Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Uredb» o organizaciji ministrstva za zunanje zadere, diplomatskih zastopništev in konzulatov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu. — Razglasi raznih
uradov in oblaster.
40,
V imenu Njegovega Veličanstva
1P es t. sc» X«, po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Ä l«a te: s sa, raci®.
prestolonaslednik
na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, zastopnika Našega ministra za zunanje zadeve in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo:
Uredbo o organizaciji ministrstva sa zunanje zadeve, diplomatskih zastopništev in konzulatov kraljestva Srbov, Hrvatov in Sleve&cev v inozemstvu,111 I. Splošna določila.
1. Minister.
Člen 1.
Ministrstvu za zunanje zadeve načeluje mi-nister za zunanje zadeve, po čigar navodilih in pod čigar nadzorstvom se opravljajo vsi posli ministrstva za zunanje zadeve in od katerega dobivajo direktivo za delovanje vsa diplomatska zastopništva in vsi konzulati kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu.
2. Ministrstvo.
Člen 2.
Da se posli ministrstva za zunanje zadeve opravljajo hitreje in točneje, poslujejo pomočnik ministra za zunanje zadeve in nastopni oddelki:
1.	) politični oddelek;
2.	) administrativni oddelek;
3.	) konzularno-trgovski oddelek;
4.	) odsek za računovodstvo;
5.	) glavni arhiv;
6.	) tiskovni urad.
Člen 3.
Oddelkom načelujejo njih direktorji, oziroma šef odseka za računovodstvo, glavni arhivar in šef tiskovnega urada. Imenujejo se s kraljevim ukazom na predlog ministra za zunanje zadeve ter so neposredno podrejeni pomočniki: ministra za zunanje zadeve.
Člen 4.
Minister za zunanje zadeve se pooblašča, da po potrebi otvarja še druge oddelke razen oddelkov, naštetih v členu 2.
3. Ministrov pomočnik.
Člen 5.
Pomočnik ministra! za zunanje zadeve se imenuje s kraljevim ukazom na predlog ministra za zunanje zadeve ter ima poslaniski čin.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca'1 št. 42, izdanih dne 10. maja 1919.; tu naknadno priobčena v zmislu uredbe o objavljanju zakonov, uredb in naredb z dne 13. novembra 1919. (Ur. 1. pod št. 764 iz leta 1919.)
Ministru pomaga pri delu ter načeluje vsemu osebju ministrstva za1 zunanje zadeve.
Pravico ima: 1.) da imenuje, premešča in odpušča neukazno osebje ministrstva; 2.) da daje dopust podrejenemu ukaznemu in neukaznemu osebju; 3.) da: uporablja disciplinarne kazni do izgube petnajstdnevne plače; 4.) da angažira izdatke za materialne potrebščine do (1000) tisoč dinarjev ter podpisuje sklepe za izdatke iz kredita za čim dostojnejše zastopanje do (1000) tisoč dinarjev.
4.	Politični oddelek.
Člen 6.
Političnemu oddelku načeluje direktor političnega oddelka s potrebnim številom tajnikov, pisarjev in drugega osebja.
Člen 7.
V	področje političnega oddelka spadajo:
1.	) zaupni politični posli;
2.	) šifra;
3.	) osebje diplomatskega zbora kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, i>otem navodila in pravila za njegovo služba.
Člen S.
Politični oddelek' se deli n» tri odseke, ki jim načelujejo šefi odsekov, imenovani s sklepom ministra za zunanje zadeve.
I.	odsek.
V	njegovo področje spada to-le:
1.	) šifra;
2.	) redakcija in revizija političnega poslovanja;
3.	) diplomatske instrukcije in diplomatska korespondenca;
4.	) poročila političnega značaja;
5.	) pogajanja;
6.	) politične pogodbe;
7.	) konvencije;
8.	) deklaracije;
9.	) vsi politični spisi razen spisov, ki se tičejo trgovine in plovitve;
10.	) izvrševanje in tolmačenje pogodb in konvencij in političnih poslov, ki se nanašajo na to;
11.	). meje;
12.	) poštno-brzojavni odnošaji;
13.	) diplomatski potni listi.
II.	odsek.
V	njegovo področje spada to-le:
1.	) akreditivna in odpozivna pisma;
2.	) pooblastila in ratifikacije;
3.	) avdience diplomatskega zbora;
4.	) predlogi za odlikovanja tujih državljanov, vodstvo registra o odlikovancih;
5.	) ceremonial;
6.	) diplomatski privilegiji.
III. odsek.
Protokol, arhiv, ekspedicija.
5.	Administrativni oddelek.
Člen 9.
Administrativnemu oddelku načeluje direktor administrativnega oddelka s potrebnim številom tajnikov, pisarjev in ostalega osebja.
Člen 10.
V	področje administrativnega oddelka spada:
uradna korespondenca nepolitičnega značaja
z inozemskimi poslaništvi v Beogradu in z zastopništvi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu in z vsemi tuzemskimi oblastvi.
Člen 11.
Administrativni oddelek se deli na tri odseke, ki jim načelujejo šefi oddelkov, imenovani z odlokom ministra za zunanje zadeve.
I.	odsek.
V	njegovo področje spada to-le:
1.	) odpremljanje in prevajanje sodnih spisov, ki se tičejo inozemstva;
2.	) uradne reklamacije;
3.	) prevajanje in overjanje službenih in zasebnih dokumentov;
4.	) zasebna poizvedovanja;
5.	) priobčevanje izvadkov a umrlih osebah, poročencih in novorojencih, prevajanje teh iz-vadkorv in poverjanje;
6.	) nabavljanje podatkov o naših državljanih v inozemstvu;
7.	) ugotavljanje narodnosti in identičnosti;
8.	) repatriiranje siromašnih državljanov, sirot, zanemarjene dece in umobolnih oseb;
9.	) posredovanje pri tujih in naših oblastvih za plačevanje bolniških :troškov;
10.	) ekstradicija;
11.	) izvrševanje pogodb in konvencij;
12.	) službena in uradna poročila.
II. odsek.
V	njegovo področje spada to-le:
1.	) državi j ansko-pravni položaj državljanov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu ;
2.	) dedinski posli Srbov, Hrvatov in Slovencev po naših umrlih državljanih v inozemstvu;
3.	) dedinski posli Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žive v inozemstvu, po naših državljanih, umrlih v državi;
4.	) instrukcije poslaništvom o notarskih spisih, ki so jih pooblaščena sestavljati.
III. odsek.
Protokol, arhiv, ekspedicija, pobiranje in registriranje zakonitih taks.
6.	Konzularno-trgovski oddelek.
Člen 12.
, Konzularno - trgovskemu oddelku načeluje direktor konzularno-trgavskega oddelka s potrebnim številom tajnikov, pisarjev in ostalega osebja.
Člen 13.
Konzularno-trgovski oddelek se deli na štiri odseke, ki jim načelujejo šefi odsekov, imenovani z odlokom ministra za zunanje zadeve.
I.	odsek.
V	njegovo področje spada to-le:
1.	) konzularno-trgovski zbor kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu, navodila in pravila o njegovi službi;
2.	) konzularne dolžnosti glede sanitarne policije ;
3.	) pošiljanje vzorcev trg-ovsko-industrijskim zbornicam;
4.	) vodstvo evidence o trgovinskih pogodbah, ki so v veljavi, kakor tudi o vseh drugih pogodbah, ki so v zvezi s takimi pogodbami, takoc pogodbe o nastanitvah, plovitvi, ribji lovi, trgovskih potnikih itd.
11. odsek.
V	njegovo področje spada tod e:
1.	) trgovinske pogodbe;
2.	) posli, ki se tičejo trgovskega zakonodaj-stva, carine, uvoza, izvoza in tranzita po kopnem in po morju;
3.	) pravica plovitve;
4.	) poročila o trgovini, industriji, kmetijstvu, ekonomskem stanju itd.;
5.	) ukrepanje o vsem, kar pospešuje pomorski promet in izvozno trgovino.
III.	odsek.
V	njegovo področje spada tode:
1.	) publikacije konzulskih poročil o ekonom-sketh stanju v tujih državah in o trgovskih družbah zaradi obveščanja;
2.	) trgovska vprašanja ž ozirom na politične pogodbe;
3.	) odnošaji s tujimi vladami v trgovskem oziru;
4.	) pošta in brzojav V thgovskem oziru;
5.	) ukrepanje o vsem, kar se tiče angažiranja in transporta emigrantov.
IV.	o d s e k.
Protokol, arhiv, ekspedicija.
7.	Glavni arhiv ministrstva.
Člen 14.
Glavnemu arhivu načeluje glävrti arhivar, ki ima čin direktorja oddelka, s potrebnitti številom osebja.
Člen 15.
V	področje glavnega arhiva ministrstva za zunanje zadeve spada to-le:
1.	) klasiranje politične in druge korespondence ministrstva;	_	; ,s
2.	) redakcija kronološke in sistematične vse-
3.	) izvrševanje uredbe o athiVti pri poslaništvih in konzulatih;
4.	) knjižnica ministrstva za zunanje zadeve,
5.	) izvrševanje uredbe o knjižnici pri poslaništvih in konzulatih;
6.	) letno zbiranje časopisov, knjig, brošur in 'drugih publikacij;
7.	) vodstvo raznih katalogov in inventur;^
8.	) raziskovanje zgodovinskih listin, političnih in pravnih ttterrtddtjev;
9.	) hranjenje vseh dopisov, ki tie spadajo v spfecialno področje katerega izmed drugih oddelkov ;
10.	) prevajanje in analiza takih člankov iz no-vitt, časopisov in knjig, ki jih minister zahteva ali ki zanimajo posamezne oddelke ministrstva;
11.	) ptegledovanje tiska in periodičnih inozemskih publikacij, kolikor sc tičejo poslov ministrstva.
Člen 16.
Pri glavnem arhivu ministrstva se smejo poleg uradnikov ministrstva nastavljati tudi strokovno izobražene osebe za arhivne posle.
8.	Odsek za računovodstvo.
Člen 17.
Odseku za računovodstvo načeluje šef in po-leg njega posluje blagajnik, potrebno število knjigovodij, pisarjev in drugega nižjega osebja. Službeno stališče vseh uradnikov tega Odseka se uravnava skladno z določili zakona o ustroju glavnega državnega računovodstva.
Člen 18:
Odšek zä tačutiovodstvo Izvršuje VŠe dolžnosti, predpisane v členu 23. zakona o ustroju glavnega državnega računovodstva; poleg tega spada v njegovo področje to-le:
1.) izdajanje plač in doklad uradnikom mini-.strstva in zastopništev v inozemstvu, izplačevanje izdatkov iz zaupnih kreditov, plačevanje potnih, selitvenih in kurirskih stroškov, plačevanje zakupnine za poslopja in izvrševanje dru-
gih izdatkov po proračunu ministrstva za zunanje zadeve;
3.	) nabave pohištva in hiateriala;
4.	) vodstvo splošnega stvarnega inventarja.
Odsek za računovodstvo ima poseben protokol, ekspedicijo in arhiv.
9. Tiskovni Urad.
Člen 19.
Tiskovnemu Uradu načeluje šef tiskovnega urada v činu direktorja oddelka s potrebnim številom osebja.
Člen 20.
Sef tiskovnega urada se imenuje s kraljevim ukazom na predlog ministra za zunanje zadeve, uradniki pa se nastavljajo z odlokom ministra za zunanje zadeve. Noben uradnik tiskovnega urada ne sme biti v poslovnih razmerah s katerimikoli növinami.
Člen 21.
Dolžnosti tiskovnega urada še predpiše minister za zunanje zadeve s posebno uredbo, ,
10. Posebna določila.
Člen 22.
Tajniki ministrstva za zunanje zadeve se dele na tri razrede: I., II. In 3II.
Pisarji ministrstva za zunanje zadeve se dele na dva razreda: I. in IT.
Razredi se ne morejo preskakovati.
Člen 23.
Porazdelitev vsega osebja*po oddelkih določuje pomočnik ministrstva zä zunanje zadeve z odlokom.
11. Diplomatska zastopništva kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu.
Člen 24.
Zaradi zastopanja kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in njegovih koristi na inozemskih dvorih ih pri inozemskih vladah se ustanavljajo diplomatska Zastopništva kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu. Ta zastopništva se po potrebi otvarjajo s kraljevim ukazom na predlog ministrstva za zunanje zadeve in po zaslišanju ministrskega sveta; potrebni krediti za to se postavljajo vsako leto v državni proračun.
Člen 25.
Diplomatski zastopniki se dele:
1.	) na izredne poslanike in pooblaščene mi-
istre;	!	: t: ' j rj j MT j1 '■ ; ’; ,
2.	) na diplomatske agente;
3.	) na opravnike.
Člen 26.
Poslaniki Ste imenujejo s kraljevim ukazom ter se akreditirajo na tujih dvorih ali pri vladah republik. Zanje ni predpisana posebna kvalifikacija. Poslaniki so tolmači vladne zunanje politike pri tistih vladah, kjer so akreditirani. Skrbe ža to, da čim bolje zastopajo koristi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter dajo direktivo jtödrejefiemü Osebju. Upravičeni so, da dajo svojim uradnikom dopust do meseca dni in da'izrekajo disciplinarne kazni do izgube petnajstdnevne plače. Njih plače z vsoto doklad se določujejo z letnim državnim proračunom. Poslaniki se dele na tri razrede.
Clfen 27.
Diplomatski agenti so diplomatski zastopniki na dvorih nešUverenskih držav. Gre jim čin direktorja Oddelka pri ministrstvu za zunanje zadeVe.
Čiču 28.
Opravniki so ali stalni ali začasni. Za stalne opravnike se štejejo oni, ki izvršujejo poslaniško službo v krajih, kjer poslanik ni imenovan; v tem primeru se imenujejo s kraljevim ukazom, /lačasni opravniki so Oni, ki zastopajo poslanika, kadar je na dopustu zaradi uradnih ali zasebnih poslov.
Člen 29.
Diplomatska zastopništva morajo imeti poleg šefa misije še enega svetnika poslaništva, ki ima čin direktorja oddelka pri ministrstvu za
zunanje zadeve in ki se imenuje s kraljevim ukazom na predlog ministra za zunanje zadeve.
Diplomatska zastopništva imajo potrebno število tajnikov, pisarjev in drugega osebja. Tolmače smejo imeti samo poslaništva na iztoku.
Clefl 29 a.
Vsak poslanik, diplomatski agetit ali Opfav-nik mora biti vešč francoskemu jeziku tet se mpfä potrtiditi, da v najkrajšem Času obvlada jezik tiste države, v kateri izvršuje službo, ako tega jezika še ni zmožen.
Člen 29 b.
Noben uradnik ministrstva za zunanje zadeve, diplomatskih zastopništev in konzulatov se ne sme oženiti z inozemko brez dovolitve ministra za zunanje zadeve.
Člen 30.
Tajniki in pisarji diplomatskih zastopništev se dele na iste razrede, na katere se dele tajniki in pisarji ministrstva za zunanje zadeve, ter so v istem činu z njimi. Tajniki pri poslaništvih se zovejo: prvi, drugi in tretji tajnik, po razredih. Stalne doklade svetnikom, tajnikom, pisarjem in tolmačem zastopništev se določujejo z letnim proračunom.
Člen 31.
Začasni opravniki, ako so že svetniki ali tajniki diplomatskih zastopništev v kraju, kjer zastopajo poslanika, prejemljejo od dne, ko odide poslanik na dopust, pa do njegove vrnitve, tretjino njegove doklade. Ce v kraju ni svetnika ali tajnika, ki bi moral zastopati poslanika, določi minister svetnika ali tajnika iz drugega poslaništva, ali pa pošlje katerega izmed tajnikov ministrstva, da začasno zastoj>a poslanika; za to prejemlje tajnik doklado, kakor je gori rečeno, a potne stroške mu povrne odsotni poslanik, če je odsoten po zasebnih poslih, drugače pa se povrnejo iz državne blagajne, kakor se povrnejo tudi takrat, kadar poslanik zaradi bolezni ne more opravljati službe.
Clefi 32.
Novoimenovani uradniki se ne morejo pošiljati na službo v inozemstvo, a.ko niso prej že dve leti služili v ministrstvu za zunanje zadeve.
Izjemo lahko dovoli ministrski svet na pismeno obrazložen predlog ministra za zunanje zadeve.
Člen 33.
Selitvene, potne in kurirske stroške uradnikom diplomatske in konzularne stroke določuje fftiništer za zunanje zadeve po veljavnih predpisih.
12. Konzulati kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu.
Člen 34.
Vlada sme, bodisi vzajemno bodisi na podstavi običaja ali diplomatskih konvencij, otvar-jati generalne konzulate in konzulate kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvu, ako to zahteva potreba. Konzuli so stalni uradniki ali čdštni. Obe kategoriji se delita: 1.) na generalne konžule, 2.) na konzule in 3.) na pödkon-žlile. Stalni konzuli so državni uradniki, imenujejo se s kraljevim ukazom na predlog ministra za zunanje zadeve ter imajo kot taki plačo in stalne doklade kakor tudi vse druge uradniške pravice. Častni konzuli niso državni uradniki in nimajo uradniških pravic, toda imenujejo se istotako s kraljevim ukazom na predlog ministra za zu-n&tljd zadfeve. Častni konzuli smejo biti tudi tuji državljani. Stalni generalni konzuli se tudi lahko
Člen 35.
akreditirajo kot diplomatski agenti.
Stalni generalni konzuli so v činu direktorja oddelka.
Stalni konzuli imajo čin tajnika L razreda.
Stalne doklade generalnim konzulom, konzulom in podkonzulom se določajo z državnim proračunom.
Člen 36.
Podkonzüli in pisarji se določujejo na službo po potrebi samo pri stalnih generalnih konzulatih in konzulatih.
Člen 37.
Podkonzuli se dele na dva razreda ter so v istem činu kakor tajniki ministrstva za zunanje zadeve III. in II. razreda.
Člen 38.
Pisarji konzulata Se dele ua dva razreda isto-tako kakor pisarji ministrstva za zunanje zadeve in diplomatskih zastopništev ter so jim enaki po činu in stališu.
II, Zaključnu, določila.
13.	Plačilni razredi.
Člen 39.
Uradniki in uslužbenci ministrstva za' zunanje zadeve, diplomatskih zastopništev in konzulatov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev se uvrščajo v te-le plačilne razrede:
v tretji razred: pomočnik ministra za zunanje zadeve in izredni poslaniki in pooblaščeni ministri ;
v četrti razred: direktorji oddelkov;, svetniki poslaništev, diplomatski agenti, šef tiskovnega urada, šef odseka za računovodstvo in glavni arhivar;
v peti razred: tajniki prvega razreda ministrstva, prvi tajniki poslaništev in konzuli;
v šesti razred: tajniki drugega razreda ministrstva, drugi tajniki poslaništev, podkonzuli prvega razreda;
v sedmi razred: tajniki tretjega razreda ministrstva, tretji tajniki poslaništev in podkonzuli drugega razreda;
v osmi razred: arhivarji prvega razreda, eks-peditorji prvega razreda, protokolisti prvega razreda, pisarji prvega razreda ministrstva, poslaništev in konzulatov;
v deveti razred: arhivarji drugega razreda, ekspeditorji drugega razreda, protokolisti drugega razreda, pisarji drugega razreda ministrstva, poslaništev in konzulatov, tolmači in prevajalci;
v deseti razred: arhivarji tretjega razreda, ekspeditorji tretjega razreda, protokolisti tretjega razreda, tolmači in prevajalci;
v enajsti razred prepisovalci.
Člen 40.
Urladniki diplomatskih zastopništev v inozemstvu in konzulatov imajo p^oleg sistemäl-skih plač, ki so jim določene po ustreznih plačilnih razredih, v katere so uvrščeni, zaradi izrednih izdatkov, spojenih z njih službo, tudi stalne letne doklade za reprezentacijo, katerih znesek se določi pozneje. Znesek doklad za re-. prezentacijo se določuje po državah, v katerih poslujejo, in po tem, ali so oženjeni ali neoženjeni.
14.	Pogoji za nastop službe pri ministrstvu za zunanje zadeve.
Člen 41.
Za nastop službe pri ministrstvu za zunanje zadeve se zahtevajo ti-le pogoji:
1.	) kandidat mora biti državljan kraljestva Srbov/Hrvatov in Slovencev;
2.	) izpolniti je moral svojo vojno obveznost ali pa je mora biti oproščen;
3.	) dovršiti je moral vseučiliško fakulteto v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v inozemstvu ali strokovno državno šolo;
4.	) prebiti je moral izpit iz naše narodne zgodovine zlasti glede nacionalne politike od pričetka 19. veka;
5.	) dokazati je moral takisto z izpitom, da je praktično vešč francoskemu jeziku, kolikor je to potrebno za njegovo točno umevanje in za primerno prevajanje iz našega jezika v francoščino. Znanje angleškega, nemškega, ruskega ali italijanskega jezika se vpošteva za kvalifikacijo kandidatovo, oziroma njegove jezikovne zmožnosti. Izpita iz francoskega jezika so oproščeni tisti kandidati, ki sa prebili maturo ali dovršili fakulteto ali strokovno državno šolo na Francoskem.
Člen ll
Komisijo za sprejemne izpite imenuje minister za zunanje zadeve. Sestavljajo jo pomočnik ministra za zunanie zadeve, direktor političnega oddelka, po eden izmed šefov odsekov, po
en strokovnjak za zgodovino in za francoski jezik. O uspehu izpita se sklepa z večino glasov.
Člen 43.
Izjemoma in začasno smejo biti imenovani za pisarje ministrstva za zunanje zadeve tudi osebe brez teh izpitov, toda napredovati ne morejo v Službi, dokler ne opravijo gorenjih izpitov.
Člen 44.
Poleg teh kvalificiranih uradnikov se smejo v službo pri ministrstvu za zunanje zadeve sprejemati tudi uradniki brez gorenje kvalifikacije* in to so: arhivarji, protokolisti, ekspeditorji, prepisovalci, tolmači, prevajalci itd.
Sil. Prehodna določila.
Člen 45.
Natančnejša določila in pravila o diplomatski in konzularno-trgovski strdki se še ustanove z naredbo ministrstva za zunanje zadeve.
Pravila o uniformiranju diplomatskih uradnikov se še določijo s kraljevim ukazom na predlog ministra za zunanje zadeve.
Člen 46.
Cim stopi ta uredba v veljavo, se izvrši imenovanje Uradnikov in uslužbencev po tej uredbi: takrat prenehajo veljati vsi tisti zakoni in vse tiste uredbe o organizaciji ministrstva za zunanje zadeve, diplomatskih zastopništev in konzulatov, ki se ne skladajo S to uredbo.
Člen 47.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se podpiše in razglasi.
Predsednik Našega ministrskega sveta, zastopnik Našega ministra za zunanje zadeve, naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 5. maja 1919.
Aleksander s r.
Predsednik ministrskega sveta, zastopnik ministra za zunanje zadeve:
Stoj. M, Protić s. r.
Razglasi dragih uradov io oblastev.
L 26/19—4.	63
Oklic.
Podpisano sodišče je sklenilo, da se Janez Janežič, dninar v Stobu št. 32, sedaj v deželni blaznici v Studencu, zaradi blaznosti popolnoma prekliče.
Gospod Franc Janežič, gostilničar v Domžalah, je preklicancu postavljen za skrbnika.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek I.,
dne 4. januarja 1925
P 179/19—1.	78
Razglas o preklicu.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 29. decembra 1919., L 7/19—2, se je 80 let stari vdovec Simon Lunežnik, preužitkar v Kalšah, zaradi zapravljivosti omejeno preklical.
Za skrbnika mu je postavljen Favstin Frešer, posestnik v Kalšah.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek L, dne 5. januarja 1920.
Št. 50.805/IIb —1920.	"
Oglas.
V zmislu postnega reda z dne 22. septembra 1916. (glej poštni in brzojavni naredbenik št. 76 z dne 24. septembra 1916., odnosno drž. zak. št. 317 iz leta 1916.) se objavljajo v mesecu septembru 1919. nevrožljire poštne pošiljatve, ki leže v shranjevalnem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Celju. Dotični naslovniki, odnosno pošiljatelji naj jih dvignejo v teku enega leta od dne tega oglasa, ker bi se sicer pošiljatve brez vrednostne vsebine uničile, druge pa prodale na javni dražbi. Izkupiček, oziroma gotovina, najdena v pošiljatvah, sta na razpolago stranki še za dobo nadaljnjih treh let in zapadeta po preteku tega roka poštni upravi.
I.	Priporočena pisma.
1.	) Rogaška Slatina, dne 1./9. 1919., naslov: jakovič Franjb, Zagreb.
2.	) Rogaška Slatina, dne 1./9. 1919., n.: Jakovič Viktor, Zagreb.
3.	) Rogaška Slatina, dne 13./8. 1919., n.: Gavansky Ruzsa, Stari Bccey.
4.	) Rogaška Slatina, dne I./9. 1919., n.: Gaceša Jevo, Zagreb.
5.	) Rogaška Slatina, dne 28./8. 1919., n.: Očko Andro, Hum.
6.	) Žrelec, dne ?, n : Fürth Mia, St. Rupert pri Klagenfurtu.
7.	) Pragersko, dne 18/8. 1919., n.: Zakelšek Ivan, Celje.
8.	) Ribnica ob Vrbskem jezeru, dne 20. 8. 1919., n.: Lingl Oskar, Ljubljana.
9.	) Toplice, dne 12./8. 1919 , n.: Saksida Srečko, Ljubljana.
10.	) Ljubljana I, dne 1./9. 1919., n.: Žikič Stojan, Maribor.
11.	) Ljubljana I, dne 5./9. 1919., n.: Zdravkovič Milan, Sikloš.
12.	) Ljubljana i, dne 19./9. 1919., n.: Weliey Jakob, R. Slatina.
13.	) Ljubljana I, dne 18./9. 1919., n.: Tomič Jočim, Kloka.
14.	) Ljubljana I, dne 18./5. 1919.( n.: Ujhazi Szilardkavak, Szabadka.
15.	) Ljubljana 3, dne 18./7. 1919 , n.: Rosenfeld Julius, Esek.
16.	j Ljubljana i* dne f* n.: Miličevič Sima, Vel. Kikinda.
17.	) Ljubljana, dne ?, n.: Miličevič Jelena, Vel. Kikinda.
18.	) Ljubljana, dne?, n.: Magister Feo, Posadas Missiones.
19.	) Ljubljana i, dne 25./2. 1919., h.: Maurer Marie, Klagenfurt.
20.	) Ljubljana, dne ?* n.: Philipp Laura, Lemberg
21.	) Ljubljana 2, dne 18/3. 1919., n.: Könio Hugo, Linz.
22.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Jug Maruška, Ljubljana.
23.	) Ljubljana, dne 2./9. 1919, n.: Ivič Jana, Sarajevo.
24.	) Ljubljana, dne 9/9. 1919 , n.: Razdolin Josef, Trst.
25.	) Ljubljana* dne 7./9. 1919., n.: Bazirelovič Marica, Sočine.
26.	) Ljubljana, dne ?, n.: Ažman Milka, Kamnik.
27.	) Ljubljana 4, dne 17/9	1919., n.: Spinčič, Zagreb.
28.	) Ljubljana I, dne ?, n.: Nikoletič Simon, Andrejevič.
29.	) Maribor 2, dne 16./9. 1919.,	n.: Mayer Franci,
Schwamberg.
30.	) Maribor, dne 17./9. 1919., n.: Ristisch Millana, Moschgarwitsch.
31.	) Maribor I, dne 18.'g. 1919., n.: Molliillo Karl, Brod.
32.	) Maribor, dne P, n.: Kurbaifinsky Gertrud, Novo mesto.
33.	) Maribor, dne 19./5. 1919., ii.: Božo Janko, Krnjak.
34.	) Celje, dne L/ib. 1919, n.: Lavorička Jože, Dobje.
35.	) Krško, dne 16./1. 1919., n.: Baggi Mihael, Petroszeni.
36.	) Krško, dne 11./2. 1919., n.: Baggi Mihael Petroszeni.
37.	) Kiško, dne 2./11. 19I9., n : Hempt, Zagreb.
38.	) Krško, dne 19./11. 1919., n.: Dakič Milan, Gor Mi-llnovac.
39.	) Ljubljana 7, dne 15./9. 1919., n.: Lahg Rossa, Novi Udmat.
40.	) Ljubljana, dne 10./10. 1919., n.: Weinlich Ludvik, Innsbruck.
41.	) Ormož, dne 16./8. 1919., n.: Makovec Marija, Ljutomer.
42.	) Ormož, dne 9./7. 1919-, n.: Benič Mena. Zagreb.
43.	) Ljubljana 1, dne P, n.: Babič Ivan, Studni Dahn.
44.	) Ljubljana, 2./6. 1919., n.: domobr. pl. 32, Nbwy Sandec.
45.	) Ljubljana, dne P, n : Hlebce Pepca, Ljubljana,
46.	) Ljubljana 2, dne 30 /9. 1910., n : Mahr Arthur, Graz.
47.	) Ljubljana 1, dne 2.,10. 1919., n : Mosl Mukos, Zagreb.
48.	) Ljubljana, dne P, n.: Milojevič Božidar, Kragujevac.
49 j Ljubljana, dne P, n. : Pačič Mate, Slavonija
50.	) Ljubljana, dne 3 /lo. 1919., n.: Sičič Vladimir, Lcskovac.
51.	) Ljubljana, dne r, n.: Sijan Jovan, Bunič.
S2} Ljubljana, dne P, n.: Sellan Jakob, Campobach.
53.) Radgona, dne 22.14. 1919, n.: Mrkič Duro, Krnjak.
54") Radgona, dne 3/9. 1919., n.: Prosenjak Alojs, Ptuj.
55.	) Radgona, dne P, n.: Sršen Marko, Carmelo.
56.	) Maribor 1, 16./9. 1919., n.: Daitiis Franc, Sv. Jakob v Slovenskih goricah.
57.	) Maribor i, dne 3./10. 1919., n.: Krenner Rudolf, Konjice.
58.	) Maribor 2, dne 3./I0. 1919., n.: Šušteršič Tončka, Bizeljsko.
59.	) Maribor, dne 6. 10. 1919., n.: Uršič Frančiška, Šmartno v Tuhinju.
60.	) Maribor, dne 7./10. 1919., ri.: Riissler Franc, Klagenfurt.
61.	) Maribor I, dne 12./9. 1919., n.: Dfažič Andre, Dolenji Miholjac.
62.	) Trbovlje 1, dne 16./5. 1919., n.: Tratar Ignac, Šmar-jeta Kanj
63.	) Vrhnika, dne 6./8. 1919., n.: Hudorovič Baza, Karlovac.
64.	) Vrhnika, dne 6./S. 1919., n.: Tauliman Franc, Sv. Jahlr.
65.	) Vrhnika, dne 18./9. 1919., n.: Šefisik Ivanka, Zagreb.
66) Vrhnika, dne zb.jz. 1919., n.: Erdelyi Andrej, Ve-
mesmi litres.
67.	) Vrhnika, dne 3-/8. 1919., n.: Erdelyi Andrej, Ve-mesmi litres.
68.	) Vrhnika, dne 18/9. 19I9., n.: Erdelyi Andrej, Ve-mesmi litres.
60.) Vrhnika, dne I./8. 1919., n.: Erdelyi Andrej, Ve-inesmi litres.
70.	) Vrhnika, dne 27./2. 1919., n.: Erdelyi Andrej, Ve-mesmi Ihres.
71.	) Maribor I, dne P, n.: Ogrin Gašper, Melavas.
72.	) Vrhnika, dne 5./3. 1919., n.: Cliorin, Ljubljana.
73.	) Vrhnika, dne 18./3. 1919,, n.: Fischoflf Leo, Nagyszent Miklos.
74.	) Vrhnika, dne 4./5. 1919., n.: Jerino Franc, Galicija.
75.	) Sv. Lovrenc nad Mariborom, dne I1./3. 1919., n.: Krall Ivan, Slovenji Gradec.
76.	) Ptuj, dne 20./10. 19I8., n.: Schnabl Ida, Gorizii.
77.	) Ptuj, dne 2S./6. 1919., n.: Rozufes Maria, Zagreb.
78.	) Ptuj, dne P/6. 1919, n.: Kuhar Josef, Maribor.
79.	) Ptuj, dne P, n.: Straub Maly, Zemüh.
80.	) Sv. Juri ob južni železnici, dne g./10- ig1^-, n.: Schiffcr-man Eugenia, New York.
81.	) Sv. Juri ob južni železnici, dne II:/8. 1919., n.: Antolič Zvonko, Zemun.
Shranjevalni urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Celju,
dne 31. oktobra 1919.
i^oigrlasifc-sr©	jaan’-t'S'e^o..
Pristojni sodni dvori so uvedli postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa poživljajo sodišča, ki so uvedla postopanje, naj se zglase pri njih, ako še ži-ve, ali naj jim dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešančevo	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče kuratorja, ki je bil postavljen pogrešanemu	Sodni dvor, ki je uvedel postopanje, dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Janez Donnersbacher, rojen dne 16. apiila 1886, ožei j'n posestnik na Gori št 10 oočina Ledenice.	Služil pri strelskem polku št. 36 na ruskem bojišču; pogrešan izza bojev pn Lupczenki v Karpatih izza. dne 31. marca 1915.	Zena Marija Donnersbacher.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 277/19-1.	15. julija 1920.
Jožef Perko, rojen dne 5. januarja 1889., posestnikov sin pri Sv. Luciji št. 6, občina Begunje.	Služil pri 7. lovskem bataljon i v Galiciji; dne 21. oktobra 1914 baje zbolel za kolero in čez nekaj dni umrl. Zadnjič pisal dne 15. sept mbra 1914.	Oče Jožef Perko.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 278/19—1.	15. julija 1920.
Kobert Beltram, rojen dne 17. maja 1893., samski klju-čaničar v Ljubljani.	Služil pri vojni mornarnici na iskalcu min, ki se je dne 8. aprila 1918. vsled eksplozije min potopit; od tega dne pogrešan. Zadnjič pisal dne 26. marca 1918.	Oče Anton Beltram.	—	Ljubljana, dna 31. decembra 1919.; T 281/19-1.	15. julija 1920.
Jernej Kahne, rojen dne 4. avgusta 1876., oženjen po-sestn k v Zgornjih Kosezah, občina Peče	Služil pri poljskem topniškem polku št. 48; ob napadu sovražnih letalcev dne 5. jülija 1918. baje padel. Zadnjič pisal dne 2. julija 1918.	Žena Frančiška Rahne.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919,; T 283/19—2.	15. julija 1920.
Franc Prantl, rojen dne 17. septembra 1888 , oženjen slikar v Ljubljani, Novi Vodmat.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku v Galiciji; zadnjič pisal dno 2. oktobra 1914. Od tedaj pogrešan.	Žena Antonija Prantl.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 288/19 -1.	15. julija 1920.
Gašper Golčnik, rojen dne 4. januarja 1818, oženjen posestn k v Izlakah št. 34.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku v Galiciji; zadnjič pisal dne 29. septembra 1914 Od tedaj pogrešan.	Žena Rozalija Golčnik.	Andrej Grobljar, v graščak v Št Juriju.	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 307/19-2.	15. julija 1920.
Anton Avbelj, rojen dne 2. februarja 1878., oženjen posestnik v Stegnah št. 13.	Služil pri 36. pehotnem polku v Galiciji; zadnjič pisal dne 3. maja 1915.	Žena Marija Avbelj.	Anton Cerar, župan v Moravčah.	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 313/19 3.	15. juliia 1920.
Prano Novak, rojen leta 1877., pose-tuičin brat na Jami št. 32.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku v Galiciji; zadnjič pisal dne 16. avgusta 1914.	Sestra Marijana Novak.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 303/19-2.	15. julija 1920.
Janez Bobič, rojen dne 9. marca 1882., oženjen posestnik v Starem gradu, občina Loče.	Služil pri 7. pehotnem polku na ruski fronti; baje ob Seretu dne 7. septembra 1915. obležal, v trebuh zadet. Zadnjič pisal dne 4. septembra 1915.	Žena Terezija Robič.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 239/19—2	15. julija 1920.
Prano Tehovnlk, rojen dno 10. marca 1886., oženjen redar na Jesenicah.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku na ruskem bojišču; zadnjič pisal dne 15. oktobra 1915.	Žena Jožefa Tehovnik.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 267/19-5.	15. julija 1920.
Jožef Šavs, rojen dne 14 marca 1888, samski posestnik v Baštju št. 13.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku v Karpatih; zadnjič pisal dne 21, marca 1915.	Brat Franc Šavs.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 220/19-3.	15. julija 1920.
Jakob Trebnšak, rojen dne 25. julija 1891, samski, za-sebničio sin v Zlatenku št 1.	Služil pri trenski div ziji št. 2 na ruskem bojišču; dne 4. oktobra 1918. baje umrl v Wladimiru Wolynskem.	Mati Frančiška Trebnšak.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 328/19-2.	15. julija 1920.
Pavel Kalan, rojen dne 20. januarja 1883., oženjen rudar v Starem dvoru.	Služil pri 17. pehotnem polku; zadnjič pisal dne 27. septembra 1914.	Žena Frančiška Kalan.	Iran Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 285/19—3.	I 15. julija 1920.
Gregor Aiohholzer, rojen dne 1 julija 1881 , posestnik v Zgornjih Borovljah.	Služil pri 7. penotnem polku na italijanskem bojišču, kjer je baje dno 28. junija 1918. umrl v neki bolnici. Zadnjič pisal kakih osem dni prej.	Sestra Marija Aichholzer.	—	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 287/19-3.	15. julija 1920.
Janez Oražen, rojen dne 6. januarja 1878., oženjen tvorniški delavec v Ljubljani	Siužil pri 27. bramhovskem pehotnem polku na. italijanskem bojišču; jeseni leta 1916. baje padel v bojih na hribu Sv. Gabriela. Zadnjič pisal dne 15. novembra 1916.	Žena Ivana Oražen.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 311/19-3.	15. julija 1920.
Josip Nograšek, rojen dne 4 aprila 1886, oženjen delaven v Ljubljani.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku v Galiciji in bil baje ranjen dne 26. avgusta 1914. Zadnjič pisal dne 18. avgusta 1914.	Žena Marija Negrašek.	Ivan Stiene, davčni'pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 31. decembra 1919.; T 284/19 - 4.	15. julija 1920.
Jernej Tomc, rojen dne 17. avgusta 1895., samski posestnikov sin na Šujici št. 21 pri Dobrovi.	Služil pri 17. pehotnem polku v Galiciji in se dne 8. januarja 1915. udeležil bojev pri Stanislawu v Galiciji; baje prišel v rusko ujetništvo.	Sestra Ivana Tomc.	—	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 162/19-6.	15. julija 1920.
Jakob Tomo, rojen dne 5. avgusta 1888., oženjen krojač v Podutiku št. 16.	Služil pri 7. lovskem bataljonu; dne 4. julija 1915. baje padel na Dobrdobski planoti. Zadnjič pisal dne 27. junija 191S.	Žena Ivana Tomc.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 177/19-3.	15. julija 1920.
Janez Bazar, rojen leta 1874., oženjen posestnik v Dolenjem Vrsniku št 10	Služil pri 9.lovskem bataljonu na soški fronti; zadnjič pisal dne 13. septembra 1916.	Žena Ivana Lazar.	Ivan Stiene, davčni pristav r p. v Ljubljani.	Ljubljana, dna 2. januarja 1920.; T 225/19 3.	15. julija 1920.
Janez Marcina, rojen dne 3 septembra. 1884., oženjen pocestnik v Gabrkti št 3.	Služil pri 17. pehotnem polku v Galiciji ter se dne 8. septembra 1914. udeležil bitiie pri Grodbu; od tedaj pogrešan.	Žena Marija Marcina.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 186/19-3.	15. julija 1920.
Janez Šolar, rojen dne 21. maja 1884., oženjen posestnik v Kališah št 9.	Služil pri 3. saporikem bataljonu ter dne 9. marca 1915. prišel v rusko ujetništvo. Baje dne 16. novembra 1915. umrl v Samarkandu.	Ženav Frančiška Šolar.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 236/19 2.	15. julija 1920.
Dr. Budolf Kreč, samski avskultaui v Ljubljani, rojen dne 8 februarja 1887.	Služil pri bosensko-hercegovskem pehotnem polku št. 4. in se udeležil bojev pri Valjevom v Srbiji; zadnjič pisal dne 9. decembra 1914.	Finančna pro-kuratura v Ljubljani.	—	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 136/19—6.	15. julija 1920.
Janez Šteblaj, rojen dne 20. septembra 1881., oženjen posestnik v Za potoku št. 1.	Služil pri 17. pehotnem polku v Galiciji; zadnjič pisal dne 26. novembra 1914.	Žena Ana Šteblaj.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 189/19-8.	15. julija 1920.
Dominik Kovič, rojen dne 4. avgusta 1891., posestničin sin v Osredku št. 7, občina Dolsko.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku in bil dne 16. septembra 1914. pri Grodku ranjen: od tedaj pogrešan.	Mati Jožefa Kovič. .	—	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 261/19—4.	15. julija 1920.
Stanko Bizjak, rojen dne 3 maja 1897., samski gostilničarjev sin v Ljubljani.	Služil pri 14 domobranskem pehotnem polku v Galiciji ter dne 28. julija 1916. prišel v rusko ujetništvo. Meseca aprila 1917. baje umrl.	Rudolf Bunc.	—	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 296/19—3.	15; julija 1920.
Jakob Štebe, I rojen leta„1893., samski posestnikov brat v Žejab št. 9. občina Moste.	Služil naposled pri 90. pehotnem polku ter baje dne 23. avgusta 1917. padel na Monte Ouccu.	Brat Anton Štebe.	—	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 246/19-2.	15. julija 1920.
Mihael Javan, rojen dne 29 septembra 1886 , samski posestnikov sin v Spodnjih Pirničahšt 18.	Služil pri 27. domobranskem pehotnem polku, pozneje pri domobranskem pehotnem polku št. 19, Lvov; zadnjič pisal dne 10. maja 1915.	Sestra Marijana Juvan,	—	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 295/19-3.	15. julija 1920.
Florijan Benedik, rojen dne 5. maja 1887., oženjen po-1 sestnik v Rovah št. 7 pri Podnartu.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku in bil dne 26. avgusta 1914. pri PrzemySlanih težko ranjen; od tedaj pogrešan.	Žena Frančiška Bensdik.	—	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 231/19-4.	15. julija 1920.
Jakob Pisovc, rojen dne 6. julija 1889., samski posestnikov brat v Zgornji Besnici št. 5.	Služil pri 7. lovskem bataljonu v Galiciji; zadnjič pisal dne 25. novembra 1914.	Brat Franc Pisovc.	—	Ljubljana, dne 2. januarja 1920.; T 322/19-4.	15. julija 1920.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.