Rullan, A. Martin, L. Iturriaga 5, Jackson 24. PON: Nakič, Del Corrai, L. Iturriaga. 3 TOČKE: A. Petrovič, Corballan, L. Iturriaga, Jackson. ZAGREB — Tekma je bila v prvem polčasu izenačena, čeprav je i-mela Gibona že 12 točk prednosti. V drugem polčasu pa se je razigral D. Petrovič, ki je dejansko sam zmagal tekmo. Pri domačinih se je poleg o-menjenega Petroviča, ki je med drugim dal kar 44 točk, izkazal Knego, pri 'Realu pa je bil napad dober, delno pa je razočarala obramba. PUY SAINT VINCENT — Švicarka Zoe Haas je včeraj nepričakovano o-svojila prvi smuk za letošnji svetovni pokal. Ko se je Švicarka s startno številko 37 podala na progo, nihče namreč ni več dvomil, da bi lahko Zahodni Nemki Marini Kiehl ušla zmaga, saj je imela najboljši čas pred Irene Epple. Kiehlova je namreč že slavila, fotografi pa so jo že »poslikali« kot zmagovalko. Ko pa je 22-letna Švicarka Haasova, ki je doslej osvojila le eno peto mesto leta 1980 v Val dTseru, prismu-čala skozi cilj in je speaker najavil njeno zmago, je Kiehlova izbruhnila v jok. V švicarskem taboru pa je bilo veselje nepopisno. VRSTNI RED SMUKA 1. Haas (Švi.) 1’26”30; 2. Kiehl (ZRN) 1’26”35; 3. I. Epple (ZRN) CSKA - Granarolo 102:84 (48:37) CSKA MOSKVA: Jerjomin, Gusev 20, Tarakanov 23, Lopa tov 2, Enden 19, Popov 5, Tkačenko 16, Tihonenko 9, Pankrašin 8, Kuzmin. GRANAROLO BOLOGNA: Bruna-monti 8, Villalta 20, Van Breda Kolff 15, Rolle 23, Bonamico 11, Fantin 7, Binelli, Daniele, Valenti, Trisciani. SODNIKA: Kotleba (ČSSR) in Mai-nini (Fr.). PM: CSKA 16:19, Granarolo 26:39. PON: Tarakanov (32), Bonamico (34), Tkačenko (38). GLEDALCEV: 3.500. MOSKVA — Moskovsko moštvo CS KA je povsem zasluženo in tudi visoko premagalo italijanske prvake, ki so v tem srečanju, razen Američana Rolleja, povsem razočarali. Po drugi strani pa so Sovjeti z Gusevom in Ta-rakanovom na čelu zelo dobro igrali. 1’26”55; 4. Kirchler (Av.) 1*26”85; 5. Ehrat (Švi.) 1’27”03; 6. Gerg (ZRN) 1’27”17; 7. Vitzhum (Av.) 1’27"20: 8. Walliser (Švi.) 1’27”39; 9. Haight (Kan.) in Eder (Av.) 1’27”40. LESTVICA ZA SP: 1. Haas (Švi.) in Pelen (Fr.) 25; 3. Kiehl (Fr.) in M. Epple (ZRN) 20; 5. I. Epple (ZRN) in Magoni (It.) 15; 7. Kirchler (Av.) in McKinney (ZDA) 12; 9. Ehart (Švi.) in Hess (Švi.) 11 itd. Danes moški superveleslalom PUY ST. VINCENT - Danes bo na sporedu moški superveleslalom. Sicer pa imajo organizatorji svetovnega pokala še vedno hude težave s pomanjkanjem snega. Makabi — Bancoroma 95:86 (44:34) MAKABI TEL AVIV: Lassof, A-roesti 6, Perry 11, Berkovitz 19, Kadman, Silver 14, Magee 28, Johnson 17, Lipin, Herskovitz. BANCOROMA RIM: Sbarra 2, lardella 8, Town send 33, Flowers 10, Tombolato, Gilardi 18, Polesello 11, Scamati, Soffrirli 2, Scaripanti 2. SODNIKA: Rigaš (Gr.) in De Cost-ner (Bel.). PM: Makabi 23:29, Bancoroma 10:18. PON: Polesello (23), Flowers (24), Silver (39). V 21. min. izključen Johnson, ker je s pestjo udaril Tombolata. Le-tega pa so odpeljali v bolnišnico. TEL AVIV — Pred 10.000 gledalci je gostitelj po dokaj živčni tekmi premagal evropske prvake Bancoro-me, med katerimi je zelo dobro igral Townsend, ki je bil s 33 točkami tudi najboljši strelec srečanja. NOGOMETNA B LIGA Cesena-Triestina bo 19. decembra MILAN — Nogometno srečanje B lige med Coseno in Triestino, Id so ga prekinili zaradi megle, bodo ponovili 19. decembra ob 14.30, seveda v Ce-seni. Kot je znano, so takrat tekmo zaradi goste megle prekinili pri stanju 1:0 za gostitelje. Rekorden inkaso za Inter - Hamburger MILAN — Za pokalno tekmo Inter -Hamburger so blagajničarji milanskega društva vnovčili kar milijardo in 450 milijonov lir. To pa je tudi nov rekord za nogometna srečanja v Italiji. Veliko presenečenje: Navratilova izločena MELBOURNE — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije je pri- šlo do velikega presenečenja. V polfinalu je namreč Navratilova, favoritinja št. 1, nepričakovano izgubila v polfinalu proti Čehoslovakinji Sukovi s 6:1, 3:6, 5:7. Sukova bo tako v finalu igrala proti Američanki Evert - Lloydovi, ki je v polfinalu premagala Turnbullovo s 6:3, 6:3. MOŠKI (četrtfinale) : Wilander (Šve.) - Ed-berg (šve.) 7:5, 6:3, 1:6, 6:4; Curren (J. Afr.) - Davis (ZDA) 7:5, 6:2, 6:3; Testerman (ZDA) - Becker (ZRN) 6:4, 6:3, 6:4. Švedska in ZDA za Davisov pokal STOCKHOLM — Finale Davisove ga pokala med švedsko in ZDA bo od 16. do 18. t.m. Švedska bo igrala v naslednji postavi: Stefan Edberg, Anders Jarryd, Henrik Sundstrom in Mats Wilander, ZDA pa z ekipo: John McEnroe, Jimmy Connors, Peter Fleming in Jimmy Arias. Za treninge pa bosta v Goteborg odpotovala tudi mladi (17 let) Aaron Krikstein in Dick Stockton. Za jutrišnjo prijateljsko tekmo Veliko pričakovanje za nastop »azzurrov« PESCARA — V Pescari vlada veliko pričakovanje za jutrišnjo prijateljsko nogometno tekmo med Italijo in Poljsko. V italijanskem taboru z zmernim op^ timi zrnom čakajo na to srečanje. Vsi igralci in sam trener Enzo Bearzot menijo, da je ta poljska reprezentanca nekoliko slabša kot ona iz prejšnjih let (več je namreč novih mladih me gomdtašev), Poljake pa ne gre nikoli podcenjevati. Medtem pa je v Pescaro iz Arezza, kjer je zmagala s 3:1, dopotovala poljska reprezentanca z Boniekom na čelu. Chiarenzi niso prizanesli MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tržaške^ mu nogometašu Chiarenzi potrdila tri kola prepovedi igranja. Boks v Tarantu TARANTO — Za italijanski naslov v welter kategoriji se bosta danes v Tarantu spoprijela Eupremio Epdfani in Luciano Navarra. Jadran nared za mestni derbi Jadranovi košarkarji se temeljito pripravljajo za nedeljski mestni derbi proti Servolani Leasest. Naši košarkarji z optimizmom čakajo na to tekmo in seveda upajo na pomoč svojih navijačev. Na sliki: s srečanja Jadran - Fidenza Smučanje: ženski smuk za svetovni pokal Nepričakovana zmaga Švicarke Zoe Haas kratke vesti - kratke vesti Milijon frankov za moskovski dvoboj Posebej za Primorski dnevnik ACO PASTERNJAK Mnogo je bilo zmešnjav okrog nagradnega sklada za dvoboj Anatolij Karpov - Gari Kasparov že pred začetkom dvoboja, ki je z rezultatom 5:0 ob petindvajsetih remijih zašel tudi uradno v svojo »drugo fazo«, nekakšen podaljšek, saj je zanimivo, da so bile vse pogodbe med FiDE in organizacijskim odborom sklenjene na 30 partij. Zaplet je dobil nove razsežnosti, ko je stalni dopisnik francoske agencije AFP zastavil vprašanje o nagradnem skladu na tiskovni konferenci v sovjetskem zuna njem ministrstvu, na kateri je sodeloval tudi predsednik sovjetskega komiteja za šport Gramov, toda na pro-irkahvno vprašanje je odgovarjal predsednik šahovske zveze Sovjzlske zi eze, znameniti kozmonavt Sevastja nov. Vsaka razprava o profesionalizmu je v Sovjetski zvezi seveda »tabu tema«, zato se je vsakdo med prisotnimi spraševal, ali ni prekršil običajni protokol tudi izzivalec Gari Kasparov, ko je izjavil, da je šah njegov poklic. Vitalij Sebastjanov se je izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje z diplomatsko parabolo: »Šahovska zveza Sovjetske zveze bo izplačala nagradni sklad v skladu z dogovori 1 z Mednarodno šahovsko zvezo FIDE. Zmagovalec bo prejel 5/8 nagradnega sklada, poraženec pa 3/8.« Vsi protesti novinarjev so bili zaman in tiskovna konferenca se je nadaljevala z novimi vprašanji. Tisti novinarji, ki imamo stalne stike s predsednikom FIDE Flarenciom Campomanesom in člani izvršnega biroja FIDE, smo že bili obveščeni v kuloarskih razgovorih, da je v svoji licitaciji Moskva ponudila nagradni sklad milijon švicarskih frankov. Morda bi bila zgodba pozabljena, če ne bi prišlo do nenavadnega spora na generalni skupščini FIDE med šahovsko olimpiado v Luzernu, ko je sovjetski delegat Nikolaj Krogius zavračal možnost, da bi organizatorji dvoboja v Moskvi nakazali v Luzern 5 odstotkov nagradnega sklada (50.000 švicarskih frankov), kot je bilo dogovorjeno v tajnih pogajanjih Fiorendo Campomanes - Vitalij Sevastjanov. Filipinski šahovski politik je takrat pokazal delegatom aneks pogodbe s podpisom bivšega sovjetskega kozmonavta, ki zaradi bolezni ni dopotoval v Solun. Račun je zdaj seveda izredno preprost. Anatolij Karpov bi prejel, če bi ubranil naslov svetovnega šahovskega prvaka natanko 593.750 švicarskih frankov (približno 240.000 dolarjev), puiazenec pa 356.250 švicarskih frankov (približno 144.000 dolarjev). Vprašanje je seveda, ali je nastal zaplet v Solunu zaradi odsotnosti Sebastjanova ali pa so se v Moskvi odločili upreti diktatu Campomanesa. MOCKB»8« MLADINSKI NOGOMET - tedenski komentar Bregovi cicibani presenečajo NAMIZNI TENIS Na turnirju CSI tudi Prešeren Tudi letos bo namiznotdniška sekcija Bora nastopila z moštvom Prešeren na turnirju, ki ga organizira CSI (Centro Sportivo Italiano), za otroke do 14. leta. Lani so borovci, ki jih je treniral Gabrijel Ra seni, osvojili prvo mesto. Letos bodo naši igralci nastopili s pomlajeno ekipo ip jim je zato glavni cilj pridobivanje izkušenj. Po odhodu trenerja Rasenija (ki sedaj nastopa kot rokometaš pri Krasu) je treninge prevzel trener Marino Fi-lipas iz Pirana. Pod njegovim vodstvom otroci trenutno trenirajo dvakrat tedensko. Nekateri med njimi so po mnenju trenerja precej perspektivni in so zato kar dobri izgledi za razvoj Borove namiznoteniške sekcije, pod pogojem seveda, da bi prišlo s časom do stalnega vadbenega prostora za namiznoteniške igralce. Prvi nastop naše ekipe bo s Pelicanom. Druga moštva so: Fani Olimpia, Gretta, Montuzza ter Sanitas A in B. (Grbec) Z izjemo naraščajnikov so v vseh ostalih prvenstvenih igrali tekme prvega povratnega kola. Čeprav popolnih obračunov še ne moremo dajati, vseeno pa delno oceno naših ekip lahko že podamo. NARAŠČAJNIKI: Vesna, Zarja in Breg igrajo s spremenljivo srečo. Križani in Bazovci imajo po 7 točk, kar pa je gotovo premalo za realne možnosti obeh ekip. Doslej so zabeležili že 5 oz. 4 poraze. S takim poprečjem pa bosta naši moštvi na spodnjem delu lestvice. Brežani so v devetih tekmah le enkrat zmagali (prav proti Zarji). NAJMLAJŠI: v tem prvenstvu verjetno nastopa naša najboljša mladinska ekipa — Kras. »Rdeče - beli« so trenutno na tretjem mostu prvenstvene lestvice za favoritima Portuale jem in Triestino. Upati je, da se bodo naši nogometaši v povratnem delu oddolži- li tema tekmeedma za doslej edina poraza. V drugi skupini pa nastopa moštvo Brega, ki je še vedno brez o-svojene točke in tudi z zelo slabo razliko v golih (2:56). ZAČETNIKI : Breg (5 točk) in Primorje (4) sta doslej zadovoljila pred vsem zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti vseh nogometašev. Gre tudi o-meniti, da je to prvenstvo zelo izenačeno. CICIBANI: v tem prvenstvu iz kola v kolo presenečajo Bregovi cicibani, ki so se z nedeljsko zmago proti San Giovanniju povzpeli na odlično četrto mesto na lestvici. Gol iz 20 metrov razdalje, ki ga je dosegel Ravel Gombač, pa je bil izreden. V tem prvenstvu je Primorje še vedno brez točke. V prvenstvu mlajših cicibanov pa imajo Mrežam možnost, da se uvrstijo v zgornji del lestvice. (Miloš Tul) naše šesterke v mladinskih ligah NA TRŽAŠKEM DEČKI Po vseh zapletih in razpletih je Inter 1904 končno le odigral sporno tekmo z Volley Ciuhom, zmagal s 3:0 in še bolj utrdil položaj na vrhu lestvice, saj ima še tekmo v zaostan-ju. Jutri se bo pomeril z borovci, ki mu lahko zadane jo prvi poraz. Prevenire — Sloga 3:1 (15:11, 14:16, 15:13, 5:3) SLOGA: Sain, Gulič, Komar, Hrovatin, Ipavec in Tognetti. Slogasi so nastopili samo s šestimi igralci, povrhu pa so še zaigrali letošnjo najslabšo tekmo. Točke .-o nasprotniku puščali zaradi naivnih napak in pomanjkanja borbenosti. Poznala se je zlasti odsotnost Marka Krpana, M se je prejšnjo soboto težje poškodoval in kateremu želimo, da bi čimprej okreval. (Simonič) OSTALA IZIDA 9. KOLA: NPT Vis 1:3, Inter 1904 - Volley Club 3:0; Bor - Bozzol 3:0. ZAOSTALA TEKMA 2. KOLA: Volley Club - Inter 1904 0:3. LESTVICA: Inter 1904 16, Bor in Prevenire 14, Sloga 12, VIS 8, Nuova Pallavolo 4, Rozzol 2, Volley Club 0. (Inter 1904 in VIS tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Bor - Inter 1904; Volley Club - NPT; VIS - Prevenire ; Rozzol - Sloga. DEKLICE Friulexport — Breg 3:0 (15:5, 15:13, 15:4) TRAJANJE SETOV: 16, 24 in 16 minut. FRIULEXPORT: Foraus, Ušaj, U-mek, Ukmar, Žerjal, Venier, Garbini, Dambrogio. BREG; Velikonja, Žerjal, Marami-na, Taučer, Možina, Mammenval in Komar. Drugouvrščeni Breg, ki se je v anti-cipirani tekmi 10. kola pomeril z vodečim Friulexportom, je potrdil vse svoje kvalitete, saj je to edina ekipa, ki je letos (kot tudi že lani) nudila soliden odpor igralkam združene ekipe, čeprav zmaga te ni bila nikoli y dvomu. Glede na raven prvenstva deklic, je bilo srečanje kvalitetno, čeprav je bilo vse preveč točk (na o-beh straneh) doseženih neposredno iz servisa. Friulexport je do vodstva 14:5 v drugem setu nadigral Brežan-ke, ki so se v nadaljevanju opogumile in bile blizu zadoščenja, da bolj kvotiranim nasprotnicam odvzamejo IZIDI 9. KOLA: CUS - DMA 1:3, S. Sergio - Sokol 0:3, Breg - Virtus 3:0. LESTVICA: Friulexport 16, Breg 14, DMA Linea Vogue 10, Sokol 8, CUS in Virtus 4, S. Sergio 2. (Friulexport ima tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Virtus - S. Sergio; Sokol - CUS Trst. (G.F.) NA GORIŠKEM Za mladinci so tudi mladinke končale s prvenstvenimi nastopi. Zaradi boljšega količnika v setih je prvak tržiški Canon. Dom Agorest in gori-ška Olympia sta zadovoljila in p°" trdila rast kvalitete. V tem tednu se je pričelo tudi pr-venstvo dečkov, v katerem nastopa Naš prapor, ki je v prvem itolu gubil v Tržiču. MLADINKE IZIDI: Tomana - Libertas GO 0:3, Intrepida - Dom Agorest 1:3, Canon - Intrepida 3:0; Olympia - Canon. 1:3. KONNA LESTVICA: Canon in Libertas GO 18, Torriana 10, Dom Agorest 8, Olympia 6, Intrepida 0. DEČKI IZIDI 1. KOLA: AGLI Ronchi ; Libertas GO 3:0; Italcantieri - Nas prapor 3:0. PRIHODNJE KOLO: Volley C<>r-mons - Libertas GO; Italcantieri" AGLI; Naš prapor - Lucinico 12. ob 18.30 v goriškem Kulturnem domu) ; Turriaco - Torriana. 1. MOŠKA DIVIZIJA V ponedeljek bo na Goriškem startala tudi 1. moška divizija, kateri letos nastopa kar 12 moštev, od teh štiri Slovenske (Sovodnje. Soča, Val in Olympia). PARI 1. KOLA: Sovodnje - Libertas (10.12 ob 19.15 v goriškem Km-turnem domu) ; Torriana - Mossa, Arci .Pierri - Lucinico; Soča - u lympia (15. 12. ob 18.30- v Štandre-žu); Grado - Volley Cormons; ACP Ronchi - Val (15. 12. ob 18.15 Ronkah). Naši uspehi v letu 1984 V košarkarskem promocijskem prvenstvu TOKRAT VEČ ZANIMIVIH TEKEM V medsebojnem srečanju je Barco-lana premagala Libertas, tako da si prvo mesto sedaj delita Bor Radenska in Barcolana. V 8. kolu promocijskega prvenstva bo na sporedu več zani-mivih srečanj, saj se bo Libertas po-meril s Ferro vi ariom, Bor Radenska Pa bo gostoval pri Scogliettu, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Igralci Scoglietta so letošnjo ligo slabo začeli in utrpeli dva zaporedna Poraza v prvih dveh kolih. Odtlej pa po nanizali kar pet zaporednih zmag io dokazali, da sodijo med boljše peterke tega prvenstva. Scoglietto je neugoden predvsem doma, ker igra na odkritem in spolzkem igrišču, ki ne leži nobenemu nasprotniku. Poleg tega so igralci tega moštva včasih »mu hasti« v smislu, da so zmožni igrati «-■lo lepo in učinkovito, ob slabem domači šport DANES, 7. decembra 1984 NAMIZNI TENIS Prvenstvo CSI - najmlajši _ 17.30 v Trstu, licej Prešeren: Pre-seren - Pellicano ODBOJKA Dečki 20.00 v Trstu, šola Giotti: Rozzol -Sloga obvestila PRIMOTOR CLUB ®ovešča, da bo srečanje vseh članov "Cvi ob 20.30 v domačiji Jožka Colje v »amatore! št. 21. ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI V 'r(‘ja danes, 7. t. m., redni mesečni ahovski brzotumir, ki bo v Gregorči-? v Trstu (Ul. sv. Frančiška v’. ,.*• nad.) s pričetkom ob 19. uri. •abljeni vsi šahisti! dnevu pa zelo slabo. V preteklem kolu so na primer doma premagali Frut-tetno le s točko razlike. Vatovčevi varovanci lahko osvojijo nov par točk pod pogojem, da igrajo zbrano do končnega žvižga in da nasprotnikom vsilijo svoj hiter ritem igre. Kontovel Electronic Shop bo gostil prvouvrščeno Barcolano, ki je verjetno najbolj izkušeno moštvo v tej konkurenci. Glede na to, da so Kon-tovelci v zadnjih treh tekmah ostali brez točk, je pričakovati, da bodo na lastnem igrišču le bolje zaigrali. Na žalost pa so v Kontovelovem moštvu nekateri ključni igralci v vojski, tako da sploh ne morejo redno trenirati. Polet se bo doma srečal z ekipo Santos, ki je doslej izbojevala le dve zmagi. Poletov« bodo morali verjetno spet igrati v okrnjeni postavi, tako Davor Zupančič da zaenkrat raje opustimo napoved o tej tekmi. (Cancia) Dom proti Ederi Domovci bodo v petem kolu letošnjega promocijskega prvenstva igrali na domačih tleh proti solidni ekipi E-dere, ki je v lanskem prvenstvu zasedla končno 4. mesto. Po štirih kolih oziroma po dveh zmagah in dveh porazih imajo igralci Edere štiri točke na skupni lestvici. Enako število točk imajo tudi »belo - rdeči«, to se pravi, da bo nedeljska tekma odločala, kdo bo ostal pri vrhu trenutne lestvice. Naši fantje so v prejšnjem kolu zaigrali res dobro, zato imajo jutri res lepo priliko, da si priigrajo tretji par točk v letošnjem prvenstvu. (M. Čubej) totocalcio Cagliari - Arezzo X Campobasso - Parma 1 Cesena - Taranto X Empoli - Padova X 2 Genoa - Catania 1X2 Lecce - Bologna 1 X Perugia - Bari X Pescara - Sambenedettese 1 X Pisa - Triestina 1 Varese - Monza 1X2 Carrarese - Brescia 2 Casertana - Cosenza X Fano - Civitanovese 1 X Nadaljujemo s pregledom najznačilnejših uspehov naših športnic in športnikov v letošnjem letu. April Sneg je skopnel, zato pa je bil v aprilu v polnem razmahu šolski šport. Pokrajinskih naslovov v okviru Mladinskih. iger ni manjkalo. Osvojili so. jih tudi lokostrelci Našega prapora, rokometaši in rokometašice openske nižje srednje šole Kosovel, namiznoteniška dvojica osnovnošolk Alenka Škabar in Matejka Zidarič. V polnem teku je bila tudi atletska sezona. Pokrajinskih prvakov v raznih mladinskih kategorijah je bilo nič koliko: borovci Tanja Kalc, Boris Čepar, Dean Oberdan in Iztok Pečar, ter adrievki Sandra Sumbe-raz in Katja Komar. Od ekipnih panog velja omeniti konec odbojkarskih prvenstev. Združena ženska ekipa Meblo je v svoji prvi sezoni v B ligi zasedla solidno peto mesto. Ostale naše ekipe v skupinah za napredovanje niso posegle po višjih uvrstitvah, razen ženske združene mladinske ekipe Friulexport, ki je bila druga v D ligi. Ista ekipa je tildi osvojila naslov deželnega podprvaka deklic. Maj Jadranovim košarkarjem tudi tretji zaporedni naskok B lige ni uspel. V odločilni tekmi »play-off« jih je odpravil Maltinti iz Pistole. Vsekakor je bila Jadranova sezona uspešna, saj so se naši košarkarji do zadnjega trenutka borili za napredovanje. Boris Vitez je bil najboljši strelec lige. Na mladinskem državnem namiznoteniškem prvenstvu v Trevisu je e-kipa naraščajnic Krasa osvojila naslov državnega podprvaka, med posameznicami pa je Tanja Ukmar izbojevala bron. Ista igralka je bila skupaj s Ksenijo Marušič tretja v igri dvojic. Medtem ko je bila sezona za nogometaše naravnost katastrofalna, razočarali pa so tudi košarkarji v nižjih ligah, smo nekaj več uspehov beležili med odbojkarji. V dodatnem spopadu s pordenonskimi gasilci je Bor JIK Banka napredoval v C-2 ligo, v D ligo pa sta napredovali moška e-kipa Sloge in ženska ekipa Sovodenj. Zelo ugodno so presenetili tudi dečki Sloge, ki so osvojili naslov deželnega prvaka. Pokrajinska naslova »under 15« pa sta pripadla ženskim vrstam Brega in Sovodenj. Na šolskem področju so odbojkarji in odbojkarice openske nižje srednje šole Kosovel ter odbojkarice goriške nižje srednje šole Trinko osvojili naslov pokrajinskih prvakov v okviru Mladinskih iger. Openska šola se je uveljavila tudi v rokometu. Po pokrajinskem naslovu so namreč dijaki Kosovela osvojili tudi deželni naslov. Na pokrajinskem delu iger v kotalkanju sta se uveljavila tudi go-riška kotalkarja. Med osnovnošolci je zmagal Valentin Florenin, med srednješolci pa David Černič. Rolkar SK Devin Andrej Antonič je postal državni prvak »Gran fondo« v kategoriji cicibanov. Uspešna je bila tudi jadralka TPK Sirena Arjana Bogateč, ki je bila prva r.a slovenskem prvenstvu v razredu europa v Kopru. Tekmovala je izven konkurence. totip 1. — prvi X 2 drugi 2 X 2. — prvi 1 X 2 drugi X 2 1 3. — prvi 1 X drugi 2 1 4. — prvi 1 X Z drugi 2 1 X 5. — prvi 1 X drugi 2 1 6. — prvi 1 X drugi 2 1 Davor Zupančič (25 let) je od leta 1982 član obnovljenega alpinističnega odseka pri Slovenskem planinskem društvu Trst. Pleza že več let, za sabo pa ima približno 40 smeri v Julijcih, v Dolomitih in v Zahodnih Alpah. Plezal je tudi v Afriki (Mount Kenya). Prejšnji teden je Božidar Filipovič napovedal osem točnih rezultatov. danes igra za vas V organizaciji šahovske komisije ZSSDI Drevi tretji brzoturnir Šahovska komisija ZSŠDI prireja ^ s pričetkom ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. cančiška 20, 2. nadst.) tretji redni ezonski šahovski brzotumir. , je namreč bil prvi petek ok-„ ,a> na tem sta presenetljivo zma-jvUa prof. Karel Bajc in Drago An-Prejšnji brzotumir je bil 2. Jr^nbra, zmagal pa je Egon Pertot ' Dušanom Jelinčičem. Dol U/TI'r-i' se bodo vrstili vsak prvi „š . v mesecu v Gregorčičevi dvo-i5* v Trstu do poletja. V enem od turnirjev bodo tudi podelili naslov mejskega šahovskega prvaka. 'a drevišnji turnir so vabljeni vsi, predvsem pa mladi, ki so se v prejšnji sezoni redno udeleževali teh turnirjev. Spomniti se namreč moramo, da je ta že tretja sezona šahovskih brzotumir jev ZSŠDI, doslej pa so že podelili tudi dva zamejska naslova šahovskega brzopoteznega prvaka. Lani je tega osvojil državni prvokategornik Egon Pertot, letos pa državni mojster Božidar Filipovič. Skupno so od marca leta 1983, ko so se ti turnirji pričeli, odigrali že petnajst zamejskih šahovskih brzoturnir jev. To pa res ni malo, saj so se ti redno vrstili vsak mesec s presledkom poletja, ko so pač ljudje na dopustu. n iz planinskega sveta rekking v Himalajo oleg cele vrste pobud ob 80-letni-> ustanovitve SPDT to društvo pribi-' tut** turo, ali že z udomačenim AnnZOm ®trekking«, v Himalajo. Kam? napuma Trail. To je po splošnem . cnju najlepši trekking v Himalaji niorda tudi na svetu. V bistvu je voan .po leP«ti okolja, po času iz-okni- in. P° dolžini hoje. Odvija se „ .1 P®tth Anapum, sam trekking — O rja — traja kakih petnajst dni. Drv*1 j . trekkinga je napovedan za D„.e dni aprila prihodnjega leta. Sku-Da ,“° trajal 26 dni, pač od odhoda cei i povratka v Trst. Torej še pre-V(.|i.,.ratko obdobje, da bi pač zado-žav > tis;te, ki imajo morebitne te z dopusti. Koliko stane? Pred Uih <>m smo pisali o dveh milijo-Sr,.ln Pol lir, vendar pa se bo na še ° *a .številka po vsej verjetnosti mo^rec®j manjšala zaradi ugodnih jg 10108 tl vožnje z letalom in ugodne j-Paku116’ k' jo je ponudila neka ne niti Ka agencija za trekkinge. Spomine,,*.? namrcč moramo, da se posamine r nc .mor® sam podati na trek-ker ■ a 5ePrav bi se morda rad), dev le Pač to nepalska »državna za-a8en”--'n gre vse P° trekkingaških pre c'jah, ki pa organizirajo vse, od ški> °*? do nosačev, vodje, zdravni-^krbe in drugega. iw'*, kdaj traja vpisovanje? Ne rabi ru Poudarjati, da se v tem oziti s« precei mudi. Sestanek tistih, ki Himni rad' udeležili pohajkovanja po ob ?«ai* b° v torek, 11. decembra, Franv..I"1 na sedežu SPDT (Ul. sv. sej» llS,, 20/3. nadst.), ko je v teku pr°sim “°ra" iridar pa interesente Icžiiri r ’ .d® se sestanka zagotovo ude-ker m Pa naj vsaj telefonirajo), Preit dokumenti »romati na- »odstvo trekkinga je prevzel izkušeni in priljubljeni dr. Ivan Si-munič, ki je s trekkingi obiskal lep del sveta, mnogo takih trekkingov pa je že sam tudi vodil. Dr. Simunič je namreč že bil v Himalaji, pa tudi v Kitajski z odpravo na K 2, v Mehiki, v Novi Zelandiji, v Peruju itd. Silvestrovanje v Domu Mangart SPDT prireja tudi letos za člane tradicionalno silvestrovanje v Domu Mangart v žabnicah. Vpisovanje je do zasedbe razpoložljivih mest na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadst. tel. 767304). Dom Mangart bodo ponovno odprli 15. decembra, v njem pa bodo skrbni oskrbniki organizirali lepe božične in novoletne počitnice za tiste, ki se bodo odločili, da preživijo nekaj prijetnih dni v Kanalski dolini. Od 14. januarja dalje pa bo Dom sprejemal učence in dijake slovenskih šol, ki se bodo vanj podali na zimovanjc. Smučarska sezona SPDT Tradicionalni smučarski tečaj SP DT bo trajal štiri nedelje in sicer 13., 20. in 27. januarja ter še 4. februarja 1985. Vpisovanje bo na sedežu društva v četrtek, 13., in v petek, 14. t.m., od 19. do 21. ure ter v soboto, 15. decembra, od 10. do 14. ure. Cena štirih nedelj (vožnja z avtobusom in tečaj) je 75 tisoč lir, štiri nedelje samo tečaja stanejo 35 tisoč lir, štiri nedelje samo vožnje z avtobusom pa 48.000 lir. Naše smučarje bi še spomnili, da si lahko nabavijo izkaznico vsedržavne smučarske zveze FISI, s katero imajo med drugim popuste na žičnicah, vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure ali pa naj se tele fonsko javijo načelniku smučarskega odseka SPDT Pavlu Fachinu ob urah kosila (tel. 742488). (dj) MILIJONSKE NEDELJE S PRVENSTVOMA B i IN |Ol LIGE _ 'otocakie »V SLUŽBI ŠPORTA« =■ Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250 00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 sl. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm visme v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20' IVA 18 Osmrtnice zahvale m sozoho po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Juinske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275 tl* 460270 EST I iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI 7. decembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tl* 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumii Sem»« Izdaja L ^ZTT fcvfd Ctento^snake m tiskar- ^ Trst F||3n zv«e Časopisnih f 1 zaioZrakov FIEG Seznam blaga, ki ga za praznike ponuja pariška veleblagovnica Plišastega medvedka za otročička za očka pa hitrostrelko kalašnikov Orožje lahko kupiš kot par čevljev, samo da postrežeš z osebnimi podatki PARIZ — Plišasti medvedek za otročička, jotografski aparat za ma mico, očku pa kalašnikov. Te grozlji ve božične kombinacije ne boste našli v Bejrutu, temveč v svetovljanskem Parizu, kjer je v katalogu praz ničnih ponudb neke verige velebla govnic med drugimi artikli moč izbrati tudi veren posnetek znamenite vojaške puške sovjetske izdelave, ki je že v mnogih gverilskih spopadih pokazala vso svojo veljavo. Njena francoska posestrima je resda le igrača, a dokaj težkega kalibra, saj je z njo mogoče dejansko streljati. Gre torej za polavtomatsko hitro strelko (in ne za brzostrelko), kupi pa jo lahko vsakdo, le prodajalcu mora pustili svoje osebne podatke. Kupil jt je tudi neki časnikar in prodali so mu jo kar tako, brez navodil, kot bi kupil par čevljev. To orožje spada v 7. kategorijo, ker lahko u- streli le desetkrat. Če bi bilo v šar-žerju prostora za 11 krogel, bi puška presedlala v 4. kategorijo in bi za njen nakup bilo potrebno dovoljenje. Mnogi pa dobro vedo, da utegne Umrl oče tablete proti zanositvi PETERSBORG (ZDA) — V starosti 96 let je umrl oče kontracepcijske tablete dr. John Rock. Skupno z nekim svojim delovnim tovarišem je v petdesetih letih prvi na svetu izdelal učinkovito tableto proti zanositvi. Istočasno je nadalje odkril, da je spermo mogoče konzervirati, kar je pripomoglo k razvoju tehnike umetnega oplojevanja, oziroma spočdtja in vitro. francoska igriva inačica kalašnikova v nepravih rokah postati hudo nevarna igrača. To dobro vedo tudi trgovci, a zakon je na njihovi strani, čeprav je bil lani na pobudo predsednika Mitterranda poostren, da bi na ta način »zagotovil javni red ter stopil m prste kriminalcem«. Zadevni zakon velja predvsem za kratkocevno polavtomatsko ali neavtomatsko strel no orožje, ki ga je moč napolniti z več kot desetimi naboji. Mednje je sprva spadal tudi francoski kalašnikov 22 LR in proizvodniki so morali na njem opraviti manjšo tehnično spremembo, da je »igrača« ostala v mejah dovoljenega. A izvedenci trdijo, da je moč z majhnim popravilom močno zbližati sorodstveno vez med pravim in nepravim kalašnikovom. Tako prilagojeni francoski posnetek bi po novem lahko oddajal rafale tudi do 20 strelov. Pred božičem v Niirnbergu Tudi v Niimbergu (ZRN) se pripravljajo na božič : te dni so odprli tradicionalni božični sejem za otroke, ki je zaslovel v mednarodnem merilu, in na katerem ne moreš mimo tipično krajevne dobrote, kot je krušna pogača z ingverjem v obliki srca. (AP) Sadovi 3-lclncjja spopada finančnih stražnikov i mafijci MILAN — »Še pred pričetkom veljave zakona o mafiji iz lela 1982, ki je finančnim stražnikom omogočil ugotavljanje bančnih operacij mafijcev, je korpus oblast opozoril na to vprašanje s posebnim poročilom o novih oblikah gospodarskega kriminala. V zadnjih treh letih je v sodelovanju s sodstvom korpus finančnih stražnikov mafijcem zaplenil za 500 milijard lir premoženja«, je izjavil poveljnik general Nicola Chiari na shodu finančnih stražnikov Milana, Turina in Genove. Chiari, ki je 1981. leta prišel iz vojske in odhaja sedaj v pokoj, je govoril o delovanju korpusa na področju gospodarskega kriminala, davčnih utaj in trgovine z mamili. Kar zadeva trgovino z mamili, je general Chiari izjavil, da so stražniki v zadnjih treh letih zaplenili 500 kg heroina, 226 kg kokaina, nad 10.000 ton hašiša in marihuane in 83 kg hašiševega olja. »Ker je zdravljenje zasvojencev z mamili premalo učinkovito in ker tudi boj proti pridelovanju mamil v svetu ne kaže zadovoljivih sadov, bi morali odobriti stražnikov delovanje v inozemstvu, doma pa doseči usklajevanje vseh treh policijskih teles«, je dejal general Chiara in predlagal uvajanje tehnoloških novosti v odkrivanju kriminala, vštevši jamčenje tajnosti novih kompjuterjev, da preprečijo sleparije in špijonaže. Baltska vodna železnica bo povezala SZ in NDR VZHODNI BERLIN — Na vzhodnonemškem otoku Riigen, nedaleč od Danske in Švedske, so v polnem teku dela na največjem gradbišču Nemške demokratične republike. Delavci končujejo prvo fazo bodočega pristanišča za »baltsko vodno železnico«, ki bo povezovala SZ in NDR. Po tej vodni poti, ki je dolga 273 milj ali 506 kilometrov, bodo s trajekti povezovali obe državi na podlagi sporazuma, ki so ga podpisali že leta 1980. Vsekakor bo to prometnica izredne strateške in gospodarske vrednosti, na kateri bo šest dvonastropnih trajektov, trije iz NDR in trije iz SZ, prevažalo po 103 tovorne vagone sovjetske širokotirne železnice. Po Baltskem morju bodo torej pluli pravi trajektni orjaki, saj bo n j ilio va nosilnost 11.700 BRT, dolgi bodo 186 metrov, široki pa 26 metrov. Pot od otoka Riigen do sovjetskega pristanišča Klajpeda v Litvi, kjer morje ne zamrzne, bo trajala približno 20 ur. Po vseh dosedanjih računih bi morali biti prevozni stroški šestkrat nižji od sedanjega kopenskega prevoza preko Poljske. Na gradbišču otoka Riigen dela trenutno 3.500 delavcev. Vseh šest orjaških trajektov pa bodo zgradili v NDR, in sicer v ladjedelnici v Wismarju. Ta projekt v NDR reklamizirajo kot zgovoren dokaz uspešnega sodelovanja Sveta za vzajemno pomoč, novo pot pa so že prekrstili v »mo^t prijateljstva«. Po vsem sodeč je Sovjetska zveza ponudila, da bi »baltsko vodno železnico« podaljšala do kakega zahodnonemškega pristanišča in tako povečala trgovinsko izmenjavo z Zahodom. Bonn pa je za take ponudbe ostal gluh. Za Peking je Arhipov stari prijatelj Kitajske PEKING — Uradni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je na zadnji tiskovni konferenci prvega sovjetskega podpredsednika Ivana Arhipova proglasil za »starega prijatelja Kitajske«.. Uradni glasnik je namestniku prvega človeka Sovjetske zveze med njegovim bivanjem na Kitajskem zagotovil prijateljsko ravnanje. Od tega obiska si Kitajska, nadeja razvoj gospodarskega trgovinskega, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja. Naziv »stari prijatelj« se nanaša na bivanje Arhipova na Kitajskem v svojstvu sovjetskega diplomatskega predstavnika, ko so po zaključku kulturne revolucije bili odnosi med obema državama zelo dobri. Medtem se v Pekingu vse doslej niso še dogovorili za datum obiska Arhipova. Sprva je vse kazalo, da bo v letošnjem maju, vendar so ga odpovedali, ker SZ ni prijalo kitajsko povezovanje z ZDA in Japonsko. Kitajska pa ima pripombe na račun vojne napetosti, ki j° SZ spodbuja na območjih, ki mejijo nanjo. Neuradno pa so v Pekingu povedali, da bi Arhipov lahko prišel v Peking še v tem mesecu, takoj po obisku angleške premierke Tatcherjeve. Kitajski glasnik ni p° jasnil, če bo bližnje srečanje namestnikov šefov, prvo po dveh desetletjih hudih nasprotij, vzpostavilo normalne odnose med državama. L. N. Tolstoj KAVKAŠKI UJETNIK Ilustriral 10. ŽELJKO LORDANIČ -.s®' - (W ÌETZ CAS SO TATARI NERAD UKA2ALI HLAPCU IM TA TJ ET PRIPELJAL SE ENEGA UDETNIKA- ABDUL-MURAT TJ E ME KAD REKEL IM PO-V KAZAL NA KOSTILI F/' NA.. PO TOLMAČU DE ,f 2IUN ZVEDEL, DA BO J' DO ZA KO STIL INA DO 1&ILI TKI TISOČ Ž'LIM DE ODVRNIL DA NAD KOSTI -LIN DELA, KAR. HOČE, ON PA DA Ml BOGAT IM DA DE Z AMD PETSTO NADVEC... CE GA UBIDEDO, NE BODO DOBI \ Lt NIC .ABDUL-MUKAT SE DE ZASMEDAL . IN GA POT-RE7 PL DAL X Tajvan: najmanj 32 rudarjev mrtvih TAJPEJ — Po predvčerajšnjem usadu v premogovniku pri Sanhsjanu blizu Tajpeja, v osrčju Tajvana, ki je v globini 2.000 metrov skoraj 100 rudarjem zasul sleherni izhod, je včeraj skozi rove zgrmel plaz. To je še otežko-čilo delo reševalnih ekip, ki je že itak kočljivo zaradi visoke temperature in 20 krat prevelike gostote smrtonosnega ogljikovega anhidrida. Do sinoči je plinu podleglo najmanj 32 rudarjev, na površje pa je bilo mogoče povleci enega samega in še ta leži v bolnišnici v brezupnem stanju. Poštar zaprl 39 ljudi v umobolnico BONN —- Šestindvajsetletni Uwe Postel je že med kratkohlačen jem Pra" vil, da bo postal zdravnik, toda očetu to ni dišalo in usmeril ga je v skromnejši poklic pismonoše. Uvve je ves ta čas sicer pridno delil naslovljencem poštne pošiljke, očetu pa je hudo zameril in se zaklel, da mu povrne mu° za drago. Rečeno, storjeno: pripravil si je vrsto lažnih listin, na katerih f zapisano, da je diplomiran zdravnik, stopil je v stik z raznimi zdravstvenimi domovi in se z njimi domenil za sodelovanje. | Zdravniški pregledi so tekli kot po olju, Uvve je prislužil mastne denar; ce, 39 pacientom je hudo zaskrbljeno povedal, da pravzaprav niso ravno Prl pameti in jih dal lepo zapreti v psihiatrično bolnišnico, usodnega dne pa Je v avtobusu pozabil torbo z osebnimi listinami: najditelj jo je izročil policaj jem, ti pa so po prelistanju dokumentdv ugotovili, da gre za goljufa. Zdaj sedi Uwe na zatožni klopi, zanimivo pa je, da so vse njegove diagnoze bile pravilne. Hongkong le še 15 let angleški LONDON — Britanska poslanska zbornica je včeraj soglasno odobril® osnutek sporazuma o povratku Hongkonga pod suverenost Ljudske republik® Kitajske. Značilno je, da se je glasovanja udeležilo samo 50 od 650 poslance»-Dokončni sporazum, po katerem bo leta 1999, ko zapade »najemninska P0-godba«, hongkonška kolonija postala spet nedeljiv del kitajskega ozcrnlJ3’ bodo podpisali 19. decembra v Pekingu. Med pogajanji, ki niso bila brez težav, sta se britanska in kitajska v|a, da domenili za kompromis, po katerem se Kitajci obvezujejo, da vsaj 50 \ po prevzemu oblasti nad Hongkongom ne bodo spremenili tamkajšnje kap1 talistične družbeno gospodarske ureditve. Opazovalci menijo-, da se to ski tudi še kako izplača, saj jim je doslej kolonija nesla mastne devi#1 zneske. Ruske in ukrajinske ikone v Firencah FIRENCE — V četrtek, 20. decembra, bodo v Palači Strozzi odprli ra^ stavo 71 dragocenih ikon, ki so shranjene v sovjetskih muzejih. Gre za i ruskih in 17 ukrajinskih mojstrovin, ki so odraz 400-letnega razvoja U>vrSX umetnosti v obdobju med 14. in 17. stoletjem in ki jih bodo prvič razstavna tujih tleh. Ikone bodo prišle iz moskovskega muzeja Rublev, iz leningr®^ skega Ruskega muzeja in iz ukrajinskih muzejev v Kijevu, Černigovu Leopolisu.