374. štev. V Ljubljani, petek dne 10. januarja 1913. Leto 11. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja uprayništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravnišlvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Pismo iz Belgrada. Belgrad, 25. 12. 1912. (7. 1. 1913.) Toplemu včerajšnjemu dnevu je sledil mrzel — sveti večer. Cel popoldan je bilo na ulicah vse živo. Pridne gospodinje znašale so — liki marljivim bučelicam — vse mogoče stvari na svoje domove, da pripravijo svojim dragim kar- najlepše božične praznike v kolikor jim je dopuščalo blagajniško stanje rodbinskega podjetja. Skozi zaprta vrata pekov je prihajal prijeten vonj in skozi zapote-na okna mogel si opaziti celo vrsto lepo rmneno-pečenih mladih prašičkov. Možje so znašali skupaj vino, likerje, sladčice itd., vsak je imel v roki bodisi zavitek, steklenice ali pa tudi torbo napolnjeno z orehi, lešniki itd. Pač vse je kazalo praznično lice in pričakovalo v najboljšem razpoloženju rojstva Zveličarievega. Kdo bi si bil mislil, da je še pred par meseci pljuskalo v Belgradu razburkano bojno valovanje. Dasi sem bil dobro oblečen, vendar sem se tresel od zime, kljub temu pa sem po razsvetljenih ulicah opazoval ta predbožični dirindaj. Na vogalu Terazije in Aleksandrove ulice stala je priletna gospa z mlado damo, obe obloženi z zavitki in steklenicami; oči vidno sta čakale na tramvaj. Dami je padel zavitek iz naročja in niti opazila ni tega. Pristopim, poberem zavitek in ga izročim s primernim ogovorom mladi dami. Po akcentu moje srbščine spoznali sta, da sem tujec. »Vi ste Čeh,« mi pravi gospod, ko se je zahvalil za mojo neznatno uslugo. »Ne. sem Slovenec«, odgovorim. »No, Cehi so vendar tudi Sloveni.« »Seveda, ali ne Slovenci. Mi prebivamo ob severnih obalah jadranskega morja, ob izviru Save. Imamo svoj književni jezik in sploh vse predpogoje v to, da se imenujemo narod, dasi smo številno precej šibki.« »O Slovencih še nisem slišal nič natančnejšega, pač pa o Čehih, katere zaradi njihovega slovanskega čustva visoko čislam.« »Ta kar ste ravno rekli o Čehih, to isto morete smelo trditi o Slovencih, dasi je naš položaj skrajno obupen, ker nimamo še jasnega cilja pred seboj, niti zgodovinskih tradicij, na katere bi se opirali. Vsled tega smo oportunisti s precejšnjo dozo egoizma. Kljub temu pa bodite prepričani, da je tudi pri nas uveljavljen pregovor: »Kri ni voda«.« »Povsod skušajo mirnim potom, četudi na škodo drugih, doseči čim največ koristi za svoj narod. Samo mi Srbi smo taki razbojniki, da se vedno pretepavamo in hodimo s krvavimi žrtvami po kostanj v žrjavi-co za — druge.« »Ne govori tako;« ustavi ga dama, »tudi mi smo miren element, toda ako nam stopi kdo na prste, tedaj, LISTEK. M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Zdajci pa Se naglo pospešil korake. a to pot v smeri proti Bastilji. Ker ni našel sam primernega izhoda, je sklenil Trikot povedati vso reč velikemu profosu. Dospel je do Monklarjevega dvorca ob polu-enajsti uri. Vse je spalo v dvorcu, Vsa okna so bila zaprta. Toda Trikot je imel zdaj svoje raznovrstne vhode v hišo poveljnika kraljevske policije. Povzdignjen na častno stopnjo tajnega agenta in Vohuna, je imel vpliv na profosove lakaje, ki so se ga celo jako bali. 'I rikot je torej dregnil na svoj Posebni način v železni tolkač majhnih stranskih vrat na levi strani privoza. Čez nekaj minut se je tiho odprla linica, in osoren glas je prašal: »Kdo ste? Kaj želite ob tej uri?« »Trikot sem, vaša vratarska milost,« je rekel kralj argotski s porogljivim glasom, »in bi rad govoril ,z gospodom velikim profosom v nujni zadevi.« Vrata so se odprla še tisti trenutek. »Vstopite, dobri gospod Trikot,« .16 rekel vratar. »Počakajte, da pončem komornega slugo, ki vas po- gorje mu! S Turkom pač ni mogoče | drugače govoriti kot z orožjem v roki in Švab dasi je kulturen, nastavlja nam bajonet na prsa. Naj-li mi k vsemu temu molčimo? Niti Čehi bi ne mogli drugače delati.« Poslovili smo se in dasi sem spoznal, da o Slovencih nimata niti pojma in le površno poznavanje slovanske vzajemnosti, bil sem prepričan, da vidita v slovanski kulturni skupnosti same solnčne strani. Ta karakterističen razgovor odprl je veliko rano na našem narodnem telesu. Lena slovenska napredna inteligenca ni zmožna niti toliko, da bi od časa do časa informirala slovansko javnost o naših razmerah in o naših težnjah. V tem oziru se puščamo zastopati n. pr. v srbskem časopisju po raznih konfuznih člankih kakega Terseglava. Po vsem ni Čudo, da nas identificirajo s Švabom. Toda predaleč sem prišel, ker o tem bi se dalo pisati cele knjige. Po statističnih podatkih prvega četrtletja lanskega leta je znašal izvoz raznih izvoznih predmetov 25,205.834 dinarjev in uvoz pa za 28,122.992 dinarjev. Za prvo polletje je dosegel uvoz v Srbiji vrednost 59,371.876 dinarjev in izvoz pa le 46,635.595 dinarjev. Sodeč po sedanjih razmerah se bo uvoz v letu 1913 brezdvomno potrojil, med tem ko bo izvoz občutno padel. One države, ki so si znale pridobiti simpatije Srbije v kritičnem 1. 1912, imele bodo gotovo največji dobiček iz sedanjega položaja. Ker so se posamezni slučaji be-guncov vedno bolj množili, je sklenila avstrijska oblast, da morajo ladije, ki so dosedaj vozile iz avstrijskega Zemuna v Belgrad in od tu v avstrijsko Pančevo, spremeniti svojo pot tako, da pljujejo podonavske ladije najprej iz Zemuna v Pančevo in šele od tam v Belgrad. Marsikdo je namreč preje kupil listek za Pančevo in izstopil v Belgradu. Za božične praznike je dal kralj razdeliti med ranjence večjo množino cigaret in tobaka, kakor tudi drugih stvari. Dasi je prepovedano streljanje v božiču, vendar se »mularija« ne zmeni dosti za to prepoved in po vseh ulicah slišiš pokanje iz malih otročjih pištolic. Na tramvajske tračnice pa polagajo »kapselne« in ko pride voz s svojo težo na »kapsel« pa poka, da je veselje. Otroci skačejo in se radujejo nad svojim izumom, starejši se pa smejejo »prefriganosti« mladine, ki kljub mrazu ne zapušča svojih pozicij na ulici. Vse trgovine so zaprte in praznična tišina legla je danes nad ponosno presfo!ico Srbstva. Zaključujem današnje, svoje pismo s željo, naj bi te pomembne praznike vsi pravoslavni Slovani vživali v miru in zadovoljstvu iti da se čim-prej razprše grozeči obleki — krvavega hudourja. Mars. Gospoda, kam pa? (Odgovor na prvi članek.) Gospod urednik! Z veseljem opazujem, da se je začela javnost zanimati za preganjano kranjsko učiteljstvo. »Dan« prinaša posebno mnogo člankov. Dovolite, da tudi jaz enkrat odgovorim piscu »Nadimiru«, ki je privoščil učiteljstvu članek »Kranjskemu učiteljstvu«: Gospoda kani pa? Gospodu Nadimirju ni všeč oni pisec, ki tarna nad bedo, pomanjkanjem in krivicami kranjskega učiteljstva, še manj pa oni. ki je besen in razbija in »poziva« učiteljstvo, da naj zapusti težki, pa vzvišeni poklic in gre. Res, radoveden sem, kako bi on delal, predaval, izobraževal in organiziral? (Sodim namreč, da ni učitelj). Evo primere, kako so že mnogi poskušali delati in kakšni so bili — uspehi. V kraj pride učitelj, ki ima veselje do Vaših načrtov. Začne delati. Temelj si postavi v tem, da^ z iskrenostjo pridobi srca svojih občanov. Farovška zavist že gleda, kaj bo iz tega. Ni treba, da bi ustanovil društva taka ali taka. s podrobnim delom nadaljuje započeto. Ljudem bi se začelo res daniti, mrena bi jim padla raz oči — ozdravili bi. In zdaj se vzdigne božji namestnik in raz leče se vsipljejo na debelo psovke na pri-vandrane učitelje, ki pohujšujejo mladino in hočejo iztrgati vero iz nedolžnih src. Dobi se par podrepnikov in ti lažejo in obrekujejo po naročilu božjih namestnikov o učitelju in v »Domoljubu«, v tem »svetovnem listu« zabavljajo vsaki teden. Nadzornik SlomŠkar. dobi žmrk in pri inšpekciji dobi dobri učitelj »piko«. Prestavijo ga »službeno«, ali kar kazensko kam v kake rovte in naslednik njegov ima nalog delati ravno v nasprotnem smislu. Vzemite »Ročni zapisnik« od par let nazaj in sedanjega, pa boste videli, če ni res to. »Nekoliko« žrtvovati se pravi danes izročiti se krvniku rfa milost in nemilost. Poglejte, če preganjajo celo take, ki se ne mešajo prav v nobeno stvar in so mirni in potrpežljivi, kaj čaka potem one, ki so delavni in hočejo kljubovati? O življenju v kra- jih, ki so od železnice oddaljeni in nimajo mesnic, bi sc dalo mnogo pisati. Da bi si Vi sami na ramah morali vse znašati in po par ur daleč, da bi si morali sami kuhati, kot je to tudi po nekod, da ne bi dobili po celi teden kruha, bi Vas že minulo veselje do marsičesa. Glad je največji sovražnik idealov in kruta beda jih mori brez usmiljenja. Zato pa ne dajo gospodarji kruha, ker vedo, da bi zadostno hranjeni postali močni in se jim slednjič na lep način osvetili za krivice. Zato so koritca tukaj in tam, da se nekatere zopet opita, da ne cvilijo venomer. In slednjič pride še slavna Mohorjeva družba in čuti potrebo, da prepreklja z dr. Pregljem že tako majhen ugled učiteljstva. In taka lumparija gre kar v stotisoč izvodih med svet. Glavna hiba, da se učiteljstvu slabo godi je pomanjkanje stanovske zavesti. Organizacije so skrajno slabe in če je kje potreba orgnizacije je pri učiteljstvu gotovo najbolj. Tovariši koritarji imajo vpliv, pa se jim ne ljubi, ali pa zaradi ljubega koritca ne smejo zastopati stanovskih interesov, če pa kdo drugi kaj zine ali piše, pa vse zamrje kakor glas vpijočega v puščavi. Ali ni potemtakem dati bolje slovo stanu in makar domovini, kakor pa za prazen nič se ubijati in stradati. Gospod Nadimir, če Vas je volja pridite (uredništvo Vam da moj naslov, če pošljete preje svojega) na deželo in radoveden sem, koliko časa bodete idealni. Učili me boste lahko organizirati. Hvaležna Vam bo za to — domovina. Rimidan. Po suspenziji konference. AKCIJA VELEVLAST1. Berlin, 8. januarja. Velevlasti še dosedaj niso izročile v Carigradu kolektivne note, ker glede sestave te note še ni prišlo do sporazuma. Gotova je šele prva polovica note. Zdi se, da je treba še rešiti diference meritornega in formalnega značaja. ENERGIČNI KORAK VELEVLASTI V CARIGRADU. Pariz, 8. januarja. »Echo de Pariš« poroča, da se bo evropska intervencija v Carigradu izvišila tekom treh dni. Nota bo baie zelo stroga. Govori se celo o pomorski demonstraciji, a v merodajnih krogih se o tem dosedaj še ni razpravljalo. TURŠKI DELEGATI ZAPUSTE LONDON. Pariz, 8. januarja. »Matin« javlja, da nameravajo turški delegati zapustiti London in oditi v Pariz ali Berlin. Odpotujejo nalbrže v petek ali soboto. Termin je odvisen od in-strukcij, katere bodo dobili iz Carigrada. PRED KAPITURACIJO DRINO-POLJA. Sofija, 8. januarja. Potrjuje se vest, da se Drinopolje ne more braniti dalje kot 10 dni. Zdi se, da so informacije bolgarskega generalnega štaba zelo točne. Posadka dobiva na dan le četrtino porcije in živeža je samo še za deset dni. Včeraj ob deveti uri zjutraj so se carigrajski, dri-nopoljski in bolgarski delegati sestali v Urli pred Drinopoljcm. Turki so predložili take pogoje za kapitulacijo, da jih Bolgari niso mogli sprejeti. Sestanek se je končal brez vsakega vspeha. Turki so nato izjavili, da bodo referirali v Carigrad. Da je kapitulacija Drinopolja že zelo blizu dokazuje tudi dejstvo, da je bolgarski generalni štab zaprosil v Sofiji za 30 uradnikov, ki bi imeli prevzetij vodstvo mestne uprave v Drinopolju. Berlin, 8. januarja. V Londonu se razširjajo vesti, da so se pogajanja glede kapitulacije Drinopolja že začela. Položaj posadke je obupen. PRIPRAVE ZA NADALJEVANJE VOJNE. Belgrad, 8. januarja. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da se bo vojna za slučaj, ako bodo mirovna pogajanja razbita, nadaljevala z največjo naglico in z vso silo. Balkanska zveza je že vse pripravila za nada-Ijevanje vojne. V bližini Galipolja so zbrane grške in srbske čete. Turčija Mestna hranilnica Ifubljjanska '~= -sr ZEPrešerr? cttI ulIIcI šteT7". 3 - -.= je od 1. januarja 1913 zvišala obrestno mero za vse — stare in nove — hranilne VlO^C Fl Žl Bfc . _ -........ 4V od sto. tm.i cLstTrels: cd c Tor ee tl sama- vede h gospodu velikemu profosu.« Trikot je čakal deset minut, nakar je prišel komorni sluga ponj. »Ali je njegova milost spala?« je vprašal. Sluga je skomizgnil z ramami. »Človek ne ve, ali naš gospod sploh kaj spi,« je dejal. Nekaj trenotkov pozneje je stopil rokovnjač v kabinet velikega profosa'. Gospod De Monklar je sedel ob velikem ognju, kakor da bi premiš- Ko je Trikot vstopil, je počasi dvignil glavo in mu mignil, da naj stopi bliže. »Govorite, Trikot, kaj je novega?« »To je novo, vaša milost, da sta dva falota iz Dvora Čudežev poslušala na vogalu neke uličice blizu Sene razgovor gospoda De Lojola z dvema menihoma, bratom Tibojem in bratom Lubenom. Iz tega razgovora se je dalo posneti, da je Lojola ukazal zanesti Štefanu Doletu knjige, ki ste jih potem našli pri njem. In tista dva lumpa, vaša milost, sta mi rekla, da pojdeta povedat Lantnčju.« Trikot je govoril z velikim profosom v kratkih raportnih stavkih. »To je treba preprečiti,« je rekel veliki profos živahno. »Vaša milost, to je zame težavno, če se nočem sam razkrinkati. Sicer pa se je ob tej uri gotovo že zgodilo.« »Že dobro. Trikot, vidim, da ste res zvesti služabnik. Zdaj idite, a jutri se okoristim z vašim izbornim poročilom.« »Ali mi dovoli vasa milost, da izpopolnim svoje poročilo še z dobrim nasvetom?« . »Govorite!« je velel veliki profos in nabral obrvi. ... »Vidite, milostni gospod, dobro poznani Lantčja,« ic dejal I rikot s strašnim povdarkom sovraštva. »On ne bo čakal jutrišnjega dne. Meni ni znano, kje stanuje Lojola, toda Lantnč ve morebiti!« »In če ve?« »In če ve, potem skoči, kakor hitro ga obvestita onadva falota, na svoj rapir ali na svoje bodalo ter skoči h gospodu De Lojola. In ce greste vi, milostni gospod, šele jutri k njemu, utegne biti prepozno, če ni prepozno že zdaj.« Veliki profos je vstal, rekoč: »Vi ste resnično dragocen človek, Trikot.« . . »Ali se spominja vaša milost, kaj mi je obljubila?« je prašal Trikot, priklonivši se do tal spričo te pohvale. , »Da, da, bodi brez skrbi. Jaz ne pozabim ničesar.« To rekši je mignil kralju argot-skemu. naj mu sledi, ter odšel na dvorčevo dvorišče. V ozadju tega dvorišča, na desni strani konjskih hlevov in za hišico, ki je služila Švicarju v bivališče, so bile stražnice, kjer je stra- žilo neprestano tucat konjenikov, oboroženih z arkebuzami. Gospod de Monklar je vzel štiri teli stražnikov s seboj, velel dati tudi Trikotu žiyal za ježo in zajahal sam svojega konja. Četica, pred katero se je postavil lakaj brez livreje s plamenico v roki. je zajahala z dvorišča in se napotila naravnost proti zagati, kjer je prebival Ignacij De Lojola. Veliki profos je jahal na čelu, mrke! in zamišljen kakor po navadi; sledila mu je četvorica arkebuzirjev, zadaj pa je jahal Trikot, držeč se previdno zunaj svetlobnega kroga, ki ga je razmetavala lakajeva plamenica. Trikot se je dobro zavedal, da je v veliki nevarnosti; kaj lahko ga je mogel spoznati kak rokovnjač, ki bi se bil priklatil mimo in se gotovo nemalo začudil, videč ga v takšni družbi. Gotovo bi spravil na noge vesoljni Dvor Čudežev, in Trikot je vedel dobro, kakšna usoda čaka ar-gotskega kralja, ako se to zgodi. Ceta je dospela kmalu v ulico Hušet. Par korakov od zagate je Monklar ustavil svojo četo, razjahal, velel ugasniti plamenico, ter se napotil proti ozadju zagate. Pomignil je bil Trikotu k sebi; Trikot je ubogal. Lojola ni bil nikdar povedal velikemu profosu, na kakšnem kraju da živi. Naznačil mu je bil samo neki benediktinski samostan kot svoj oficielni naslov za ves čas, dokler ostane v Parizu. Toda gospod De Monklar je bil oprezen človek in si je dejal na tihem, da bo nemara še treba aretirati španjolskega meniha, do katerega je kazal kralj le malo simpatije, pač pa se ga je jako bal. Zato je poslal veliki profos Ignaciju De Lojola nekoga za petami in ie izvedel nemudoma, kam bo treba udariti, ako nanese tako. Gospod De Monklar je stopil torej brez obotavljanja v hišo, kamor je bil Lantnč sledil Lojoii. Sel je po stopnjicah. Trikot pa za njim. Na vrhu stopnjic je zagledal priprta vrata, izza katerih se je kradel tenek pramen luči. Monklar je potrkal nanje s prstom; sicer pa ni počakal odgovora, pač pa je rahlo odrinil vrata, vstopil in storil par korakov po sobi. Tisti hip pa mu je padel pogled na Lojolo, ki je ležal zleknjen, bled kakor kreda, po vsem videzu mrtev. »Kaj sem rekel vaši milosti!« je zamrmral Trikot. »Pa meniš, da je res Lantne zadal ta udarec?« je vprašal Monklar, sklonivši se, da pogleda rano od blizu. »Tega sem tako gotov, vaša milost, kakor vem zanesljivo, da me ta človek zakolje na mestu, ako izve, da sem vas privedel semkaj. Sicer pa je rana sama najboljši dokaz; to je bila Lantnejeva roka in nobena druga!« namerava proti tem četam postaviti posebno armado, a brez nade na kak vspeh, ker so zavezniki tako po kakovosti kakor številu močnejši. SRBI IN GRKI PROTI NADALJEVANJU VOJNE. , Berlin, 8. januarja. Vest, ki je došla iz Londona v Pariz, potrjuje, da je dr. Danev zatrdno hotel že v ponedeljek prekiniti pogajanja radi vednega turškega zavlačevanja. Svoj namen je opustil baje le radi tega, ker se je izkazalo, da so Srbi in Orki proti vojni. Njih čete bi morale namreč oditi pred Čataldžo in Drinopolje, kjer nc leži njih interesna sfera. TURKI SE MORAJO ODLOČITI V 3 DO 4 DNEH. London, 8. januarja. Neki srbski delegat je izjavil, da iz situacije ni nobenega izhoda, dokler Turki ne odstopijo od svojega stališča. Zbli-žanje je nemogoče, razven ako vele-vlasti prisilijo Turčijo, da odstopi Drinopolje. Se važnejša je izjava nekega bolgarskega delegata. Ta je na-glašal, da se morajo turški delegati odločiti tekom 3 do 4 dni za nadaljevanje vojne ali mir. Velevlasti imajo (to te dobe dovolj časa, da izrazijo svoje mišljenje o novem položaju, še predno se obnove sovražnosti. Balkanske države odločno zahtevajo to kar jim gre, sicer se bodo dalje bojevale. TURŠKI NAPAD NA BALKANSKE DELEGATE. Berlin, 8. januarja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Carigrada: Trnki se čudijo, zakaj balkanski delegati pogajanj niso prekinili ampak samo ustavili. Oni vedo. da morajo Drinopolje in Egejski otoki ostati v turški posesti in da se na tem ne da nič iz-premeniti. Vzrok, zakaj niso prekinili pogajanj leži v tem, da se boje ponovnega boja. ker jim je znano, da bi imeli sedaj opraviti s čisto drugo vojsko. Pariz, 8. januarja. Turški delegati pripravljajo protest proti postopanju balkanskih delegatov, ker pri pogodbi o premirju ni ničesar določeno o suspenziji konference. Turški delegati zatrjujejo, da bi sedaj Turčija s polno pravic:) lahko izvajale konsekvence, posebno to, da bi preprečila vožnjo bolgarskih delegatov po drinopoljskem vilajetu. Dnevni pregled. Laška pravna fakulteta v Trstu se je čez noč ustanovila. Tako gre vlada preko slovenskih zahtev, ki so zahtevale, da se obenem z laško fakulteto reši slovensko vseučiliško vprašanje. Oficielno se sicer trdi, ŠJa to ni res — toda vsa znamenja kažejo, da se je laška fakulteta via faeti res ustanovila. »Slovenec« piše o tem: Oficiozno se zatrjuje, da otvoritev pravnih kurzov na »Re-ivoltelli« nima značaja kake novota-rfle, marveč da gre le za izpopolnitev »Revoltelli« pridruženih pravnih kurzov. To pa že zategadelj ni fes, ker tu nikoli nobenih takih kurzov ni bilo. Iz krogov laških poslančev se trdi. da je vlada že lansko ‘spomlad storila vse priprave za pri-ključenje pravnih tečajev k »Re-‘voltellift. da tako sukcesivno oživo-jtyori laško fakulteto v Trstu. To zadevo je pospešilo tudi obnovljenje trozveze. Italijanski poslanci so res kljub temu zahteyali, da se obenem od parlamenta zakonito reši laško '»vseučiliško vprašanje, toda so z izhodom, ki ga je našla vlada v sporazumu z njimi, popolnoma zado- M. ARCIBAŠEV: Upor. (Dalje.) »Spokornica!« je zasmehljivo mislila nadzornica, in mehanično mešala z žličko rjavi, že hladni čaj; še 5dolgo ni odvrnila s Saše hudobnega, zaničljivega pogleda. »Treba bi bilo Ijenkrat misli vseh teh-le razkazati odboru!... U, te trape!« je pomislila ^nadzornica o damah v odboru. »Ej, če.ne bi redili teh vlačug!... Kaj mar morejo te stvari oceniti sploh kaj, — a da bi razumele smisel vseh teh skrbi, ki jih ima društvo zanje?« In napela je ustnice in v mislih ponovila ta stavek, ki ga je slišala nekje in ji je zelo ugajal, dasi ni popolnoma jasno razumela njegovega pomena. In potem se ji je naenkrat strastno zahotelo, da bi zgrabila Sašo za lase in jo vlekla tako po tleh, da bi ji ostali šopi las v rokah. Po čaju so se vse hkratu urno razšle po sobah; komaj so se zadrževale, da niso kar stekle iz jedilnice. Saša je sedela zraven svoje postelje, gledala na kričeče barve in mrtve, ravne gube na odeji, čemur Se nikakor ni mogla privaditi; nato je opazovala z zanimanjem in radovednostjo, kako se lepšajo njene tovarišice. Imele so iste čudne okorne obleke, toda vse so se nekako skrb- voljni. Vlada je v to svrho penzioni-rala rteko starejšo moč in jo nadomestila z znanstveno močjo prve vrste. Poučeni krogi so popolnoma edini v tem. da se tu ne gre za nič mani kot za ustanovitev laške fakultete via fakti. Prvemu predavanju sledijo druga. Po zadnjih pogajanjih v budgetnem odseku je bilo jasno, da je vlada z Lahi za kulisami ta način rešitve zmešetarila. Zdaj stoje pred nami rezultati. Mi pristavljamo k temu. Italijani so šli resno in z vso silo za svojim ciljem — dočim je slovensko vseučilišče postalo nekaka zadeva Gostinčar-jevih obstrukcijskih govorov. Kje so naše resne vseučiliške zahteve, ako se ne dovoli štipendij našim znanstvenikom — kje naj bo naše vseučilišče, ako ne plačamo niti našega ljudskošolskega učiteljstva. Pri takih razmerah ni čudno, če gredo zgoraj preko nas na dnevni red — drugi narodi bodo počasi odnesli vsak svoje — mi pa bomo ostali — praznih rok. Volitve v okrajni šolski svet v Postojni. Pri volitvi učiteljskih zastopnikov v okrajni šolski svet v Postojni so dobili napredni kandidati 55 glasov, slomškarji so oddali prazne glasovnice. Sv. Bolienk pri Središču. »Slov. Gospodar« poroča v 1. številki t. 1. da sta »dva mlelcozobna fantalina in obenem velika liberalna divjaka« počenjala v cerkvi pri polnočnici »take neumnosti, da jih ne moremo popisati«. Za »resnicoljubnost« in vestnost »Gospodarjevega« dopisnika je značilno, da noben udeleženec polnočnice ne ve ničesar povedati o »divjaštvu liberalnih divjakov«, tudi naše tercijalke ne. katere sem o tem vpraševal. Škoda, da znani Gospodarjev dopisnik ni popisal teh neumnosti; kolikor je soditi, ima zato precej talenta. — Vendar se ne bi ozirali rta te laži, ko bi Gospodarjevo infamno ščuvanje ne vpilo po od govoru. »Eden izmed teh je član sre-diškega Sokola«, piše »S. G.« in izvaja: Stariši, to vam je zopet dokaz, kakšna je mladina, ki zahaja v liberalne družbe. Zato pa že v začetku leta 1913. sklenimo: Proč z liberalizmom, poč s slabimi časniki!« — Mi pa pravimo: Lansko jesen se je vrgla pod vlak Marijina devica M. Tomažič, ker jo je preveč blagoslovil neki središki čuk; stariši, to Vam je zopet dokaz, kakšna je mladina, ki zahaja v klerikalne družbe. »To je slučaj, ki ne more biti merodajen svrhi Marijine družbe«; pravijo klerikalci. Dobro, zakaj pa vi sklepate iz nemarnosti posameznega člana gniloba Sokolske misli?! In ako se bojujete proti nam z lažmi? — »Zato pa v začetku I. 1913. sklenimo: Proč s klerikalizmom, proč z Lažnjivlml časniki!« Veritas. Sveti trije kralji. 5. t. m. so šli trije mladi fantje, med njimi tudi 15-letni posestnikov sin Ivan Galuh, oblečeni kot sveti trije kralji koledovat v Dol. Peli so* pri več hišah in so dobili zato mala darila. Pri čevljarju Francu Kovaču v Dolu, kjer so bila hišna vrata zaprta, so potrkali na okno. Tu je nenadoma stopil iz hiše čevljarski učenec Jožef Komplet z jermenom v roki in je hotel vse tri kralje z jermenom pretepsti. Eden izmed svetih treh kraljev, Ivan Galuh pa je stopil k njemu, vzel je iz žepa nož in je sunil z njim Kompleta v glavo. Komplet je zadobil težko telesno poškodbo. Kralj Galuh se bo moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. Vlom. V noči med 2. in 3. januarjem je bilo vlomljeno v stanovanje Franca Zupanca, posestnika neje opravile: postave so bile vit- kejše, čez pas tanjše, in gumbi zapeti natančneje. Blondinka s prijetnim glasom si je visoko počesala lase, taKo da je dobil obraz še dovolj čeden izraz, a ženska z okroglim trebuhom je okrasila svoje brezbarvne mehke lase z modrim trakom. In ta trak se je naivno in plaho zibal na glavi, toda ne v taktu z njenimi kretnjami. »To pač ni lepo!« se je zasvetilo Saši v mislih. Blondinka je ujela njen pogled na i odri trak in se nasmehnila. Saša je odgovorila z radostnim nasmehom. »Kakšna krasotica ste vi!« je vzkliknila z iskreno vzhičenostjo. »Zares?« je zamrmrala blondinka kratko in se nasmehnila na-lahko. »Boga mi!« se je zasmejala Saša. »Samo obleko bi morali imeti drugo ... in vi bi postali popolna krasotica ... Jaz sem imela jedno lepo, rdečo, a zu ...« Saša je dvignila roko, da bi pokazala, a se je naenkrat spomnila, obmolknila in raztresno povesila oči. »Ali se moram spominjati na to?« se je pokarala in s silo in naporom zadušila v sebi žalost po rdeči obleki in želja, da bi pripovedovala o nji. Blondinka ni razumela Saše in umetnega mlina v Šmarju na Štajerskem. Vlomilec je odnesel s seboj 200 K. Na sumu je bil takoj mlinarski vajenec Srečko Krelikiewicz. ki je zbežal proti Zidanemu mostu. Krelikievvicz, ki nima nobenih dokumentov pri sebi, je služil kot učenec že več kot eno leto pri Zupancu. Prej je bil v samostanu v Radni, odkoder je pa ušel. Utopil se je. Te dni je našel posestnik Jakob Treuermann v nekem potoku delavca Jakoba Jarca mrtvega. Kakor se je dognalo, se je Jarc prejšnji dan napil žganja in je v piianosti padel v k>er se je utopil. Jarc j? bil znan kot jako vnet alKoholik. Pri njem so našli 3 krone, ključ od njegovega stanovanja in mošnjo s tobakom. Samomor delovodje. Predvčerajšnjim se je vstrelil ob eni uri popoldne 20 letni delovodja Alojzij Madile, ki je bil vslužben pri stavbeniku Onoriju Madileju v Prevaljih na Koroškem. Vzrok samomora doslej še ni znan. Roparski uinor v Amniihlu. Kakor je »Dan« že poročal, je umoril v Anmiihlu na Gorenje Štajerskem delavec Kilijan Durchlaufer v noči med 28. in 29. oktobrom preteklega leta delavca Pavla Freitaga. Durchlaufer je zato stal predvčerajšnjem pred poroto v Ljubnem. Sodišče je zločinca obsodilo na smrt na veša-lih. Obtoženec je sprejel obsodbo čisto mirno. Samomor gostilničarja. Te dni si je pognal krogle v glavo gostilničar Albert Gruber iz Judenburga. Samomorilca so takoj odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. S pisem, ki jih je zapustil Gruber svoji ženi, se dognalo, da je gostilničar izvršil samomor vsitd slabih gmotnih razmer. Spokorjen kapucin. Pater Auia-clier, ki je leta 1K-9. izstopil iz reda kapucincev. je sedaj zopet začutil potrebo pokore in je zopet vstopil v red. Ko je leta 1S99. izstopil iz reda. se je kmalu nato poročil z neko žensko. Sedaj pa se je ločil od nje in ji je zapustil naslednje pismo: •Preljuba! Pri vsem, kar ti je najdražje, te prosim, da se ne jeziš! Midva se morava lomiti. Ti ne veš. ko-likn noči sem prečni brez spanja! Vest me je pekla, ?-util sem tesnobo pred smrtjo in vernostjo, bil sem ves v strahu pred kaznijo pravičnega Boga! Ti si premalo premislila, ko si menila, koga ljubiti in k temu vedeti, da lahko smrt napravi vsak trenotek konec tej ljubezni. Ti veš, da me ne tiraj k tem korakom nikaki človeški predsodki, ampak samo vzroki večnosti. Človeške misli govorijo vse le za obstanek! Jaz sem se sedaj povrnil tja. odkoder sem pred leti ubežal. Ako me tam ne sprejmejo, kar je zelo mogoče, bom tako nesrečen, kakor še nikdar v mojem življenju. Vse hudo gre proč, samo dobro ostane. Stori, da se bova nekoč zopet videla, potem ne bo več ločitve in tudi nobenih bolesti ne bo več. Jaz sem napravil vse mogoče, da ostane stvar tajna, in te bom vedno in povsod branil. Na onem svetu se bova videla in zvezala za večno. Tvoj ljubeči te Aura-cher. —- Dne 2. januarja 1913 je Au-racher vstopil v kapucinski samostan v Rimu. Roparji napadli vlak. Več banditov je napadlo predvčerajšnjem ponoči vlak, ki je vozil iz Varšave v Mlavo. Roparji so udrli v več vozov in so oropali potnike. Tri potnike. ki so se jim postavili v bran, so roparji vstrelili, na kar so poskakali raz vozove in izginili. je hotela zopet zaprašati, a ta hip so se vrata odprla, nadzornica je za trenotek pomolila rumeno glavo v sobo in zaklicala kratko, kakor da so zaškripala vrata: »Polinova ... k vam ...« Na ime Polinova se je odzvala ženska z velikim trebuhom. Dasirav-no si je vpletla trak v lase, vendar najbrže nikakor ni pričakovala, da pride kdo k njej. Vztrepetala je močno in kakor iz uma planila pokoncu, mahal z rokami in si hitela popravljati trak in obleko. Njen neverjetno dolg obraz je pobledel, a brezizrazne. modre oči so izražale zmedavost in preplašenost. »No?« je kriknila nadzornica; nato je izginila njena glava. Polinova je šla hitro in zmedeno za njo, njen obraz je bil še vedno ves prestrašen in Saši se je zazdelo, da se je prekrižala na hodniku z hlastno in boječo kretnjo. »Torej je vendarle prišel,« je rekla blondinka z izrazom sočutja in zasmeha. Kozava se je odzvala z ravnodušnim basom: »Saj je vse en vrag ... Ne bo je vzel, ne... ljuoi se mu!... A ona je — trapa!« Šele zdaj je Saša opazila, da ta kozava ženska edina ni mislila na to, da bi se olenšala; nepremično je sedela na svoji postelji in jo tlačila s Zopet požar v Carigradu. Preteklo noč je izbruhnil v Carigradu v predmestju Mustafa paša veliki požar, ki se je hitro razširil in upepelil v nekaj urah veliko število hiš. V prvih jutranjih urah niso še mogli popolnoma ognja pogasiti. Aretacija zločinske tolpe. Policija je v Krakovu te dni prijela 24 oseb izmed zločinske tolpe, ki je na železnlčni progi Lvov-Tarnov napadla več tovornih vlakov in ki je napravila škode za več tisoč K. Posledice »spovedi«. Bivši gledališki igralec J. Egressy, ki se je mudil te dni v neki bolnišnici v Velikem Varadinu, si je predvčerajšnjem izmislil šalo. Preoblekel se je v duhovniško obleko in je spovedoval nekega težko ranjenega posestnika. Ta sc mu jc izpovedal, da je pred nekaj leti umoril svojega hlapca in da je zažgal njegovo hišo. Na podlagi te spovedi se bo vpeljala proti posestniku sodna preiskava. Grozilno pismo nekega blazni-ka. Iz Londona se poroča, da je neznan blaznik poslal kralju Juriju grozilno pismo, v katerem zahteva, da se mu mora takoj izplačati 10.000 frankov, drugače bo kralja vstrelil. V pismu piše: Ves Vaš trud rešiti se. ne bo čisto nič pomagal. Jaz vas bom že dobro dal na muho, če tudi ima:e okrog sebe tri kordone vojakov.« Velikanska tatvina dragocenosti. V neki zastavljalnici je policija prišla pri hišni preiskavi na tatvino raznih dragocenosti v ceni dveh milijonov dolarjev. Dognalo se je, da gre tu za tatvino, ki jo je izvršila dobro organizirana tatinska družba, ki je imela svoje mieže nastavljene v višjih krogih. Doslej so zaprli neko mlaao deklico, Gobbi Carz po i-menu, ki je bila na sumu. da je članica one tatinske družbe. Vandalizem na pokopališču. Neznani zločinci so profanirali na gnusen način pokopališče Levallois-Perret v Parizu. Odprli so dvajset grobov, razbili vse spomenike, križe in vse predmete na grobovih, kakor s.vetiljke, podobe umrlih, vence, rože in podobno. Odprli so vse vodovode na pokopališču. Stražniki pokopališča so še pravočasno prihiteli na mesto vandalizma in so zaprli vodovode: drugače bi bili vsi grobovi polni vode. Zanimivo je. da ni bilo ničesar iz grobov ukradeno. Policija se sedaj na vse kriplfe trudi. da bi zasledila zločince. Hišna postala milijonarka. Krasno božično darilo je dobila revna hišna v tobačni tovarni v Kingsto-nu v ne\v-yorski državi. Darilo je bilo tem boli dragoceno, ker ni bilo niti pričakovano. Mlada deklica je bila pred dvema leti uslužbena kot hišna v nekem hotelu v Atlantic City, kamor se je preselila vdova po »kralju starin«, ki se je imenoval \Vandermat. Stari dami se je deklica vs'.ed svoje postrežljivosti in čistosti zelo priljubila, da jo je na smrtni postelji postavila za svojega glavnega dediča, dediča osmih milijonov dolarjev. In to veselo novico je prejela deklica na Sveti večer... Ako je to res, potem je to zelo lepa in krasna zgodba. Razsodba, ki je možem povolji. Oženjeni new-yorški možje govorijo z velikim navdušenjem zadnje čase o sodniku Lindey-Garrisonu, ki je napravil razsodbo, ki bi morala biti po njih mnenju tiskana na posebnem papirju in razširjena y vsaki hiši po vsem božjem svetu. Neka mlada ločena gospa je zahtevala od svojega bivšega soproga, ki je bil prisiljen prispevati nji za življenje, svojim nenavadno težkim telesom. Zopet so se odprla vrata in zopet je zaškripal suhi glas: »Ivanova.« Blondinka je vstala in se zasmejala. »Česa se tako veselite?«,je suho in nezaupno vprašala nadzornica. Njo je vedno razjezilo in celo zaskrbelo, kadar so se te ženske, ki jih je smatrala neizmerno nižje od sebe in naravnost nevrednim, da dihajo svobodno na svetu, veselile ali sploh postale živahne. A blondinka ni niti odgovorila; smejala se je kar naprej, popravila sl lase in odšla iz sobe. Potem so poklicali Sjurtukovo, tisto debelo in grdo žensko, ki je ponoči smrčala, in Koh, bledo, su-hotno dekle z bradavico na dolgem vratu. Šli sta ven, in v sobi je postalo povsem prazno in tiho. Vzduh je bil čist, in vsak glas se je raztegnil zelo razločno in tenko, tako da se je le še bolj čutilo tišino in praznoto. Kozava je sedela nepremično, obrnjena s hrbtom proti Saši; po njenem širokem, dolgem in debelem hrbtu je bilo težko razsoditi, ali dremlje ali gleda skozi okno. Saša si je prizadevala, da se ne premakne in je tudi sedela tiho. Bilo je nekai čudnega in tesnega v tej nepremičnosti in tišini, ki je ležala da ji da nekaj več denarja, ker ne more baje s tem, kar dobiva, izhajati. To je, da ji ne zadostuje, da bi se lahko spodobno oblekla. »Potrebujem,* je pojasnjevala dama sodniku,« obleko za na ulico, stane najmanj šestdeset dolarjev, plašč stane najmanj osemdeset dolarjev in oprsnik, razen drugih, ki stane najmanj šest dolarjev.« Sodnik Garri-son je čakal, da se je mlada gospa nagovorila in mu odkrila vse težnje svojega srca. nato pa je rekel; »Da ste »spodobno« oblečeni, vam popolnoma zadostuje petindvajset dolarjev za obleko in za plašč ravno toliko, za čevlje zadostuje pet dolarjev in za oprsnik dva dolarja. Dobro vem, da izdajajo žene vašega stanu toliko denarja za toaleto samo zato, da bi vzbudile zavist svojih prijateljic. Toda noben mož ni dolžan dajati svoji ženi denarnih sredstev v ta namen, da bi ona napravila s tem druge žene nesrečne.« S tem imenitnim govorom, ki je pri-digoval v kratkih stavkih o ljubezni do bližnjega in obenem tudi o varčnosti. je sodnik Carrison nepopsino navdušil amerikanske može. * Občni zbor c. kr. geometrov »a Kranjskem se je vršil v nedeljo dne 5. januarja 1913 v prostorih evidenčnega urada v Ljubljani. Predsednik geometer Zupančič otvori zborovanje, ter konstatira z veseljem ne samo sklepčnost, temveč polno-številnost; kajti prav vsi člani so bili navzoči. Pozdravi vse navzoče posebno pa gospoda ravnatelja pl. Jezierskega, ki se je vedno z vnemo udeleževal stanovskih in društvenih delovanj in kateri je slavil v tekočem letu štiridesetletnico svojega zvestega službovanja. — Nato predlaga tajnik g. geom. Hočevar, da se dnevni red v toliko izpremeni, da se da predlog odborov, glede izvolitve gospoda ravnatelja častnim članom društva, kot prva točka na dnevni red. Gospod ravnatelj je bil izvoljen z velikim navdušenjem soglasno častnim članom. Gosp. predsednik slika nato gospoda ravnatelja kot šefa in kot stanovskega kolega, Svoj daljši govor zaključi z šecn-kratno gratuladjo v imenu društva, naj bi bilo usojeno gospodu ravnatelju še mnogo, mnogo let biti šef tu pred njim navzočim. Navdušeno ploskanje in Bog živi klici, ki so sledili po tem govoru, so pričali, kako ljub in drag predstojnik je g. pl. Jezierski, ki je komaj dobrih pet let na Kranjskem. — Vidno ginjen se zahvali gospod ravnatelj za izkazano mu čast. kakor tudi za spominek, ki mu ga jc poklonila depntacija ob priliki častilanja na Novega leta dan. Nato sledi daljše poročilo predsednika o delovanju društva v pretečenem letu. Glavno delo na zunaj se je sukalo v pragmatiki. — Tajniško in obenem knjižničarjevo poročilo poda geometer Hočevar, blagajniško pa nadgeometer vitez pl. Gspan. Oba poročila sta bila prav zadovoljiva. Natančneje o tem bo poročal stanovski list. Sklenilo se je ustanoviti znanstven odsek, čigar prva nailoga bo, zbirati gradivo o evidenčnih delih, o agrarskih operacijah in novomerjenju. — Po rešitvi raznih drugih zadev zaključi gosp. predsednik to krasno zborovanje. Opominja na sestanek zvečer na Čast gospodu ravnatelju, ter vzbuja tovariše h kolegijalnosti, da bo prihodnji občni zbor zopet tako lepo uspel kot današnji. Zvečer so se sestali skoro vsi zborovalci v Prešernovi sobi restavracije Novi svet. Vrsto napitnic !e otvoril predsednik društva, g. geom. Zupančič, ter na- v svetli in čisti sobi, dasi sta bili notri dve živi bitji. Sašo je pričelo mučiti nedoločno, težko čuvstvo. Trudila se je priklicati v misli to, kar je mislila ponoči, toda ni se mogla spomniti; slika je vstala pred njo bleda in brezmočna. Saša si je prizadevala že s silo, da bi se obo-drila s pomočjo tistega radostnega in svetlega čuvstva, ki je tako lepo in močno objelo njeno dušo to prvo noč pod trdo, temno odejo. Toda vse na okrog je bilo svetlo v bledi,, jednakomerni svetlobi in prazni, molčeči puščobi; v duši Sašini je bilo ravno tako bledo in pusto in prazno. Saša se je premaknila na postelji in sklenila roke na kolenih; nato je pričela vrteti koder, ki ji je padel na čelo, potem je tiho in previdno zazdehala. in postajalo ji je vedno težje in dolgočasneje. Kozava se je premaknila in vprašala, ne da bi se okrenila: »Ali pride k tebi kdo?« Njen glas se je raztegnil hripavo in zamolklo. Saša se je zdrznila in je odgovorila naglo: »Ne vem.. & ter se začudila. »Kdo bi pač prišel k meni?« je pomislila nenadoma s tiho žalostjo, in nenavadno jasno sta se ji pojavili v spominu Poljka Kučerjava, rdečelasa Paša in še drugi znani obrazi. Nato je vzdihnila. pil pl. Jezierskemu kot društveni-ku in kot šefu. V imenu njemu podložnik uradnikov, mu je napil g. nad-geometer Bassin. Kot družabniku, pa g. ing. D. Gustinčič. Vsem tem se je odzvil gospod ravnatelj, naglaša-joč da mu je Kranjska njegova druga domovina. Vzbujal je navzoče naj vstrajajo pri -vestnem izpolnjevanju dolžnostij. ki jim jih nalaga njih poklic, kateri zahteva veliko natančnost, kajti imamo odločevati med mojim in tvojim. Večer je počastil tudi prejšnji šef g. nadzornik V p. I. Ružička. Lep večer bo ostal v spominu vsem. Gospodu ravnatelju pl. Jezierskimu pa kličemo: Še na mnogo let med nami! »Sokol« v Novem mestu naznanja, da priredi v soboto dne 18. prosinca 1913 ob 8. zvečer v prostorih »Narodnega doma« veselico z ljudskim plesom. Vstopnina 1 K za osebo. Sokoli v kroju so prosti Vstopnine. Igra orkester slavne meščanske garde. — Nadalje naznanja, da se vrši v sredo dne 29. prosinca 1913 ob 8. zvečer v dvorani »Narodnega doma« redni občni zbor društva z običajnim dnevnim redom. — Ker je na dnevnem redu tudi zelo važna točka glede proslave 251etnice društva se vabijo člani in članice, da se^občnega zbora polnoštevilno vde-leže. Na zdar! — Odbor. Podrunžica sv. Cirila in Metoda za Medvode in okolico ovažuje v obupnem položaju se nahajajočega naroda in priredi v nedeljo 19. januarja 1913 ob 3. popoldne v pro-,storin gospoda Jesiha v Medvodah (veselico s plesom in zbranim sporedom. Odbor te nadvse agilne podružnice se bo najbolje potrudit cenjene prijatelje milega naroda na tej prireditvi po možnosti v vsakem oziru zadovoljiti. Upamo, da se Vljudnemu naznanilu odzove vsak, kdor le količkaj čuti za toliko važen poklic naše šolske družbe, da ji vsaj malo olajša njeno nemalo skrb za našo ogroženo mladino. Torej v nedeljo 19. januarja v Medvode. Vstopnina samo 30 vinarjev. Zagorski rokodelci prirede v nedeljo 19. januarja 1913 svoj plesni venček, v prostorih Sokolskega doma. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 vin. za rodbino I K. Če bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj vzame tem potom na-znanje. »Klub slovenskih tehnikov v Pragi« priredi 13. januarja ob 8. uri zvečer v prostorih akad. društva »>Adrije«_ na Kral. Vinogradyh klu-bovo sejo, na kateri predava tov. H. Pajer »O prvih korakih k svetovni organizaciji duševnega dela.« Gostje vabljeni. Ljubljana. — Novoletni darovi za Slovence J5e prihajajo. Klerikalci so se na vse pretege trudili, da se ljubljanska policija podržavi. Država je tej želji rada ustregla, ker bo na ta način prišlo zopet par Nemcev v Ljubljani do kruha in se bo lahko godilo vse po volji vlade. Tako čitamo, da je za ravnatelja drž. ljub. policije imenovan grof Kunigl, za komisarja pa dr. Skubl. Io je torej lep novoletni dar, ki smo ga dobili od vlade na prošnjo klerikalcev. Živimo res v krasnih časih in prav je imel Prešeren, ko je Prerokoval, da vremena Kranjcem oodo se zjasnila. Tako brez odpora, kakor se godi vse sedaj, se ni godilo še nikoli pri nas in vse. kar sledi, bo naravna posledica naših domačih razmer. — Klerikalni Miklavževi darovi se svetovno znani. Češki pedagoški {ednik »Komensky« piše o klerikal-jnji dokladah: Draginjske doklade so ode torej pravzaprav plačilo za politično mišljenje, za politično šarlatan-stvo. ki naj se na ta način goji med Učiteljstvom. Nič bolj sramotnega si ne moremo misliti — in nič boljšega se ne da od klerikalcev pričakovati Da bi napredno učiteljstvo ne podleglo, se bo priredila javna zbirka po 2 K, za katero se bodo zbirali prispevki tudi med drugim občinstvom in veselice, katerih dobiček se bo razdelil med one, ki jim ni nič prinesel klerikalni Miklavž. Klerikalci se ne sramujejo pred drugim svetom tako delati. Sramota! Iz gledališke pisarne. Danes v petek, (par) se vprizori prvič na slovenskem odru velika ljudska o-Dera »Naskok na mlin«, ki jo je zložil najznamenitejši reprezentant češke operne literature sedanje dobe, *wel Weis. Njegovo ime je znano ;Vs* Evropi, raznesle so njegov glas °£ere »Viola«, »Poljski žid«, opereta Revizor«. »Naskok na mlin« je nje-'KOvo najnovejše delo, v lanski sezoni se je prvikrat izvajalo z veli-uspehom na praškem narodnem •p^dališču, letos pa se je vprizorilo narodnem gledališču v Bosni ter X »nnogih gledališčih v Nemčiji in se ° vprizorila tekom tega leta tudi u£od. Tudi dunajska »Ljudska lJera« ga je postavila med letošnji enertoar. Opera nam slika tragično epizodo iz nemško-francoske vojske Glasba stoji na višku moderne operne forme z jakji efektno instrumen-tacijo, lepimi samospevi, dvospevi kvarteti in zbori in je vsled svoje jasne melodike dostopna razumevanju najširših slojev -- ljudska opera v pravem pomenu besede. Upravičeno pričakujemo tudi pri nas najlepšega uspeha. — Naskok na mlin. Vsebina te opere je posneta ko pripovesti Emila Zola. Pri Dcvrinjevili v Lotaringiji praznujejo zaroko hčerke Francaise z mladim Belgijcem Fredericom. Ko je veselje na vrhuncu, se zasliši od daleč pruska godba, bližajo se Prusi, ki ubijejo med drugim tudi gozdarja iz vasi. Frederic, dasi ni Francoz, zgrabi puško in strelja na Pruse. Vojaki planejo iz zasede nanj, ga razorožijo in odvedo v mlin. Stotnik obljubi Fredericu prostost, če mu pokaže skrivne steze po gozdovih san-valskih. Frederic se ukloni. Ponoči se priplazi k Fredericu skozi okno njegova zaročenka Francaise in ga pregovori, da zbeži. Da mu nož in Frederic obode fizilirja ravno v tre-notku, ko ga hoče ta ustaviti, preplava reko in uide. Francaise se zgrudi z vzklikom: »Bog, jaz sem ga umorila!« — Vojaki pripeljejo ranjenega fizilirja v mlin. Stotnik zahteva od Devricuxja pojasnila, mu da nekaj mož, da naj gre iskat v gozdove Frederica, sicer bo ustreljen mlinar Devrieux sam. Frederik pa se vrne iz lastnega nagiba, ker noče pustiti svoje neveste in njenega očeta brez varstva. Kar zagrmi top — znamenje, da so prišli Francozi in da se bliža rešitev zaročencema. Frederic zgrabi za stol in navali z njim na pruskega stotnika, ki potegne samokres in ga ustreli. Vname se boj, topovi grme, most čez reko se razleti. — Kinematrograf »Ideal«. Danes v petek, dne 10. januarja: Specialni večer. 1. Zimski šport v Galiciji. (Športni film.) 2. Stric in nečak. (Krasna komedija.) 3. I. del: Drago kupljena sreča. (Učinkovita drama v 2 delih s Hemy Porten.) — Pri vseli predstavah. 4. II. del: Drago kupljena sreča. 5. Dva debela ljubimca. (Velekomično.) 6. Umetno plavanje in potapljanje. (Naravni posnetek.) — Samo zvečer. 7. Šala v filmu. (Kinematografični humoristični časopis.) — Samo zvečer. — Jutri: Dva velika vojna filma: Bolgari pred Lozengradoin. (Velezanimivo.) Med slikami je tudi posnetek, kako prof. Clarmont z Dunaja operira nekega vojaka. — Morska vojna pred Dardanelami. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca decembra 1912. 1. sledeči promet i. s. I. Prejemki. a) Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov K 1.806.81. 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjska K 4.833.60* Štajerska K 2.622.45, Koroška K 136.02, Primorska K 1.949.31 skupaj K 9.631.38. 3. Razni prispevki K 9.335.63, skupaj K 20.773.82. b) Izredni prejemki. 4. Prispevki za obrambni sklad K 2.282, skupaj K 23.055.82. II. Izdatki, a) Redni izdatki. 1. Plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. K 35.207.87. b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad K 14.120.65, skupaj K 49.328.52, torej primanjkljaja K 26.272.70. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so toliko časa nedotakljiva glavnica, dokler se dosežejo vplačani zneski 200.000 K. — G. L. Borovnik, lastnik dobroznane pu-skarne v Borovljah je podaril družbi sy‘. r.'*a 'n Metoda 20 K, namesto običajnih novoletnih voščil, a želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto. Družba se svojemu dobrotniku iskreno zahvaljuje ter toplo priporoča to narodno tvrdko vsem slovenskim lovcem. Dobe tudi bogate cenike. Ženska podružnica v Ribnici je nabrala med ribniškimi rodoljubi za odkup od novoletnih voščil in mesto vsakoletne veselice K 82. Vzornim Slovenkam: hvala! Ameriški Slovenci so se kaj ljubez-njivo spomnili družbe sv. Cirila in Metoda za novo leto. Po ljubljanski kreditni banki jej j« nakazal g M Pogorelec, Chicago, 111, K 100, g. Al. Andolšek, tajnik 1. C. M. podružnice v New Yorku. je poslal K 400 s prisrčnim opisom, kako se zanimajo naši rojaki v Ameriki za svojo staro domovino in za prevažno Ciril-Me-todovo družbo. Srčne pozdrave našim dobrim rojakom v daljni tujini. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal 1. g. I. Pilnaček, tovarnar v Kraljevem Gradcu na Češkem 300 K kot prispevek od prodaje toaletnega mila, stearinskih in glicerinskih sveč. 2. Tvrdka A.