uka j» 4s»j * Umedč** tW Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE Cr \ (JrsdaiAki is upravaUki pro •Urii 84A7 H. UwadaU av. Offlos of pabUoaMea-: 1647 Ko Laws4ais m T«l*phos«: Uwndai« 4SI3. 0—YEAR XVII. ÍTtt1^ f'ÄX »•• Mtut «wwy ti. Iti«, ai i im----- «•a«» iw a«t «r c*itmi «i vmi i. im. fw Chineo, III., petek, 3. oktobre (Oct 3), 1924. •I ipMitl ral* ml pmI««« pwwiémé lov S konvencije S. S. P. Z. ferilv Clevelandu. Konvencije je bile zaključena I. oktobre. Vai «teri odborniki, izvzemai Somreke in Mehniče, »o propedli; izvoljen je popolnome nov odbor, ki bo delal xe združitev. Clevelendake "Enekoprevnoat" bo gleailo organizacije. Prihodnje konvencije je v Indienepoliau. j>*hta redna konvencija Slo ven« tke podporne zveze je bila zaključna v sredo 1. oktobra zve- hr Pri volitvah gl .odbora je sijsj-vo zmagala združitvena stranku. Vti stari odborniki , ki ao nasprotovali «druženju in ga na vae mo-goi-e načine ovirali ter tudi do-Kjrii. da se je zavleklo za naj-oanj ¿tiri leta, so propadli. Iz-roljeni so zagovorniki združenja; »eil temi sta tudi dva stara odbornika, ki sta delala za zdrule- k Nori gl. odbor je sledeči: frank Somrak, predsednik. John Pogačnik, podpredsednik. Lonii Levstik, tajnik. Jcseph Kmet, blagajnik. Nadzorniki: , Frank Mahnii, Joe Jurak, Frank Demiar. Porotni odsek: John Polanc, Hick J. Larko, John Pezdirc. Podrobnosti 'Prosvetipcga' po-roe«valca do zaključka konvencije slede. (Poroča Pater Bernik.) Cleveland, 0., 30. aept. -^Zbor lica je v nadaljni razpravi pravil. KaT dr u pjFrifi' spreft emVarfiT "Je •prejel«, da ima član, ki je pro-«I zvišanje zavarovalnine in bil odklonjen, pravico zahtevati pojasnilo iz gl. urada, zakaj jc bil edklonjea. Med debato, ki ae je razvila pri tem predlogu, je bilo pojasnjeno od strani zagovornikov predloga, da član na ta način kkko zve» na kaki bolezni boleha i« da He potem ve ravnati. Nada-ti* je bilo precej debate, ¿ako pf'ti v okam v slučaju, da aa ponovi «lična afera, kot je bila zad-Jflcde združitve. Povdarjalo * J*\ da nima noben posamezen «bo. društva ali gl. odbornik pravice, njegovo zadevo izroditi odvetniku, da jo predloži sodišču, dokler se ni poslužil v pravilih določenih razsodišč. Predlog v smi*l» j« zbornica sprejela. Krr,|"° ni odbor predloži kako jjrno zadevo sodišču, mora o tem * nadpolovična večina gl. •dborinkov. Pri tem so pa izvzete w v<. kj M obrambe •franizanje. V slučaju, da je ka-ka ""jna zadeva, o kateri odloča in ki ne ti/e obrambe zve- u I'« odi«.' fajhikMH^^H odmoru k on venčni tajnik ¡>r""" naslednjo protestno reso- IUpij,,. panika kraljevina 9. H. • wa«hmgton, D. 0. •"U radna konvandje S. V. L lbort>Jo6a v Clevelandu, 0„ ® -Ptembra 1994, odločno pro 7™r* Proti nasilstvom orjunašav »prelivanja krvi delavskega na-• Trbovljak in dmgod. §0- Jrno ttl>t«va od merodajnih '»ktorj.v, da se krftik» zaradi zatiranja svoboda. P.vlich, proda.; Leeia •^■tik. Ujnik. it 00 5TEV.—NUMBER 233. b ihIím 1101. Act of Oct. ». (tlf. ««iW*Hm4 •• Jum 14. 1911 Staro gardo v lowi čaka velik poraz. NI UPA 81 ODGOVORITI Mi BROOKHARTOVE OBDOL-ZlTVE Ta molk postaja uaodapoln ra gardiste. Bankirji vidijo nevarnost v tretji stranki. MOTI NJI KLIČEJO VSE NA lADNJAlKI BILE V VR8T0. Pri tam aa pe obnašajo, kakor da delajo v intereau ameriškega ljudstva. ('ujeta gl. predsednik in ''"roitxo vi blagajnika zvaze •»»•'»Oi poroštva o-l h "dhoniikov celo predlagal, da uaj se plača la onim, ki se vozijo 1000 ali več milj. Končno je bil sprejet pred log, da se ne plača vožnje v spalnih vozovih. ' Popoldanska saje. Popoldanske seja je ukrepala glede glasila. Prvo je blip, ali nej zveza ustanovi svoje lastno /la silo ali ne. Prvi je govoril svesin predsednik Frank Somrak in svojem govoru je opozarjal zbornico, da naj nekoliko razmotrivu finančno stanje organizacija, ali je mogoče ustanoviti svoje lasino glasilo ali1 ne. Povdarjal je, da pri sedanjem stanju upravnega akla da in itevilu članov jo nemogoče. Kajti v zvezi s izdajanjem lastnega glasila je veliko stroškov, ka tere bo treba kriti in za katerih kritje bo treba izdatno zvišati prispevke v uprava i sklad. Zvt-za iteja aedaj okrog 5500 članov, v upravnem skladu je primanj kija j in le aedaj bo treba izredni asesment za pokritje stroikov kon vencije. Manjši listi se že aedaj borijo s težkočami. In ako bi se zbornica izrekla sk lastno glasilo je treba ustanoviti tednik In ne mesečnik, ki za organizacijo itak nima nobenega pomena; kajti mesečniku- bodo razni računi, u radne objave in drugo vzeli ves prostor, nadalje oglasi, na kato c! I «l ne Članke. Nadalje je treba vpo-števatl tudi to, da bodo društva oglašala svoje seje in druge prireditve, ako bo mesečnik, ne bo mogoče to priobčati, ako je mesečnik. — Delegat Frank Bostič zagovarja lastno glasilo, in sicer mesečnik; pripominja pri tem. da je sicer članstvo že odgovorilo s splošnim glasovanjem, da ne ma-ra, in sicer iz tega razloga, ker nI bilo zadostno podučeno o celi stvari, kako pomembno bi bilo za organizacijo, ako bi imela avoje lastno glasilo, in sicer z ozirom na napredek. Vse druge organizacije, ki imajo svoje lastno glasilo, so zelo nspredovsle (K. S. K. J. že ne; opombs poroč.) Povdar ja, da imajo velike organizacije tudi mesečnike in so zadovoljne, zakaj bi ne bila majhna organizacija zadovoljna. Judnič iz Ely, Minn., tudi zagovarja, da zveza u stanovi svoje glssilo, in sicer mesečnik, ker zveza ne potrebuje tednike, kajti s tednikom so v resnici veliki stroški, kar ae razvidi. da ima 8. N. P. J. s svojim glasilom izgubo, akoravno ima 3:>,000 članov. In vpoštevati je treba tudi to, da ja ravno pred dobrim tednom konvencija J. H. K. J. ustanovila avoje lastno glasilo, zakaj bi ga pa zveza ne. Po-vdarja nadalje, da ako imamo kak drug liat, ki je privatna lastnina, ne bo nikdar zagovarjal korieti organizacije, ampak avoje lastne. Gl. tajnik Rus istotako zagovarja predlog za ustanovitev glasila io pravi, da se bo v lastnem glasilu priobčal marsikateri članek v poduk in pojasnjevanji* članom glede organizacij«, česar srda j ni bilo mogoče. Povdarja nadalje, da bo organizaeija selo napredovala. ako bo Imela svoje lastno glasilo, ker tudi druge organizaei ¡je napredujejo. Pravi nadalje, da Ohioafo, 111. — Senator Smith W. Brookhart je zahteval, da g* neral Charles O. Dawes rezignim kot podpredsedniški kandidat publikanske stranke. Svojo ae-htevo je senator Brookhart pod pri z dokazi. Njegova zahteva a razlogi je bila brzojavljena William M. Butlerju, predsedniku re publikanskega kampanjskega komiteja, Butler molči, v glavnem stanu republikanskega kampenj-skega komiteja izjavljajo, da bo Brookhartovo pismo ignoriraeo. Ta molk postaja usodepoln sa staro gardo v republikanski stranki. Ako stara garda molči, na bo molčal Brookhart. Vrav zanealjl-vo bo povedal, zakaj je zahteval rezignaeijo Dawesa kot podpredsedniškega kandidata. Rasložil bo ljudstvu, zakaj general Dawes ne more biti podpredsedniški ksndi (lat republikanske stranke in aa kaj se je odločil podpirati sena torja La Folletta in Wheelerja kot predsedniškega in podpred sodniškega kandidata. Te poteze se boji stara garda kot vrag križa, kajti o Brookkar-tu gre glas, da bo isvoljen z 200,-000 glasov večine. Pri primarnih volitvah ni Brookhart skoraj ni agitiral in ljudatvo ga je noai niralo z izredno veliko večino. Stari gardisti se sdaj vprašuje» jo, kako ae je to sgodilo, ko ao vendar prihajala poročila, de bo Brook hart imel aelo trdo delo, ako bo hotel zopet izvojevati nomina cijo. Svesti so si bili smat* *« pr prtftarnih volitvah«, sdej pe-]>i# haja sanje razočaranje za rato čaranjem. Stara garda je prepričana, da je sanjo Iowa izgubljena v tre-notku, ko se Brookhart izreče La Folletta in Wheelerja. Ampak stvar je jaana, Brook hart nI bil nikdar pristaš atare f^srde, ps tudi farmarji v Iowi n so navdušeni za Coolidga in Da wess. Preveč jc zasmrdelo is Tes potskega doma, pa tudi drugi škandali se širijo okoli prijetnega vonja. ' Pregled dnevnih dogodkov. Doneče. S. H. P. Z. je dobila nov gl. od bor, ki je naklonjen sdruŽitv Zsključrk konvencije. . Amerike. Stsrs garda je vsa is sebe radi Brookhartovega nastopa proti Dawcsu, Bankirji na svojem zborovanju v Chiesgu vidijo veliko nevarnost v tretji stranki. Pravljica o Coolidgevih vrl nah je izgubila vso vrednost, Inosemitvo. Ugs narodov sprejela mirovn protokol z japonskim amendmen tom vred. Anglija mogoče zavrže ženev aki mirotni pakt. Drlavska vlada v Angliji prišla v krizo radi ruakih pogodb :WO<) mož padlo v krvavi bilki na šangajski fronti v kitajski civilni vojni. MacDONALDOVA VLADA V KRIZI. Ohiea«o, m. — V Chioagu zbo rujejo bankirji in zborovanje so poselili tudi drugi ljudje, ki si domišljajo, da imajo privilegij »ridržati si precejšnji del sadov delovnega ljudstva v podobi pro-Ita. Gospodje ae niso pogovarja-i aamo o svojih gospodarskih in tereaih, ampak so zašli tudi v po itiko in pri tem stresali svojo je-ao nad tretjo atranko, posebno pa nad La Follettom, ki je s svojo kandidaturo prekrižal račune sts-re garde v republikanski stranki, tateri so bankirji vdani s dušo in telesom. Zelo hudega se je pokszal John I. Kdgerton, predsednik Narod nega društva tovarnarjev, podjet niške organizacije, ki črti orga nizirano delavstvo. Kdgerton je dal svoji jezi na ta način duška, da je rekel t "Pod vzetni ženij iz Wiseonsina je sdrušil elemente nezsupnosti, dvo ma, predsodkov in mržnjc, neza dovoljnosti in maščevanja, ki so ae pomnožili v nevarno moč." Ampak Kdgerton ni bil edini, ki je ubral politično atrujo na konvenciji bankirjev; ki tako radi priporočajo drugim organize eijsm, ako niso izrecno politično, da naj nikar ne razpravljajo na Svojih konvencijah o politiki, kar politika pripada političarjem. Za njim je govoril Arthur Reynolds predsednik kontinentalne in ko mercijalne banke v Ohieagu, na to C. H. Markkam, predaednik ili nojske aentralne železnice. ^Govorniki ao odrikali aložno po La Follcttu in Kdgerton ga je I-menoval 'naddemagoga' in 'največjo narodno obveznost*. Govorili so proti nacijonalisaciji Železnic, nacijonalizaeijl glavnih industrij. Svarili so proti organiziranim manjšinam in pri tem ao pozabili povedati, da bankirji in industrijski kspltsni ssmi tvorijo nesnstno organizirano manjšino, ki se je zsjedla v človeško družbo, kot klop v kožo. Kvasili so neksj o komtjnizmu in priporočsli, naj volile! gredo na volišče in volijo. Strank niso imenovali direktno t imeni, ampak vaak je lahko razumel iz njih govorov, da priporočajo le republikansko in demokratično stranko, nad katerima ja dobila velika denarna mošnja kontrolo. Povdarjali so, ds tvori nsjveč-jo nevarnost za ameriško ljudstvo naeijonalizacija ameriških Železnic, pozabili so ps povedati, da ae bankirji najbolj boja narijonali zaeije kredita, ker bi jim nacljo nalizaeija kredita odvzela kontrolo nad industrijo in poljedel stvom. Od bsnkirjev sal bilo drugega pričakovati. Sreča /a ameriško ljudstvo je v Um, da ima vsak bankir aamo en glas in da Ja Iz-l>olnjcvanje njih ž'lj odvisno od volje ameriškega ljudstva. Liberelci ao deli delavski vledi ultimat, de more sevreči rut k i pogodbi eli pe podeli ostavko. Vlede rejii pade, kekor de bi ae podala. Ostevke pride le le mesec in nove volilve ae vrle mogoče v dveh meaecih. * Volilci, registrirajte ee! OOUZKMS PftAVL DA JB PO TEOlIL $417 ZA PRIMAKNI VOLITVE »•Ur. ■ 'H "> * 4 konvencije M'* n «pravnega sklada. Ms debat« se ja razvila. "¿aa plač« tudi sa spolne v t«* ozir« j« bilo «(ov. pr» d logo v, namreč v " •«čaje naj plače vožnjo "«>vikt nekateri M bili la naj pU¿« onim «lata. rl. '"tbomikoaa, ki ar vač Milj. drog* so ' •lačajih, nekdo je V V1 " rt tiim/.* .1 ■■ U-lanke za mledino, ker ne ta na- Uoi eijo ie ae kolje seznan I a org.ni aaeijo. Htroški bi tndi ne bili teke ogromni ie bi gotovo ne pre segali Me letno na člena Jikoti«4I7 40 Avigelj podarja, da aa je trvba fV^ d v prvi rratI ozirati na fmenee in 11 kaj bodo člani rekli, ako jih pre. več obdavčim« Viktor Kkubtr pravi, da drefcvo šlev. 1 m so g^sno. da bi zveza «stanov.U avoje lastno glasilo, je po veeina članov za te. Pripravil ja tedi ee-kak proračon h» po tem proreče- (Dalje aa 1. atraai) Waakington, D. 0. — Repobli-aruator fouzen« is Mirki-gana je sporočil senatnemu tajni ko. da ja Izdal sa kampanjo pred primarnimi volitvami, na katerih ga je republikanska stranka do- « « "L" 1 lomila za s-natorskega kandidata. 50e letno ... člana Jekob^,,^ Morri»e« Hh.froth, k. je mokratsko nominacijo za •enat v Cobfradu. je sporočil evo-ja izdatke * znesku po tf&V Ctiieago in okoliea. V aoboto ne«talno le klsdno Zapedm ve-(rovi. Moioee i*le ob i 47. zaide ob ¿:or. (Jeneralni pravduik v delavskem kabinetu, Patrick Hastings, ja pa obtožnico zavrgel Iz rszlogs, ker vlada noče delati jtoliličnih mučenikov ii komunistov. Konservativci so nazna nlll, da IhkIo predlagali ukor za llantingfta In liberalci pravijo, du bodo glanovali za ukor. Zadeva pride na dnevni red v zbyrulci prihodnjo iiredo. Ta afera mogoče povspeii vlad no krizo, kajti MacDonald Je že namignil, da cel kabinet stoji sa llastingoom, In če pride ukor, bo j veljal za v«e ministre, ne samo za llastiiitffts KDO ZDKŽUJK 12 SENA TOKJKVt providence, R l — Državna policija je na sledu tajnontiiemu "angelu', ki je baja dal 4.*M«J0 za zdržavanje dvalndrajsetih rho deislandaktk državnih senatorjev, ki so pobegnili iz država dne lit. junija I« odtlej živeli prav po knežj* v nekm hotelu v državi MaMsehusetta. «ODMIK 0AVKRLY OBOLEL Chicago, Ol. — Hodnik John K Cevtftr. ki je obeodll Mat bana V Leopolda mlajšega in Rieberda A Loebo v dosmrtno ječo, ker sta U ZOPET MAKI Obicago — Profesor Philip Koz. «ii rek t or d^arbonuke zvez-deri.* na Northwestern univerzi, morila dečka Robert. Krankse. je!* * "" 71ln*eia. Jer* je obolel *sM -napora, ki ga jc imel v pravkar ZZKmZZ mujebtUij Marsu žival.ko 1« rastlinsko žo treba odločiti M)'"^. ™ M ^ Koliko čoao ja že v bolnišmel Anglija mogoče zavrže mirovni pakt. Višji uradnik angleške vlada nI nit! malo aadovoljsn a Japoh-akla amsndmentom. Londonska vlada na mora riskiratl kou< flikta 1 domini)! teneva, Ivioa, 2. okt, — Zbornica lige narodov jo dan^s spro* jelš protokol svetovnega sodišča, arbitraže in varstva sa mir, Hc deminštirideset delegacij je glasovalo za rčsolucijo, ki osvaja protokol. Načrt gre sdaj pred vlado posameznih drŽav. London, 2. okt. — Parlament Velike Britanije ne bo odobril mirovnega pakta lige narodov. Iti predno bo imel parlament besedo, bo leboritska vlada prejkone zavrgla protokol radi japonskega amendmenta. Tako ja rekel sinoči višji vladni uradnik, čigar lieseda nekaj štoja. Anglija ne mori* vkljub pacifističnim težnjam MaeDonaldove vlade riakirati notranji spor s Avstralijo, Novo Zo. landijo, Južno Afriko in Kanado 1 ti dominijl so odločno proti japonskemu popravku mirovnega protokola v ftenevl. Popravek daje Japonski pravico, da lahko napove vojno radi imigraoijskaga vprašanju, ne da lo hila lia le MtijiT fftfctokola sniatrana tt padalko. Omenjeni uradnik pravi, če postane japonski ainendincnt veljaven, tedaj j" mogoče, da got.nt angleški dominijl sklenejo svežo s Ameriko In na ta način dobimo novo ligo narodov, ki In/tvorila nekako stražo proti naseljevali ju Is Asije, teneva, 2. okt. — Svetovni mirovni načrt lige narodov, ki u• ključu j« japonski ameftdmant, je bil včeraj predložen petemu zboru lige v končno odobrilev. Dr. Kdvard Beneš is {Vhmdovaklje Ita M. Politis iz tlrčije sla prečitale protokol delegatom štiriintridesetih držav. • Kar je bilo važnega na včerajšnji seji, Jc to, ds j« francoska delegacija izjavila, da podpiš« protokol v celoti In brez pridržka ter v popolnem soglasju francosko vlado Angleška delegacija Je tudi rekla, da podpiše, ampak s tem še ni obvezana angleška vlada. Izjave drugih delegatov pridejo na vrsto danes po abecednem redu, ko je protokol v javni razprsvl, Poizkuino glasovanje. doolldgev! glasovi padajo, La Pol letov I pa naraščajo. Dnevni rezultati |»oiskuenega glasovanj«, katerega vodi licor» slovo časopisje v 1« mestih, kn Žejo, da Ctoolldgc' kmalu Izgubi iMirtto večino, do katere Je priplezal pred nekaj dnevi Njegova večina je v četrtek zjutraj znašala le Še MO* glasove. / Rezultat do trga dne je sledeči s ( oolidge..........*** La Kol let t c , , . .........lOft.flft Daviš.................W.HW Waakington, D 0 - Hlirje prootovoljel z U Kolletie Whee-lerjavega gUvnega stana so pre. bili zadnjo nedeljo s tem, da so vodili poizkusu« glasovanje med tistimi, ki «i prihajali t ••H dan v Washington na železniški postaji. Od tnriatov s severa, juga, »»ps-da In daljnega zapeds, ki so od-govorili kar naravnost, y bilo In pol odstotka ta l«a Kollefta, 31 in ena še.tins lelstotks ta |'«ie. I ..t ga a I'» pe ena tratjma za Da-vise. ao doelej še nI dalo ugotoviti. Ali glee gre po meato, da je tamkaj že od tielega dneva po obaodbL n», toda nib*e na va nie positiv nega o tej stvari. Da II je na Manm kakšno *|ovek« |N*iub«« [bitje, je ša vedno uganka. Naročite "Preeveto vi sorodnika aH prijatelja v start PROSVETA PETEK. 3. OKTOBRA. 19E4. PROSVETA m ^fi« iiovuua miWDiit iwwww iwwii ^ _ ' lfcrwuu novimi >d£UiM HoMkk jpwqw Cw Oft—oV po dogevf. »jfceplst II.« m tri liwWBiu: Zedtaj«»« ¿riave (izvm ChieafoT Uu ta II.t» m tri mmn! CUmm M M i ■mri, to s» BOMMtH M.00. ...........NmUV •• «M! C»« »ittT -PROSVETA" 8087*80 s«. uw»• M «Mi M KANDIDAT STARE GARDE JE GOVORIL. V sto jem govoru j« dal neredom« moralno klofuto obema starima strankama. SLUE IZ NASELBIII. Weet Hiawatha, UUh. — Prav rad čitam nai liat "Prosveto", toda is naiih krajev no najdem dopisa v nji, zato sem sa odložil, da jaz nekoliko opiiem naie razmere. Delavske razmere ao prav slabe," ker delamo le po dva dni v tednu in fie toliko ne zaslužimo, da bi preživeli avoje družine. Stiaka-ti je treba na vseh krajih, da ae vaaj za ailo izhaja. Pripetila ae je zopet nesreča. Predzadnjo nedeljo je bila ob 540 eksplozija na Rainsu. Govorica kroži, da ja bilo iestnajat delavcev v jami in da ne morejo do njih zaradi atrupenih plinov. Sli-ii se tndi, da ao podautl Eden izmed njih je oienjen in ima ieat otrok, od katerih je najstareji star komaj devet let, najmlajii pa pet meaecev. Delavci, iz tega dogodka ae lahko učite, zakaj imamo v sedanji drnibi toliko airot. Kdo drngi je tega kriv kot aedanji sistem. Rudarji morajo delati, čeprav ao jame polne plina in premogovega prahu, ki pomaga povečati vsako kataatrofo, ki jo povzročijo trea-kajoči plini. Delavee gara svojih osem, pa tndi avojih deset ur in v vedni življenski nevarnosti. Letos so predsedniike volitve. To pomeni, da bomo volili tudi zastopnika v poatavodajna zbore in v javne urada. Zdaj ja torej ¿aa, da ai pomagamo iz moderna induatrijske suinosti, ako imamo voljo ai pomagati. V volilni boj moramo delavei iti skupaj a far marji, kajti eniniati goapodarji iz-koriičajo farmarje in delavee. A ko bpmo delavei in farmarji voli li republikanske in demokratake kandidate, ai ne bomo prav nit prebrali. Induatrijska suinost nas bo tlačila kot ▼ prejšnjih letih. Zato na volimo kandidatov demokratake in republikanska atranke. Jugoslovanskim delavcem, po-aebno pa slovenskim priporočam, da m naroča na "Prosveto" in o-puate liste, ki podpirajo kapitali-sem. Vatopite tudi r naie vrata — v Slovensko- narodno podporno jednoto, ker človek ne ve ura ne dneva svoje bolezni in smrti. Po. sebno delavei. ki delamo v rudnikih, amo izpostavljeni rasnim ne-varnoatim, da pride neareča v hi !o, ko jo človek najmanj pričaku je. Zato na odlaiajte s vstopom v Mlovensko narodno podporno jod noto, ampak vstopite, dokler je čaa, ko sto zdravi in močni. — Opazovalec. Dobro poznajo Coolidga, kandidata republikanske stranke, ljudje, ki pravijo, da naj se Coolidge prisili, da prične nastopati z govori na političnih shodih, ker bo • svojimi govori delal za svoj poraz. Predsednik Coolidge, predsedniški kandidat republikanske stranke je govoril v minolem tednu v Philadelphia V svojem govoru se je zaletel tudi v nacionalizacijo ameriških železnic. Strašil je seveda s starim parkeljčkom, "birokracijo", ki postane tako močna, ako se nacionalizirajo železnice, da ameriški državljan ne bo imel drur gega privilegija kot plačevati davke. Nato je dejal, da bodo davki dosegli štirideset odstotkov v nekaterih poljedelskih pokrajinah, da se bodo lahko vzdrževale železnice. 2e to, kar je do tukaj povedal, pokazuje, da Coolidge malo razume o davkih in o gospodarstvu. Danes plačujejo farmarji več ko štirideset odstotkov "davka" privatnim železniškim interesom in v zahvalo prejemajo slabo železniško službo. Od pridelkov, ki jih farmar pošilja na trg, mora plačati tako visoko prevoznino, da njemu dosti krat nič ne ostane. Zgodilo se je, da je farmar poslal teleta, prašiče ali krompir ali kateri drug poljski pridelek na trg, mesto denarja za svoje blago, je pa prejel od ko-misijonskega ti?ovca obvestilo, da je treba ¿e doplačati, da: se poravna železniška prevoznina. Privatni železniški interesi sicer niso farmarju naložili davka, kakor ga naloži občina ali država, ampak so mu povedali, ko je blage dospelo na trg in je bilo prodano, da ne dobi samo ficka za poslano blago, ampak je njim št dolžan, ker so bili tako vljudni, da so njegovo blago prepeljali na trg. Farmar ni plačal v takem slučaju samo štirideset odstotkov davka, ampak vzeli so mu ves njegov produkt, poleg jim je pa bil Še nekaj dolžan, ker so mu ga odffceli privatni bizniški interesi. Zgodi se, da farmar ali več farmarjev naloži skupaj železniški voz krompirja. Farmarji so oddaljeni 300 ali 400 milj od Chicaga. In ker hočejo farmarji sami postaviti ta krompir na trg, se privatnim železniškim interesom prav nič ne mudi z vozom na določeni trg. Včasi vzame štirinajst dni ali še več, da voz dospe na mesto. Ako je vreme gorko, prične krompir gnjiti, ako je pa mrzlo, pa zmrzne. V vsakem slučaju je pa produkt pokvarjen in £rc na gnojišče, farmarji se pa lahko pod nosom obrišejo za denar. To ni samo 40 odstotkov davka, ampak ves produkt je šel k vragu. To je samo nekaj primer, zakaj je nacionalizacija železnic potrebna v interesu ameriškega ljudstva. Ampak naštelo bi se jih lahko sto, na tisoče! Zadostuje naj šele tole: Ako bi nacionalizacija železnic škodila ameriškemu ljudstvu, tedaj bi se Wall Street in njegovi kandidatje poganjali zanjo. Ampak predsedniškemu kandidatu republikanske stranke menda ni bilo dovolj, da je povedal, da o nacionalizaciji ameriških železnic, O tem važnem gospodar- i valU le tako goat dim iz rova, ka skem vprašanju prav malo razume, ampak šel je dalje in kor da je oljarna v ognju. Sreča nevedoma prislonil krepKb moralno zaušnico obema sta- J Wto*/i i **bu* moi!*rlk d^rij. PrrdsednUki k\ ali Street ae pa tega najbolj bojita. * mogy a«bitl U jama. Zdaj, ko je kandidat republikanske »tranke tako Ta aa ja ograj tolika zaduii očitno povedal čigave interese zastopa, menda ne bo de- J* * ni b-tl *kiP|<*iJ*-lovnemu ljudstvu se težko odločiti, kako bo volilo na prvi ^CiVJiaLal «aradi kom torek po prvem pondeljku v mesecu novembru t I ¡pesjake nimaraartl Kabel ia h ' l obrabljen in motornik je večkrat zahteval, da ga naj nadomeatijo z novim kablom. Vedno je pa dobil i govor, da ae to zgodi prihodnji dan. Zdaj imajo ikode sto tiso« dolarjev in lahko bi bilo več radarjev izgubilo avoje življenja za* radi ognja. Seveda zdaj dolže mo toraika, da je zakrivil nearečo in so ga odslovili. Dejatva pa kažejo, da je kriva kompanija. Pa ie nekaj. Ako je rudar zelo aktiven pri uniji, tedaj gledajo, da ga kmalu odalove. Neki rojak je delal petnajat let eni jami. Bil je zelo napreden tn aktiven pri lokalni rudarski organizaciji Dobil je tri liatke ali opombe, da je naložil nečiat premog. In če rudar prejme tri take listke ▼ treh tednih, tedaj to pomeni. da je ob delo. In tega rojaka ao tako odslovili, ki preje ni petnajst l$tih prejel nikdar ta kega opomina. Zdaj je ie dva me aeca brez dela. Bili ao tukaj di-striktni uradniki rudarake organizacije, da bi ga kompanija apre ,e!a nazaj ▼ delo. Vae zastonj! In o lahko doleti vaakega rudarja, ld ni več kompaniji vieč. "Bos' ali voznik vrže skrivaj par kam nov na voziček in rudar je izgubljen. — Joaoph Snoj. Bridgeport, O. — Delavske raz mere v tej okolici so zelo slabe Mnogo premogovnikov je zapr tih, v katerih pa delajo, pa brez poselni rudarji ne dobe dela, ker so prostori prcnspolnjeni c de lavei. Unijo imamo, pa je samo ime da smo člani unije. Kompanija skoro vsak prestopek kaznuje včasl pa tudi delavea odslovi. Or «ranizacija je tukaj atokrat slab ia, kot je bila pred devetimi bt v Kansaau, ko sem jaz tsm delal V nekem tukajinjem premogo rovu Je naatal požar dne 22. av glista. Na motorju je začel goreti kabel. Motornik je upal, da pri pelje motor ie iz jame, ampak o genj ae ja tako hitro raziiril, da je moral vsa pustiti in bežati. Ta koj ao nas pokliesli, da zapustimo rudnik. Nsstala je prava zmeinja va. Hiteli amo 1$ rova in ko smo priili do zračnega vhoda, ae prilagodil toplotni spremembi. M-¿no pa ao se razvili derači. Današnji slon rabi derače, da pre. lomi debla in si utre pot v gozd. Ko se je s prodiranjem ledu v severni Evropi redčil pragozd, niso imeli derači nobenega pravega pomena in dela več. Zato so vsled nerabljenosti zraatii v ogromno dolžino in se zakrivili nazaj. Mamut jih je zdaj noail s sabo kot težko breme, ki ga je vsepovsod oviralo. V njegovi zadnji življenjski dobi pa ga ja že zaaledoVal pračlovek, .kateremu se ni mogel več upirati. Hoair Oity, Pa. — Predvaem ae zahvaljujem za prijazen aprejem npravniitvu "Proavete" in v p lavnem uradu 8. N. P. J. Zah vami aa tudi gl. predsedniku in nje govemu sinu, da sta mo po vedla na stanovanje, Fr. Miloiiča. Zato priporočam rojakom, ki pridejo v Chicago, in ae ne znajo nikamor obrniti, naj sa zglaaijo v uprav-niitm "Proavete" ali pa ▼ glavnem uradu 8. N. P. J., kjer jim [>ojdejo na roke z nasveti. Opisati hočem ie tudi malo mo je potovanje. Vsepovsod delajo bolj alabo, pi-; ejo pa ravnotako kot v dobrih ( asih. Pijače je doati, aamo dolarjev ja povaod bolj malo, pa ven da* več kot na Homer Citjrju. Na pettedenakem potovanju aem videla marsikaj neumnega, ampak caj takega se mi ni nikjer pripetilo, kot doma. Tukaj je goapod proti gospodu, delavec proti de* avcu in berač proti beraču. Nisem bila več ko pet tednov iz domačega meata, pa ao me ie obao dili, da imam porezane lase. Moj asje so dali veliko govorice, ka- • e e Znamenja časa. Na cesti je Liza, nove kobile. Na grobi ju je jama. nova gomil«. • e e Tudi nasanje. . Človek, ki je te dni silno gostobeseden in radodaren, )<• ka«£ dat. Kulič je molčeč in tudi * £ dodarea. Toda on ne kandi-l^ Kandidirajo gal ? % ra, jo trdovratno trdil, da je «f* dolžen. Direktnih dokazov ni na razpolago, vendar so gov^ vse okolaoeti proti njeesu. V»" zano ja tudi, da je W?1"^ ti k v ar jra član člov^e druibe j^ aojen ja bil na 4 ; Zagovornik je prijaTil a.čnee pritožbo. tux U VKW0WAJ' «MM k »oratal obr.rMTl j. «S JJ* j OMotMM. U f M »» p.rj.1» t mjrm II htm ndi tat rix «d ;>or>bnr»'cn Da PM le*o to W» Levjr OKTOr^A, 1924. Laveicijt S.S.P.Z. j v Clevelandu. Ld.l/vanje » PfV® ,tranL) L bilo toliko oglasov, da bi no s naročnino presegali do-E itroike in M organizacija a aačiu imel» io dobiček od PojUii sa zopet Frank So-t ki ponovno povdarja, da ae provuoriine proračune ¿L*., ozirati. Ko bi imela g^jja kakih $5000 na raz-bi bU takoj za t* ekspert' ker je pa v upravnem udu sum, je p» p^itemu. ker m bi »i nakopali preveliko breja bi • tem povzročili veliko noljo med člsni. V kolikor se Smo v, je ps on zelo pesimi-Ln, ker dobro ve, kako zelo w'je dobiti oglase za tujeje-i liite, posebno pa ie za mo-L ¿e dnevniki teiko dobijo mL Ako bi dobili kake oglase, jobili same taks, katerih dru Ihti ne marajo in kake oglase idrsvljenje na distaneo in po-»r Konvenčni podpredsednik opourja zbornico na finauČ-jkoče in odgovornost, katero rrvcels organizacija nase, ako ie izdajati svoje lastno gla v obliki mesečnika in ako bi tega naložili ie večji aaas-t da člane, ker smo že itak po Ji asesment v bolniška sklade idikodninski sklsd. Je pa za-lU naj o tem odločajo člani a ifciim glasovanjem. Ql. tajnik pravi, ds je on v tem vpraša proti splošnemu glasovanju, os ve, da sploino glasovanje frineae zaželjenega rezultata Reencija naj odloči. Odgovarja tu Hieronimu Staniču, ki prej opozoril, da na podlagi •ilk, katere je podal Viktor ■to, ds bo do $1250 primanj aja viakp leto in to vsoto bo ba pokriti, da se ta primanj ij prsv lahko pokrije z ogla rtinica je, da mogoče ne bo ko dobiti slovenskih oglasov, « m pa angleški, ker nekatere Mke tvrdke rade oglašajo v stoiku. Predsednik porotnega »rs opozarja, da je v nekate-družinah več članov zveze, v »terih celo po pet ali Štiri, in ■•nje je. ali bodo vsi radevo-prispevali po 75c za ls*tno »lo,.ki bo izhsjslo enkrat na PROSVETA —r^ ad W>ita se razvija še nadalje, iz «kje bilo povzeti, da nekateri 1»tJ niso prsv nič Mučeni o i. ksr »o govorili. Tako je ne* )t9ktl< da člani S. N. P. J. pla. P« 25c mesečno. Sicer se ja Ukega pripetilo tekom celega «njega zborovanja In ne aa »• seji. Debata je nekate J»f postala zelo ostra. John rekel, da kdor je proti *«»u glasilu, j« proti wiani. «J' Ker se ne more priti do Z kg nn dosedanje Je sprejet sklep, da kon-F®t tsjnjk prečita d0tle ponud-«".h listov, na podlagi kate-_« bo mogoče pozneje nada-Razvije se nadaljns ki postaja vČssik kar «« Govorijo »cm in tja, »s-, .!n »M ni bilo nobenega Končno he vendar poareči r^enui Predsedniku napra-^ '» mir. Med debato se sli F neumestne opazke. J* * končno naveličajo dsbs-Odlaga tsjnik zveze, da r «m.novi svoje lsstno gla-; n »lasovsnju, kl je bi,0 • J«- zbornica odločila a 38 : S. H. P. Z. ne usta- Ikri* "IaHila- Po (luesgu, III., da vlaga Jkl"^ 1>ebtt« " Po»o- C .*> delegatja ^ S 'U, [^i in po sedanjih * h "P>"h ne more biU prizi-T M točka pravil, da najvišja oblast | ' ,u {orej logično „€ more aJMe» prilivu l i1'" jrla konvenčni pred c-'PMlog, Minm pritlT s £ ' H tem je vprsia n*»« RlasiU rešeno, j P v' P^de OS ponudbe 11 L svoje številke f * vpoétsva ona po L"; ** «rganizaeij« naj 1 Matko«, d« do V «« "Togo unijaki ■jV^'Hba "Ameriške jugo '.«korne družbe" naj Ms 1 M delav C in je strog« Ml>i Cr' "1 ^«-"jnse. Kna številka kai^ l"ridna organiaarl- rj; ^'^owi vMk /i«, u r »• itlsda pUfs avers p« L " Pa kateri član r « Hr, pt^ea^H trlaaila k J* » drnitai več kjer ^.tée odpovedno listino. —> S tem je vprsianje glasila rešeno. Pri nsdaljni razpravi o pravilih je spremenjeno, da mora ini-cijativo podpirati najmanj 20 društev iz pet različnih držav, predno gre na aploino glaaova-nje. Ako jt kaka zadeva predložena splošnemu glasovanju v odločitev, lata ne more hiti predložena v odločitev konvenciji in o-brat«o. Nadalje je aprejeto, da ta konvencija odloči, kedaj in kje ae bo vršila prihodnja redna konveaoija. Olavslfnd, 1. okt. — Zbornica je nadaljevala a pravili. Vname se ostra debata glede zastopstva na konvenciji in po daljši debati zbornica zruši vse prejšnje sklepe in osvoji predlog, da oatane kot je bilo v aedanjih pravilih, namreč da društvi s 15 člani imajo pravico do 1 delegata, 100 Člani dva in fc>otem na vsakih 100 članov po 1 delegata več. Društva plačajo sama dnevnice delegatom. Glede rezervnega sklada v bolniškem skladu se po krajti debati sklene, da mora gl . odbor vaako leto dati v rezervni sklad en mesečni aseament, v slučaju pri-mankljaja ima pravico razpiaati izredni asesment. V upravni aklad zbornica določi 17c meaečno na člana in iz tega aklada ae plačuje glasilo za člane in krije vas dru ge stroške. Sedanja pravila mladinskega oddelka sprejme zbornica soglasno. Olavni odbor odda ureditev pravil kompetentni osebi, ki je zmožna alovnice in da bo uredila po sprejetih sklepih in zaključkih. Odbor za prošnje in pritožbe poda svoje poročilo, katero zbor niča sprejme kot prečitano, razun da član mladinakega oddelka, ki je bil že dalj Časa član Zveze, lahko prestopi v odrastli oddelek, in sicer samo za posmrtnino. Odbor za resolucije predloži naslednjo resolucijo: RESOLUCIJA. KER je že peta redna konven cija, zborujoča 1. aeptembra 1920 v Chicagu, 111., vpoštevala želje članov Slovenake svobodomiselne podporno zveze in sklonila, da ae Slovanska svobodomiaelna pod porna zveza združi a Slovenako narCdno podporno jednoto, se pa ni moglo izvršiti vsled nekaterih tehničnih napak, katere ja zgoraj imenovana konvoncija naredila, in \ KER ao ae člani Slovenake avo bodomiaelne podporne zveze pri poizkušuem splošnem glasovanju, ki ao je vršilo leta 1924, izrekli s potrebno dvetretjinalco večino, da hočejo ¿družitev, in KER združitveni odbor Sloven ike svobodomiselne podporne zve ze ni izvršil svoje dolžnosti kot bi moral in se izkazal nepraktičen, VSLKD TEGA SKLENE, nala-ga in pooblašča šesta redna kon vencljs Slovenske svobodomiselne podporne zveze, zborujoča 22. septembrs 1924 v Clevelandu, O gl. upravni odbor Blovenske svobodomiselne podporne sveže, da pripravi, isvrši in uredi vse po trebno do prihodnje konvencije Slovenske so vbodom iaelne pod porne zveze, da se ta organizacija združi s Slovensko narodno pod porno jednoto. Gl, upravni od bor Slovenske svobodomiselne podporne zveze pa mora to delo, katero mu konvencija Slovenske svobodomiselne podporne zveze nslsga, defati premišljeno in ne sme delati nikakih nepotrebnih stroškov in izvršiti vse predpriprave in predložiti gl. odboru Slovenske svobodomiselns podporne zveze v pravem čssu kot je predpissno v zsvsrovalninskem zakoniku država Illinois, v kats-ri držsvi js Slovenska«, svobodo-miselna podporna zveza inkorpo-rirana in v kateri državi ima ta orgsnizacija svoj glavni stan. To reeolueijo ja sprejela in po* t rdita šesta redna konvencija Slovenake svobodomiseln« podporne zvese, zborujoča 22. septembra 1024 v Clevelandu, O. Zbornica sprejme prečitano reeolueijo s 45 glaaovi . Popoldansks aaja. Ko j« konvenčni capisniksr prečita! zapisnik popoldanske saje s dne 30. »eptembra, delegat Hiero* mm Stanič is Foreet C'itf, Pa., ogovarja, ker je v zapisniku, da •e prlziva manjšine, katero je hotel predložiti delegat Frank B<>«tič IS Chiesgs. ni hatelo vpo-števsti, man pa navedeni razlogi, zakaj se ni moglo, ker v prsnih, po katerih zboruj* ssdsaj* kon veaeija. ni mkjer omenjenega ni-feasr a kakem prisivn iti ker je kouvmeij* najv šis »Mest. Predlaga da naj se v zapMaik uavs-deju omenjeni rs r logi jM naj se pa sploh Črta to vae iz zapisnika. V enakem amislu govorijo še nekateri zborovalei, toda končno je sklenjeno, da se zapisnik sprejme kot prečitan. Prihodnja konvencija S. S. P. Z. se bo vršila v Indianapolisu, Ind. Konvencija zboruje meaeca julija in delegati se volijo msrca in aprila. Zbornica osvoji tudi sklep, da se v^em smislu popravijo vae točke v pravilih, ki ae tičejo časa volitev delegatov . Volitev gL odbora. Nominacijo za gl. predsednika aprejmejo naslednji: Frank Somrak, Frank Boatič, Frank Mahnič is lndianapoliaa, Ind. Glasov so dobili: Frsnk Somrak 39, Frank BostiČ 22 in Frank MahniČ 5 gla. sov. Izvoljen torej Frank Somrak, sedanji predsednik S. S. P. Z. — Nominacijo za gl. podpredsednika sprejmejo : John Pogtčnik, Joseph Bolkovatz in Frank Mahnič. Glasov so dobili: John Pogsčnik 36, Joseph Bolkovatz 21, Frank Mahnič 9. Izvoljen John Pogačnik, delegat društva 117 v Evelethu, Minn. — Nominacijo za gl .tajnika so * sprsjeli: Louis Lest vik, William Rua in Charles F. Ciroz-dek. Glasov so dobili: Louis Levstik 41, Willism Rus 23 in Charles F. Grosdek 1 glas. Izvoljen Louis Levstik, delegat društva štev. 20 v Clevelandu, O. -r- Nominacijo sa gl. blagajnika sprejmeta Joa. Kmet in John Kalan. Joseph Kmet je dobil 40 glaaov, John Kalan 25 glasqv. Izvoljen torej Joseph Kmet, delegst društva štev. 26 v Collinwoodu, O. — V glavni nad zorni odbor so izvoljeni: Frank Mahnič iz Aurore, Minn., sedanji član gl. porotnega odbora; Joe Jurak, delegat društva 44 v Vir« denu, lil., in Frank Demšar, delegat društva štv. 55 v Broughtonur Pa., s 37 glasovi. Frank Mahnič in Joe Jurak sta dobila pri prvih volitvah vsak po 40 glasov in pri ožjih volitvah je bil Frank Mahnič izvoljgi za predsednika nadzornega odbora. — V glavni porotni odbor ao izvoljeni: Nick J. Larko, delegat društva 149 v Butte, Mont., z 42 glasovi, predsednik; John Pezdirc,» delegat društva štv. 25 v Readingu, Pa., s 39 glasovi in John Polane, delegat društva štv. 178 v Gilespie, lil., s 36 glasovi. ^ vrhovnega zdravnika je bil soglasno Izvoljen sedanji vrhovni zdravnik dr. F. J. Kern. Po odmoru ïborniea osvoji še nekaj manj valnih sklepov, ti* kajočih se uprave in drugega. Po izčrpanem dnevnem in poslovnem redu j' predsednik S. S. P. Z. zaključil šesto retao zborovanje Slovenske svobodomiselns pod* porne sveže in napravil kratek nagovor na zborovalce, v katerem je apeliral na vse navzoče, da naj še s večjp vnemo agitirajo za napredek organizacije kot so dose-daj in tudi izjavil, da bo z vso svojo močjo delsl ns to, da bo vpošteval sklepe konvencije in delal v dobrobit organizacije in delal po oni poti, katero je ie začrtali milwauSka konvencija S. 8. P. Z,, namreč da se uresniči željs velike večine členov: adruienj'* ftesto redno zborovsnje S. S. P. Z. je bUo zaključeno ob 4:45 popol-dne. _ . O RAJSKI OOVBRNER NE NA-RA POKILOSTTTI MLADOLETNEGA MORILCA. Oolumbus, O. OoVerner f V. Donabey ne mara izpremenitl smrtne obsodbe, izrečene nâd de-vetnajatletnlm Aleksandrom Ku-likom, ki 1ma biti usmrčen dne 17. oktobra, ker je oimoril tri-najstletno deklico, v dosmrtno jo* Čo. Kulikov prsvni zsstopnik je prosil za tumiljenje na podlagi nedoletnosti svojegs klijenta skli oevsje se ns zadevo Loeba in Leopold s. V svojem tozsdevnem predlogu trdi, ds je Knilk umsko ho-lan. Fant Ima toliko razumnosti kakor desetleten deček, je še pri dodsl odvetnik. Kitajska civilna v«Jna. 8000 mol padlo v Šangajski bitki. Mesto j« polno beguncev. — Amerika almpatisira i pakta« • ako vladof AangaJ, 2. okt. — Cekiangaki poveljnik poroča, da so njegove čete izravnale svoja črte v Štiridnevni bitki, ki ie traja na šangajski fronti. Poveljnik pravi dalje, da je bilo tisoč njsgovih vojakov ubitih ,dočim ima kiang-sušks armada 2000 mrličev v zadnjih štirih dneh. Sangaj js dsnes poln beguncev, ki so pribežali semkaj la Sunkln-ga, mesta, ki šteje 50,000 prebivalcev in leži 28 milj proti jugu, kjer kisngsuške čete osredotoču* jejo Svoja napade.. Peking, S. okt. — Glavni po-veljski stan eentralna vlade poroča. da so kiangsuiks čete okupirale Hvangtu na šangajaki fronti. K* mundžurski fronti so peking-ske čete sbile na tla Čangteoline-vo letalo. Tokijo, 2. okt. — Iz Mukdena, glavnega stana mandlurakih čet, javljajo uradno, da ao Mandiurci včeraj osvojili mesto KienČag v provinci Čihli, 55 milj od mand-žursko meje. Poročevalec tokijakega Usta "2iži Simpo" javlja, da je gena ral Čungtsoliu iajavil, da Zda» žene drŽave favorizirajo peking* ako vlado v sedanjem konfliktu. NEW YORK J M VREDEN U MILIJARD New York, S. Y. — Devčna orenitrv Greater New Yorka, to je vseh zemljišč, slsvbiič, stsvb iir premičnin, znaša $11,145,467,745 ftpanei zopet v škripcih. Tetuan. Maroko. 2 »kt. — Pro tiofenziva. katero vodi španski diktator Primo de Rivgra proti rebelmm Msročsiiom. je naletela na aiovo smolo. Msročsnl so odre* ^ali špsnake Čete, ki »o prodirale proti Zaurmi ia zajeli več l»eot mof V treh trdnih vroče*s boje vsnja je bilo »kr*g UJ0O Apaneev ubitih »n 40WI ranjenih Izgube MaročsiKrv ai«o znan* •ERIPtEI DEPUTU UMOR* JEN. \ r Napadli »o g» oestni roparji Chicago, Ul — 50-letni šerif* ski deputij Emil Tripp ja bil na potu domov napaden in ubit. Po lieija sodi po okoliščinah, da ao sa cestni roparji pripeljali v av tomobilu in ustavili ierifskega deputija In mu ukasali, naj dvig ne roki kviiko. Tripp je pa aege po aamokreau, mesto da uboga bandit a. Eden bandi^ov ga ja u strelil v trebuh, nakar so tolovaj zbelsli. Tripp, dasiravno smrtno ranjen, je pa nanje oddal io itirl strele, kar pokasuje njegov samo kres a štirimi izpraznjenimi na Jioji. Pri napadu ni bilo navsočih prič. Ko ao na|li Trippa, ja bi OQzavfiten in ilvel ja aamo ia po ure, ne da bi prišel k kavestl povedal, kdo ga je napadel. Robert Webb, ki živi najbližje kjer ae je izvršil napad, pripoveduje, da je slišal stAle in videl vejik avtomobil beiati po oaati. ftel je v smeri, v katari ja aliial pasti strels in našel je Trippa, nakar pozval polieljo, ki »daj išša avtomobil, katerega je Webb zelo dobro opissl. In Slmaska Nirodoa U»la»evtJeM t. «petla Podporni Jcdnoti l.k*re ir. Jeaiie t SOT. e drlevt lllieelt. GLAVNI ITANi »S87-SS SO. LAWNDA1.K AVg., CNtCAOO, ILLINOIS. Iivriovalni odbori UPRAVNI ODSEK. Predtedeik Vl»ee«t Caiekar, pad|wed»edeik Asdre« VUr4«k. R D. T, •e. 10*. JelMMte»». Pa.. «I ««j«^ Mellbev Terh. lajelh b<.l«..V.(, eddelhs " Neeek. aL M*aejeiC *mkm Ve«rteh. «redeih «lealU JeAe TUverUlh, •peeellslj «laslU PUlp (Min. POROTNI ODSEK i ______ ________>re4»edeik, 407 W. Nay Si.. Sartea'^. III.. Marlln teUaalkar, Rea l?a. lUrberte«. Okle. Fre4 K VMer. 1404 S H.mlU Aee^ ChUe«^ lil.. Jeh« TeeSelj. B«i SI, NsaderMevilU. Pa, Jeba Ceriek. 414 W. N.y SiH SerU«fUIS. III. ROLNI6RI OOSEK« OSREDNJE OKROEJEt Bla« Nsvsh. pv^edalk, >487-84 Se. Uwn4ale Av« Chleaaa. III. VEHOONO ORROEJE« Jarek AmkrelM, Bea 884. Ren. Pa. Jeke OeeAeli. 14811 PeMS» Ati, CUeeleed. a . EAPAONO OKROŽJE i A.im 8«Ur. Bea 104. Greea, Kaet.. as l«l*HNi Mas Mere. Bea ISS, Bekl. Mlan., ao eeeereaaaai. Mike E«««l. 8488 S. Wl»ekester Si.. Mereay, Uuh. Nadaorni odbori Frank lalta. aredasdnlk, SSSt W. 84ik Si.. Ckiaase. IU„ Pvnnk Seeirak. 8817 Peeaaer Aee.. OeveUad. Oh WiHle« Slller, 8404 Si. Clal» Sl.. Cleeelasd. Okle. ZdruiltvBBi odbori Predsedniki Frank Alei. 8184 Se. Cvavferd Aee., Ckleeae. lil. Jelke Ovee, S8SS W Mik SU Ckiaeae. lil. Jee. Skvk, 8404 Orle« Cl.. CleveUnd. Okle. VRHOVNI SDRAVNIKt De. F. J. Reea, S8SS Si. Clalv Aee., Clevslan4. a POZOR Kere»nee4eece a fl. adkeralkl. ki 4elaja e «lev« »ril tekale i Ike se eeslevei Ckleeae. III. VSR ZADEVI BOLNIŠKE PODPORI SE NASLOVBt Belatlke laj* alllve S. N. P. J.. 8887*88 Sa. Uvndale Aee.. Ck!ee«e. III. DBNARNB POSlUATVR IN STVARI, kl sa lllaje fl. Ie*r«valae«a In lednele eakle se naslovni TajnUlva S. N. P. J.; 8887 S8 Sa. U«n* 4ale Aee., Ckicage. III. VSI IADIVI V ZVE I Z RLAOAJNIIKIMI POSLI se »dlljajn na • Bla«*i>IMra S. N. P. J., 8887-88 Sa. Ubadala Ave.. Ckiea9a. III. Vse nrllelke ele4e naalavanjs e §1. levrlevalaass ndker« ae naj p«*Ii«)* Frank Zalta«, pranaadnUin nsdaamega edkara, šlgar analov |e saeraj. Val prlslvl aa al- aorelnl edtek te naj peilljaj« ns naslovi Jakn U»S«r- 487 W. Hay Su Serlagfi.14. III. Val daolsl la dengl aplsl, nasnaalla. nglstl. narašalaa la splak vse kav ie v svesl a flaallam jedaele. aaj sa pallljs na naslevi "Presvela". 88ST-88 Se. Laaradale Ave.. Cklea«e, III. VSA PISMA, y se eaaaiaJa aa naaU «I. Pre4aedaUles S.N. P. J., 8887*88 Se. Lawa4ale SODNIKU PONUDIL STEKLENICO ŽOANJA. Buffalo. — Ko je poizkusil A. Htsnley Copeland ponuditi sod* niku Johnu R. Hazelu kvart žganja, ga je dal ta aretirati. "Tu iiuam nekaj dobrega žganja,'1 je rrkel Copeland ter poetavll steklenico pred sodnika, ko aa je vršila obravnava* NEWYORiKA PETICIJA SA LA FOLLETTOVB IZBORNIKE TEHTA VB6 KAKOR POL • TONE. Albaay, N. T. — U Folletla-Wheelerjeva izbornlška peticija, ki vse bule več kakor 200,000 podpisov in tehta veš kakor pol tone, je bila predložena državnemu tajniku Jamesu O. Ilamiltonu. La FoIletta-Wheelerjeva volilna liata prida brez vsakega ugovora na glaeovnieo, Če je ne bodo izpod-bijsli nasprotniki progresivne strsnke. Anglija node pomagati arabskemu kralju. Londou, 2. okt. ^ Arabski kralj llusein js apelira) na Anglijo za pomoč v civilni vojni z Vahabl, ki ogrožajo Meko, mohamndanako "sveto mesto". Angleška vlada Je odgovorila, ds se ne more vmnša vali v venko vojno med moke*" danei. Vest, da it Vshabi okupirali Meko, ni bila reeničoa. Rimska iakopntne v TripaUlanljl Tripolis, italijanska Afrika, 2 Okt. Izkopavanje v llomau e»M toni ja, kl ga vodi profesor Dertoeoini. j« odkrilo krasen kip Venere in drogi kip, predstavljajoč skesaj perfektes figuro rimskega mlade niča Oba kipa sla del ¿»koraetje \~liAaefnih kopeli iz rimske dobe Kskor vse ksi«, se jo In nahajala palača eeasrja Heptimija Reveea REPUBLIKANCI SE tM JOKA JO *AD NEBRASKO. NJlhaa poročavalsc priznava, da Ja U drlava ia napol Ugvbljaaa za republikansko stranko. Omaha, Nab. — Nsbraska js dvomljiva drŽava glede na bližajoče ae predsedniško volitve. Ne* braska ima osem isbornlških glasov in js dom demokratskega podpredsedniškega kandidata go* vernsrja Charlcsa W. Hryons. Is Informacij, dobljenih ua vseh trsh glavnih stanih v Linoolnu, je mogoče priti edinole do tegale sakljiičk%t Politične razmera v Nebraskl so zamotane in zmešane kakor še nikoli poprej. Nikjer drugod ni toliko volileov obrnilo hrbet avojim prejšnlm strankam, in nihče ne ve, kako bodo prav* ssprav izpadle predsednlšks ve-lit v® v tsj držsvi. Edino to js gotovo, da bo se* nator Georgs W. Norris smsgal ter premsgsl demokratskega kan* didata J. J. Thomasa. Norris, ki je najmogočnejša politična sila v Nebraaki, ja bil imenovan za ae* natorakega kandidata od strani republikanske strsnke, da nasledi samega sebe. Toda senator je re* publikanee samo po imenu. Če je republiksnsks stranka pea s Norris ps rep, potsm msha rsp s psom. Svojo ksmpanjo je odprl zadnji teden z govorom, v katerem ia napsdal obs stsri stranki, obdolžil predsednika Coolidga, da Je preprečil sprejetje Noarlsove kmečke odpomočne predloge. NI pa črbnil uiti besedice, s katero bi pohvalil nosilca repubiikansks volilno liste. In iikstopil js pod pokroviteljstvom republiksnskib ksmpsnjsklh voditeljsv. Predstavil ga js poalušslstvu načelnik republikanskega državnega odbora. Svoja potovanje ravna po načrtu, ki so ga Isdelsli in začrtali vodi* telji na republikanskem glavnem stanu. Sooator ss ni hotel vdali priti* sku, da bi agilirsl za Coolidga Rečeno je tudi, da se ns bo iz rs* ke| sa U Kolletts. In republikanci morajo biti s tem zadovoljni, še hočejo, ali noče Jo, Norris lins tolikšen vpliv ns IJudutvo v Ne* braski, da M njegova odobritev t*gs ali onega predsedniškegs kandldsts odločils Izid prcdaed oiikib volitev v tej državi, Politični položaj v Nebraaki J' negotov in zmeden. Kmetje so Šli ns boben la sedsj so v strašno obupnem stanju. Norris je peis k ušel pomagati krnel i jam, kolikor je bilo lo v njegovi moči. Toda republikanska in demokrsfsks stranka sls se taslo sli fm « i smenils sa km^ke krile in tria va v sadnjlk, letih. Američstije fiemšk-gs pokolja* nja t varijo velik del nebreškega folilst\a In ti jezni lis obe atari stranki Njibna nev«l>a Izvira iz vojne proti Nemčiji. Ksdi 1 ms Jo L* Pellrtla in Norriea. k »t sts ae upirala am*rUki vojni napovedi. kolikor ata se le mogla Rmelje prihajajo i rumom a v U Kolletiov tabor Normalno d«-mo krotek i Irci ne marajo Angležev Sovrailjo jih, kar ne marajo Irski dati neodvisnosti in svobode. Raspoloienjo sa La Folletta je lako močno, da ga je smatrali sa, vodilnega kandidata v tej državi. Med 350 kmeti Jih je glasovalo pred kratkim 150 sa La Folletta, 75 za Coolidga, a za Davisa pa le 25. 1,698 RUDARSKIH tRTEV V OSMIH MESECIH. Washington, D. 0. — V mesecu avgustu letos je bilo v premogo* kopih ubitih 166 premogarjev no celih Zdruicnth državah. Prvih osem masses v v letošnjem lelu js bilo v eelotl ubitih 1,628 rudarjev. NAZNANILO IN SAKYALA, Tulnega srca nasnanjam aorod* nlkom, snaneem In prijateljem, dn je preminul moj soprog TONY ROSO. Dnrl6 .septembra, 1924, sa je dogodila strašna eksploglja v pre* mogorovu, katera je salitevala <19 žrtev in s njimi tudi mojega ao* proga. Zapustil me js ssvsdne, žalujočo soprogo. Rojsn je bil 13. Jan. 1691. Doma je bil is Luč Havinske dolina na Alajcrskem. V Ameriko ja prišel 25. sept, 1907. Pogreb se je vrill po civilnem o« bredu dne 21. septembra, 1934. Moja najlepša hvala rodbini Orsi-iiikovi In Turkovi sa krasne ven* oe, kl so Jih podarili na grob mojem dragem soprogu, pokojnik js bil člsn M. N. P. J. lu H, H. P. t As snkrat najlepša hvala vsem skupsj. Tsbl dragi soprog, pa ie limo počivaj umlru in lahka naj ti bode ameriška zemlja, žalujoči ostali: Mary Ros«», soproga. V sts* nm kraju ps ols In mstl, štirjs bratje in štiri seatre. Hublet, Wyo. ZAHVALA IN FRIFOROOlLO. Dolžnost mi J« zahvalili se rojakom za obilna naročila v zadnji umi/ klobas, oksjeaegs me»s in slanina (špebe), ki Je pošiljs* lo od RAJT IN LIPOLD A Naznanja as ps, ds se prlšns zopet s pošliJsnJem klobas okrog 15. oktobra t. I. Hlago bo snaks * vrste kol prošlo zimo, lo Je aamo prietno najboljše svinjsko mesa. kot ie poroant za najboljše širnm Amerike. Cene ss funt klobas je «15 rent o v, poštnina je si t m pla* čana v vae kraje. Naro/ila pošlji« te na naslovi Aston Lipo Id, P. O N'/ylor, Mo lêOE SE «lohn Jelovee, kdor ve vs njegov naelov, naj mi In nsinanl, sko lx»' ps sam lita! ta ogtss. nsj ee ne modoma prijavi meni tis nsilovi Anton Jalove«- Hoa 74, Ljrone, lit. (Adv.) ' Mi. ,_kr. - J PROSVETA PETEK, »j OKTOBRA ZADRUGA. Spisal Josip Stare. (Konec.) Ali smo pet kot v procesiji. Po nlicah in po trgu je stalo povsod mnogo radovednega ljudstva in celo atari aodnik je ta dan nekoliko odjenjal od natan£noati avoje ter prej iel is pisarne, da bi videl avate. Po oknih ae je kar glava glave tičala in pri atrini pred prodajalnico ao sedale Dora, Hleva in Hermina. Pred Timofe-jevo prodajalnico je gledal Goli-jat in prav ko so svatje ili mimo njega, pogledal je grdo la klical: "Davorl Davorl Kemkaj pojdi, Davorl" Toda zastonj. Davor ga ni aluial, nego do zadnjega zvest "Zadrugi" se ni genll od Vesel-ka, in kakor po vseh njegovih potih, spremil ga je tudi na poti k oltarju. Po dovršenem svetem opravilu ao se svatje vrnili po drugem poti. Zdaj sta ženin in neveata skupaj ftla prva, a za njima sta Rad-, nič in Zagorski vedla vsak po je-dno družico. Na nevestinem domu ae je takoj začela vaaelo piro-vanje v veliki sobi pod zelenimi vejami. Prav poleg ženina in neveste ao aedeli vsi trije zadrugar-ji. ki so ie bili v Prnjavoru. Ola-vlna je zaročencem po telegrafu čeatital obžaluje, da se ne more udeležiti ženitovanja, ki bode za-jedno zadnji shod nepozabne "Zadruge". Zbrani tovariši so dobro čutili, da so zadnjikrat skupaj in niao mogli zatajiti neke otožnosti sredi med vriščečim veseljem oatalih gostov. Le časih ao se udeležili splošnih svatov-akih govorov in zdravic, ali takoj ao zopet glave akupaj stikali In imeli avoje posebne, pomemke. Tudi Mari je ta manjša druščina zadrugarjev bila ljubša, aaj je razumevala njih šale in dobro vedela, da ae Ima prav njim zahvaliti na denaŠnjl sreči svoji. O poluno- či ata ae ženin in neveata vzdigni la in prvikrat šla na novi avoj dom. Takoj za njima je tiho ato-palo nekoliko avatov jn se poeta-vilo pod odpato okno njiju spal niee. Ko ata mlada zakonska stopila vanjo, vrgel je vsak gost v sobo po jedno pest žitnih zrn in jima še jedenkrat voščil srečo. — Tistega leta po vaeh svetih ae je tudi Radiniš oženil v novem svojem bivališču. Naznanil je to vsem svojim prijateljem. Zagorskemu pa je piaal dolgo pietao in ga prosil, naj mu kaj poroči iz Prnjavora; kako se znancem in prijateljem godi in kaj pojenjajo. Dolgo je čakal in kar ni in ni bilo odgovora. Začel ae je pred-pust in Radinič je mladi svoji ženi večkrat pravil o burkah in šalah, ki so jih pred letom uganjali v "Zadrugi". Ko sta se zopet menila o teh znancih, ki niao dali nič glaaa od sebe, kakor da ao vsi pomrli ali pa pozabili daljnega prijatelja, potrka listonoša na vrata in prinese pismo iz Prnjavora. "Od Zagorekega je," rekel je Radinlč, razpečatil in čital; "Dragi Branko 1 Tvoje naznanilo nas je vse prav razveaelilo. Hoditi po tem, kar si nam kdaj razodel iz onih skrivnostnih lia-tov, ki prnjavorakim gospodiči-nam niso bili po volji, ne trebam ti želeti sreče, zakaj prepričan sem, da jo uživaš v polni meri. Priporoči me milostivi svoji ao-progi, vender me nikar ne slikaj s prečrnimi barvami, fte kaki mesec naj mine in razposajeni za-drugarji bodo vsi vzorni zakonaki možje. Ko sem strini povedal, Ha si se oženil, rekla je: "Zdaj pojde pa kar po vrati!" In res bode tako. Včeraj sta Tinčica in Filipo-vič bila prvikrat na oklicih. Zadnji čaa je; kar oba sta že pojemala od ailne ljubezni. O „vedno veselem Olavini je te dni nekda pravil, da se ženi; a kar se tiče Verice in mene, počakava še do Velike noči. Sicer jc v Prnjavoru vse pri starem, kakor je bilo nekdaj. 'Zadruge' nI več, pa tudi ni tistega življenja pri predpustnih veselicah, kakeršno je bilo lanake zime. Moja Verica ne ljubi raja- nja in je samo dvakrat bila v či talnici, da ne poreko: prevzetua je. btrina je vprašala Timotej», kako ae je pri njem obneael meščanski ples, pa je žalostno zmajal z glavo in rekel: 'Ni vej 'Zadruge'/ Takiato pravi tudi Cipri-jan 'Pri parobrodo*. Vprašal bodel 'Kaj pa Feodorf' Ne vem, kaj naj ti na to odgovorim. V druščine ne zahajata, pa človek le malo zve o njima; » vedno Jtbfita srečna doma. Davor se je do dobra k njima preselil in straži ra vratih ter laja, kadar gre kdo mimo hiše. Ker ti tako vestnq poročam o našem drnštvu, utegnilo bi te zanimati še o nekih oaebah. ki ao včaaih prišle v dotiko z na mi. Dora se je poleti odpeljala k teti in ni je več nazaj. Omožila se je tam v vdovcem, ki ga je nekdaj odbila, ko jo je ie samec snubil. Židovka Slava je tudi izginila; pravijo, da je šla v prestolnico k sorodnikom, ki imajo zanjo primernega Ženina. Jedino Hermina je ostala stanovitna i:i ponosna; zamudila je pravi čaa, pa bode skoraj gotovo obsedela. Našega 'prijatelja', policijskega poverjenika, našli ao neko jutro v postelji mrtvega. Ljudje ao celo govorili, da ae je oatrupll zato, ker je za nekoliko dnij imela biti končna obravnava zoper njega. Na smrt bolan leži tudi dolgopeti Golijat. Bedak se je božične praznike preveč napil, a da bi ae o-hladil, Šel je na Medvedčlco, razbil led in se okopal v mrzli vodi. Prišedši domov je takoj moral v poateljo in menda ne bode več vstal. Da bode poročilo moje popolnoma natančno, povem ti še to, da nočnega čuvaja letos ni strašilo. Zdaj pa re« ne »vem, kaj bi ti še pisal iz lepega našega Prnjavora. Čez poletje rad še tu o-stajam, ali na jesen upam, da ae bodem preaelil v kakšno večje meato; prosil sem za tri razpisane službe. Brž kadar kaj gotovega zvem, pišem ti zopet. Od arca te pozdravlja tvoj iakreni Hilivoj." Ko je Radinič pismo prebral, rekla je žena njegova: "Srečna 'Zadruga'1 Kar vse ste ja poženi-lo In pomožno!" ■ J Pil menostni izpit za VESTI IZ PRIMORJA. nove volilce v New York*. Ivo »orli: ZADNJI VAL. (Dalje.) Opomniti moram, da me je Hrast te zadnje Čaae opetovgno pose ti I, ni se mi pa zdelo potrebno, da to tuktj zabeležim. Čim bolj ga spoznavam, tem bolj vidim, da je to človek, ki je kakor uatvarjen za moje razpoloženje brezdelnega uživanja! NI namreč niti eden izmed ljudi, ki so jim bile njih šole samo v to, da nekoliko laže spremljajo dnevne dogodke In so potem naravno v prvem redu "politiki"; ker so taka politika jasni, ki ao še najbllie njihovim duševnim potrebam, je rekel nekdo. Tudi ni Hrast med tistimi, ki so že nekoliko "filozofi", pa se strastno zagrizejo v kako več ali manj nemogoče "vprašanje", da te razgovor I njimi samo razburi. Na drugi strani pa le celo ni izmed tistih močnih duhov, ki te potegnejo v vrtinec svojih razglabljanj, da potem ileleš Iz njih na suho navzlic začasnemu užitku nekoliko utrujen. Ne, prijatelj Hrast je res samo povprečnel; a diči ga posebno lepa, rekel bi: višja povprečnost. In ima poleg tega, kar je pri naši inteligenci tako redko, tudi lepo kulturo. Kaj je napravil vso dolgo pot razvoja, ki naravnost označuje takega človeka — celo pesmi je delal v prvem začetku. Potem nekoliko filozofije: Platon, Aristotel, Spinoza, Kant, Flehte, Schopenhauer, Nletxsche, večinoma po konverzacij' skih leksikih — Brocklisus in Mayer — deloma tudi po razpravah, zadnja dva eelo mestoma v izvirniku. Potem nekoliko o budizmu, Konfuciju in Mohamedu, nekaj o zgodovini umetnosti in dva, tri dela o eateliki. Pravoalovnih študij ni končal mehanično, ampak pn.ehno filozofske in zgodovinske panoge z vso ljubeznijo in popolnim razumevanjem, a predmete m driavnopravni izpit, predvsem aocialne vede, « tnko temeljitostjo, da je dobil same odlike. Vrhu vsega zna pa še raane jezike, da čita Ishko v izvirniku knjige šestih narodov. Tudi li vrl ni zaman, in kar je bilo mogoče, si je izkustev le dotlej nabral. Pri vsem tem ni niti najmanj domišljav, prej «e zdi preve* skromen. S takim človekom je torej kaj prijetno občevati. In tudi lahko. To pa zalo, ker — nikoli ne ugovarja. Kvečjemu, da vpraša, ali ne bi bilo morda tudi tako. lir«, da s» vaaj v vprašanjih, ki sva se dotlej razgovarjala o njih, to kar ae pravit strinjava; vendar imam vtis, da bi ae mi takoj prilagodil tudi tam, kjer bi bil v drugI drulbi nekoliko drugačnega tiLenja. In to je: pri takem Človeku aieer ne boš pcntejM po primeri z večjim ptičem, ki vzame manjšega in ga zanese a seboj pod oblake t toda vaaj to boš rekel, Izkušen star perutar, da plava v vetrn tvojih kril . . . Toda pri vae m tem, pravim, je Hrast dečko, kakor jih le ni mnogo med našimi mladimi Ijad. mi. In človek ki a« vprašal, ali gospodična Stana tega ne vidif la ali ae vidi, da bo takten, delika-ten In še nešan eapmgf In ali sledajiš ne vidi, da j« lo švreta graščen, zdrav, vader la poleg tega tudi lep mladeaičf Vae t« in le več bi vprašal, če ae bi \edel več. nega aajbrše v« ona sama . . , Res preneaaaao, prihodnjič ) Vsi oni volilci drŽave New York, ki bodo 4L novembra imeli prvikrat pravic« oddati svoj glas na splošnih volitvah, morajo znati, da v tej državi obatoji za kon, ki zahteva od novih yblilcev, da znajo čitati in piaati, ako hočejo voliti. Za časa registracijo ali, < kjer ni regiatracije, na dan volitve morajo dokazati svojo piamenoat 1) potom diplome vsaj oamorazredne ljudske šole z angleškim učnim jezikom ali 2) potom spričevala o pismenosti (certificate of literacy),' ki ga ljud-ake šole izdajejo volilccm na pod lggi enostavnega izpita. Zakon zahteva ta dokaz o pi-menosti le od onih novih volilcev, ki so po 1. januarju 1922 postali sposobni glasovati v državi New York. Kdor je imel volilno pravi co v državi New York pred 1. ja nuarjem 1922, ni novi jrolilec v zmislu tega zakona, tudi če ae ni še nikdar udeležil volitev, in ae od njega ne zahteva nikak dokaz o piamenosti. Kdor se ne more izkazati z diplomo dovršene osmorazredne ljudske šole z angleškim učnim jezikom ali a spričevalom, da je dovršil kak tečaj v angleščini, ki odgovarja vsaj šestemu ljudsko-šolakemu razredu, se mora pod vreči posebnemu izpitu. Oprošče ni so oni, ki ne morejo čitati ali pisati radi pizične oneapoaoblje noati. * • , Velika večina tujerodcev, ki ao novi volilci, nima zgornih spričeval in se mora zato podvreči izpitu, ako naj hočejo izvršiti avojo volilno pravico. Ta izpit je dokaj «enoatavna atvar. Obstoja v tem, da novi volilec prečita na tiho ka kih sto besed in potem pismeno odgovori na osem ali^deset eno atavnih vprašanj, ki ae naslanjajo na ravnokar prečitano čtivo. Vea izpit je v jako enostavni anglešči ni in odgovore vsakdo že ugane iz tegi, kar jc poprej .prečital. Piamenostni izpiti ae vršijo v ljudskih šolah. V mestu New Torku ae bodo vršili vsaj dva dni v tednu pred legist racijo in v drugih mestih v četrtek pred dnevom, 6značenim za regiatracijo; nadalje vsaj še dva druga večera med 7. uro in 9:30 pred zadnjim dnevom registracije. V občinah, kjer ni predpiaana osebna registracija, M bodo izpiti vršili nekdaj tekom dveh tednov pred volilnim dnem. Kdor je predal izpit, dobi v roke spričevalo o pismenosti oziroma mu ga pošljejo po pošti par dni kasneje. Kdor ni prvič prestal izpita, sme ga ponoviti kak drug dan. Tudi če je drugič propadel, sme ponoviti izpit prihodrije leto in vsako nadaljne leto. Čim si je kandidat priakrbel prismenostno spričevalo, velja ta izpit za vselej v bodočnosti. Šolska Uprava za mesto New York je označila mnogo šol, kamor naj ae novi volilci podajo v avrho piamenostnega izpita. Naj. bolje je poizvedovati pri najbližji Public School, kje se vršijo izpiti. V vseh teh šolah ae bodo vršili izpiti dne 30. septembra in 1. oktobra od 7. do 10:50 ure zvečer, nadalje dne 6., 7., 8., 9. in 10. oktobra ob iatih večernih urah in dne U. oktobra od 9. ure zjutraj do 12:30 opoldne in od 7. do 10:50 ure zvečer. 'Re^iatracija volilcev se bo vršila v mestu New York od 6. do 11. oktobra, v drugih mestih dne 10., 11., 17 Jn 18. oktobra in v krajih, ki imajo manj od 5000 prebivalcev, dae 5. in 18. oktobra ob odrejenih urah. Novi zakon o pismenosti volilcev se naslanja na apremembo (amendment) h konstituciji države New York, sprejeto leta 1921. Tudi v nekaterih drugih državah se od volilcev zahteva, da anajo čitati in piaati v angleščini. Prva drlava, ki je uvedla to zahtevo, je bila Maaaachuaetta, ki j« aprejela tak zakon le pred kakimi 50 leti. Od tedaj je dvajaetori-ea zveznih držav uvedla aahtevo pismenosti xa volilce. V dragih državah izpit obetoja navad-no v tem, da mora kandidat pre-čitati na glaa nekoliko beaed iz frderalae ali drla vae koaatituei-je. Pismeni iepit obstoja v tem. de kandidat aapiše avoje ime ali pa da prepiše par be«ed ali pa da napiše, kar aa mu narekuje Nobeden izmed tek ispitov ae zahte va ra zameti kar je prečital — F. L L S. Žrtev električnega toka. — 11-t | letni Alojz Blazina, ia Gabrovcu | pri Proscku jc postal Irtev električnega toka na piogl Tržič —' Tjvt. Dotaknil se je električne žice m ostal na meatu mrtev Kriza med kanalskimi fašisti Kanalska fašiatovaka organizacija, ki je znotraj votla, zunaj pu' jc nič ni, preživlja že delj čaaa' težko krizo in je začela razpadati. Da vaaj deloma uatavi smrt, ki ae bliža društvu, je bil imenovan! za njegovega koiaiaarja'geometer Vito di Maio, ki pa aeveda nc bo zadržal naravnega procesa,'do katerega je prišlo,,. Požar na Kanalakam. Dne 14. sept, zvečer se je vnela v Avčah hihH posestnika Josipa Fortunata. Ogenj ae je railirtf tudi na soaed-nje barake ter jih vpepelil. Z združenimi močmi kanalskih og-njegascev, finančnih stražnikov in domačinov ae je končno posrečilo omejiti požar, ki je napravil precej škode. Samomor t Komnu. Dne 9. sept, je skočila vdova Marija Kukanja iz Malega dola št. 2 pri Komnu v vodnjak ter v njem utonila. Samomor je bil poaledica živčne razburjenosti, kateri je samomorilca podlegala že nad leto dni, odkar je umrl njen lÔletni sin, katerega smrti ni mogla preboleti. < • Usodne opeklina s vrelim oljem. Petletni Karel Skok iz Trsta je te dni zvrnil j>onvico vrelega olja z ognjišča naae ter ae opekel po vsem životu tako opaano, da je na poeledicah opeklin izdihnil v bolnišnici. Smrtna koaa. V Tratu je umrl te dni šele v 20 letu ataroati teh nik Danilo Pertot, «'lan akadcroil-nega ferijalnega društva "Bal- kan". ' ~ ...... Fašiatovski učiteljski sindikat "Kja" na Krasu razpada, ker ni ma članov.'Tako je tudi prav. Bolečin* bodiai revmatičn« f*ne ali krti hiASj te, Če rabite ^ severa'S gothardol Izvratno lokalno tr«fc ta hrbtno hromott < reloat in otrplost'mi_ 'mejte ga vedno pri rok! Can* 10 ali 60 «ou», prt „0>.m ^ DA SKUHAS DOBRI VO. PlSlPONAj PRODUKTE. imamo v zalogi slad, hmelj in vse druga potrcbUint p In se prepričajte, da j« dom«'L kubani vedno ie najboljii tu nejfti. Grocerijam, sladfiiarj«« iD dajalne icleznine damo prta G iti pri večjih naročilih, formacije na: FRANK OGLAR. •401 Svperior Areno«, CUva KJI JI? John Ulupar, doma iz Krupe, št. 10, fara Semič, Dolenj&ko. Poročati mu imam nekaj zelo važnega iz starega kraja. Piši in javi ae za informacije očetu v stari kraj ali pa meni na naalov: John Si-monič, Box 165, Tooele, Utah. . (Adv.) RAD BI fcVXDZL za mojega brata Joseph Samaa, po domače Oorupov, doma iz Podpreake št. 16, pri Loškem Potoku, zadnjikrat je delal v W. Va. v gozdu pri Frank Mams--n. Potem nisem več sHŠal od »jega, ako kdo ve za njegov naslov,- prosim, da mi to naznani, ali če bo sam čtial ta oglas, naj se nemudoma priglaši svojemu bratu na naslov: Frank Samsa, Box 7, Studa, Pa. (Adv.) Potniki v atari kraj in amigraatje : «tanga kraja potajt« prek EMIL Kltt BANKIRJA 133—2nJ Krm., NeW York ' Denarne pol i 1J a t ve — Dol larjlb — Dinarjih. HrtfcUni oddelek. Javni notarski urad. PtšiU sa. Iaf»rm«dj«. ITALIJANSKE HARNO Ml i*4atnj«iBO tn importlruM « »rtM MU, ITALIJANSKE HA« nsJMJAcas Is4«ika *v*u. Dn*!« • tvo. Nsla MM J« nitja od 4rw« vale« v. Za* ton J navodila kak« m i« Pilit« po BREZPLAČNI « aUATTA serene LLI « CA SIT Bhw I*!m4 Av«., Dept. 7». OS Zopet nove Slovenzke' tor plošče. Vae po 71 rvzaa 77421 77«« 77490 T7491 rrflš« V«a«ll druii polka. Po!k« Maiurka. Hira I D«Mt «apovedi m 4*fcm» Nria In Pav«l. HmtlM I monika. Gor«n*ki val««k. H»r»««* Na akok Sko«l. harmoalto Vabil«, I«. Hud» muttl M. York. Paatirirk, Hud», molki * N. York. MarMka valirk. W*b«r H Qlaab«n» val<«k, WoWr H HtrcKava lj«bl«a. •««. O I «a bela vaUek. Narod«! Kaval«ii/ika fcoroJnk» Heltakaek«r koraink». N» V dlvnl dotloi. p«tk». Krsana MarUka. valM. l> 1 Band 119m i «»*• Nad. p«lk«, C«*UJ ) K m«* k« polka, t rritkaaN 77eSI < S«»Mal »«m .1, l«>J* t-f Slovan«< Stovrnru. Prav« glasne Victrok mo od $22.60 do I4H0.M » nom ali bref hsrna. Z« poštnina poiljite 25e. nike zastonj. IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaufk, HIftA se odda v najem ali na prodaj Ve* «e ponre pri Ustni-ka. oglasite m na naalov t Joseph Oe#pek. 7227 Rolaod M. Detroit. Mich (Adt ) Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE, kater« st« s« odločili obre.tono.no naloiiti. najka.ncje d» 1. OKTOBRA da jib samoremo od tega dneva naprej obrritovst Naia banka plačaj« na vloike na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT' 4% obresti m leto, « sigurnost j« v vseh osirih tsj.m«» Naj bo Vai« sedenje hranjeni« Val« zastombe u v »¡¿J v bodočnosti, radi tega vlotite Val« prihranke v solidno mi ** domačo banko. VSI DRUGI BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO I* ZANESLJIVO. FRANK SAKSER STATE BANK, 82 CortUndt St New York, N. ■ : VASI POSLI — NASI POSLI. K«dar ftUJsU Ummr e sUrl kesi. bodisi v dlnsrj.h. kronak. ali dolarjih, skrb H«. £ hod« Ve*< poA - «■* RADAR pt.M. e stori krm), ali kateri «d V«Nk ""¡"'JL kalile, d« a« obrnete na «as in Vaše skrb » listke la sa adebno potovanje be — naia skrb ¿•biti kak« eeebe la stare«« kr*)». ^ ia Val« de* be — nai» del 2 rele teden ■I Redae Vaa J« ■ drag M Redee Vaa Je dra« posel a___ Vaie opravile bê — Ea va« aaialjaa f slovensko banko ZAKRAJSEK A CESARK, ■■ m 70 — 9th Avmmm, NewYoAM