Poštnina plačana v gotovini
Cena Din V-
Štcv. 183.
V Ljubljani, sobota 13. avgusta 1938.
Leto III
Nad Evropo se ie spet pooblačilo:
Nemci naglo utrjujejo vse meje
Pariz, 13. avg. o. Francoski vladni krogi sn *elo vznemirjeni zaradi alarmantnih vesti, ki prihajajo iz Nemčije. Tako se v poročilih navaja, da je izdala nemška Reiehwehr nalog, naj se ji postavijo vsa vozila na razpolago. Nadalje bo Nemčija poklicala nad milijon rezervistov na jesenske manevre. Vzdolž francoske meje pa z vso naglico Nemčija gradi močne utrdbe, ravno tako tudi ob poljski meji. S tem hoče hiti Nemčija pripravljena s svojo armado za primer, da se sudetsko vprašanje ne bo ugodno rešilo. Vse tri vlade, angleška. francoska in češka z velikim zanimanjem zasledujejo nemško gibanje in dobivajo diplomatska, kakor tajna poročila od svojih agentov, ki se nahajajo v Nemčiji. Francoski notranji minister Sarraut je podvzel vse, da okrepi frančosko proti-gpionažo, ki se bo mogla uspešno boriti proti tujim špijonom, ki se nahajajo vzdolž francosko-nemške meje, posebno ob Maginotovi obrambni črti. V Parizu so mnenja, da Nemčija premika svoje čete iz sledečih razlogov:
1. Nacionalni socialisti hočejo pokazati pred vsem svetom svojo moč s svojimi velikimi manevri.
2. Hočejo imeti pripravljeno svojo armado za primer, če bi se odnošaji med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci poslabšali.
Nekateri diplomati pa so mnenja, da hoče Nemčija s tem podpreti nemške nacionalne socialistične predloge, ki se tičejo sudetskih Nemcev. Pri francoskih največjih manevrih, ki so bili 1. 1938, je bilo zaposlenih 20.000 ljudi ob italijanski meji, Nemci pa so poklicali na manevre okrog milijon ljudi in bodo to največji nemški manevri po svetovni vojni.
Anglija hoče biti na lasnem
London, 13. avg. Iz dobro poučenih krogov Be je zvedelo, da se je Anglija pred kratkim obrnila na Wilhelmstrasse, kjer je iskala pojasnilo o nemških pripravah v zvezi z delno mobilizacijo. Po angleškem mnenju bi mogle te nemške priprave poslabšati stanje v Evropi. V začetku tega
Strahotna bombardiranja Hankova
Šanghaj, 13. avgusta, o. Japonsko mornariško poveljstvo je izdalo poročilo, v katerem izjavlja, da je nad sto japonskih vojnih letal izvedlo napad na Hankov. Letala so storila svojo nalogo s sto odstotnim uspehom. Bombardirali so hišo vrhovnega poveljstva maršala Cankajška, vojaške objekte in železniško postajo Hankov-Vučang. Računajo, da je bilo pri tem napadu nad 500 smrtnih žrtev. Niti eno kitajsko letalo se m postavilo v bran japonskim bombarderjem. Japonci zatrjujejo, da so prizadejali ogromno škodo na železniški postaji Hankov-Vučang, kjer je eksplodiralo en vagon municije. Nadalje so japonska letala z uspehom bombardirala in zrušila skladišče za vojaško obleko in poslopje glavnega poveljstva druge in četrte divizije. Nasprotno pa Kitajci zatrjujejo, da so pregnali japonska letala s proti-letaiskimi topovi.
Po enoletnem neprestanem boju je japonski armadi uspelo osvojiti pot 800 km po reki Jang-ceu navzgor. Sedaj se nahajajo Japonci le še 160 kilometrov značne črte od začasne prestolnice Hankova. Hudi boji trajajo danes v bližini Komg-kewa, ki leži 30 km pod mestom Kijukijang. Tu so Japonci izkrcali veliko število vojakov in so zavzeli hribovje, kjer so se utrdili. Huda bitka je trajala vso noč. Kijukijang, ki leži 200 km od Hankova po reki navzdol, je skoraj ves obkoljen. Kitajska poročila tudi pravijo, da trajajo v okolici Jukijanka srditi boji in da so njihova letala v teku zadnjih dni poškodovala deset japonskih bojnih ladij in uničila 12 japonskih letal.
Italijani vneto preiskujejo kraške jame
Trst. 13. avg. AA. (Stefani) Združenje alpinistov iz Južne Krajine, je podalo svoje poročilo o obilnem delu, ki so ga opravile skupine alpi-nistov pri proučevanju podzemskih plasti. Alpinisti so ugotovili, da podzemski svet v vsej tej pokrajini predstavlja čuden pojav s svojimi spi-ljami, podzemskimi jamami, galerijami in podtalnimi vodami. To raziskovanje je do zdaj dalo že zanimive rezultate in znaša število do zdaj preiskanih podzemskih pečin 3502. V prihodnjem poročilu bodo opisana mnogoštxevilna odkritja, ki fo zelo zanimiva v geološkem oziru in v pogledu podzemskega živalstva.
Drobne vesti
Varšava, 12. avg. AA. (Pat) Nogometna tekma med varšavskim klubom >Polonia« in bucJitn-peštan6kim klubom »Kispestk se je končala z zmago Madžarov 3:1 (2:0).
Tallin 13. avg. AA. (Pat) List »Pajevalex< piše o razmerju med Finsko in Sovjeti in pravi, daso najnovejši dogodki ustvarili velike teškoce. Sploh 6e opaža, da je finski tisk pesimističen. List poroča o tinskem načrtu za gradnjo prekopa med jezerom Dadota in finsko morsko ožino; prekop bi imel namen preusmeriti dosedanji promet, ki je doslej šel čez reko Nevo, to je čez sovjetska tla.
London, 13. avg. AA. (Reuter) Po poročilu uradnega lista je meseca julija dobilo britansko državljanstvo 188 oseb, med njimi tudi filmska igralka Elizabeta Bergnerjeva in dunajski učenjak dr. v. Hayek. profesor gospodarskih ved na londonskem vseučilišču.
Newyork, 13. avg. AA. (Reuter) Znana pevka Lota Lehmann, ki se je pripeljala y Newyork, da obišče svojega moža, je taknj vložila Drošnio za ameriško državljanstvo.
tedna se je oglasil angleški poslanik v zunanjem ministrstvu in prosil, da mu dajo resnična pojasnila glede velikih manevrov in ogromnega števila rezervistov, ki so poklicani na vaje. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da Anglija ni bila zadovoljna z nemškim odgovorom, v katerem so Nemci poudarjali, da so to samo običajni manevri večjega obsega. Anglija je storila ponovni korak pri zunanjem ministrstvu, kjer je zahtevala bolj jasno pojasnilo. Angleški predstavniki z veliko pozornostjo pazijo na vtis v državah, ki mejijo na Nemčijo zaradi velikih vojaških priprav, katere bi mogle mednarodno ozračje poslabšati.
Kaj grade Nemci na meji
Pariz, 13. avg. o. Francoski časopisi prinašajo precej obširne popise o najnovejših nemških utrdbah ob rekj Reni še pred dvema mesecema skoraj ni bilo videti utrdbe v teh krajih. A' zadnjih tednih pa se jn s'ika popolnoma sprci enila. Začela so se živahna dela, ki morajo biti po navodilih generalnega štaba gotova
že konec septembra. V razdalji 45 km od Raihe-liaua do Strassburga je na vsakih 150m postavljena posebna mala utrdba, ki so oddaljene od reke le 2 m. Te trdnjavice so po 25 m dolge, t m visoke, a 6 m široke. V vsaki je 5 strojnic imajo te utrdbe še podzemna zatočišča, ki imajo električne ventilatorje. To je prva obrambna linija, ki je za njo 200m še druga. To linijo šele grade. Na nemški strani pravijo, da imajo vse utrdbe le obrambni značaj, ker hočejo preprečiti vsak prehod preko reke Rena. Strojne puške so razmeščene tako nagosto, da lahko obsipavajo s kroglami vsak kvadratni meter nasprotne obale. Računajo, da bi moglo že >0 tisoč vojakov preprečiti prehod nasprotnika preko reke. Pri delih so zaposleni rezervisti, ki jih nadzorujejo SS oddelki.
Poleg tega so Nemci zgradili tudi večje število podzemskih letališč, koder bodo postavljena letala, ki bi imela nalogo preprečiti napad francoskih letal na Nemčijo. 1’aka letališča se nahajajo pri Rho-nu pri llundrichu in Taunu. Prvo letališče more sprejeti 200 letal.
Ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti potrjena
Belgrad, 12. avg. m. Snočnja seja ministrskega sveta je bila za Slovence izredno važna. Na njej so Slovenci po zaslugi sedanje vlade dobili največji dar ob 20 letnici Jugoslavije: svoj najvišji znanstveni zavod Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Na predlog prosvetnega ministra Magara-ševiča je na svoji snočnji seji ministrski svet med drugim namreč sprejel tudi uredbo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, za katero je bilo s S 37. vneseno zakonsko določilo v financ, zakon za proračunsko leto 1938-39.
Po tej uredbi dobi novo ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani značaj pravne osebe po javnem in privatnem pravu. Akademija ima štiri odseke: zgodovinsko-filološkega, matematično-prirodoslovnega, pravnega in umetniškega. Predsedstvo in prvi redni člani bodo imenovani na predlog prosvetnega ministra s kraljevim ukazom.
Slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani bo imela lahko rednih članov največ 30, dopisnih do 60, število častnih članov pa ni omejeno.
Naloga Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je gojiti znanost, podpirati razvoj umetnosti, pokreniti in podpirati znanstvena raziskovanja in izdajati znanstvena dela. Pri proučevanju znanosti o jezikih, pravu, etnografiji itd. se bo Akademija v prvi vrsti ozirala na področje kraljevine.
Akademija se bo vzdrževala z lastnim pre' moženjem, z dohodki od prodanih publikacij, z volili in prostovoljnimi prispevki. Prosvetno ministrstvo pa bo tudi vsako leto vstavljalo zanjo posebne postavke v državni proračun.
-Pričirktrte se, da bodo prvi člani slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljir.i imenovani že v teku meseca septembra in da bo Akademija mogla pričeti z rednim delom že to jesen.
Generalu Francu se mudi
da bi dosegel odločilno zmago preden odgovori na predlog o umiku prostovoljcev
Palma, 13. avgusta. AA. (Stefani). Legionarsko letalstvo z Balearov je zadnje dni izvedlo ofenzivo na najvažnejše sovražne točke, ki imajo vojaški značaj. Tako je bombardiralo pristanišče Valencije in Alicanla, železniško progo Alicante-San Juan, vojaška skladišča v Villi Nuevi in letališče Molvos, kjer je uničilo dve sovražni letali. Svojo nalogo je letalstvo izvršilo v formacijah po 5 do 10 bombnikov. Sodeč po sovražnem odporu, so rdeče čete dobile zadnje tedne popolnoma moderne baterije za obrežno protiletalsko obrambo.
Saint Jean de Luz, 13. avgusta. AA. (Stefani).
V	nasprotju s tem, kar so pisali dne 8. avgusta, v zvezi z izmenjavo 14 ujetih letalcev obojih strank v španski državljanski vojni, se je zdaj izvedelo,
da letalci, ki so jih ujeli nacionalisti, niso Američani, ampak je med njimi 11 španskih republikancev in trije Rusi.
*.
Rdeči dajefo državljanstvo svojim prostovoljcem
Burgos, 13. avgusta. Uradno so ugotovili, da dajejo španska rdeča vojaška oblastva tujim vojakom listine in dokumente španskih miličnikov, tako ima čedalje več tujcev španske dokumente. Z njimi bo rdeča španska vlada po vsej priliki skušala dokazati, da so mednarodne brigade sestavljene iz samih Špancev.
Palestino bodo le razdelili
Jeruzalem, 13. avg. Terorizem v Palestini ogroža prav tako Žide kakor zmerne Arabce. Enega izmed teh zmernih Arabcev, šejka Ibrahima Abdula Razaka so odvedli iz neke vasi v okolici Rainalaha, kjer je stanoval. V starem delu Jeruzalema trajajo Se zmerom neredi. Nekega Zida so ubili blizu Jaffskih vrat. Policija je v teku svoje zadnje racije aretirala dva upornika.
Zaradi napada na banko Barkly so oblastva kaznovala Naliluz z 10.000 funtov globe.
London, 13. avg. Kolonialni minister Malcolm MacDonald je enoči govoril po radiu in dejal med drugim, da silijo neprestani nemiri v Palestini britansko vlado, da se spet vrne k predlogu o razdelitvi Palestine na židovsko in arabsko državico, med obema naj bi pa bil nevtralen pas pod neposredno britansko upravo.
Belgrajski Pokojninski zavod začel samostojno poslovati
Vse predpriprave je izpeljal ljubljanski zavod
Belgrad, 13. avg. AA. Včeraj popoldne je bil v prostorih osrednje uprave za posredovanje dela drugi redni sestanek sveta Pokojninskega zavoda za uslužbenec v Belgradu. Seji je prisostvoval ves čas tudi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič. Takoj v začetku je v imenu sveta Pokojninskega zavoda pozdravil ministra Cvetkoviča Laza Kovačevič iz Novega Sada ter poudarjal njegovo delavnost na socialnem polju. Med drugimi je dejal tole: Vaše ime bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini socialne politike naše države. S to ustanovo ste posebno mnogo koristili zasebnim nameščencem in njihovim družinam, ki bodo od zdaj naprej mogli bolj mirno gledati v svojo bodočnost. Z uvedbo tega zavarovanja niste storili samo velikega socialnega dela, pač pa ste učvrstili tudi temelje naše društvene za-jednice.
Po končani seji je minister Cvetkovič dal za javnost izjavo, v kateri je med drugim dejal:
Bil sem navzoč na današnji seji belgraiskega Pokojninskega zavoda, da bi se osebno seznanil s položajem v tem zavodu v prvih dneh njegovega samostojnega poslovanja v Belgradu, pa tudi zaradi tega, da bi se seznanil z gotovimi vprašanji, ki se postavljajo v zvezo s tem samostojnim poslovanjem zavoda.
Pokojninski zavod v Belgradu ima 13.871 zavaro-
| vancev, ki so zaposleni pri 3.317 delodajalcih. Šte-' vilo uslužbencev na področju belgrajskega Pokojninskega zavoda bi ocenili precej točno, če rečemo, da je teh uslužbencev okoli 25.000. Na vsak način je potrebno uvesti propagando, da bodo tudi tisti, ki se dosedaj še niso prijavili v pokojninsko zavarovanje, izvršili svojo dolžnost prostovoljno ter ob popolnem spoznanju stvari
Dohodki v prvem polletju so znašali okoli 1 milijon 475.000 din, skupno pa je bilo vplačanih okoli 11 milijonov 300.000 din. Te številke nam kažejo, da je bilo od skupnih predpisanih doprinosov vplačanih 75.62%. Z ozirom na to, da je zavod še v prvi fazi svoje organizacije in da delodajalci v preteklih mesecih niso retino dobivali odlokov o svojih obveznostih za zavarovanje svojih uslužbencev, niti pravočasno odgovorov na njihove razne dopise, se mora smatrati dosedanje vplačilo še za zelo povoljno.
Na koncu svoje izjave je minister izrazil svoje prepričanje, da se bo za Belgradom, kjer je bila konec preteklega meseca končana organizacija zavoda, začelo misliti tudi na organizacijo Pokojninskega zavoda v Zagrebu, medtem ko bi bilo za sarajevski Pokojninski zavod treba čakati še nekaj časa, da sc prouče še nekatere okolnosti. ki so v zvezi z ustanovitvijo tetfa zavodi.
Vesti 13. avgusta
Vsak 35. prebivalec Švedske ima svoj avtomobil. S tem je Švedska prišla v vrsto držav, koder je največ motornih vozil. Rekord imajo pa še zmeraj Združene države, koder pride en avtomobil že na pet ljudi.
Družbo mednarodnih ponarejevalcev so odkrili v Parizu. Vodja družbe je bil neki Romun lliescu, ki je imel tajno tiskarno za tiskanje bankovcev in znamk. Pri njih so našli ludi več ponarejenih francoskih bankovcev po 500 frankov in lepo število belgijskih znamk.
Vse nemško časopisje prinaša, hvalilne članke o Madžarski in njenem regentu Horthyju. Listi pravijo, da je svoje spoštovanje do regenta pokazal nemški narod že ob priliki, ko je Horthy praznoval 70 letnico rojstva.
18 držav sc udeležuje filmskega, tekmovanja v Benetkah te dni. Vse države so poslale okrog 150 filmov v oceno. Že v začetku so imeli izreden uspeh Američani in Cehi, ki so izgotovili film pod imenom »Nedolžnost« ter obravnavajo v njem socialno sliko današnjih dni. Prireditelji so poslali z razstave pozdravno brzojavko Mussoliniju.
Pokrajino Ciudad Real so včeraj vključili v vojno območje rdeče Španije. Poslali so tjakaj več častnikov, ki bodo organizirali obrambo glavnega mesta te pokrajine proti generalu Francu. Obenem je bil izdan proglas, naj vse prebivalstvo takoj sodeluje pri obrambnih delih.
Nad posrečenim poletom preko Atlantika se silno navdušujejo nemški časopisi, ki poudarjajo, da pomeni ta polet kljub množici poletov pred njim pravcato zgodovinsko obdobje v razvoju letalstva.
O spopadu med oddelkom GPU in skupino Japoncev na sovjetsko mandžurski meji poročajo japonski viri. Zraven pravijo, da je japonska obmejna straža napadalce pognala tja, od koder so prišli.
Posebno znanstveno odpravo za raziskavanjc Spitsbergov so organizirali znanstveniki iz Anglije, Norveške in Švedske. Odprava bo preiskovala tamkaj zgodovinske tvorbe zemeljske skorje.
Italijani, ki. iive v Angliji, bodo konec tega meseca obiskali svojo domovino. Njim se bo pridružilo še nekaj Angležev, prijateljev Italije. V Rimu bodo gostom priredili svečan sprejem, pri katerem bodo ti Italijani izpovedali svoje spoštovanje in zvestobo do domovine.
Predsednik valencijske vlade Negrin je sporočil tajništvu fiziološkega kongresa v Ziirichu, da se bo osebno udeležil kongresa, ki se začne jutri v Ziirichu. Ta vest pa je med komunisti izzvala silno nevoljo, ker sumijo Negrina, da hoče udeležbo na kongresu porabiti za neoviran pobeg iz rdeče Špani je.
Veslaške tekme za evropsko prvenstvo bodo v začetku septembra v Milanu. Doslej se je priglasilo k tekmam 12 držav.
V solitrnem rudniku v Rosairo de Juara so se vneli trije veliki petrolejski tanki. Sedem ljudi je zgorelo, 51 pa se jih je nevarno opeklo.
Nemška ladja >Wilhelm Gusloff«, ki vozi nemške delavce na dopuste v tuje dežele, je prejela od angleškega trgovinskega ministra srebrno kolajno za rešitev življenja. Ta nemška ladja je svoj čas rešila brodolomce nekega angleškega parnika.
300 Japoncev je padlo vsega skupaj pri boju okrog Čangkufenga, a 600 jih je bilo ranjenih. Tako govori japonsko uradno poročilo, ki navaja za Sovjete nič manj in nič več kakor 3000 mrtvih in ranjenih.
Ameriško časopisje se obširno bavi z uspešnim prekooceanskim poletom nemškega letala Kondorja. Listi pravijo, da si je s tem ustvarila moč-nost redne potniške in poštne prekooceanske zveze.
Izreden padec števila porodov v Združenih državah prizadeva oblastem precej skrbi. Lani je bilo vsega skupaj za dva milijona prirastka na prebivalstvu, medtem ko je znašal naravni prirastek leta 1925 tri milijone.
Splošna stavka stavbinskih delavcev grozi v Belgiji. Za stavko se zavzemata oba delavska sindikata, socialistični in katoliški.
Velike letalske manevre pripravljajo v Egiptu. Namen teh manevrov je, da se preizkusi možnost aktivne in pasivne obrambe proti letalskim napadom.
Angleški zunanji minister lord Halifax je odšel na počitnice v Jorkeshyrsko grofijo. To je zmeraj znak, da je zunanjepolitična napetost popustila in da odgovorni angleški državniki ne pričakujejo posebnih presenečenj.
Desetletnico smrti velikega češkega skladatelja Janačka so slavili včeraj v ČSR. Listi so pisali, da je Janaček nadaljeval veliko tradicijo skladateljev Smetane in Dvoraka ter je ena najvidnejših glasbenih osebnosti v češkoslovaški povojni glasbeni generaciji.
V Bolgarijo bo v kratkem prispela večja skupina angleških industrijskih in finančnih strokovnjakov, ki si bodo ogledali rudnike ter ocenili rudno bogastvo v Bolgariji. Neka poročila pravi*jo, da so se angleški industrijci odločili, da bodo vložili v ta podjetja okrog osem milijard levov.
Štiridnevna ministrska seja madžarske vlade se bo končala danes. Vsi ministri so obravnavali vladni načrt za gospodarsko petletko. Vsak minister je imel pravico pet ur govoriti o problemih, ki so v zvezi s petletko, a ee nanašajo na njegov resor. Najdalj je govoril vojni minister Ratz, ki potrebuje mnogo denarja za oborožitev vojske.
Velike politične manifestacije prirejata v ponedeljek na Poljskem vlada in opozicija. Zlasti opozicija je zelo živahna, ker hoče pokazati, koliko pristašev ima na deželi stranka pregnanega voditelja poljskih kmetov Witosa.
Si: n jo agitacijo so močno poživili hillerjevci med Nemci na Poljskem. V tem je agilna zlasti mladina, ki na svojih zborovanjih naglaša, da so poljski Nemci nerazdružljiv del velikega nemškega naroda pod vodstvom Hitlerja.
Direktorja grškega prosvetnega ministrstva je poslal general Metaxas v Bolgarijo in nato še v Jugoslavijo, da na kraju samem preišče možnosti kulturnega sodelovanja med Grčijo in Bolgarijo na eni ter med Grčijo in Jugoslavijo na drugi stranL
Obrtna razstava v Št. Vidu nad Ljubljano
Upravičen sloves vrlih šentviških mizarjev
Ljubljana, 13. avg.
Obrtniško društvo v Št. Vidu nad Ljubljano, ki šteje 127 članov in je ena najmočnejših obrtniških organizacij v državi, je na pobudo svojega agilnega in nadvse marljivega predsednika krojaškega mojstra Ivana Vrhovnika, začelo pred 5 leti z vsakoletnim razstavljanjem mizarsko-obrtni-škib izdelkov. Mizarska obrt je v šentviški občini izmed vseh drugih najbolj zastopana. V obrtniškem društvu je namreč včlanjenih kar 82 mizarjev, ki so skoraj svetovno znani po svojih sijajnih izdelkih. Pojma Št. Vid in mizarstvo sta kar nekaj nerazdružljivega. šentviške mizarje je v svoji pesmi »Kovaška« ovekoveči) celo naš največji pesnik Župančič.
Ta razstava pohištva, ki je že nekaj časa odprta, je po številu že peta in v polni meri še bolj kot druga leta potrjuje upravičeni sloves vrlih šentviških mizarjev. Veliko poslopje ljudske šole je bilo premajhno, da bi v njem dobili prostora vsi razstavljalci, ki jih je kljub temu, da so jih morali nekaj odkloniti, 48. Prav vsi prostori od telovadnice v pritličju tja do zadnje sobe v drugem nadstropju so popolnoma zasedeni. In kaj vse je mogoče videti na tej razstavi!
Takoj v prvi razstavljalni sobi, v telovadnici, je vse polno zanimivosti: priprosto, a lično pleteno pohištvo, sodi — katerih eden je prodan v Ameriko — in celo križev pot domačega slikarja Cirila Križnarja, ki bi bil prav pripraven za kakšno podružnično cerkev. Ta slikar izvršuje tudi večino pleskarskih del pri barvanem pohištvu. Komaj pa stopiš v drugo sobo, obstojiš pred krasno izdelanim in zelo razkošnim pohištvom, ki ga je izdelal Zalokar v baročnem slogu. Prav v isti sobi je tudi še drugo pohištvo, istotako v baročnem slogu. Potem pa so vrste spalnice in jedilnice iz sobe v sobo, druga je lepša od druge in če si resen interesent, sploh ne veš, za katero bi se odločil, kajti na razstavi je 42 spalnic in dve si nista popolnoma podobni, vsaka pa ima kakšno privlačnost. Prav tako je z jedilnicami in kuhinjami. Ta raznoterost v izdelavi izhaja iz tega, ker vsi šentviški mizarji delajo po svojih lastnih zamislih in brez tujih pripomočkov. Od vseh mizarjev ima samo eden arhitekta, vsi drugi pa so popolnoma samostojni. In prav to je treba najbolj pribiti, kajti v tem se šele kaže velika spretnost in iznajdljivost šentviških mizarjev.
Za Zalokarjem in Šenkom, ki razstavljata v drugi sobi, kot smo že omenili, so potem kar vrstijo izdelki mizarjev Smoleta, Škrbinca in Kocijana, Tonklija in Velkavrha, nato pa pridejo v drugem nadstropju mizarji Kuhar ter Joško, Jakob in Andrej Kregar( poslednji ima zlasti lepo jedilnico v Bidermayerjevem slogu), za njimi pa Čepeljnik in bratje Erjavci, nato Karel Kregar in Kuhar Jože, za tem pa Šetina in Mrak, Mrhar in Škof, Trampuš & Trebušak, nadalje Štrukelj, Bernik in Kregar France, ki edini dela po arhitektovih načrtih, nadalje brata Pangos in Fr. Erjavec in še Slovenska produktivna zadruga, ki je v njej šest mladih, a spretnih mojstrov, za njimi pa sta še Uresk in Slovša in morda še kateri, ki smo ga radi velikega števila prezrli, o nobenem pa ni mogoče reči: Ta je boljši od onega, kajti odkar se prireja razstava, drug z drugim tekmujejo v zdravi konkurenci.
Kot rečeno, razstavljajo po pretežni večini
DEKLIŠKI DAN!
Jutri, sestre — že jutri gremo na pot! Na pot — na dekliški dan! Veselo in pogumno! Peš? — S kolesom? — Ne bojimo se dolge poti! Smo utrjene in se žrtev na bojimo! Pripravljene smo! Pripravljene poslušati in povedati: <■ Besedo vere, besedo dekletove usmerjenosti v Boga in v božje gledanje svojih nalog! Gremo na pot: z Marijino in dekliško pesmijo — s cvetjcm in z veseljem, ki nam ga nikdo ne more vzeti! — Navodila: Vsaka udeleženka mora imeti knjižico in znak, ki daje pravico do vseh prireditev. Dobite jo lahko tudi ob prihodu na Betnavo. Voznina po železnici je polovična! Kupite na domači postaji celo vozno karto in obrazec K 13 za Mariborski teden. Izstopite na postaji Tezno. Karte ne oddajte! Velja za povratek. Hrano prinesite s seboj — deloma jo dobile na Betnavi. Prinesite s seboj tudi kozarec in rjuho za prenočišče!
Članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamiče sporočamo, da bo prihodnji pevski tečaj od 22. do vštetega 27. avgusta t. 1. Ker mora biti učiteljstvo letos glasom odloka kr. banske uprave v Ljubljani na svojih službenih mestih že 25. avgusta, velja za članstvo UPZ za ostala dva dneva odlok min. prosvete, katerega se poslužuje običajno za dopust pri pevskih tečajih v šolskem času. Začetek tečaja je ‘22. t. m. ob 10 v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. — Tajništvo.
mizarji, vendar pa so na razstavi tudi izdelki krojačev Vrhovca in Plevela, čevljarja Omejca in pletarja Fiderška.
Posebej pa je treba omeniti, da Je tovarna >Stora« izdelala nalašč za to razstavo vsakemu pohištvu primerne zavese in pregrinjala, tako da pridejo razstavljeni predmeti še do večjega efekta. Vsa steklarska dela je izvršila tvrdka Tober, tapetniška pa Franc Zalokar. Prav v tej vzajemnosti pa se še posebno kaže tudi velik smisel Šentvidčanov za zadružništvo, kar je vredno posebne pohvale.
Rastave prav za prav sploh ni mogoče popisati tako, da bi mogel tisti, ki je ni videl, dobiti o njej pravilno sliko. Ni mogoče reči drugega kol to: vredna je, da si jo ogleda prav vsak, zlasti
pa še tisti, ki ima morda namen kupovati pohištvo. Tukaj bo dobil krasne primere najrazličnejše mobilije, bodisi skromnejše, takole za kakih 4000 din, ali pa najrazkošnejšo stanovanjsko opremo za 30 tisočakov.
Da je ta razstava res nekaj posebnega, priča tudi dejstvo, da vlada zanjo zanimanje tudi v najvišjih krogih. Tako si jo je na primer pred kratkim ogledal minister socialne politike in narodnega zdravja Cvetkovič, pred dvema dnevoma pa celo kr. namestnik Perovič in oba sta se kar najbolj pohvalila o vsem, kar sta videla.
Važna pa je ta razstava poleg tega, da pokaže javnosti visoko kvalitetno delo naših obrtnikov tudi drugače, da namreč daje obrtnikom moralno pobudo in vero v svoje lastno delo, kar je v teh časih trustov in koncernov zelo velikega pomena.
t Razstava bo zaključena v nedeljo, 21. avgusta. To nedeljo bo v št. Vidu tudi velik obrtniški tabor, ki ga bomo še posebej naznanili, a že zdaj opozarjamo nanj.
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 13. avgusta.
Kakor nam pripovedujjo Belokranjci, je včeraj popoldne prvič po treh mesecih okoli Metlike deževalo. Dež je osvežil vso izsušeno naravo. Bilo pa ga je premalo.
Predsednik Poljske skozi Uubljano
Predsednik poljske republike g. Moscicki je bil 3 tedne na oddihu v znanem obmorskem letovišču Lovrana pri Opatiji (Istra). Tam so ga večkrat obisksali visoki italijanski dostojanstveniki in tudi princ IJmberto. Včeraj se -je g. predsednik vrnil na Poljsko. S svojim salonskim vozom se je g. predsedik sinoči točno o polnoči skozi Ljubljano.
Poskusna vožnja z novim reševalnim avtom
Kakor smo že poročali, je reševalna postaja nabavila nov reševalni avto od družbe »International«, ki ima svojo centralo v Lon-d?nu, a svoje podružnice po vseh važnih središčih Evrope. ' Novi reševalni avto so pred dnevi pripeljali iz Rotterdama in je veljal 133.500 din. Zastopstvo družbe »International« vodi v Ljubljani inž. O. Žužek, ki ima svojo pisarno v Tavčarjevi ulici. Včeraj se je vršila v navzočnosti g. inženirja in zastopnikov tiska poskusna vožnja iz Ljubljane proti Št. Vidu,
5od Šmarno goro, do Skaručine in nazaj na ežico. Avto se je dobro obnesel. Ima 78 konjskih sil, vozi z brzino do 100 km. Oprema je najmodernejša. Karoserija je železna, vse je na vzmeteh. V notranjosti je posebna omara, kjer je shranjeno eno rezervno kolo, dalje zdravila in obveze ter Pull-motor, ki ga rabijo pri raznih umetnih dihanjih. Nosilnico in tir za nosilnico je napravil po načrtih načelnika gasilske^ in reševalne postaje g. Furlana mehanik Kavčič z Viča. Sedaj razpolaga postaja s 4 reševalnimi avtomobili.
Nesreče in nezgode
Na Starem trgu št. 3 stanujoči zidar Anton Menard, doma iz Črešniice pri Dobrunjah, je včeraj v Robbovi ulici belil stavbo št. 25. Stal je na 8 m visoki lestvi. Z mokrim čopičem sc je po naključju dotaknil električne žice. Tok ga je tako stresel, da je padel z lestve. Dobil je hude notranje poškodbe in pretres možganov. Prepeljan je bil v bolnišnico. Njegovo stanje je kritično. — V bolnišnico so pripeljali delavca Oskarja štorcka, doma iz Deseniča, Pregrad, Hrvatsko. Zaposlen jc bil kot delavec v Spodnji Ložnici pri Žalcu. V gozdu je drvarji. Trska mu je odletela v desno oko, ki je bilo hudo poškodovano. — Do davi je bilo v bolnišnico sprejetih že 19.850 bolnikov. — Reševalna postaja je letos intervenirala že v nad 2500 slučajih.
Zastrupil je nezakonskega otroka
V	zapore okrožnega sodišča v Ljubljani j--, bil včeraj iz Škofje Loke pripeljan v spremstvu orožniške eskorte Alojzij Telban, rojen 16. junija 1907 na Podjelovem Brdu, okraj Škofja Loka, samski delavec. Obdolžen je za-strupljenja nezakonskega otroka s strihninom. Telban je imel razmerje z neko domačinko. Na okrajnem sodišču je priznal, da je oče nezakonskemu otroku in je bil obsojen v plačilo alimentov. Da bi se znebil plačila, je segel po strihninu in ga dal skrivaj otroku, ki se je zastrupil. Državno tožilstvo je proti njemu uvedlo
preiskavo zaradi zločinstva umora po § 167-2 kaz. zak.
Povodnfi mož na Uublianfci
^ Tam od Špice naprej prav živahno delajo načrte, kako bi v nedeljo zvečer počastili po-vodnjega moža, da bi se pokazal v vsem svojem sijaju. Zvečer se bo povodni mož pojavil na Ljubljanici v svatovski obleki v spremstvu neveste Urške in mnogoštevilnih svatov. Njegov grad bo priplaval nizdol Ljubljanice, ves okrašen in razsvetljen. Povodni mož bo zaigral z Urško in nato izginil v globine Ljubljanice.
Strašna nevihta nad Mislinjsko dolino
Maribor, 12. avgusta. Iz Mislinja nam poročajo o strahoviti vremenski katastrofi, ki je zadela v nocojšnji noči Gornjo Mislinjsko dolino. Nevihta se je razbesnela med 20 in 23 uro, zlasti nad vasmi Gor. Dolič in Kozjak v občini Mislinje. Pretrgal se je oblak, v silnih hudournikih je drla voda po strminah ter rušila pred seboj vse, kar je zajela. Kmetom je poplavila vse njive in travnike, izkopala je krompir, uničila koruzo, zablatila pašnike in travnike, tako da se ceni škoda na poldrugi milijon dinarjev. Banovinska cesta Slovenj Gradec—Konjice je na dveh krajih zasuta s plazovi ter je še danes neprehodna. Še huje pa je prizadeta cesta iz Hude luknje v Slovenj Gradec, ki je na daljavo 350 metrov popolnoma razrušena ter je na njej promet najmanj za 15 dni nemogoč. Železniška proga k sreči ni trpela, prav tako pa tudi ni zahtevala katastrofa človeških žrtev. Ubosim ljudem je treba nujno priskočiti na pomoč.
Kamniški obrtniki za onemogle tovariše
Za povečanje podpornega sklada za najrev- t nejše in težko bolne obrtnike, priredi v nedeljo, 14. t. m. ob 3 popoldne, tukajšnje Obrtno društvo pod agilnim predsedstvom g. E. škofa veliko tombolo z glavnini dobitkom, tovarniško novim motornim kolesom najmodernejšega izvora, ki je bilo dobaljeno iz Ljubljane. Ostali dobitki so: kompletna kuhinjska oprema in še več drugih praktičnih dobitkov. — Na svidenje!
Adaptacija mestne ubožnice v Skoffi Loki
Sedanja občinska uprava si je med drugim nadela tudi nalogo, da v etapah kolikor mogoče modernizira poslopje Mestne ubožnice na Spodnjem trgu. Lansko leto so prenovili notranjost prvega trakta, prebili so tudi neko steno tako, da sta sedaj obe poslopji zvezani med seboj. Sklenjeno je bilo dalje, da se letos modernizirajo stranišča, napravi kopalnica ter poveča obednica, ki je bila temna in odločno pemajhna. Z delom so pričeli prejšnji teden. Stara stranišča so do tal podrli, ker so bila zgrajena v prizidku. Nova bodo na izpiranje z vodo, kakršna edino odgovarjajo takemu zavodu. Obednica bo povečana na ta način, da bo odstranjena lesena stena med obednico in malo shrambo ter se bo namesto malega okna napravilo veliko okno. Nova kopalnica pa bo v drugem nadstropju vrh stopnišča. V mestni ubožnici bo treba sčasoma misliti še napraviti še mnogo popravil, kakor okna, pode itd., a more vse ta zaradi denarnih razmer vse še za kako leto počakati.
64
»Mogoče, toda ne morem si misliti, da bi taka doba trajala deset do petnajst let. Nikdar ni dejal, vsaj kolikor jaz vem, da bodo tedaj nekateri ljudje živeli v obilju, drugi pa da bodo umirali od gladu. Nisem dovolj nor, da bi kaj takega verjel. Mislim, da ni treba spreminjati vlade, če to ne prinese ljudstvu vsaj nekaj izboljšanja. Torej bi si bili revolucijo lahko prihranili!«
»Tovarišč Smith, zdi se mi, da ne odobravaš naše politike? Ali naj v tvojih besedah razumem to?«
»Ne odobravam politike, po kateri večina crkava od gladu, manjšina pa se tega iz srca veseli.«
»Nisi prav vzoren. Kot komunistu se ti je treba še veliko naučiti.«
»Prestar sem, tovarišč Jurov, bojim se, da ne bi mogel dopustiti in odobravati vaš sistem.«
Zdaj pa je Jurov nenadno pretrgal pogovor:
»Dovolj je tega. Pridem pozneje k tebi.«
Kar se tiče putjovke, izkaznice za bolezenski dopust za ženo, ni o njej nič govoril.
Sele marca 1934 je nazadnje dobila dovoljenje, da lahko odide v zdravilišče Feodosijo na Krimu. Kar je videla tam in na poti do tja, ie njeno stanje samo poslabšalo.
XXIX. poglavje.
Na strankarskem zboru v Elektrozavodu.
Novembra leta 1933 je celica stranke dobila pismo osrednjega odbora, ki ji je naznanjalo, da je tovarna v zaostanku glede letnega pro-
grama.
Sklicali so torej sestanek članov stranke v delavskem gledališču na Vodenski ploščadi, da bi se porazgo-vorili o tem.
Treba si je zapomniti, da so ti člani bili propagandisti, agitatorji, ravnatelji, tajniki, brigadirji in mojstri — plemiči v tovarni, ki so imeli vse pravice in ugodnosti — ne pa navadni delavci, ki so imeli posla s proizvodnjo. Kljub temu pa ni bilo med njimi malo poštenih ljudi, ki pa ni*o mogli svojega mnenja povedati drugače, kakor po ovinkih in so se pri tem vedno izpostavljali nekaterim nevarnostim.
Najprej sta govorila tovarniški vrhovni ravnatelj in Kulakov, tajnik strankine celice. Pritoževala sta 6e, da so delavci preveč materialisti in nimajo v sebi svetega navdiha, ki bi jih gnal na delo za skupni blagor.
Dejala sta, da se sicer tovarniški vestnik baha, da je tovarna na čelu vsega napredka, da pa to ni drugega kakor silna sleparija. Tovarna je pri
vsem v zaostanku. Proračun se je iztekel v primanjkljaj, denarja ni bilo, globlji razlog za vse to je bil ponavadi v tem, da se niso znali okoristiti s surovinami, ki jih je tovarna dobivala. Polovico so jih razmetali po nemarnosti ali iz zlobe. Precejšen del končanih izdelkov je prihajal iz tovarne neraben.
Klicala sta člane stranke, naj dajo delavcem zgled, kako je treba delati, da jih bodo pripeljali do boljšega uspeha in bodo tako izpolnili program. Prosili so nas, naj povemo svoje nasvete in pripombe, da bi s tem pripomogli k izboljšanju.
Za njima so prišli tajniki raznih odsekov in organizacij ter nam govorili v podobnem smislu.
Jaz sem pozorno poslušal vse te govore. Dobil sem vtis, da je večina govornikov govorila odkritosrčno v želji, da bi izboljšali položaj.
Kljub razočaranjem in pretresom, katere sem doživel v Sovjetski Rusiji, je moja vera v komunistično stvar ostala v meni globoko zasidrana. Se vedno sem kljub razločnim dokazom o nasprotnem verjel, da ti ljudje predstavljajo najboljše delavce iz tovarne, da so najbolj vdana skupina in pripravljeni na največje žrtve.
Začel sem govoriti:
»Tovariščil Strinjam se s Petrovskim in s Kulakovim. Dovršeno sta nam razložila vzroke naših napak. Toda ugotavljam, da nista predlagala nobena zdravila. V naši delavnici je na primer veliko preveč preddelavcev, ki ne delajo drugega, kakor da se sprehajajo po dolgem in počez. Kalkulaturji neprenehoma znižujejo cene dela pri posameznem kosu. To prinaša posledico, da delavci zaslužijo
manj in morajo hiteti, da narede svoje število.
Tovarniški uradniki imajo pri tem polomu tudi svoj del odgovornosti. Pet in sedemdeset odstotkov preddelavcev je postopačev. Za te ni drugega, kakor da jih odpustite. Ti nepridipravi dobivajo velike plače, nagrade, delavci pa nimajo niti toliko, da bi zadostili svojim vsakdanjim potrebam. Ce hočete znižati cene izdelkom, potem poženite večino teh ljudi iz tovarne, pa bo.«
Ta trenutek me je Jurov, ki je bil tajnik stranke, ustavil. Govoril sem preveč odkritosrčno in razburjeni uradniki so začeli kazati znamenja vznemirjenja.
Jurov je svetoval, naj določijo za vsakega govornika omejen čas. Nekdo je predlagal, naj bi določili po pet minut, drugi dvajset, tretji pol ure, spet neikdo pa je dejal, naj dajo vsakomur toliko časa za govorjenje, kolikor hoče. Bilo je jasno videti, da me žele nekateri člani stranke slišati in so ml s tem hoteli dati poguma, da bi nadaljeval.
Jurov je videl nevarnost. Dejal je:
»Bojim se, da se tovarišč Smith ne bo nikoli ustavil, če mu bomo pustili prosto govoriti. Moram vas opozoriti, da se bo treba porazgovoriti še o dosti stvareh. K nesreči pa Smith ne razume življenja v Sovjetski Rusiji. Ne upošteva dejstva, da pri nas še nimamo socializma ali komunizma.«
Pogum me je popustil, ko sem videl, kako mi skuša zapreti usta Jurov, ki je tako hitro pozabil na vabila, katera je naslovil na nas, da bi iz* vedel naše nasvete ali naše obsodbe. Moje navdušenje se je razblinilo, zato sem dejal?
Obiftite-
7. mariborski teden
od 6. do 15. avgusta 1938
Polovična vožnja na železnicah od 4. -17. avg. 1SKT Veliki narodni tabor dno 14. avgusta 1938. Jubilejna kultur, razstava ob prillKl proslavo 20 let. Jugoslavi|e v Mariboru
Velika gospodarska In kulturna revija
Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava cest - Tujskoprometna razstava - Fotoamaterska razstava - Filatelistična razstava - Gostinstvo -Vinska pokušnja - - -	-	-	-	•
Zenska ročna dela - Razstava narodnih nofi iz vseh krajev države - Raz- j stava >Nanos< - Čebelarska razstava- I Razstava malih živali - Konecrtne^ in gledal. prireditve-Sportneprire-ditve-Vesel, park narazstaviSču Itd.
Mariborski otok, nallopše kopališče v Jugoslaviji . . . Zeleno, romantično Pohorje .. . Vinorodno Slov. porlco... Gostoljubni, lepi Maribor — Vas vabijo I
Na današnjem živalskem trgu
Ljubljana, 13. avgusla,
Današnji živilski trg je bil zaradi sobote ža na vse zgodaj prav dobro zaseden z najrazličnejšim živili. Senzacija današnjega dne je vsekakor vagon lubenic, ki so včeraj prišle v Ljubljano iz Smederovega in jih sedaj prav spretno prodaja »šef ljubljanskega trga« Miha Kumar, ki ima na glavi rdečo kapico in pravi, da se ne boji ne hudiča ne biriča. Kila takih lubenic stane dinar. Če 6i pa žejen, ti Miha prav rad postreže tudi s krepkim kosom tega mrzlega in prijetno vabečega »mesa«.
Poleg lubenic pa je na trgu dosti tudi zelene paprike, ki je je mogoče dobiti 4 za dinar. Tudi domačega sadja, kot jabolk in hrušk je na trgu že velike količine. Lepša jabolka so po 5 do 6 din, hruške pa približno prav tako. Grozdje jc po 8 do 10 din, češplje prav tako. Tudi prav lepe breskvice in marelice je mogoče dobiti že od 10 do 15 din.
Krompir prodajajo branjevke po dinarju kilo, kumare so pri nekaterih 3 za dinar, pri drugih pa spet stane ena sama tudi dinar, seveda temu primerno rejena. Onih kumaric za vlapanjc pa se dobi za 6 din 100 komadov. Stročji fižol je boljši po 3 din, oni druge vrste pa po 2 din. Karfijolne glavice so po dinarju, zeljnate glave pa po velikosti od 50 par do dveh dinarjev. Rdeče pese je mogoče .kupiti za 1 din 10 do 12 komadov, korenčki pa so 3 za 1 krono. Prav lepi so paradižniki po 4 din kilogram, kolerabic pa je 5 za dinar.
Na živalskem trgu 60 pred vsem jajca, ki jih je navadno 13 za kovača. Neka ženska ima tudi nekaj gosi, ki jih drži po 50 dinarjev. Dobe se tudi race in kokoši za približno polovico manjšo ceno. Precej je že piščancev, ki so navadno po 15 din in že kar lepi.
Šahovski turnir v Osfeku
Siska v hipu med prvimi
Osjek, 13. avgusta.
Štiri kola šahovskega amaterskega turnirja za državno prvenstvo so se že zavrtela. Največje zanimanje je vladalo za igri Rajkovič-Šiška in Avirovič-Siko-šek, ker vse te štiri igralce smatrajo za favorite. Rajkovič in Šiška sta se oba zavedala, da izid te njune partije utegne biti zelo pomemben, če ne celo odločilen za končni uspeh ali neuspeh. Zato sta oba igrala zelo previdno in precizno. Niti eden niti drugi ni mogel priti v kakšno prednost, zaradi katere bi smel upati na kaj več kot le na pol točke. In vsak pol sta jo tudi dobila. — Precej kibicev se je včeraj nabralo tudi okoli deske, po kateri sta prestavljala vsak svojo šahovsko strategijo Avirovič in Ljubljančan Sikošek. Sikošek je igral kot črni. Dolgo časa se ni dalo reči, kdo jc postavljal svoje figure močneje in varneje, dokler ni začel po temeljiti damski igri Avirovič napadati, Sikošek sc v tem napadu kar ni mogel znajti in je namesto nekaj boljših potez po daljšem iskanju našel slabše. Počasi se mu je položaj tako poslabšal, da je postal brezupen, nakar se je vdal. Sikošek je v Osjeku bolj slabo razpoložen in je temu primerno v prvem delu turnirja tudi zaigral. Od štirih do zdaj dosegljivih točk je dobil le poldrugo, kar ni mnogo za igralca, kakršen je drugače Sikošek. Sicer pa moramo njemu šteti v dobro, da je igral takoj v prvem delu tega turnirja s precej močnimi igralci. — Bayer in Lešnik sta igrala do konca vsaj približno enako. Igro sta siccr prekinila, vendar je malo verjetno, da bi bilo iz nje kaj več kot za vsakega po pol točke.
Pri igranju prekinjenih partij je Šiška včeraj dopoldne remiziral s Turkom, Martinič, s katerim je igral v prejšnjem kolu izredno dobro, pa je pred njim brez boja dvignil roke kvišku. Tako se je Šiška v hipu zna-Sel med prvimi v tabeli, čeprav je včeraj visel še bolj nekje na zadnjem koncu.
V	hotelu »Royal«, kjer igrajo za ta turnir, pa so imeli včeraj še neko drugo »senzacijo«. Nekoga je zmanjkalo. Bil je to igralec Bidič, ki je precej rahlega zdravja. Zaradi fega je prosil, naj mu dovolijo igrati namesto popoldne, ko je preveč utrujen, dopoldne. Ker pa prireditveni odbor ni mogel delati takšnih izjem, kajti utegnilo bi se zgoditi, da bi še kdo drug izrazil takšno prošnjo, če ne kar večina igralcev, je Bidič odstopil. Vsi njegovi dosedanji uspehi in neuspehi na tem turnirju pa so postali enaki ničli, vsaj za takšne so jih proglasili.
Stanje po 4. kolu: Šiška, Rajkovič, Carev in Ra-bar 3.5, Miler 2.5, Pavlovič 2, Jonke 1.5 (2), Avirovič 1.5 (1), Sikošek 1.5, Martinič, Herbatin, Bayer inLeš-nik 1 (1), Turk in Spasojevič 0.5 točke.
Roparski napad, ki ga ni bilo
Včeraj smo poročali, da je v Dobrni nekdo napadel in obstrelil Belgrajčanko Ano Sokolov. Prvotno je res vse kazalo na roparski napad, pozneje se je pa ugotovilo, da gre za nekaj povsem drugega. Sokolova je bila obstreljena pa nesreči. Obdolženi fant je nedolžen, ker on sploh ni streljal.
4- Protituberkulozna prireditev na Golniku
Golnik, 13. avgusta.
Eden izmed nailepših kotičkov divne Gorenj-z okolico, se zopet pripravlja na veliko ljudsko prireditev, ki jo že četrtič organiizra krajevna Protituberkulozna liga. Letošnja prireditev, ki bo na praznik 15. avgusta, bo še posebno pestra in zanimiiva. Sodeluje popolna vojaška godba z Ljubljane pod vodstvom viš. voj. kapelnika g Ferda Herzoga, sloviti akad. pevski kvintet itd., itd.
Torej v ponedeljek, 15. t. m. (v primeru slabega vremena v nedeljo 21. t. m.) vsi na izlet na Golnik! Železniške in avtobusne zveze 60 nadvse ugodne. Udeleženci motociklistične dirke na Ljubelj, pohitite po končani dirki na Golnik! Začetek točno ob 3 popoldne. Vstopnine ni.
Od tu in tam
Dne 15. septembra odpro višjo šolo ra telesno vzgojo. Na slavnostno otvoritev lx> ministrstvo za telesno vzgojo povabilo razen uradnih zastopnikov tudi športno delegacijo, ki ee udeleži balkanijade. S sklepom ministra za telesno^ vzgojo se dovoli, da se vsem kandidatom višje šole za telesno vzgojo, ki ne bi mogli študirati na lastne stroške, zagotovi brezplačno stanovanje in skupna menza.
Na osemurni delavnik je pristalo Združenje trgovcev v Zemunu. To velja za vse nameščence v trgovinah v samem mestu Zemunu in v vsem zemunskem okraju. Ta svoj pristanek pa je Združenje trgovcev dalo samo pod tem pogojem, da na osemurni delavnik po trgovinah pristanejo tudi vsa gospodarska in trgovska združenja v Belgradu.
Naknadna zamenjava bankovcev Narodne banke kraljevine Srbije po 100 din z datumom 4. januarja 1905 na državnih blagajnah. Vsi zainteresirana se obveščajo, da bodo glavna državna blagajna in vse davkarije zamenjavale bankovce po 100 din (modre barve), ki jim je rok za zamenjavo potekel 21. julija t. 1. Pri zamenjavi je potrebno, da stranka sestavi popis bankovcev z njihovo številko in da 6e podpiše s svojim polnim krstnim in rodbinskim imenom, ter navede svoj točen naslov. Predložitev teh bankovcev v zamenjavo ni podvržena plačilu nobene pristojbine.
Ce kdo prenese nepremičnino na drugo osebo za dosmrtno rento ali vzdrževanje, je treba na podlagi pristojbiuskega zakona plačati za takšen prenos prenosno pristojbino od vrednosti nepremičnine po tar. št. 12 zak. in pristojbino za listino v znesku 10 din. Razen tega se v takšnem primeru izterja tudi pristojbina po tar. št. 20 zak. o pristojbinah. Podlaga za odmero pristojbine je prometna vrednost nepremičnine, vendar ta vrednost ne more biti manjša od vrednosti, ki se izračuna na osnovi letne rente ali letne vzdrževal-nine po obstoječih zakonskih določilih. Pri prenosu premičnine ali gotovine se plača od vrednosti premičnine pristojbina v znesku 1%, vendar ta vrednosti ne more biti manjša od one, ki se izračuna na podlagi letne rente, ali letne vzdrže-valnine po obstoječih veljavnih zakonskih določilih.
Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal okrožnico finančnim ravnateljstvom, davkarijam in oddelkom finančne kontrole s sklepom državne razredne loterije glede prireditev raznih loterij, na veselicah itd. Okrožnica pravi glede na vprašanje, ali je potrebno dovoljenje za prireditev takšnih loterij na veselicah, če so dobitki zvečine darovi raznih oseb, da je upravni državni odbor razredne loterije ugolovil, da za takšne prireditve ni potrebno poprejšnje dovoljenje, ker se takšne loterije ali tombole vrše v 6mislu zakona o državni razredni loteriji.
75% popust na državnih železnicah je prometno ministrstvo dovolilo članom društva vojnih prostovoljcev, borcev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije, Zveze Majstrovih borcev in Zveze koroških borcev, ki se udeleže proslave 20-letnice osvoboditve Medjimurja in Prekmurja 25. 6ept. v čakovču. Ugodnost velja od 22. do 27. sept.
Udeleženci balkanskega medicinskega tedna,
ki bo v Carigradu, Smirni in Ankari, bodo potovali čez Bolgarijo in Trakijo in ne čez Romunijo, kakor so prvotno napovedali. Zdravniki, ki se mislijo udeležiti te prireditve, si morajo dati potrditi na svojih potnih listih pri naših oblastvih, da potujejo v Bolgarijo in Turčijo. Prijavni rok je do 1. sept. Odhod iz Belgrada 4. sept. ob 23.40. Ministrstvo za socialno politiko je dovolilo 10. avgusta pod št. 12.639 dopust vsem zdravnikom v državni službi. Podrobnejše informacije dobe pri dr. Žiki Markoviču, predsedniku Unije balkanskih zdravnikov, Belgrad, Jovanova 83.
Zdaj ne vedo, kdo naj dobi naše najvišje odlikovanje Karagjorgjeve zvezde z meči, ali Jevta J. Jevtič ali pa Jevta S. Jevtič. To odlikovanje je pred leti dobil 60-letni Jevta S. Jevtič, ki#se je v času svetovne vojne držal zelo hrabro in zato prejel tudi nekaj drugih odlikovanj. Zdaj pa naenkrat pravijo, da Karagjorgjeva zvezda ne pripada njemu, pač pa nekemu rezervnemu naredniku Jevti J. Jevtiču, ki je zdaj ekonom v zvezdami pri Zaječaru. Vojno okrožje je sklenilo namreč, da se vsa odlikovanja, kakor tudi najvišje odlikovanje Karagjorgjeve zvezde, odvzamejo Jevti S. Jevtiču in podele Jevti J. Jevtiču. Seveda Jevta S. Jevtič ni kar tako zadovoljen s tem sklepom vojnega okrožja. Z velikim ponosom pripoveduje, kako si je v svetovni vojni zaslužil to visoko odlikovanje, ko je nekoč stopil pred poveljnika tuje vojske z naperjenim samokresom in ga prisilil, da se je podal. S tem, pravi Jevta S. Jevtič, da je povzročil sovražni umik. Spor o tem visokem odlikovanju je na vsak način zanimiv. Rešiti pa ga bo zdaj moralo vojno ministrstvo, ker se Jevta S. Jevtič ne vda kar tako, da bi zdaj po tolikih letih to odlikovanje izgubil.
Edini Jugoslovan, ki je naročen na kitajski časopis je Milan Miškovič z Bitolja. On je navdušen esperantski, ki kuje v esperantu tudi pesmice. Do zdaj je napisal 220 sonetov, ki jih ne poznajo samo v Jugoslaviji, pač pa tako rekoč po vsem svetu. Berejo jih celo Kitajci, Japonci, Avstralci in drugi. Za tiste, ki ne poznajo esperanta, so seveda nerazumljive. Kljub temu, da tega moža pozna skoraj ves svet, je ostal doma v Jugoslaviji prav do zadnjega čisto neopažen. Naročen je na esperantski časopis »La morido«, ki izhaja v šan-gaju. Miškovič pravi, da je esperanto najmočnejši jezik na svetu in bodo v kratkem ta jezik znali vsi kulturni ljudje.
V	sanatoriju v Klenovniku je bila te dni strahovita eksplozija, ki le po veliki sreči, kakor pravijo, ni zahtevala smrtnih žrtev. Ko so preskušali nek nov stroj, je z velikim pokom razgnalo parni kotel. Vroča para je hušknila v monterje, ki so bili zaposleni pri (>ostavljanju novega stroja v sanatoriju. Dobili so hude opekline trije, ki so vsi doma iz Zagreba.
Med vožnjo od Durmitorja do Dubrovnika je ukradel 500 holandskih goldinarjev in 500 italijanskih lir neki češkoslov. vojni begunec Bohm. Ko je prišel k nam, mu je država določila za mesto bivanja Užice. Vendar pa se je tega določenega kraja ta Čeh kmalu naveličal in jo je mahnil v Dalmacijo. Tu je bilo več prilike za hiter in lahek zaslužek, tako si je mislil. Pred nedavnim se je udeležil obenem s tujimi potniki izleta tudi na Durmitor. Ko so se izletniki vračali, je nekemu Holandcu zmanjkalo 500 goldinarjev, nekemu Italijanu pa 500 lir. Tatvino sta takoj oba prijavila in orožniki so odšli na svoj posel in začeli stikati za tatom. Že po dveh dneh se jim je posrečilo najti pravega uzmoviča v osebi omenjenega Bohma. Ta je tatvino tudi takoj priznal, saj mu drugega tudi ni kazalo, ko Je pa imel še polovico ukradenega pri sebi. Ostali denar je zamenjal v nekem dubrovniškem nočnem lokalu v dinarje.
Zanimive in poučne tiskovne pravde
Privatna cenzura nad sodnimi poročili? — Ščitil je javne interese
Književnik Zupanc obsojen
Ljubljana, 13. avgusta. Tričlanski tiskovni senat, ki so ga tvorili s. o. s. g. Ivan Brelih, dalje s. o. s. dr. Ed. Vračko in s. o. s. g. Fran Gorečan, je včeraj celo dopoldne tja do 12.30 obravnaval tri, prav zanimive tiskovne pravde. O njih podajamo kratka poročila.
*
Za sodne in druge reporterje je bila načelno važna prva razprava, ki je podala zanimiv primer, v kakšne nevarnosti bi lahko prišel objektiven poročevalec, ko bi se uvedla nad poročili o javnih razpravah še privatna cenzura.
Mihaela Lombarjeva, hči posestnika, krojaškega mojstra in bivšega občinskega svetovalca v šiški, Celovška cesta, je po svojem odvetniku dr. Francetu Lokarju tožila odgovornega urednika »Slovenca« g. Viktorja čenčiča zaradi poročila o Teiblovem procesu pred malim kazenskim senatom, ki se je vršil 9. februarja letos. Poročilo je bilo objavljeno v »Slovencu« z dne 10. februarja. Tožiteljica, ki je za tožbo dosegla ubožno spričevalo, da ji ni bilo treba plačati raznih kolkov irt taks, je iz poročila inkriminirala naslednji odstavek:
»Andreja Lombarja je Teibl nagovarjal, naj naroči vagon sladkorja, ta mu je odvrnil: Imam hišo. Moja hčerka je špecijalistinja za sladkor in
kokain.«
V dokaznem postopanju je toženec navajal več prič, da so bile te besede res na razpravi izgovorjene, da jih je izrekel Teibl v svojem zagovoru, nikakor pa ne oče tožiteljice Andrej Lombar, ki je bil pozneje zaslišan kot priča. Zaslišani so bili glede omenjenih besed drž. tožilec dr. Julij Fellaher, branilec dr. Maček, sodni poročevalec Janez Debevec in sodna poročevalka »Jutra« gdč. Nina Korenetova. Vsi ti so potrdili, da je Teibl izrkel inkriminirane besede.
Nato je Mihaela Lombarjeva dvignila proti »Slovencu« obtožbo zaradi prestopka klevete po . 52 tiskovnega zakona. Zahtevala je zase tudi 5000 din odškodnine.
V obtožnici je tožiteljica poudarjala med drugim, da se ne bi smelo priobčevati z razprav tisto, kar žali in sramoti kako osebo, če tudi je take besde izrekel obdolžene ali kdo drugi. Zato je tudi poročila z glavnih razprav potrebno prikrojiti tako, da osebe ne bodo ponovno žaljene v časopisu, ko so bile žaljene od obdolženca.
Razprava je bila kratka. Zaslišana je bila neka priča o tem, da je imela ona tak vtis, kakor da je besede izrekel Andrej Lombar. Zastopnik tožiteljice dr. France Lokar je dolgo utemeljeval obtožbo in predlagal obsodbo. Zbral je vse argumente, ki naj bi odgovornega urednika obremenili in bi bili za osnovo obsodbe.
Branilec Miloš Stare na drugi strani je mirno in tehtno navajal vse razloge za oprostitev.
Po daljšem posvetovanju senata je bila objavljena sodba, s katero je bil odgovorni urednik g. Viktor čenčič oproščen od obtožbe. V razlogih je sodba naglašala, da bi morala tožiteljica tožiti Teibla samega, ne pa odgovornega urednika, ki je objavil čisto objektivno poročilo o poteku Teiblovcga procesa.
Zastopnik Lombarjeve je prijavil priziv in revizijo.
Daljša razprava je bila druga proti novinarju g. Cirilu Kočevarju. »Slovenec« je 8. marca letos objavil članek pod naslovom »30 prašičkov utiho-tapljenih«. Na Zaloški cesti stanujoči mesarski mojster Lojze Rojec sc je čutil v nekem odstavku prizadetega. Po zastopniku dr. Fettiehu je vložil najprej proti odgovornemu uredniku »Slovenca« tiskovno tožbo. G. Ciril Kočevar pa je kot avtor članka nato prevzel nase vso odgovornost in je bil zato včeraj on obtožen pred tiskovnim senatom. Mesar Rojec Lojze je inkriminiral naslednji odstavek članka: »Povrh tega pa je mož znan, da je faktično prodajal goveje meso krav, ki so zbolele na vraničnem prisadu. Tedaj so imele ljubljanske gospodinje nekaj dni pravi strah pred govejim mesom. S tem je ta tihotapec mnogo škodoval poštenim ljubljanskim mesarjem.«
Na razpravi je bilo zaslišanih več prič o raznih dokaznih in drugih okolnostih. Neka priča je izjavila naposled, da je imela strah pred mesnico, da ne bi dobila kvarnega mesa in da se ne bi zastrupila. G. Kočevar je bil obsojen na 300 din denarne kazni, pogojno za 1 leto, oproščen je bil povprečnine in mesarju Rojcu ima plačati materialno odškodnino 300 din. Glede odškodninskega zahtevka 20.000 din se je mesar Rojec zavrnil na civilnopravdno pot.
Predsednik g. Brelih je kratko utemeljeval sodbo, navajajoč vse okolnosti, ki so bile obremenilne, in tudi olajševalne za nizko kazen. Posebno je poudarjal, da je obtoženec v službi kot novinar ščitil javne interes in da je s člankom imel dober, pošten namen, da občinstvo varuje v takih primerih, ki ogrožajo ljudsko zdravje. Branilec dr. Miloš Stare jc proti sodbi prijavil priziv in revizijo.
*
Pred tiskovni senat sta naposled prišla bivši urednik »Branika«, ki je bil naslednik proslulega »Pohoda« in ki je tudi že zmrznil, Roman Bol-tavzar in suspendirani učitelj Alojzij Zupanc iz Stare Cerkve pri Kočevju.
»Branik« je objavil decembra in februarja podlistek »Roka roko umije.« Štorija — baje satira — je bila prikrojena na šolske in privatne razmere Kočevja ter je merila na okrajnega šolskega nadzornika g. Alojzija Peterlina, ki se v podlistku nazivlje mandarin Gošeja (Gotschee) Gogo Velikanski. Dalje nastopa pismar Munt-sulja-tsing, za njim njegov brat zaščitnik vagabundov, potepuhov in rokomavhov (odvetnik dr. Sieg-mund), ki je skopuhu Gogu posodil 30.000 din za zidavo vile.
Odgovorni urednik Roman Boltavzar je bil oproščen v smislu S 280 k. p.
Drugi obtoženec je navajal pri personalijah, da je sedaj suspendiran učitelj in književnik. Je pisec podlistka, ki je bil le splošna satira, ni mislil na g. Petrelina. Ta kot priča zaslišan, je podal prav jasne indicijske dokaze, da je bil le on mišljen in napaden v podlistku.
Alojzij Zupanc je bil obsojen na 600 din denarne kazni, plačljive v 8 dneh po pravomočno-sti sodbe odnosno na 10 dni zapora, dalje na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Povprečnine je oproščen. Kazen je bila izrečena nepogojno. Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Leon Pompe.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
II. kole tekmovanja za drž. prvenstvo
Jutrišnja ligaška nedelja bo na vseh zelenih poljih mnogo zanimivejša kot pa je bila prva. Prejšnja nedelja nam ni prinesla nobenih presenečenj, povsod so namreč zmagali favoritje, za jutri pa že lahko rečemo, da bo vsa stvar zanimivejša, zlasti za Ljubljančane.
Program za jutri je:
V Ljubljani:
LJUBLJANA : HAJDUK
V Zagrebu:
HAŠK : SLA VIJ A (Sarajevo)
V Varaždinu:
SLA VIJ A (Varaždin) : GRAD JANŠKI
V Belgradu:
BSK : JEDINSTVO in JUGOSLAVIJA : BASK
V Skopi ju:
GRADJANSKI (Skoplje) : ŠPARTA
Letos imamo Hajduka že drugič v Ljubljani. Naša Ljubljana naj ima jutri toliko sreče kot je imela spomladi smole. Kaj poceni in nezasluženo je Hajduk odšel z neodločenim rezultatom iz Ljubljane. Upajmo, da si ji ne bo še to pot izneverila. Sicer pa ne bi bil nikak slučaj, če Ljubljana zmaga. Hajduk ni nepremagljiv, čeprav je imel v Ljubljani vedno srečo. Naši fantje znajo toliko, da lahko zmagajo. Igrati pa je treba predvsem samo za zmago. Naša enajstorica in naše občinstvo se morata zavedati, da v Ljubljani naš reprezentant ne sme izgubiti nobene igre, če ne bomo drugo leto proti koncu sezone v prav tako nevarnem položaju kot smo bili že dve leti. Tudi letos bo važna vsaka pika in celo tudi goldife-renca. Jutrišnja tekma bo brez dvoma zanimiva, lepa in do skrajnosti borbena. Prepričani smo, da bo marsikateri Ljubljančan pozabil na svoj izlet in šel na igrišče SK Ljubljane. Tekmo bo sodil za Ljubljančane sodnik neblagega spomina gosp. Mlinarič.
V Zagrebu se bosta spoprijela Hašk in sarajevska Slavija. Sarajevčani so trdi, odporni in tudi mnogo znajo, kar so prejšnjo nedeljo v Belgradu kljub porazu dokazali. Hašk ni več tako dober, pred kratkim mu je Gradjanski za 35-let-nico obstoja nasul v mrežo kar šest daril. Prav nič ni izključeno, da ne bi mogli zmagati Sarajevčani, čeprav imajo Haškovci zaradi domačega igrišča rahlo prednost. Tekmo bo vodil g. Miha Popovič.
Gradjanski gre v Varaždin v goste novemu ligašu. Zelo bi presenetil poraz Zagrebčanov, ki so z novo pridobitvijo, desnim krilom šipošem, doma in tudi na tujem igrišču skoraj nepremagljivi. Gradjanski je danes gotovo najmočnejše nogometno moštvo v Jugoslaviji. Tekmo bo sodil g. Rakič.
V Belgradu imajo — kakor vsako nedeljo — tudi jutri dvojen program. Med seboj se bodo pomerili samo domači klubi. Rezultati bodo po vsej verjetnosti precej tesni; klubi se med seboj dobro poznajo in vedo, kakšen način igre ima nasprotnik. Zelo verjetno pa je, da bo Jedinstvo brez Sekuliča, ki ne more igrati proti BSK-u, izgubilo morda celo več kot s samo enim goloin razlike. — V drugi tekmi med Baskom in Jugoslavijo imata oba kluba enako možnost zmage. Zmagal bo pa oni, ki bo imel malo več sreče. Za Baska bi skoraj dejali, da je odločnejši kot pa Jugoslavija. Obe tekmi bosta na igrišču Jugo-
Kraj	Barometer- 1 sko stanje [j	Temperatura v C"		a t> trn 51 M >	§ c n J. o~	Veter (smer, takoat)
			co • ** ?I			
Ljubljana	756-0	231	17-4	92	10	0
Maribor	755-6	23-6	14-0	9J	10	0
Zagreb	759-8	23-0	18-0	90	10	WNW:
Belgrad	762-2	30-0	17-0	90	0	0
Sarajevo	761-7	2'M)	13-0	90	3	0
Vis	759-6	29-0	23-0	60	4	SE,
Split	759 1	31-0	210	60	6	SE,
Kumbor	758-9	31-0	210	60	0	SE,
Rab	7590	25-0	200	70	5	SSEi
Du&rovnm	758-7	JO-O	210	60	0	SE.
Pada-
vine
2-4
14-0
8-0
dež
dež
dež
slavije, prvo bo sodil po sporazumu g. V. Stefanovič, drugo pa tudi po sporazumu g. Gligorijevič.
Peti belgrajski ligaški klub Zemunska Šparta gre v Skoplje, tudi k svojim novim tovarišem, ki letos prvič debutirajo v ligi. Zemunska Šparta je na svojem majhnem domačem igrišču zelo nevarna, kar je morala v kvalifikacijskih tekmah občutiti zlasti osiješka Slavija. Kako se bo Šparti-no moštvo obneslo v »inozemstvu«, je težko prerokovati, ker se je dosedaj vse bolj držalo domačih tal. Nedeljski izlet Šparte v Skoplje je prvo njeno ostrejše gostovanje na tujem igrišču. Skopljanski Gradjanski se bo prav gotovo potrudil.
Vsekakor bo jutrišnji program mnogo zanimivejši kot pa je bilo prvo kolo.
Zadnji plavalni rezultati iz evropskega plavalnega prvenstva v Londonu: 200 m prsno ženske: 1. Sorensen (Danska) 3:05,4; 2. Evay (An glija) 3:06; 3. Walberg (Holandska) 3:06,2. — štafeta 4 krat 200m: 1. Nemčija 9:17,6; 2. Francija 9:22,6; 3. Holandska 9:24,6.
Pri sinočnjih večernih tekmah pa so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m hrbtno finale:
1.	Schlnuch (Nemčija) 1:09; 2. Nuške (Nemčija) 1:10,8; 3. Lengjel (Madžarska) isti čas.
V	finalni tekmi 100 m hrbtno za dame sta obe sijajni holandski plavalki zasedli prvo in drugo mesto, šele na tretjem mestu je prva danska plavalka. S to zmago so se Holandčanke v skupni oceni plasirale na prvo mesto in vodijo s petimi točkami pred Dansko. Krasen pokal prireditelja, ki je razpisan za žensko tekmovanje, si bodo po vsej verjetnosti priborile holandske plavalke.
Nato je sledila waterpolo tekma med Fran cozi in Nemci. Zmagali so po živahni in lepi igri Nemci s 5:3 in so si tako zagotovili drugo mesto v waterpolu. Madžari igrajo danes z Belgijci in bodo po vsej verjetnosti tudi zmagali.
Plavalni tečaf za učitelje
Plavalna šola v Ljubljani razpisuje plavalni tečaj za učitelje osnovnih šol v času od 1. do 10. septembra v kopališču SK Ilirije v Ljubljani.
Tečaj je namenjen učiteljem, ki so vešči v plavanju, da se izobrazijo za učitelje plavanja in v reševanju utopljencev. Tečaj je omejen na 30 oseb ter se sprejema z vsake šole le po en ude leženec. Prijavnina je 20 din, ki jo je treba vpo-slati obenem s prijavo, in velja istočasno kot vstop nina v kopališče. Onim, ki to žele, preskrbi šola ceneno hrano in stanovanje v Ljubljani.
Prijave je treba poslati najkasneje do 25. t. m. na naslov: I. jugosl. splošna plavalna šola v Ljubljani, Tyrševa cesta 1 — Goreč.
Tečaj za reševanje utopljencev
Plavalna šola razpisuje tečaj za športnike, ki se žele izvežbati v reševalnem plavanju, to je v vseh potrebnih vajah za reševanje utopljencev Tečaj prične dne 18. avgusta in bo trajal do dne 25. avgusta. Tečaj bo v kopališču SK Ilirije. Tečaj traja dnevno ob 18 ter je vsakokratna vstopnina v kopališče za tečajnike 2 din, drugih pristojbin ni. Prijave je oddati v kopališču SK Ilirije na naslov: I. jugosl. splošna plavalna šola-
Vremenska napoved: Oblačno, nestalno vreme z dežjem.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je deževalo iz noči do 7.05, vmee pa močno grmelo, rahleje pa od 7.25—8.10. Ob 9.15 se je oblačnost nekoliko zmanjšala, ob 13.15 pa se je zopet popolnoma pooblačilo. Ob 13.20 je zagrmelo in padlo nekaj kapljic dežja. Ob 14 je posijalo 6once. Deževalo je tudi od 14.10—14.35 in od 16.40—17.10, vmes je grmelo. Ves popoldan je prevladovalo oblačno vreme, ponoči pa se je precej zjasnilo.
Koledar
Danes, sobota, 13. avgusta: Janez.
Jutri, nedelja, 14. avgusta: Evzebij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta št. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Mestna ljudska kopel v Prečni ulici bo od 16. do 27. t. m, zaradi generalnega čiščenja kopaliških naprav zaprta.
Mestni kulturni odsek v Auerspergovi palači zaradi snaženja prostorov 16. in 17. t. m. ne posluje, pač je pa Mestni muzej odpet ter se je za obisk muzeja treba javiti pri hišniku.
Krajevni odbor za XX. mednarodni katoliški esperantski kongres sporoča vsem, ki te žele udeležiti umetnostne razstave, ki je v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani od 1. do 16. t. m., da velja polovična voznina do 16. t. m. Železniške legitimacije, obrazec K 13 žigosa blagajna razstave v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo dopoldne ob 11 bo imel vodstvo po razstavi g. Mrak.
Krajevni odbor za XX. mednarodni katoliški esperantski kongres, ki je bil v Ljubljani od 6. do 11. t. m. oziroma od 6. do 16. t. m. 6e najiskrc-neje zahvaljuje g. AJikliču, ki je brezplačno dal na razpolago prostore v hotelu Metropol za kongresno pisarno, g. Antonu Kosu, ki je prevzel poverjeništvo za umetnostno razstavo, ter Filatelističnemu klubu in vsem članom filatelističnega kluba, ki so se odločili prirediti razstavo v času kongresa, prav posebno pa vsem članom esperantskih društev in klubov, ki so priskočili na pomoč odboru.
Udeležencem počitniškega pedagoškega tečaja v Ljubljani. Priprave za tečaj so zaključene. Pedagoško društvo je vzelo na znanje vse prijav-ljence, ki so se pismeno ali uštno prijavili za tečaj. Kdor se še ni prijavili pa bi želel obiskovati tečaj, naj se prijavi 22. t. m. pol ure pred otvoritvijo tečaja v dvorani Delavske zbornice, kjer se bo tečaj vršil, da ga naknadno vpišemo. Šolska vodstva so dobila pred kratkim odlok, da morajo biti vsi učitelji že 25. t. m. na službenih mestih. Z ozirom na to sporočamo vsem udeležencem, da smo se obrnili v tej zadevi na kralj, bansko upravo in dobili zagotovilo, da smejo ostaii tečajniki do 27., to je do zaključka tečaja v Ljubljani. — Otvoritev tečaja bo v ponedeljek, 22. t. m. ob 8 zjutraj v dvorani Delavske zbornice. Pred otvoritvijo se bodo izdajale legitimacije in pobirala prijavnina.
Letošnji Jesenski velesejem
Naš letošnji jesenski velesejem bomo otvorili dne 1. septembra in bo trajal do 12. septembra. Ta velesejem bo naša 44. prireditev, ki bo podala vrsto kulturnih in gospodarskih razstav:
Mednarodna obča razstava fotografije in filma (0RF1F). Zgodovina, uporabna in znanstvena fotografija, ljudska prosveta, tujski promet, literatura, razstava fotografske industrije. III. mednarodna razstava umetniške fotografije. 500 avtorjev vseh kontinentov iz 80 držav razstavlja svoje slike.
Umetnostna razstava. Klub slovenskih neodvisnih likovnih umetnikov bo razstavil umetnine svojih članov.
I. zvezna banovinska razstava vseh vrst malih
živali in produktov: veterina, higiena, vzorne farme. Priredi Zveza društev rejcev malih živali.
Razstava koz in ovac od 4. do 8. septembra.
Zvezna razstava sivorjave govedi, združena s plemenskim sejmom; priredi Zveza selekcijskih organizacij za sirorjavo dolenjsko govedo 10. in
11.	septembra.
Državna razstava plemenskih psov 1. in 2. septembra. Ena največjih doslej v državi prirejenih razstav.
X. razstava zveze gospodinj »Naši gostje«. Naloga in delo žene v tujskem prometu in družinskem krogu. Praktična navodila.
Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. Pohištvo in stanovanjska oprema, obrt, radio, živila, galanterija itd.
2e ukoreninjeno tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije 1938-39 pa bo 11. septembra.
Na železnicah in parnikih je polovična voznina. Na odhodni postaji mora potnik kupiti tudi rumeno železniško legitimacijo za 2 din.
Iz škofje Loke
Dvojni jubilej. Naš gospod župnik Jernej Podbevšek bo dopolnil v ponedeljek, dne 15. avg. 6voje 60. leto starostii. Kaor ga pozna, mu bi jih ne prištel niti 50 let. Obenem pa praznuje naš gospod župnik tudi 10 letnico odkar je v Škofji Loki. Za proslavo obeh jubilejev bo v nedeljo zvečer v Društvenem domu slavnostna akademija 7. ljubkim in pestrim sporedom. Na akademiji bodo darovali župljani 6vojemu pastirju lep nov plašč. Svojo jubilejno sveto mašo pa bo imel g. župnik na praznik ob pol 9. G. župniku tudi mi k njegovima jubilejema najiskreneje čestitamo in želimo, da bi ga Gospod še dolgo let olu-anil med Ločani
^ •> -
 ;
Gad pri kosilu.
Ločika ohlaja
Predno so Rimljani vpeljali na mizo ločiko, našo glavnato solato, so jedli naši prapradedje poljsko 6olato. To dokazujejo mnogoštevilne najdbe iz časa stavb na koleh. Solati so pripisovali blagodejen in uspavajoč vpliv. Ime solata je izvedeno iz italijanskega sa'ato (osoljen), kajti sol je za pripravo solate neobhodno potrebna kakor kis ali limona in olje. Francoski romanopisec Aleksander Dumas je bil znan kot vešč priprav-Ijalec solate in izredno počaščen je bil, če so njegovi gostje pohvalili solato, katero je sam z zavihanimi rokavi pripravil. Razna močnata jedila pa so v teku stoletij tako izpopolnili, da veljajo nekatera kot posebnost. Sladkarije so dobile imena po slav j d estbah in še danes so zelo cenjena pri vsaki veliki pojedini.
Ne usekuj se v namizni prt
Do 12. stoletja si se lahko vedel pri mizi kakor si se hotel. Poznali niso nobenih pravil o vedenju pri gostijah, nobenih stalnih navad niso imeli in vsakemu je bilo dovoljeno, obnašati se pri mizi kakor se je hotel. Šele ko so smele tudi žene prisostvovati pri pojedinah, se je vse to spremenilo. Pisatelji in razni znanstveniki so dali potem razna pravila za obnašanje pri mizi. Tako je izšel v letu 1624 knežji ukaz v Nemčiji, kako se morajo gospodje obnašati pri jedi. Vsak mora priti s čednim suknjičem in čistimi škornji, biti ne sme pijan takrat, kadar pozdravlja njegova visokost. Ni treba po vsaki jedi piti, ker je mogoče, da se ga kdo prehitro nabere. V skledo posegati z roko, tudi obrane kosti metati nazaj v skledo ali pod mizo, ni dovoljeno. Ne si oblizovati prstov, tudi ne pljuniti v krožnik, ravnotako ni dovoljeno se usekniti v namizni prt. Piti na ta način kakor Žival, da človek lahko pade s stola ali da ne more hoditi več ravno, je grdo. Tudi potem, ko so uvedli prtič, bilo je okoli 1. 1450., so uporabljali poleg noža še vedno prste. Vilic še niso uporabljali, ker so jih imeli še za prevelik luksuz. Iz skromnih navad pri mizi se je razvila bogata in razkošna postrežba.
Tako imamo v vseh časih različna kuharska navodila, različne navade in različen tek. V današnjem času se zopet povračamo k preprosti in skromni kuhinji. Naša vsakdanja hrana se zrcali v tem, da je kar najbolj naravna in čista, glavno pravilo pa je: Skromno, a to, kar imamo, z veseljem použiti in ostati zdravi.
Ona: »Sram te bodi, predsednik olepševalnega društva si, pa se samo vsakih štirinajst dni briješ.< •
Žan je prinesel iz Amerike precej denarja ler si doma kupil zemljišče ter naročil stavbeniku, da mu zgradi hišo. Komaj so bili zidarji dva metra 7, zidovjem nad zemljo, je prišel Žan ter pričel vpiti nam njimi: »Hitite, hitite, pohištvo že peljejo.«
Kajenje v davnih starih časih
Ali so kadili v starih časih? Vprašanje je sicer malo nenavadno, toda povsem razumljivo. Prav gotovo so tudi takrat kadili, saj najdemo po muzejih stare izkopnine železnih, redko pa tudi bronastih in lončenih pip iz časa nekako 100 let pred Kristusom. Pa tudi v rimskih najdbah so našli piipe, ki po obliki popolnoma sličijo današnjim kratkim pipam, nekatere izmed njih imajo celo pokrove.
Največ teh pip so našli severno od Alp v današnjem švicarskem področju .Kajenja torej niso poznali Rimljani, temveč Kelti. Švicarski raziskovalec B. Reber zatrjuje, da so našli tudi v Rimu kakih petdeset podobnih pip, katere so pa odvrgli kot ničvredne stvari v Tibero. »Barbari« (Kelti ali Trakijci« so bili torej oni, ki so kadili v Rimu. Kajenja so se naučili v Galiji, kjer so služili kot rimski legionarji.)
Našega tobaka Kelti še niso poznali, kadili so konopljina zrna. Severnim narodom konoplja ni bila poznana kot narkotično sredstvo,- pa tudi niso vedeli, da se rastlina lahko uporablja za tekstilno industrijo. Kelti so, oziroma bi bili na ta način prvi, ki so začeli kaditi v današnjem švicarskem ozemlju. Imenovane pipe so imele raven ustnik, da niso konopljina zrna padala iz posodice.
Stari pisatelji niso nič pisali o kajenju. Grki in Rimljani sami niso poznali te navade. O marsikaterih stvareh se danes lahko prepričamo samo po najdbah: tako so tudi samo pipe dokaz, da so v starih časih kadili. Seveda so kadili samo »barbari«, to se pravi V6i drugi narodi razen Rimljanov in Grkov.
Kadili pa niso samo iz pip — poznali so tudi poseben način kajenja. Kadilci so običajno sedeli okrog ognja, v katerega so vrgli kadilna zelišča in tako vdihavali dim. Kot kadilno sredstvo so poznali konopljo in neke vrste hašiš. Vdihavanje so poznali Rimljani in Grki le kot zdravilno sredstvo.
Indijanci 60 za časa odkritja Amerike kadili cigare. Od njih smo se naučili uživati nikotin in to navado tudi prevzeli. Asteki in Maji so gotovo že dolgo pred odkritjem Amerike vlekli tobakov dim iz glinastih pip.
Vljudnost je lepa čednost
Daniel Cumella je bil izredno vljuden mož, kar je dokazoval ob vsaki priliki. Prav ta lepa lastnost mu je nekoč tudi rešila življenje.
Pred neko trgovino v Liverpoolu se je drenjala velika množica ljudi. V tej trgovini je bila velika razprodaja blaga in vsak je hotel poceni kupiti kao 6tvar. Za Danielom Cumello je stala šestdesetletna Teresa Somers, ki se v gneči ni mogla niti premaikniti. Cumel!a ji je v 6voji vljudnosti prepustil svoje mesto in si tako — rešil življenje, kajti v naslednjem trenutku je začelo deževati iz gornjega nadstropja bližnje hiše prah in kamenje. Nesrečno gospo Somers je tako nesrečno zadel kamen, da je obležala na mestu mrtva. Več ljudi je bilo ranjenih in prepeljano v bolnišnico z več ali manj težkimi poškodbami. Cumella pa je odnesel zdravo kožo.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 13. avg.: 12 Pisan spored Vam gotovo je všeč, sa,1 ploščo izbrane res lepa so reč — 12 43 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Pisan spored Vam gotovo je všeč, saj plošče izbrane res lepa so reč — 14 Napovedi
— 18 Za delopust (igra Rad. orkester) — 18.40 O socialnem skrbstvu (gdč. Zlata Pirnatova) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Živinoreja v Jugoslaviji (B. Cvijanovič) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik At. Alojzij Kuhar) — 20.31 Slovenski humor ob rojstvu Jugoslavije. Paberki Ir. »Kurenta« 1918-1919. Izbral in za radio priredil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igr. druž., sodelujejo Fantje na vasi
— 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Kad. orkestra.
Drugi programi
Sobota, 13. avg.: Bclgrad: 20 Nar. pesmi, 21 Zab. * konc., 22.45 Ples. gl. — Zagreb: 20 Bariton. 20.30 Lahka gl., 21 Pihala, 22.20 Ork. konc — Praga: 19.20 Vojaška godba. 20.20 Opereta »Ekspresni vlak Iz Nice«, 22.30 Ples. gl. — Varšava: 20 Izseljenska oddaja, 21 Zbor,
22 Ura presenečenj — Sofija: 20 Vok. konc., 21.45 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 20 Igra, 2(1.45 Cig. ork.,
22.10 Jazz, 23.15 Voj. godba — Dunaj: 19 Koroške pesmi,
20.10 Pester progr., 22.30 Zab. gl., 24 Nočna gl. — Bcr-Hn-Lipsko: 20.10 Lebarjev večer _ Ktiln-Monakovo: lfi Wagnerjeva opera .Valkira« — Frankfurt: 20.15 Verdijeva opera »Falstaff« — Stuttgart: 20.10 Operetni večer — Strasbourg: 20.30 Simf. konc.
Hervey Allen:	51
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
V spisu je slala preprosta navedba dejstev, ki so se odigravala, ko je prišel on v samostan. Prišel je tja kakor se je zdelo »po zo-pernem naključju, novorojen, zdrav otrok, moškega spola z ranjenim popkom«. Nadalje je pismo naštevalo vsebino črne torbe, med katero je spadal tudi on sani.
Stvar ga je začela silno zanimati. Poželjivo je bral dalje. Iz skopega prikaza v pismu so živo stopali pred njegove oči samostanski hodniki ponoči, in sestra Agata, ki nosi po temi culo.
»•In naslednji dan je omenjeni otrok ikv aiih staršev pri krstu dobil ime Antonio...«
;Naprej!« je dejal MacNab.
... po šegi naših svetih...«
Torej nimaš priimka?« ga je resno ustavil Mac Nab.
\ntonio je dejal skromno:
Ne, gospod.«
Mučilec pa je nadaljeval in bobnal po pisalniku:
In na svet se zdi, da si tudi nekaj zelo postrani prišel. Ali ne veš ničesar povedali?«
Antonio je zmajal z glavo.
Mac Nab pa je nezmotljivo nadaljeval in kazal na latinsko besedilo.
Kako je stalo na papirju — po zopernem zAključju?«
Antonio je pripravljeno prestavil:
Času adverso.«
Mac Nab je ponavljal:
Adverso.«
Potem so se mu oči nenadno zasvetile:
»Zakaj ne bi iz tega tvojega kupčka nesreče naredili lepega imena? Počakaj trenutek!«
Odšel je mistru Bonnyfeatheru	in mu	nekaj	minut dolgo govoril.
Antoniu ni bilo prijetno pri srcu.	Kaj je bilo	res tako	čudno, če
človek ni imel priimka? Zakaj neki?
Mister Bonnyfeather tam čez	pa je	prijel	medtem	svoje naj-
večje gosje pero in zapisal na majhen kos papirja nekaj zelo zavitega in okrašenega. Dvignil je papir kvišku in ga natančno pogledal, potem je navidez zadovoljno pokimal in ga izročil MacNabu.
Obraz se mu je še vedno smehljal.
Uslužbenec se je vrnil in pomolil fantu papir pod nos. Na papirju je stalo napisano:
»Antonio Adverso«.
»Tako!« je dejal MacNab po duhovsko, »tu imaš svoje ime.«
Da: tu ga je imel. MacNab je ime izgovoril čisto odprto, da je donelo kakor »adverso«. Na ta zvok se je Antonio spomnil vedno, kadar je slišal svoje ime.
Podpisovanje se je izteklo brez kakih nadaljnih zadržkov. Za pričo sta povabila Toussainta. Antonio je boječe čakal, če se bo prijatelj smejal nad novim imenom. Toda ostai je resen.
MacNab je nato potegnil Še majhno zasebno listino iz žepa. Bilo je nakazilo za Antonijevo plačo v znesku devet šilingov, kar je odgovarjalo ceni za kiobuk, plačljivo gospodu Villiamu MacNabu. Fant je podpisal tudi to in zdaj je bil Mac Nab zadovoljen. Zataknil si je gosje pero za uho, pogledal Antonia ter govoril:
»Vse to ima eno samo korist, če ima človek ime: to ga zadržuje, da bi za podpise rabil imena drugih ljudi. Toda kakor pri drugih rečeh, tako tudi tu to korist odtehtava odgovarjajoča škoda.«
Deček je na široko odprl oči, zakaj MacNab je očitno govoril resno. V gubah, ki so se mu vlekle od ustnih kotov do široke brade, je ležala mrka prijaznost. Ponavljal je:
»Odtehtava odgovarjajoča škoda. Podpisovati se moraš z lastnim imenom. Delaj to čim manj se da! In ne podpisuj nikdar ničesar preden nisi trikrat premislil. Ta papir na primer, ki si ga podpisal prej, te bo veljal plačo dva meseca dolgo. Ne, ne vse: v šestdesetih dneh bo dobil šiling. Če bi ne bil podpisal, bi dobil deset šilingov. Pojdi z mano, pa ti bom pokazal.-«
Odpeljala je Antonia k veliki železni blagajni in jo odprl. Iz predala je potegnil deset šilingov in jih položil fantu na roko:
»Ti	bi bili vsi tvoji, toda žal si ravno	podpisal	papirček, kaj	ne?
In zato	so ti zdaj moji.«
Odštel si je devet šilingov z iztegnjene roke in jih vzel. Tisti edini, ki je še ostal, se je Antoniu zdelo, da nima sploh nič teže.
»Danes šestdeset dni,« je dejal MacNab in potisnil edini šiling z usodnim papirjem vred nazaj v blagajno.
Antonio je spet zlezel na svoj sedež med težkim razmišljanjem o tem, kakšno odgovornost vsebuje lastno ime in o tem, kako silna razlika je med enim šilingom in med desetimi šilingi. Njegov obraz je kazal nekaj tako mrko odločnega, da se je Toussaint moral zasmejali.
■ »Kar na mah ste videti, kakor monsieur MacNab,« je dejal in razgrnil pred Antonia sklad praznih obrazcev.
Na	vsakem listu je bila vtisnjena	majhna črna ladja v	vse,
j vožnji,	pod njo pa je stalo večkrat in v	različnih	jezikih natisnjeno
besedilo:
»Pozor: dobra ladja — — — iz — — — naj z božjo pomočjo dne — — — odplove iz — — —_ in sicer z naslednjim tovorom:
Za tem je prišlo za čevelj papirja s črticami. V te vrste naj bi Antonio prepisal tovorni seznam ladje in sicer po obrazcih, ki jih je Toussaint že izpolnil. Bili so dvojniki, pri delu je šlo za natančnost. Predvsem so se morale vrste natančno ujemati. Pozneje na carini so namreč po njih primerjali. Naj se je Antonio v začetku še tako trudil, so se napake kar lovile. Sodi sladkorja so se zahrbtno vtihotapljali na vrste, ki so bile pridržane izključno sodom s svinjskim mesom. Take liste je Toussaint trgal. Nazadnje je Antonio enega spisal brez napak in čutil močno olajšanje.
Ko je končal z eno skladovnico, so mu potisnili pod nos drugo. Tako je pisal vse jutro. Roke mu je grabil krč in glava mu je bila tu.
Obrnil se je k Toussaintu in pokazal na tiskane besede: »Z božjo pomočjo —«
»Povejte mi prosim, kaj ima Bog s tem opraviti?«
Toussaint je odgovoril:
»To .je pobožen izraz za veter.«
»Oh!« je dejal Antonio, »Bog pusti pihati veter? Ali je tako mišljeno?«
»Domnevam.«
»Saj to tudi delam! Kajne?«
»Morda. Zdaj pa prepisujte!«
Se preden je list spisal do polovice, se je dečko spet oglasil in vprašal:
»Kdo pa sicer, če ne Bog?«
»Nihče,« je odvrnil Toussaint, ne da bi dvignil pero.
Na to možnost Toussaint ni nikdar mislil. Število njegovih napak se je slišalo. Ves svet je zašel v zmedo.
Toussaint je moral raztrgati toliko obrazcev, da je MacNab kar pihal od besa.
Zdaj pa zdaj so prihajali obiskovalci, ki so hoteli govoriti z mistrom Bonnyfeatherom. Prostor se je bolj in bolj ogreval.
Antonio je polagoma čutil lakoto in nazadnje je le na dvorišču zazvonilo. Poslovno knjige so se z grmenjem zaprle in pisarji so planili ven. Antonio in Toussaint sta ostala sama.
Iz majhnega zaslona na pisalniku je Toussaint potegnil droban zvezek, ki je bil tam skrit z več knjižicami svojo vrste. Toussaint je tam imel majčkeno knjižico, ki jo je poživljal z zamenjavami in včasih tudi z nakupom kake stare knjige. V sedmih letih je veliko književnosti preromalo skozi la skrivni predal, ki pa je vsa ostala v njegovi glavi. Imel je poseben spomin za tiskane reči.
Dejal je Antoniu'
»Lačni ste, vem, toda do kosila je še pol ure. Če mi hočete podariti vsake te pol ure, jo bom zadovoljno delil z vami. Ne verjamem, da bi s tem zapravljal svoj ali vaš čas. Kaj menite?«
Kuharski nasveti iz preteklih časov
Zgodovina kuharske umetnosti je zanimivo poglavje kulturne zgodvine. V kuharskih nasvetih 6e zrcali človekov okus davno pozabljenih stoletij. Kot so prišle mnoge kulturne dobrine iz Vzhoda, tako je tudi prišla umetnost kuhanja iz Vzhoda v Evropo. Medijci in Perzijci so že v petem stoletju pred Kristusom prihajali v Atene in se ponujali kot kuharji. V tedanji špartanski kuhinji so napravili pravcati prevrat. Izmišljali so in iznašli popolnoma nova jedila, katera so celo pustili patentirati. Eno leto se je lahko iznajditelj novega načina kuhanja kake svojevrstne jedi okoriščal svojega patenta. Kmalu so se začele prirejati razkošne pojedine in gostija je presegala ena drugo. Prvi del pojedine je obsegal ostrige, školjke, pavja jajca in ragu različnih vrst. Drugi del je obsegal ribe, perutnino, divjačino in zelenjavo. Jegulja je bila med ribami najboljša jed. Če so hoteli kakega zafrkniti, so mu rekli: »Glej, da ne prideš brez jegulje s trga. Če si brez nje, ni kosila.« Tretji del je bil eden najrazkošnejših, saj je imel na jedilnem listu same slaščice, paštete in sadje. Dišave in priprava teh jedi so bi'.e brez primere. Perutnina in druge pečenke 60 bile nadevane, divjačina je bila prepojena « sokovi, ki so jih pripravili iz rožmarina in timijana in omake v različnih oblikah so dale pojedini poslednje razkošje.
Lukulov menu
Velik preobrat v uživanju posameznih dobrin eo izvedli Rimljani. Lukul velja še dane« kot utelešeni sladkosnednež. Kako daleč je šla gastronomska razbrzdanost, nam je opisano v Pojedini pri Trimalhijonu: Tukaj živi mož, ki mu ie ime Trimalhijon. Ta ima toliko posestva, da niti sam ne ve, koliko dobrega sploh ima. Semena za šam-pijončke dobi iz Indije, med iz Himeta. Ves jedilni pribor je iz fine kovine. Med posameznimi prazničnimi pojedinami, ki trajajo cele dneve, igra pri vsakem obroku jedi druga godba. Iz balkona pada milijone rož na goste. Sto let staro falersko vino teče kakor voda. Pravljične vsote so stale take pojedine. Ezop je dal 6vojim gostom veliko skledo pečenih ptičev, ki so ga stali sto tisoč sesterc, to je približno 70.000 din. Lukul je priredil v Apolonovi dvorani kosilo, ki je atalo 2 milijona sesterc, ali 800.000 dinarjev.
Od izbranih slaščic grških jedilnih listov je treba omeniti: Drozgi s škrlatniki, dušeno svinjsko vime, polhi z medom in potreseni z makom, paštete iz ostrig in nadevani polži. Morske ribe so dobili iz Roda, pokrovače iz Tarenta, pave iz Sama, morske ježke iz Mizena, žerjave iz Ela, datlje iz Egipta in kostanje iz Španije. Vino pa so pripeljali iz Lezba, Taraka, Masilije in Kala.
Paitete iz veveric
Predno so Rimljani prišli v dotik z Rimljani, je bil njihov jedilni list povsem špartanski. Glav-
na jed je bila meso. Govedina, konjsko meso in divjačina, poleg tega šc perutnina, to je bila glavna mesna hrana. Meso so preprosto pekli na ražnju. Kralj Karol pa je obogatil germansko mizo z zelenjavo in 6adjem. Kot dokazuje nek star pergament iz 12. stoletja, so na dvoru obogatili svoje jedilne liste. Pravi prevrat pa je prišel šele v 15. stoletju. Knežje poročne pojedine v renesančni dobi so se že lahko merile s pojedinami starih Grkov in Rimljanov. V tej dobi se začenja tudi kuharsko slovstvo. Prvo kuharsko knjigo je naj-brže sestavil rimski sladkosnednež Apicij, ki je zelo cenil kot delikateso jezike plamenca. Znana kuharski knjiga ■>. naslovom »Kuharske mojstrovine« in ravno tako Rumpoldov Kompendij kuharske umetnosti so igrale v nemškem gastronomskem slovstvu prcccjšnjo vlogo. T.t zadnja omenjena je obsegala ogromno kuharskih navodil, katerih pa danes ne uporabljamo več. Veveričje paštete, ravno tako bobrove in morskih ježkov danes nihče več ne postavlja v jedilni list. Pri nekem cesarskem banketu je bilo predpisanih 144 skled raznih jedi.
Ma'onexa
Po tridesetletni vojni pa je V6a kuharska umetnost prešla pod vpliv francoske kuhinje. Jedilni list se je skrčil, okus se je postril. Kralji, knezi, aristokracija sploh, vse se je zanimalo za skrivnosti kuhinjske umetnosti. Lud >vik X'r. se je zanimal zlasti za ragu in omake, vojvoda Richelieu pa je iznašel majonezo, gospod Bechamel danes priznane omake, Salmiiski prin; pa Salmi.
Posebne delikatese
Po Napoleonovih vojnah se je kuhinja že jela razlikovati pri posameznih narodih Vsak narod si je ustvaril svoj jedilni list. In danes lahko govorimo o nemški, angleški, italijanski, skandinavski, srbski, češki kuhinji. Pa tudi o slovenski lahko govorimo. Vsi ti imajo na svojem jedilnem listu ista jedila. Posebnosti so samo v pripravah in pa nekaterih čisto narodnih jedilih.
Pri Rimljanih je slovela papagajeva juha in tega ptiča so pekli s trtnim listjem in timijanom. Heliogabol je ljubi' možgane plamencev in za malo južino si je dal pripraviti 60 nojevih možganov. Za časa Ludvika XIV. so jedli v Franciji mlade žerjave, pave in labode. V Italiji cenijo še danes ježevca, prebivalci Hudsonovega zaliva jedo sovo, alpski prebivalci cenijo pečenko svizca, Nemci žabje krače — tudi mi — ptičja gnezda in podobno. Kot dodatek zelenjavi so jedli pri vsaki pečenki tudi kruh. 2e v starem veku so poznali peko kruha. Iz Egipta je prišla peka kruha in peka raznih slaščic v Grčijo. Homer pripoveduje o 60-it različnih vrstah kruha. Plinij pripoveduje dalje, da so peki pod v!ado macedonskega kralja Perzeja postali pravi obrtniki.
Ljudsko rajanje na Stadionu v Atenah, kakršno so vprizorili 4. avgusta, ko so po vsej Grčiji ob' hajali dveletnico sedanje Metaksasove vlade.
»Slovenski dom« izhaja »sak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulita 6/111. Telefon 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva ulita 6-
Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovce. Urednik: Jote Košiček.