GLASILO DELAVCEV ZDRAVSTVENEGA CENTRA DR. JOŽETA POTRČA ORMOŽ — PTUJ ŠTEVILKA 1 FEBRUAR 1988 LETO VII. ZC pred zaključnim računom 1987 FINANČNO: Za las izognili izgubi Prvi tedni letošnjega januarja so bili nedvomno v dramatičnem pričakovanju finančnega rezultata: izguba ali za las bolje? Obveljalo je slednje — vsi TOZD ZC so poslovno leto 1987 zaključili brez izgube. Svobodna menjava dela je bila lansko leto še mnogo bolj nedorečena kot v preteklosti. Izjemno zaostrenim pogojem poslovanja v začetku leta so sledile štiri valorizacije. Četrta, bi lahko rekli, je ustrezala realni ceni storitev in drugim poslovnim stroškom zdravsta, a kaj, ko se za njeno realizacijo še vedno pogajamo. V matičnih zdravstvenih skupnostih je zmanjkalo denarja za svobodno menjavo dela, fakture drugih so prednostno poravnane. Farsa samoupravnega sporazumevanja ali neumljiva logika zakona — kakorkoli: v ZC smo konec lanskega leta preživljali s hojo na robu finančne nelikvidnosti in poslovanja z izgubo. Lani smo prvič, kar pomni ta generacija poslovodnih organov, najemali kratkoročne kredite za nemoteno izplačevanje osebnih dohodkov, da težav ažurnega plačevanja računov sploh ne omenjam. Slabo uravnotežena bilanca dinamike prihodkov z odhodki preteklega leta (glej poročilo vodje FRSJ je seveda kaj slab obet za naše finančno poslovanje v letu 1988. Z izjemo težav pri finansiranju je ZC v letu 1987 dosegel plansko zastavljene cilje za to leto. Na področju novogradenj in posodobitev smo končali »energetsko oskrbo ZC« s priključitvijo na toplarno v Ptuju, posodobili večino prostorov Zdravstene postaje v Kidričevem in nekaj kletnih prostorov ptujske ter ormoške bolnišnice. V KS Tomaž je bila zgrajena nova sodobna zdravstvena postaja. V letu 1988 stopamo tudi z izdelanimi idejnimi skicami in realnimi ocenami za posodobitev ginekološko-porodnega oddelka in izgradnjo dispanzerskih prostorov. Investicije v medecinsko opremo so bile tokrat še v posodabljanje opreme za diagnostiko. Žal smo mnogo plačali za razliko med predračunsko vrednostjo ob naročilu in ceno ob prispetju opreme. Problemi visoke inflacije se nas torej niso izogibali. Kot uspeh je na tem področju potrebno omeniti še sporazumni sklep vseh TOZD in DSSS o določitvi pogojev prioritet za koriščenje sredstev združene amortizacije opreme. Združena amortizacija zgradb je bila v letu 1987 uporabljena v TOZD Splošna bolnišnica Ptuj za izgradnjo energetike (poleg samoprispevka). Program zdravstvenih storitev, ki smo ga zastavili za leto 1987, je bil uresničen, ponekod celo presežen. Ocena problematike uresničevanja zdravstvenih programov je po- drobneje zapisana v poročilu svetovalca za strokovno medicinske zadeve ZC in vodij TOZD. Urejanje samoupravnih odnosov je potekalo nemoteno. Vsi samoupravni organi delovne organizacije in TOZD so odločitve sprejemali v skladu s plani, usmeritvami pristojnih organov in po načelih dobrega gospodarja. Sindikat je bil aktivno vključen v vsa pomembnejša dogajanja v ZC. Napredek je tudi na področju informiranja. Ustaljene metode informiranja iz preteklih let smo dopolnili še z informativnim biltenom »Zrcala« (splošni in strokovni). Bilten v 180 izvodih izide še isti dan, ko so sprejete pomembne odločitve za poslovanje oziroma strokovno delo v ZC. V letu 1987 je ostala neuresničena pobuda o združitvi Zdravstenega centra in Združenih lekarn v eno zdravstveno delovno organizacijo. Dogovorjeni proceduri priprav za odločitev niso sledila dejanja, pač pa pojasnjevanje, kdo je imel kaj v mislih, ko so v SRS sprejemali Družbeni dogovor o samoupravni organiziranosti zdravstva. Rezultat vseh aktivnosti je: predlog za spremembo družbenega dogovora — zdravstveni centri naj izpolnjujejo pogoje zdravstvene delovne organizacije, četudi v svoji sestavi nimajo lekarniške dejavnosti. Zaradi neuresničene pobude o samoupravni organiziranosti ptujsko-ormoškega zdravstva je tudi vključitev v SOZD podravskega zdraostva ostala zgolj pobožna želja nekaterih. Resnici na ljubo pa lahko za leto 1987 vendarle rečemo, da se je medsebojno sodelovanje in pomoč med zdravstvenim centrom, ptujsko lekarno in mariborskim zdravstvom ugodno razvijalo in strokovno poglabljalo. Organi družbene skupnosti so položaj in razmere ptujsko-ormoškega zdravstva nekajkrat obravnaali. V večini obravnav ocene stanja niso bile neugodne, razen problema stroškov »reševalne službe« na območju Ormoža. S sklenitvijo svobodne menjave dela tudi za to področje bo problem manj pereč. Zapisi uresničevanja planov in reševanja najpomembnejše problematike v ZC in njegovih TOZD ter DSSS v letu 1987 imajo namen prikazati prizadevanja poslovodnih organov za doseganje zastavljenih ciljev razvoja naše delovne organizacije. Pričakovanja v razpravi o zaključnih računih so, da bodo delavci ZC prizadevanja kritično pretresli in ocenili. Morebitne sugestije ob tem za boljše strokovno delo in uspešnejše poslovanje bodo samo dobrodošle! Direktor Zdravstvenega centra Ormož-Ptuj Milan JAGER, dipl. vet. STROKOVNEMU MEDICINSKEMU DELU VSE VEC POZORNOSTI Strokovno delo v ZC je tako razvejano In pestro, da lahko v.vsakem poročilu poiščemo mnogo pozitivnega ali pa negativnega. Zato bom na kratko povzel najvažnejše probleme, s katerimi smo se soočali v preteklem letu. Medicinsko strokovni kolegij ZC je imel 6 sej, razporejenih čez celo leto, kjer smo obravnavali vsa najvažnejša tekoča vprašanja. Za letos nam ni ostal odprt noben sporen problem, čeprav bomo nekatera vprašanja morali reševati še letos. Odprava pomanjkljivosti, ugotovljenih že leta 1986, je predvsem s problemom dosledne delitve dela ostala še v preteklem letu in tudi sedaj še ni na vseh področjih zadovoljivo rešena, menim pa, da trenutno ni večjih problemov. Pomembno je tudi dejstvo, da smo se vsi udeleženci pri delitvi dela v začetku lanskega leta odločili, da bomo probleme rešili, ne pa zagovarjali obstoječe stanje, tradicije in navade bolnikov in izvajalcev. Odprlo se je vprašanje Zdravstvene postaje Kidričevo. Pri reševanju problema slabo vzdrževane stavbe so se porušili vsi roki in predračuni. Projekt je v zaključevanju in dokončo oceno pričakujemo v kratkem. Brez vsakih pritiskov pa so odprta prostorska vprašanja več ib zunanjih ambulant, od katerih so najbolj pereče Slovenske gorice in prostorske stiske dispanzerjev v OZV Ptuj, v TOZD Zdravstveni dom Ormož, zobne ambulante, ginekološko porodnega oddleka TOZD SB Ptuj in še nekateri drugi, ki jih bomo morali rešiti v prihodnosti. Strokovno poročilo za leto 1986 je izšlo julija 1987. Kot prvo v ZC je vsebinsko zelo bogato, točno in dobra osnova za korekcije strokovnega dela, moti pa, da je izšlo pozno in tako je odpadla kvalitetna razprava in pravočasno usmerjanje strokovnega dela. Usmerjena strokovna kolegija za varstvo žena in za varstvo otrok sta začela delo v začetku leta, žal pa predvsem usmerjen kolegij za varstvo otrok ni nadaljeval dobro začetega dela v jeseni. Dobre izkušnje so osnova za nadaljnje delo le-tega in tudi kolegijev za varstvo žena in splošne medicine na nivoju ZC. Usmeritev sredstev združene amortizacije za leto 1987 je i-zvenela v luči posebnosti naše gospodarske situacije: večji del je bil namenjen za lanskoletno prioriteto: UZ aparat, ostalega dela ni bilo smotrno realizirati takoj; TOZD Splošna bolnišnica Ptuj mora nabaviti encimski analizator. Konec leta 1987 je bil sprejet način usmerjanja sredstev združene amortizacije od opreme. Upoštevana so bila že vsa načela, zajeta v »ukrepih«. Izšli sta prvi dve številki strokovno informacijskega biltena Zrcala. Sodeč po prvih odmevih sta prišla na pravo mesto, manjka pa širša udeležba strokovnih delavcev. Znanstveno raziskovalno delo je individualno zasnovano in skromno, primerno obremenitvam in opremi, s katero razpolagamo. Ena naloga poteka, ena se letos začenja, dve sta v predlogu — za O RS Ptuj. Obravnavali smo spremembe samoupravnih aktov, ki vplivajo na delo strokovnih enot. Žal se pri temelju rušijo osnove strokovnega razvoja ZC: kadri, oprema, prostori. Iz pregleda lanskega dela že sledijo nujne letošnje naloge. Prva je prav gotovo izdelava in izvajanje' varčevalnih ukrepov znotraj vsake strokovne in poslovne enote — prilagojenih specifičnim pogojem na vsakem mestu. Preveč restriktivni ukrepi bodo povzročili poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva im to razen slabe slike zdravstva pomeni tudi več potrebnih sredstev za zdravstvo v bodoče. Iz dela prejšnjega leta in trenutnega položaja lahko potegnemo ogrodje programa strokovnega vodenja v ZC: — sprotno informiranje na področju stroke —• strokovno dogovarjanje, planiranje in sodelovanje na vseh področjih, predvsem pa glede delitve dela, intendisci-pl imam ih sodelovanj, smotrne kadrovske politike, nabave medicinske opreme . . . —• tvorno sodelovanje pri prostorskem posodabljanju ZC — kritična obravnava opravljenega dela, primerjave in uporaba dobljenih rezultatov — uporaba AOP za strokovno delo —■ spremljanje in urejanje drugih prostorskih problemov strokovnih enot ZC — predstavljanje strokovnega dela ZC in problematike javnosti. Svetovalec za strokovno medicinske zadeve ZC dr. Janez Meršek, spec. int. PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA Delovna organizacija je kljub izpolnjenim delovnim programom dosegla na splošno nezadovoljive finančne rezultate. Celotni prihodek v znesku 11,495.718 tisoč din je v primerjavi z letom 1986 porastel le za 135%, plan pa je presežen za 3%. Pri pridobivanju celotnega prihodka je bilo skozi vse leto veliko nejasnosti, saj so se cene zdravstvenih storitev in skladno s tem finančni plani pogosto spreminjali. Osnove oziroma izhodišča za izračun niso sledile stopnji inflacije, kar se odraža predvsem pri porabljenih sredstvih. Porabljena sredstva so znašala 3,516.274 tisoč din ali 145% več kot v letu 1986, plan pa je presežen za 15%. Porast po posameznih temeljnih organizacijah je različen, kar pa bodo analizirali v svojih sredinah ob obravnavi zaključnih računov. Najvišji porast je zabeležen pri TOZD Zdravstveni dom Ormož, in sicer 191 % več kot v letu 1986, sledijo ji: Zobozdravstvo Ptuj, Splošna bolnišnica Ptuj, Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj, DSSS, medtem ko je ta najnižji v TOZD Psihiatrija Ormož." Dohodek v znesku 7,979.444 tisoč din je za 131 % višji od lanskega in za en indeksni poen ne dosega plana. Glede na to, ker je doseganje dohodka v odvisnosti od porabljenih sredstev In ustvarjenega celotnega prihodka, so v temeljnih organizacijah tudi različna preseganja in doseganja planov. Obveznosti iz dohodka znašajo 2,099.303 tisoč din in so za 165% višja od lanskoletnih. Nanašajo se predvsem na občinske in republiške prispevke iz osnove obračunanih in izplačanih bruto osebnih dohodkov ter na obveznosti na osnovi doseženega dohodka in dela stroškov za DSSS. Čisti dohodek v znesku 5,880.141 tisoč din pomeni le 99% doseganja plana, v primerjavi z letom 1986 pa je porastel za 121%. Najvišji porast je zabeležen pri TOZD Zobozdravstvu Ptuj, najnižji pa v TOZD Splošna bolnišnica Ptuj in DSSS. Bruto osebni dohodki so bili izplačani v znesku 5,500.513 tisoč din. Med letom so se povečevali v skladu z letnimi plani, dodeljenimi pravicami, predvsem pa s finančnimi možnostmi. Skupna masa se je povečala za 132%, kar pomeni za en indeksni poen višjo rast kot dohodek. Skladi v znesku 379.628 tisoč din zadostujejo le za pokritje zakonsko predpisanega rezervnega sklada. Stanovanjski sklad je pokrit le v nekaterih temeljnih organizacijah, medtem ko sklada skupne porabe za druge potrebe (jubilejne nagrade, odpravnine, regres za letni dopust) ni formirala nobena temeljna organizacija. Neto osebni dohodki — izplačani povprečni neto osebni dohodek na osnovi opravljenih ur znaša na nivoju delovne organizacije 126% več kot v letu 1986. Tako je bil dosežen povprečni neto osebni dohodek na delavca 297.882 din, v letu 1986 pa 131.793 din. Po posamezni temeljni organizaciji so bili realizirani naslednji neto osebni dohodki: Neto OD Neto OD TOZD 1986 1987 Indeks OZV PTUJ 144.131 327.600 227 Zdravstveni dom Ormož 128.246 293.760 229 Zobozdravstvo Ptuj 134.512 315.468 234 Splošna bolnišnica Ptuj 127.534 283.816 222 Psihiatrija Ormož 129.067 293.929 227 DSSS 133.538 299.932 224 Iz priložene tabele in tega prikaza je razvidno, da so pogoji gospodarjenja in s tem finančni rezultati iz leta v leto slabši in manj zadovoljivi. Eden izmed problemov tega obdobja so bila manjkajoča likvidna sredstva, zato so bila vsa sredstva skladov vedno angažirana kot obratna sredstva. Samoupravni akt, ki dovoljuje prelivanje sredstev med TOZD, nam je omogočal zagotovitev likvidnosti, tako da ni bilo tolikšnih potreb za najemanje kratkoročnih kreditov. Zaradi blokad občinskih zdravstvenih skupnosti je bil pritok sredstev na osnovi svobodne menjave dela skozi vse leto nereden. Temeljne organizacije niso mogle realizirati svojih planov nabav osnovnih sredstev in drugega, kar pa zaradi inflacije vpliva na znatne podražitve. Na področju realizacije samoupravnega sporazuma o združitvi v zdravstveno delovno organizacijo so bila vsa določila o združevanju sredstev realizirana. Problem je nastal le pri sredstvih za štipendiranje, saj so se te obveznosti zaradi medletnih valorizacij štipendij poviševale nad planiranimi sredstvi. Samoupravni organi v TOZD in DSSS so se odločili za dodatno združevanje v mejah pokrivanja obveznosti za to leto. Vodja finančno-računovodskega sektorja Tončka Kosi, eoc. v novih 000.— din Skupaj ZC OZV Ptuj ZD Ormož Zobozdr. Ptuj SB Ptuj Psihiatrija Ormož DSSS Celotni realizacija 1987 11.495.718 2.134.150 810.541 1.097.751 5.526.709 1.358.533 568.034 prihodek plan 1987 11.145.532 1.971.979 782.427 1.108.085 5.388.945 1.326.559 567.537 realizacija 1986 4.885.119 906.881 328.245 430.127 2.369.582 600.213 250.071 % doseganje plana 103 108 104 100 102 102 100 indeks 1986-1987 235 235 247 255 233 226 227 Porablena realizacija 1987 3.516.274 483.572 195.075 272.671 2.070.366 370.408 124.182 sredstva plan 1987 3.044.981 406.580 173.188 326.922 1.687.207 318.915 132.169 realizacija 1986 1.433.058 207.908 66.958 107.403 827.824 169.294 53.671 % doseganje plana 115 119 113 83 122 116 94 indeks 1986-1987 245 233 291 253 250 219 231 Dohodek realizacija 1987 7.979.444 1.650.578 615.466 825.080 3.456.343 988.125 443.852 plan 1987 8.100.551 1.565.399 609.239 781.162 3.701.738 1.007.644 435.369 realizacija 1986 3.452.061 698.973 261.287 322.724 1.541.758 430.919 196.400 % doseganje plana 99 105 101 106 93 98 102 indeks 1986-1987 231 236 236 255 224 229 226 Obveznosti realizacija 1987 2.099.303 433.578 169.951 210.520 920.012 267.607 97.635 iz dohodka plan 1987 2.189.919 458.967 172.790 208.184 977.317 282.332 90.329 realizacija 1986 792.661 163.569 66.523 76.014 347.365 103.237 35.903 % doseganje plana 95 94 98 101 94 94 108 indeks 1986-1987 265 265 255 276 264 259 272 Čisti realizacija 1987 5.880.141 1.217.000 445.515 614.560 2.536.332 720.518 346.218 dohodek plan 1987 5.910.632 1.106.432 436.449 572.978 2.724.421 725.312 345.040 realizacija 1986 2.659.400 535.404 194.764 246.710 1.194.343 327.682 160.497 % doseganje plana 99 110 107 93 99 100 indeks 1986-1987 221 227 229 249 212 219 216 BOD realizacija 1987 5.500.513 1.084.070 418.908 540.700 2.450.588 622.539 343.708 plan 1987 5.359.853 999.479 398.252 518.701 2.463.613 660.067 319.747 realizacija 1986 2.366.639 464.754 175.895 219.975 1.075.687 278.144 152.184 % doseganje plana 102 108 104 99 100 107 indeks 1986-1987 232 233 238 245 227 238 226 Skladi realizacija 1987 379.628 132.930 26.607 73.860 85.744 57.979 2.509 realizacija 1986 292.761 70.650 18.869 26.735 118.656 49.538 8.313 indeks 1986-1987 68 188 141 276 72 117 30 Neto OD realizacija 1987 3.874.844 766.585 296.111 378.563 1.723.330 469.110 241.145 realizacija 1986 1.668.510 330.348 123.116 154.958 756.023 196.698 107.365 indeks 1986-1987 232 232 241 244 228 238 Št. zaposlenih realizacija 1987 1085 195 84 100 506 133 67 na osnovi ur realizacija 1986 1055 191 80 96 494 127 67 indeks 1986-1987 103 102 105 104 102 105 100 Poprečni neto realizacija 1987 297.882 327.600 293.760 315.468 283.816 293.929 299.932 OD na zaposl. realizacija 1986 131.793 144.131 128.246 134.512 127.534 129.069 133.538 na osnovi ur indeks 1986-1987 226 227 229 234 222 227 224 Za nami je še eno leto, ki je bilo predvsem v znamenju najrazličnejših »intervencij«, omejitev, nejasnosti o vlogi in položaju družbenih dejavnosti, slabšanju gospodarskega položaja, inflacije, »zamrznitev« in še česa. Vsi ti dejavniki niso ravno pozitivno vplivali na možnosti razvoja zdravstve- Realizacija delovnega programa (fizični kazalci) nega varstva. Sedaj, ko pregledujemo rezultate našega dela, pa vendarle ugotavljamo, da se negativni trendi v družbi niso odrazili pri obsegu im kvaliteti našega dela, ampak vidimo celo pozitivne premike. Na žalost se finančni efekti niso gibali v tej smeri. SLUŽBA Prvi obiski Ponovni obiski Preventivni obiski Cepljenja SKUPAJ R 1988 P1987 R 1987 R 1986 P1987 R1987 R1936 P1987 R 1987 R 1986 P1987 R 1987 R 1986 P1987 R1987 sl. spl. med. 45.806 46.000 44.194 100.404 93.000 102.734“ — 1.000 394 — — — 146.210 140.000 147.322 med. dela 13.965 14.800 — 11.665 — — 4.984 5.900 5.272 7.307 6.500 6.300 37.921 27.200 11.572 otroški dispanzer 3.558 3.200 3.094 14.486 12.000 13.912 10.866 13.000 11.027 — — — 28.910 28.200 28.033 šolski dispanzer 9.405 9.500 8.555 8.426 8.800 7.626 7.271 7.227 8.560 4.015 4.387 4.039 29.117 29.914 28.780 ženski dispanzer 1.418 1.500 1.364 1.119 1.100 1.102 12.570 15.200 14.702 — — — 15.107 17.800 17.168 dispan.za borce 1.013 1.100 835 3.024 2.900 2.306 240 300 200 — — — 4.277 3.300 3.341 PFD 4.424 4.400 3.911 4.310 4.400 4.847 4.719 6.600 4.812 — — — 13.453 15.400 13.570 Patronaža 30.611” 30.000 25.434 — — — 10.317 10.000 16.104 — — — 40.928 40.000 41.538 ** Vključno z obiski pri drugih zdravstvenih delavcih. * Vsi kurativni obiski. Tabela I kaže, da so planirani kazalci fizičnega obsega dela (obiski) doseženi ali celo preseženi. Nižje doseganje programa v dispanzerju za borce NOV gre na račun zamenjave zdravnika, saj je bilo potrebno postopno uvajanje pri preventivnem delu. Kot bistveno pozitivne premike pri našem delu štejemo predvsem sistematične preglede dojenčkov, kjer ob navidezno nizki planski realizaciji beležimo bistven porast števila pregledanih. Ugotavljamo, da je bilo planirano število rojstev (1000) znatno previsoko, saj smo cca 850 rojenih pregledali v povprečju več kot -takrat v prvem letu življenja. Ob boljšem preventivnem delu pričakujemo upadanje kurativnega dela, kar je tudi cilj. Kurativno 'in preventivno zdravstveno varstvo šolarjev ostaja na ravni prejšnjih let ob ugotovitvi, da je zajemanje šolarjev pri preventivnih sistematskih pregledih že nekaj let nad povprečjem SRS. Z zelo dobrimi rezultati obveznega cepljenja otrok se lahko pohvalimo, saj pri nobeni obliki cepljenj precepljenost ni nižja od 99,5%. Pri tem ugotavljamo, da nam je kljub nekaterim kritikam uspel prehod s kampanjskega na kontinuiran sistem cepljenj predšolskih otrok, združen s preventivnimi pregledi, za kar pa je bilo potrebno delo centralizirati. Kvalitetni rezultati so potrdili pravilnost naše usmeritve. Novost v preteklem letu so bili tudi preventivni usmerjeni pregledi odraslih, rojenih leta 1947. Pregledi so bili usmerjeni na zgodnje odkrivanje naslednjih rizičnih faktorjev: Hipertonija, Diabetes, arterioskleroza, tumorji prebavil. Žal smo morali akcijo zaradi preobremenjenosti in prekoračitve programa laboratorijske dejavnosti prekiniti predčasno. Razvoj dejavnosti zdravstvene vzgoje nas je po svoje presenetil. Akcijo smo zastavili široko že pred poletnim zatišjem. Začetnemu oklevanju in previdnemu otipavanju je sledil plaz želja krajanov in delovnih kolektivov. Zelo dobro sprejet krog predavanj o »dobrih življenjskih navadah« za starejše občane po KS je sprostil zavore na obeh straneh. V treh zadnjih mesecih beležimo 26 predavanj s skoraj 1500 poslušalci. Pri tem niso všteti poslušalci Radia Ptuj, ki nam je ob sobotah omogočil širiti zdravstveno prosveto. Posebej je razveseljivo to, da so se z veliko prizadevnostjo vključili tudi mladi zdravniki, zato se za prihodnost tega programa ni bati. Trenutno so želje že večje od naših zmogljivosti. Kadri Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1986 povečalo za 2 delavca. Pozitivna je strukturna bilanca (+ 1 zdravnik, + 2 VMS). Razveselili sta nas dve specializantki, ki sta uspešno položili specialistični izpit iz medicine dela oziroma ginekologije. Sicer je leto 1987 ponovno minilo v znaku fluktuacije zdravnikov iz splošnih ambulant na bolj usmerjeno delo v bolnišnici oziroma v dispanzerjih. Upamo, da nam bo z nadaljnjim usmerjanjem v strokovno izpopolnjevanje za potrebe osnovnega zdravstva uspelo zadovoljiti pozitivne strokovne ambicije naših zdravnikov in z novimi znanji ter izkušnjami dvigniti kvaliteto našega dela. Oprema Pri nabavi opreme smo se še bolj kot prejšnja leta srečavali s problemom daleč premajhnih sredstev amortizacije za pokritje najnujnejših potreb. Usmerjanje združene amortizacije za opremo bolnišnice se ne kaže le v tem, da smo v štirih letih koristili le slabo četrtino vloženih sredstev, ampak tudi v tem, da se nam hitro dviga stopnja odpi-sanosti in dejanske dotrajanosti opreme. Razveselilo nas je le to, da smo po skoraj dvoletnem prizadevanju nabavili kvalitetno aparaturo za testiranje respiratornih funkcij. Prostori Še bolj kot nazadovanje v opremljenosti nas je v preteklem letu pesti) problem prostorov. Žalostna dediščina, da poteka naša dejavnost v 15 zgradbah, od katerih so le 3 stare manj kot 20 let, ostale pa so ali zelo nefunkcionalne ali zelo nekvalitetno grajene. Razen dvema (SA Ptuj in Majšperk) pa je skupno, da ne ustrezajo ali komaj ustrezajo sanitarno-tehničnim predpisom. Posledica tega so izdane ureditvene odločbe sanitarne inšpekcije (SA Kidričevo in Trnovska vas, šolski dispanzer). Seveda so le tri odločbe bolj znak razumevanja situacije, saj bi jih lahko izdali še kar lepo število. V avgustu lanskega leta smo pričeli s sanacijo zdradbe ZP Kidričevo, kjer so dela v zaključni fazi. Pri tem nam je uspelo dobiti sredstva za sanacijo zgradbe šele v novembru, zaradi česar so se dela zavlekla. Za nujne dodatne posege smo se lahko odločali šele, ko smo imeli zagotovljena sredstva. Še vedno pa ni zagotovljen vir za opremo in toplotno postajo. Ob koncu lanskega leta smo pridobili tudi investicijski program z idejnimi projekti za nadgraditev enega od paviljonov SA Ptuj, kar bi služilo za delno razbremenitev prostorske sitske v »čučkovi hiši«, sredstva pa bi zagotavljali iz občinskega samoprispevka. Kljub dovolj ali preveč očitni prostorski stiski osnovne, predvsem preventivne zdravstvene dejavnosti se še vedno pojavlja pri katerem od odgovornih ljudi neodgovorno mnenje, da bi si nekdo od delavcev naše TOZD s tem postavil le spomenik. Mogoče je pa kdo mnenja, da je treba katero od oblik osnovnega zdravstvenega varstva ukiniti ali pa mogoče prenesti to dejavnost kam drugam (Maribor?). Ne glede na to smo mnenja, da je predlagana rešitev najracionalnejša, obenem pa sledi tendenci po zaokrožanju dejavnosti na lokaciji ob Potrčevi cesti. Delo samoupravnih organov in DPO Najbolj živahna dejavnost se je odvijala okrog realizacije Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD, posebno pa so bile aktualne analitske ocene. Ob ugotovitvi, da teh stvari ni možno rešiti v zadovoljstvo vseh in da pri delu analitskih komisij, začenši s centralno na ivoju ZC, niso bila v ospredju samo trezna razmišljanja, ocenjujem, da je zaključek tega dela zadovoljiv. Vsekakor pa nam morajo napake, ki smo jih počeli, služiti vsaj kot izkušnja v prihodnje. Očitno pa je, da te izkušnje ni smiselno prepogosto uporabljati. Kljub večkrat ne preveč konstruktnim diskusijam na sejah ocenjujem, da je DS kritično analiziral večino obravnavanih vprašanj in kljub zatikanju našel ustrezne rešitve ter tako izpolnil svoje naloge. Pozitivno lahko ocenimo tudi delo 10 OOS, ki je kljub težkim razmeram znal uresničiti svojo vlogo. Poleg akcij pri uresničevanju samoupravnih pravic je bilo mnogo dela posvečenega družbenemu standardu in socialni varnosti delavcev. Organiziranje blagajne vzajemne pomoči in organizacija preživljanja dopustov so le del tega. Žal je situacija v OOZK manj rožnata. Kriza delovanja se je še poglobila in se manifestirala v številnih izstopih. Očitno bo potrebno delo na tem področju zastaviti z novih pozicij in s kadri, ki so kljub težavam pripravljeni prevzemati odgovornost. Poslovni rezultati Že uvodoma sem omenil pogoje poslovanja v preteklem letu. Poudariti moram, da je sprejemanje odločitev v takih razmerah večkrat podobno igri »slepe miši«, saj gre za dejansko tipanje v temo. Nereden dotok sredstev s strani OZS in nerealna izhodišča za menjavo dela so narekovala skromnost pri vlaganjih v obnavljanje opreme, investicijsko vzdrževanje in osebne dohodke. Če smo v decembru 1986 še optimistično pričakovali, da bomo lahko vsaj od blizu sledili drugim okoljem v SRS, so se do konca preteklega leta ta pričakovanja razblinila. Po tradiciji pristajamo na repu lestvice OD med zdravstvenimi delovnimi organizacijami v SRS. Spoznanje, da ni nikogar, ki bi nam priskočil na pomoč ob eventuelnih izgubah, nas je, kot že kdaj prej, odvračalo od tveganja. Menimo, da smo ravnali prav. Moramo pa seveda ugotoviti, da so bile v preteklem letu izčrpane zadnje možnosti za zagotavljanje vsaj navidezne stabilnosti poslovanja TOZD in ZC in s tem tudi socialne varnosti zdravstvenih delavcev. Viri sredstev iz neposredne menjave dela ne morejo več pokrivati nerealno ovrednotenih programov s strani OZS. Ob tem pa so plačniki neposredno iz lastnega žepa ponovno isti — aktivni delavci v združenem delu. Zelo ilustrativna, žal ponavljajoča se, je situacija, da mesec in pol po zaključku leta še vedno ne vemo, koliko nam je OZS pripravljena priznati za delo v preteklem letu. Z vsemi ostalimi poslovnimi partnerji, kupci in prodajalci smo se o tem že zdavnaj sporazumeli. Celo brez posebnih »sporazumov«. Nisem posebej komentiral številk o poslovnih rezultatih, ki so objavljene v tej številki Zrcala. Kažejo le to, da smo »preživeli«. Upam si trditi, da vse prej navedene težave še niso vplivale na naše strokovno delo, da še nista bili načeti etika odnosov do naših varovancev in naša volja do dela. Seveda pa si želimo, da se kaj takega ne bi zgodilo. To pa ni odvisno samo od nas — zdravstvenih delavcev. Vodja TOZD: dr. Žlebnih Henrik ZOBOZDRAVSTVO PTUJ TOZD Zobozdravstvo Ptuj opravlja storitve zobozdravstvene dejavnosti za večino občanov ptujske občine. Gravitacijski okoliš šteje skoraj 70.400 občanov. Za potrebe občanov je planiranih 86% delovnega programa TOZD. V preteklem letu je bil delovni program dosežen s 112%, opravljenih je bilo za 1,338.933 točk storitev, kar pomeni 1,424,448.508 din fakturirane realizacije. Posebej zaračunlji-vega materiala (kovine) je bilo fakturiranega za 16,412.898 din. Prvič je obiskalo zobno ambulanto 17.435 pacientov, ponovno 80.867. V okviru zdravstvene vzgoje je bilo 18.873 obiskov: zobno protetično je bilo rehabilitiranih 7.009 občanov. V specialistični službi je bilo 1.851 pacientov v ambulanti za zobne in ustne bolezni ter parodontologijo, 1.387 v ambulanti za oralno kirurgijo, pri specialistu za stomatološko protetiko 110 pacientov v 1,5 meseca; pedontologijo je obiskalo 2.686, ortodonta pa 4.161 pacientov. Konservativno saniranih je bilo 46.289 zob, ekstrahiranih je bilo 14.698 zob, endodontskih posegov je bilo 10.914 in 9.796 zdravljenj mehkih delov ustne votline. Izdelanih je bilo 1.236 snemnih in 5.773 fiksnih protetičnih nadomestkov. Zobozdravstveno varstvo za odrasle poteka v 21 ordinacijah; v ZA Ptuj je 10 ambulant in ena v Kidričevem. V 10 krajevnih skupnostih (Majšperk, Cirkovci, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica, Trnovska vas, Leskovec, Jur-šinci) pa so ambulante polivalentnega tipa. V 6 ambulantah je ordinacijski delovni čas krajši od polnega (delno zaradi omejenih sredstev za zdravstvo, zmanjšane delovne sposobnosti zobozdravnikov (invalid II. kategorije), ali pa so ambulante v manjših krajih). V okviru tega oddelka deluje ambulanta za nosečnice in borce, prvo pomoč in specialistične ambulante za ustne in zobne bolezni, za stomatološko protetiko in 2-krat tedensko oralnokirurška ambulanta. V oddelku za otroško in mladinsko zobozdravstvo je v Ptuju 5 zobnih ambulant, ena v Kidričevem, v OŠ Markovci s polovičnim delovnim časom in premična šolska zobna ambulanta; ena ambulanta je namenjena samo srednješolcem. Na oddelku za mladino je tudi ortodontska in pedontološka ambulanta; tri sestre pa izvajajo preventivno — vzgojno dejavnost. V osnovni zobozdravstveni dejavnosti dela 17 stomatologov in 6 višjih dentistov — torej pride na enega 3.060 občanov ptujske občine (3.047 odraslih ali 3.100 otrok). S polnim delovnim časom delajo 4 specialisti (pedontolog, ortodont, parodontolog, protetik) 2-krat tedensko maksilo-facialni kirurg; 1 specializant (ortodont) končuje specialistični staž, 2 stomatologa opravljata pripravništvo, 3 štipendisti študirajo stomatologijo, 3 zobozdravniki imajo podiplomski tečaj (iz javnega zobozdravstva ali preventivnega zobozdravstva). Na obeh oddelkih dela 34 sester — od teh 3 za določen čas (nadomeščanje porodnih dopustov), 3 sestre opravljajo zdravstveno vzgojo otrok im mladine; dve sestri imata višjo izobrazbo — obe z dopolnilnim 1-letnim izobraževanjem za instrumentarke. V oddelku zobotehnični laboratorij dela 1 višji zoboteh-nik in 4 na delovnih mestih višjih zobotehnikov (ortodontija, ulite kovinske baze) z ustreznim usposabljanjem v laboratoriju stomatološke klinike, 9 s srednjo izobrazbo in 2 pripravnika; 1 zobotehnik se izobražuje ob delu na višji šoli, 6 je štipendistov na srednji šoli. RTG kabineta v Ptuju in Majšperku sta z atestom; prepoved dela oziroma ureditvene odločbe inštituta imata rtg kabinet v ZA Kidričevo in Zavrč. Panoramski rtg aparat je dotrajan, zato nam trenutno pomaga ZD Maribor, ki obravnava le nujne napotnice specialistov. RTG evidence so v okviru lani spremenjene zakonodaje, filme pa obdržimo v kartoteki pacienta in jih ne dajemo pacientu. Dokumentacija: vsaka ordinacija ima na razpolago 3.000 številk, s katerimi so oštevilčene kartoteke, ki jih hranijo v tej ordinaciji. Odložene kartoteke se hranijo še 10 let. ko se komisijsko uničijo. Pacienti se naročajo; čakalna doba od prvega obiska je za konservativo 3-6 tednov, za protetiko do 3 mesece; pri specialistih do 1 meseca. Akutne primere obravnava dežurna ambulanta za prvo pomoč, po potrebi jih specialisti obravnavajo takoj. Za varstvo pri delu skrbi referent za varstvo pri delu v okviru ZG. Delavci naj bi uporabljali ustrezna osebna zaščitna sredstva, ki naj bi zaščitila delavca in pacienta pred infektnimi obolenji; vsi delavci (ki so želeli) so bili cepljeni proti hepatitisu. Izvajamo preventivo pred AIDS-om, za kar bi bila potrebna večja sredstva in enotni normativi, saj nam Zdravstvena skupnost ne dovoli vkalkulirati cene vseh stroškov. Zamenjati bo potrebno milnike s kirurškimi, podvojiti drobni instrumenta rij, kasete, turbine in intra nastavke. Strokovne doktrine USK, ki jih dobimo, razmnožimo in posredujemo v vsako ordinacijo. Vodja TOZD: dr. Jože Petrovič PSIHIATRIJA ORMOŽ S svojo hospitalno dejavnostjo pokrivamo sledeče občinske skupnosti: Gornjo Radgono, Lendavo, Ljutomer, Mursko Soboto, Ormož in Ptuj; s slednjima nas veže tudi sporazum o svobodni menjavi; del bolnikov hospitaliziramo tudi iz mariborskega področja. V letu 1987 smo realizirali 56.512 oskrbnih dni, kar je nad pričakovanim. Tudi število sprejetih bolnikov je krepko naraslo, saj znaša 1205 (v letu 1986: 1071). K temu je potrebno dodati še 748 odklonjenih sprejemov. Povprečno je ležalo na dan na oddelku 154,8 pacientov, povprečna ležalna doba je znašala 46,9 dni (lani 52,6). Gre za pretiran padec povprečne ležalne dobe (nad 10%), kar pomeni, da smo imeli preširok kriterij za sprejeme na račun bolnikov, ki bi se morali dalj časa rehabilitirati. Največji porast sprejemov beležimo pri, bolnikih z dekompenziranimi nevrotičnimi motnjami oziroma v kriznih situacijah. Tem bolnikom pa neredko psihiatrija ne more toliko pomagati kot druge institucije (socialna služba, podjetja, KS in podobno). Pomembno smo znižali načrtovano število oskrbnih dni iz Ormoža, iz Ptuja, pa — kot običajno — zopet presegamo, čeprav smo jih imeli 1258 manj kot v letu 1986. število recidirajočih bolnikov je bilo načrtovano, zopet pa je bilo največ recidivov iz ptujskega območja (okoli 30% recidivov pri 26,5% vseh recidivov). V hospitalu smo realizirali 1,122.377 točk, v ambulantni dejavnosti pa 112.947, kar je 19% nad planiranim. Pri OZS Ptuj je v ambulanti naraslo število točk za 142%. Ob zaključku ugotavljamo, da so plani realni, razen pri OZS Ptuj, saj tega presegamo v hospitalu in v ambulantni dejavnosti. Poudariti je potrebno, da je tudi realizacija pod republiškim povprečjem. Večji plani za leto 1988: — poglobljeno skupinsko delo z bolniki, ki bolehajo za duševnim obolenjem, in njihovimi svojci; — širiti strokovno nego na domu; — intenzivnejše vodenje bolnikov z duševnimi obolenji po odpustu iz bolnišnice; — sanacija sprejemnega moškega oddelka; — pridobitev idejnih projektov za sanacijo prostorov za ambulante in dežurno ekipo. Vodja TOZD: Mag. sc. dr. Marijan Pregl SPLOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ TOZD Splošna bolnišnica Ptuj je ena izmed petih temeljnih organizacij Zdravstvenega centra Ormož—Ptuj in prav je, da poročilo za leto 1987 pričnemo z istim uvodnikom kot leto poprej, saj je naš namen ostal še vedno isti. Želimo oceniti obseg in kvaliteto opravljenega dela, analizirati delovanje posameznih oddelkov in enot ter na podlagi tega ugotoviti pozitivne premike ter istočasno korigirati negativne. Naš skupni cilj pa je, da ustvarimo v naši bolnišnici takšne pogoje dela, da bomo lahko nudili adekvatno in racionalno zdravstveno varstvo v hospitalu, specialističnih ambulantah in ostalih naših enotah, ki so nepogrešljiva v procesu zdravljenja. Organizacijska struktura: V letu 1987 se organizacijska struktura splošne bolnišnice v Ptuju ni bistveno spremenila. Osnovna dejavnost Splošne bolnišnice Ptuj je hospitalna dejavnost s pripadajočimi specialističnimi ambulantami, in sicer: 1. Interni oddelek 2. Kirurški oddelek 3. Ginekološko-porodni oddelek 4. Otroški oddelek 5. Oddelek za radiološko in ultrazvočno diagnostiko 6. Oddelek za laboratorijsko službo 7. Oddelek za transfuzijo krvi 8. Oddelek za lekarniško službo 9. Oddelek za Intezivno terapijo, nego in anestezijo 10. Oddelek za hospitalno in medicinsko rehabilitacijo 11. Specialistična ambulanta za bolezni ušes, nosa in grla 12. Specialistična ambulanta za očesne bolezni Ob glavni dejavnosti pa opravljamo še stranske dejavnosti, ki služijo za izvrševanje osnovne dejavnosti v okviru sektorja za oskrbo in vzdrževanje: 1. oskrba s prehrano 2. vzdrževanje objektov in naprav 3. nabava osnovnih sredstev, potrošnega materiala in drugih sredstev 4. pranje in likanje perila Po SaS z mariborsko in ormoško bolnišnico pa delajo v okviru naše bolnišnice še: ortopedska, nevrološka, urološka in psihiatrična ambulanta. Pregled realizacije delovnega programa v letu 1987 I. Hospital — realizirani bolniško oskrbni dnevi — kirurgija 24.476 — interni 29.045 — ginekološki 19.769 — otroški 13.271 — reanimacija 1.790 — skupaj TOZD: 88.351 Število sprejetih in primeščenih — kirurgija 2.909 — interni 2.637 — ginekološki 3.426 — otroški 1.328 — reanimacija 770 — skupaj TOZD: 11.070 Ležalna doba — kirurgija 8,41 — interni 11,01 — ginekološki 5,77 — otroški 9,99 — reanimacija 2,32 — skupaj TOZD: 7,98 Realizacija števila točk — kirurgija 529.221 — interni 504.873 — ginekološki 666.669 — otroški 358.675 — reanimacija 261.743 — skupaj TOZD: 2.321.181 — rentgen — hospital 73.477 — ultrazvok — hospital 29.347 — fizioterapija 166.532 — transfuzija 191.636 — laboratorij 110.816 — skupaj TOZD: 571.808 II. Specialistične ambulante — realizacija točk — kirurška 174.264 točk — ginekološka (z amb. za bol. dojk) 74.089 točk — gastro inter. 22.071 točk — internistična 24.698 točk — kardiološka ambulanta 10.700 točk — otroška 48.156 točk — ultrazvok 71.355 točk — rentgen 105.229 točk — nefrološka 3.106 točk — laboratorij 379.920 točk — diabetična 61.845 točk — okulistična 96.296 točk — fizioterapija 172.478 točk — za zdraviliške bol. 3.711 točk — ORL 72.260 točk — anestezija 25.461 točk — transfuzija 8.755 točk — onkološka 4.826 točk — protibolečinska 2.639 točk — amb. za razv. nevrol. 9.426 točk —- skupaj TOZD: 1.371.285 točk Realizacija števila dializ OZS Ptuj OZS Ormož Vsi 2.475 159 3.226 Realizacija delovnega programa dela v ptujskih toplicah za zavezance OZS Ptuj 1. število sprejetih 113 2. število hotelskih oskrb 1597 3. povprečno bivanje 14,1 4. fakturirana realizacija — a) spec. pregledi in oskrbe (začetne, nadaljnje) hotelski del 739 točk b) storitve laboratorija 212 točk c) storitve rentgena 85 točk d) storitve fizioterapije 2.675 točk — skupaj: 3.711 točk Dejavnost lekarne Splošne bolnišnice Ptuj Finančno poslovanje: — nabava ’ 731.110.017,— — oskrba bolnišnice 558.991.882,— — oskrba ostalih TOZD 92.635.037,— Obravnavali smo cca. 25.000 naročil za bolnišnico in cca. 5.000 naročil za druge TOZD. Predelali smo 2.100 kg alkohola, izdelali 11.900 I dezinfi-cientov, 500 kg krem in mazil za nego bolnikov. Mesečno smo pripravili 6.000 najrazličnejših sterilnih raztopin od proizvodnje vode do gotove infuzije. Dejavnost pralnice Splošne bolnišnice Ptuj V letu 1987 je bilo v pralnici opranega perila: — za bolnike in osebje bolnišnice 824.885 kg — za ostale TOZD ZG 14.816 kg — skupaj: 839.701 kg Dejavnost kuhinje Splošne bolnišnice Ptuj V letu 1987 je bilo v kuhinji pripravljenih: — za hospital 346.759 obrokov — prehrana zaposlenih 120.291 obrokov — skupaj: 467.050 obrokov Pregled pridelanih vrtnin na ekonomiji za leto 1987 —- solate — vse 11.500 kg — korenček — rdeči 2.600 kg — peteršilj 450 kg — zelje — zgodnje 2.000 kg — kolerabica 3.300 kg — cvetača 400 kg —- čebula — vsa 3.500 kg — špinača 551 kg —- fižol -— stročni 780 kg — kumare — velike 650 kg — pesa — rdeča 3.000 kg — buče — jedilne 1.756 kg — paradižnik 6.861 kg — radič — pomladanski 450 kg — zelje za kisanje 4.500 kg — sadike za park 2.620 kom — paprika 360 kg KADROVSKA PROBLEMATIKA Stanje zaposlenih po stopnjah strokovne izobrazbe 1987 — VII/2 zdravniki specialisti 31 — VII/1 zdravniki specializanti 11 — VII/2 ost. special. 3 — VII/1 ost. vis. izob. 4 — VI/1 višja izobrazba 67 — V srednja izobrazba 205 — IV KV 47 — I, II, NKV, PKV 123 — skupaj: 491 Med zaposlenimi se veča delež delavcev z visoko in višjo izobrazbo, saj je ta v skupnem številu zaposlenih znašal v letu 1985 — 22,26 % in v letu 1987 — 23,62 %. Pri ostalem kadru je poraslo število zaposlenih le pri KV delavcih; vzrok lahko iščemo v porodnih dopustih in začasnih nadomeščanjih (2 delavca za določen čas). Odstopanja od srednjeročnega plana za leto 1987 Za leto 1987 je bilo načrtovanih 470 delavcev za nedoločen čas. Stanje 31. 12. 1987 nam kaže, da nam v letu 1987 zaradi deficitarnosti višjih medicinskih sester in zdravnikov ni uspelo zaposliti vseh načrtovanih zaposlitev za nedoločen čas (464 od 470). Realizacija v letu 1987 načrtovanih 1. Upokojitev Plan 1987: 14 Realizacija: 12 (2 v postopku) 2. Fluktuacije Plan 1987: 10 % Realizacija: 8,75 % Fluktuacija je bila najvišja leta 1985 — 11,35, leta 1986 — 11,03 in v letu 1987 le 8,75. Še vedno je ta odstotek najvišji pri kadru s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe, vendar pa nižji kot v letu 1986. 3. Specializacije Tekočih specializacij je bilo ob koncu leta 11 (k temu nista prišteti 2 specializaciji iz medic, biokemije). V letu 1987 je zaključila specializacijo le ena specialistka (anesteziologija). V specializacijo so se na novo vključili štirje specializanti (z naslednjih področij: 1 transfuziologija, 1 ginekologija, 1 interna medicina, 1 pediatrija). V letu 1987 niso bile realizirane naslednje načrtovane specializacije: 1 anesteziologija, 1 kirurgija, 1 fiziatrija. 4. Pripravništvo Za leto1987 je bilo načrtovano in realizirano naslednje število pripravnikov: — za V. stopnjo strokovne izobrazbe: načrtovanih 12 mesecev — realiziranih 20 mesecev; — za VI. stopnjo strokovne izobrazbe: načrtovanih 39 mesecev — realiziranih 36 mesecev; — za VII. stopnjo strokovne izobrazbe: načrtovanih 0 mesecev — realiziranih 14 mesecev. 5. Študij ob delu Za šolsko leto 1987/88 so bili razpisani trije študiji ob delu na VŠZD — oddelku za medicinske sestre. Sprejemnih izpitov ni uspela opraviti nobena od prijavljenih sester. V preteklem letu je zaključila šolanje le ena od laboratorijskih tehnic, drugi dve bosta zaključili šolanje v letu 1988, prav tako 2 medicinski sestri na VŠZD, 1 višja medicinska sestra pa v letu 1989. 6. Štipendiranje Za šolsko leto 1987,88 je bilo razpisanih 5 štipendij za šolanje na VŠZD — oddelku za medicinske sestre, 1 za farmacijo in 1 za študij na medicinski fakulteti. Skupaj je ob koncu leta 1987 prejemalo štipendijo za potrebe TOZD Splošna bolnišnica 25 študentov po naslednjih smereh: — 12 na VŠZD — oddelku za 'medicinske sestre (4 absolventi, 6 — 2. letnik, 2 — 1. letnik) — 1 na VŠZD — oddelku za fizioterapijo (1 — 1. letnik) — 1 na Fakulteti za tehnologijo in naravoslovje — VIP farmacija (1 — 4. letnik) —- 11 na medicinski fakulteti — splošna medicina (1 absolvent, 1 — 5. letnik, 3 — 4.letnik, 3 — 3. letnik, 3 — 2. letnik). V letu 1988 bodo zaključili šolanje le trije štipendisti: 1 na medicinski fakulteti in 2 na VŠZD — odd. za medicinske sestre. 7. Strokovno izpopolnjevanje Načrtovanih je bilo 3.500 ur vseh oblik strokovnega izpopolnjevanja. Realiziranih je bilo nekaj manj — 2.681 ur. Manjše število ur je nastalo zaradi tega, ker niso bili realizirani vsi študiji ob delu (ure strokovnega izpopolnjevanja in študija ob delu se pišejo pod šifro 047). 8. Podiplomski študij Podiplomski študij sta zaključila 2 —1 zdravnik specialist rentgenolog s področja ultrazvočne diagnostike in 1 višja medicinska sestra s področja transfuziologije. Novih vpisov v podiplomski študij v preteklem letu ni bilo. 9. Delovna (šolska) praksa in počitniško delo štipendistov V šolskem letu 1986/87 (od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1987) je opravilo delovno prakso 150 dijakov srednjih in 15 študentov višjih šol. Počitniško prakso so v skladu z zakonskimi določili opravljali le štipendisti. Pregled dela socialne službe v TOZD Splošna bolnišnica Ptuj v letu 1987 I. Delo za ležeče paciente v TOZD Splošna bolnišnica Ptuj v letu 1987 Skupno je bilo v I. 1987 obravnavanih 482 pacientov: — ginekološko-porodni oddelek 385 — interni oddelek 75 — kirurški oddelek 19 — otroški oddelek 3 Na porodnem oddelku gre za delo s samskimi materami v smislu seznanitve s postopkom uveljavljanja priznanja očetovsta, preživnine, družbene pomoči otrokom,... V primeru neurejenih razmer je potrebna intenzivnejša obravnava in povezava s pristojnimi ustanovami. V letu 1987 je bil na porodnem oddelku 1 primer posvojitve in 1 primer namestitve otroka v otroški dom — v sodelovanju s pristojnim Centrom za socialno delo. Na ginekološkem oddelku je bil 1 primer urejanja domskega varstva in 3 primeri neurejenih razmer po odpustu iz bolnišnice. Na internem in kirurškem oddelku je bilo v 29 primerih potrebno urejati domsko varstvo: druge oblike nadaljnje oskrbe pa v 59 primerih (v večih primerih gre sočasno za neurejene razmere); v 4 primerih pacienti niso imeli urejenega zdravstvenega zavarovanja (ob prisotnosti drugih težav). Sočasno z urejanjem nadaljnje oskrbe za paciente gre tudi za uveljavljanje nekaterih njihovih pravic (npr. dodatek za pomoč in postrežbo: doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu,...). Delo na teh dveh oddelkih poteka na osnovi pozivov z oddelkov (na predlog zdravnika) ali od zunanjih ustanov: v manj primerih svojci sami poiščejo pomoč socialne službe. Ob tem je potrebno poudariti, da je celoten postopek (od sprejema sporočila do ureditve potrebnega) pogosto dolgotrajen iz naslednjih razlogov: prepozna informacija; težave pri zbiranju podatkov; nesodelovanje strank; nezadostna sredstva za plačilo oskrbnih stroškov zavoda, čemur sledi urejanje plačila, kar je zelo dolgotrajno — sprejem v dom pa ni možen, dokler ni zagotovljeno plačilo; prezasedenost domskih ustanov,... Zato je toliko pomembneje, da je obvestilo o potrebni vključitvi v urejanje razmer za po odpustu iz bolnišnice pravočasno in ne tik pred nameravanim odpustom. Na otroškem oddelku je bilo v letu 1987 potrebno sodelovati le v treh primerih. II. Delo za delavce TOZD Splošna bolnišnica Ptuj Trem delavkam je bila v letu 1987 v okviru 00 ZSS, TOZD Splošna bolnišnica Ptuj dodeljena enkratna solidarnostna pomoč — ob tem sodelovanju z izvršnim odborom zaradi preverjanja razmer in v skladu s tem izdelava ustreznega poročila o socialnih razmerah. Ena delavka je iskala pomoč zaradi težavne družinske situacije; ena delavka zaradi neurejenega stanovanjskega vprašanja; ena delavka je bila obravnavana zaradi alkoholizma in v zvezi s tem neurejenih razmer; eni delavki je bila nudena pomoč pri uveljavljanju solidarnostne pomoči v okviru občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Družbena pomoč otrokom (otroški dodatek); V TOZD Splošna bolnišnica Ptuj je bilo ob koncu I. 1987 28 delavcev upravičenih do družbene pomoči otrokom. Invalidski postopek V postopku za ocenitev delazmožnosti pri invalidski komisiji Skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja je bilo 11 delavcev: —- I. kategorija invalidnosti — 2 delavca — II. kategorija invalidnosti — 3 delavci — III. kategorija invalidnosti — 2 delavca — Spremenjena delovna zmožnost — 3 delavci — Prerazporeditev — 1 delavec investicije Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo v letih 1985 in 1986 uspešno zaključili obnovo dialize in RTG prostorov s prizidkom ter odprli novo RTG diagnostiko. Leta 1986 smo prispevali svoj delež pri uspešno izglasovanem tretjem občinskem samoprispevku, od katerega pa je Zdravstveni center dobil za posodobitev 60 % vseh sredstev. Žal smo že na začetku ugotavljali, da bo teh sredstev premalo tudi za delno sanacijo najpotrebnejših objektov, saj smo si v plane zapisali, da je to: izgradnja toplofikacije, adaptacija In novogradnja ginekološko-porodnega oddelka in dispanzerjev. Toplifikacija z novim virom toplotne energije se uspešno zaključuje, med tem pa nas čaka velika preizkušnja pri nadaljnjih investicijah, saj bomo za uspešno realizacijo zastavljenih ciljev potrebovali širšo družbeno pomoč in razumevanje, da s tem zaokrožimo izgradnjo Zdravstvenega centra, ki je bila zasnovana že v 70. letih. Torej nas na eni strani obvezujejo zastavljeni cilji, na drugi pa obljuba občanom Ptuja, da bomo s samoprispevkom posodobili zdravstvo, njim pa nudili novo kvaliteto zdravstvenih storitev. Družbeno politično življenje Družbeno politično življenje v naši bolnišnici je samo slika sedanje težavne situacije, v kateri se nahaja država. Po sprejetju interventnih ukrepov in omejevanju skupne in splošne porabe pa lahko v bodočnosti pričakujemo resne težave. Pripravili smo predloge, da bi imeli intervencijski zakoni čim manj negativnih posledic za nadaljnji razvoj, če to sploh še lahko imenujemo razvoj. Kljub temu, da predlagani ukrepi v republiški zdravstveni skupščini že drugič niso bili sprejeti, pa ocenjujemo, da so z omenjenimi sredstvi za izvajalce »ukrepi« praktično sprejeti in na žalost moramo povedati, da se bodo s tem zmanjšale pravice zavarovancev, saj že dalj časa ugotavljamo, da v zdravstvu ni več notranjih rezerv. Zaradi takšnega nevzdržnega stanja pa prihaja do pasivnosti za politično delo, vrstijo se izstopi iz ZK, medtem ko novih članov praktično ne beležimo. Na srečo pa je med nami, zdravstvenimi delavci še vedno ostalo prepričanje, da prihaja bolnik v bolnišnico z zaupanjem po pomoč in prav to nas žene, da kljub težavam svoje delo opravljamo z ljubeznijo in veliko mero korektnosti do bolnika. Čistilna ekipa V letu 1987 skorajda ni bilo razprave, kjer se ne bi omenjala čistilna ekipa in zato je prav, da tudi njej namenimo nekaj besed in to predvsem zaradi tega, ker smo s 1. 1. 1988 prešli na staro obliko dela čistilcev. Čistilna ekipa je bila v naši bolnišnici uvedena na pobudo glavne sestre bolnišnice ob »podpori« sestrskega strokovnega kolegija. Dosedanje izkušnje so pokazale, da čistilna ekipa ne more nadomestiti v taki meri čistilcev na oddelku, kot je bilo zamišljeno. Čestilna ekipa naj bi bila servisna služba, ki pa ni imela pravega posluha oz. interesa za oddelek. Prav tako ni bila na razpolago v dveh turnusih. Izpadi v čistilni ekipi niso mogli zagotoviti nor- malnega dela, čistilci niso mogli izkoristiti prostih dni in med njimi ni bilo prave povezave, kot prej na oddelku, ko so še bili pripravljeni solidarnostno pomagati zaradi pripadnosti oddelku. Ocenjujemo, da je za nami še ena negativna izkušnja, ki pa je bila za nas vse dobra šola in opozorilo, da je vsako zamišljeno spremembo potrebno pogledati iz vseh zornih kotov in ne samo »trmasto« posnemati sosedov. Naj zaključim z občutkom, da je družba postala žal bolj ekonomsko-medicinska kot medicinsko-ekonomska, s čimer pa se zdravstveni delavci nikakor ne moremo stranjati. Vodja TOZD: dr. Lojze ARKO DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Ob koncu poslovnega leta ugotavljam, da smo s finančnimi in delovnimi uspehi v DSSS lahko le delno zadovoljni. Vedno novi in nedodelani predpisi nam nalagajo dodatna dela, njihov učinek na uspešno poslovanje v TOZD-ih pa je majhen. Tudi sprejemanje samoupravnih aktov, ki so posledica že sprejetih predpisov, je drag in kaj malo samoupraven način odločanja delavcev. Tako so delavci v letu 1987 odšli na referendum za sprejem aktov s področja delitve OD pod grožnjo zmanjšanja osebnih dohodkov, v primeru, da akta ne bodo sprejeli v določenem roku. V DSSS se trudimo s politiko zaposlovanja zmanjšati število zaposlenih. To nam je uspelo le toliko, da smo imeli na dan 31. 12. 1987 v primerjavi z letom 1986 zaposlenega sicer enega delavca več na račun zaposlitev za določen čas, dejansko pa se število delavcev na osnovi opravljenih ur ni povečalo. Ta podatek pove, da nismo nadomeščali vseh daljših začasnih odsotnosti. V letu 1987 smo v DSSS prišli s pomočjo združevanja sredstev amortizacije TOZD-ov do novega računskega stroja v vrednosti 6,5 milijona din. Vendar pa bi bilo nujno nabaviti še en računski stroj, saj v delu računovodstva v Ormožu opravljajo vsa knjigovodska dela še ročno. Tudi pisalni stroji, razmnoževalni stroji in fotokopirni stroji so iztrošeni in zastareli. V DSSS ZC bomo za leto 1988 razpolagali le s približno 9 milijoni sredstev amortizacije, od katere bomo polovico združili. Pri tem je cena npr. fotokopirnega stroja, ki je istočasno tudi razmnoževalni stroj, 20 milijonov. Na dodatno združevanje sredstev iz TOZD-ov ne računamo veliko, saj ti, glede na svoje potrebe po medicinski opremi, nimajo razpoložljivih sredstev amortizacije za nakup mehanografske opreme. Pred nami je tudi nerešljiv problem razvoja avtomatske obdelave podatkov, da bo ta čimbolj uporabna ob najmanjšem možnem vlaganju finančnih sredstev. Finančni rezultat v DSSS ZC je slab in je odraz neurejenega financiranja zdravstvenih TOZD-ov. Sporazum o svo- bodni menjavi dela med TOZD in DSSS je bil z vsemi TOZD-i sklenjen šele ob koncu poslovnega leta. V TOZD-ih pač čakajo na realizacijo svojih finančnih planov. Tako v DSSS nismo pokrili niti obveznega stanovanjskega sklada. Ali smo mogoče zapravljali? Menim, da ne, saj pri indeksu rasti porabe sredstev za materialne stroške ne dosegamo TOZD-ov in plana. Tudi osebni dohodki delavcev, ki so bili prav v tem poslovnem letu posebej sporni ob sprejemanju novih analitičnih ocen v ZC in ob usklajevanju na nivo povprečnih osebnih dohodkov v ZC, niso visoki. Ob primerjavi med rastjo povprečnih OD ZC za leto 1987 in rastjo povprečnih osebnih dohodkov delavcev DSSS ugotavljamo, da zadnji zaostajajo za 2%. V DSSS smo uspešno izvolili nov delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo. Razen ene zahteve za varstvo pravic zoper sklep o izrečenem dasdiplinskem ukrepu ni bilo pritožb delavcev na sprejete odločitve samoupravnih organov. Pri delu, predvsem strokovnem, niso bile ugotovljene večje napake. Opažam pa, da je pri velikem številu delavcev premalo kreativnosti in timskega načina dela. Napake pri delu so bile večkrat posledica malomarnega odnosa do dela. Tako je dvema delavkama disciplinska komisija prav zaradi malomarnega opravljanja dela izrekla disciplinski ukrep. V letu 1988 se bomo trudili dvigniti strokovnost dela delavcev ob zmanjšanju stroškov. Med drugimi konkretnimi nalogami, ki so več aM manj stalne, bomo na novo uredili arhiv Splošne bolnišnice v Ptuju, poskušali uvesti centralni sprejem pošte, na pravnem področju pripravili osnutek sprememb uskladitve vseh samoupravnih splošnih aktov s spremenjeno zakonodajo (ZZD, ustava itd.) ter poskušali tudi racionalizirati zajemanje podatkov preko AOP. Vodja DSSS: Nada Glažar, dipl. pravnica Pripis uredništva Zaradi bolezni vodje TOZD Zdravstveni dom Ormož njihovega poročila nismo mogli vključiti v to številko. Samoprispevek v zdravstvu RAZGRNJENI IDEJNI PROJEKTI Idejni projekti posodobljenih prostorov gimekološko-porodnega oddelka in dispanzerjev so v več variantah razgrnjeni v sejni sobi ptujske bolnišnice. Oglejte si jih! S. Kerbler: V gnezdu »NAŠI OTROCI« razstava fotografij Stojana KERBLERJA Ptujčan, mojster fotografije, Stojan Kerbler se je ljubeznivo odzval naši prošnji in v okviru razgrnitve idejnih projektov za posodobitev prostorov ptujskega zdravstva razstavil svoj ciklus fotografij »Naši otroci«. Kerbler spada med vodilne osebnosti sodobne slovenske in jugoslovanske fotografije — njegovo ime je svetovno znano. Kritiki, poleg nesporne kvalitete, ki jo potrjujejo številne nagrade, ugodno ocenjujejo tudi Kerblerjevo povezanost z okoljem, v katerem živi. V ZC smo Kerblerjeve odločitve o postavitvi razstave ob razgrnjenih idejah za posodobljene prostore zdravstva, ki so namenjeni predvsem otrokom, veseli tudi zato, ker je tako informativni dogodek v ZC dobil še pomembno kulturno dimenzijo. Tudi zato, Stojan, hvala! M. J. S. Kerbler: V raju AKTIVNOSTI 03 SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA 1987: Cepljenje za vse otroke Že dalj časa smo v otroškem dispanzerju Ptuj stremeli za čim večjo precepljenost otrok, ki je sicer že do sedaj bila precej visoka. V začetku leta 1987 smo si zadali nalogo, da ceplenje izpeljemo nekoliko drugače. Še posebno nas je vzpodbudilo k temu geslo ob lanskoletnem dnevu zdravja: »Cepljenje za vse otroke«. Prejšnja leta smo vsa obvezna cepljenja opravljali kampanjsko (občasno) po krajevnih uradih v vsej ptujski občini. Lani smo s tem načinom cepljenja prekinili in pričeli s kontinuiranim cepljenjem s sedežem v Otroškem dispanzerju v Ptuju. To dejavnost smo povezali s sistematskimi pregledi dojenčkov, ki jih prav tako opravlja naš dispanzer. Pri prvem sistematskem pregledu dojenčka v 1. mesecu starosti dobijo starši vsa potrebna navodila in med drugim tudi datum za drugi sistematski pregled otroka v starosti tri mesece in nekaj dni, ki je obenem prvi datum za bazično cepljenje proti Di Te Per in polio. S tem načinom zajamemo za cepljenje vse otroke takoj po tretjem mesecu starosti. Pri cepljenju prejmejo starši vsa potrebna navodila o cepljenju in opozorila o morebitnih reakcijah, obenem pa vse potrebne datume za nadaljnje cepljenje (v razmaku 6 tednov) in sistematske preglede. Podatki o cepljenju so na vidnem mestu v knjižici in tako sestra, ki sprejme knjižico in pacienta, takoj vidi potrebne podatke o cepljenju, če otrok zboli v času, ko bi moral biti cepljen, se takoj pri kurativnem pregledu ugotovi, da otrok ne more biti cepljen in naročimo ga na kontrolni pregled. Zdravnik odredi cepljenje na zadnjem kontrolnem pregledu, ko je otrok zdrav. V veliki večini pa starši že takoj ob vpisu sestro opozorijo, da je otrok zbolel v času cepljenja. Torej ze pri prihodu v dispanzer sestra izvrši triažo: popolnoma zdrave na cepljenje, ostale pa predhodno k zdravniku. V dispanzerju imamo tudi laboratorij, ko v potrebnem primeru pred cepljenjem starši opravijo tudi laboratorijske preiskave, na podlagi katerih se zdravnik odloči za cepljenje. Če starši pozabijo na datum cepljenja ali iz malomarnosti ne pridejo, jih povabimo v dispanzer z vabilom. V skrajnem primeru pa angažiramo patronažno službo, da nam starše z otrokom pošlje v dispanzer. Če so starši le vztrajni, pa patronažna sestra, pod pogojem, da je otrok popolnoma zdrav, opravi cepljenje na domu. Če je otrok v času datuma za cepljenje hospitaliziran, nam to starši ali otroški oddelek bolnice sporočijo in otroka cepimo takoj, ko to dovoljuje njegovo zdravstveno stanje. V primeru, ko staršev ne najdemo drugače, se poslužujemo telefonskih klicev. Starše kličemo v delovno organizacijo, kjer so zaposleni, in se pogovorimo o cepljenju. Tak način vabila nam vedno uspe. Mlade družine se veliko preseljujejo, zato se nam večkrat nekaj vabil za cepljenje tudi vrne. V tem primeru prosimo matično službo občine Ptuj, ki nam posreduje točne spremembe, nove naslove in morebitno odselitev v drugo občino. Torej na področju cepljenja otrok delamo prav vsi v dispanzerju: od sestre pri vpisu, ki starše vedno opozarja na cepljenje, do zdravnika in sestre v ordinaciji in ne nazadnje patronažnih sester. Pripomniti moramo, da smo kampanjsko cepljenje na terenu odpravili brez večjih problemov. Starši iz Haloz, Slovenskih goric, ki so precej oddaljeni, istočasno opravijo na dispanzerju vse, kar se jim zdi potrebno. Poročila o cepljenju za leto 1987 so nam pokazala, da smo s takim načinom dela in vztrajnostjo vseh, ki delamo v Otroškemu dispanzerju, dosegli žeijene rezultate. V ponazoritev vsega prikazanega še prilagamo »številčni« prikaz uspeha cepljenja za leto 1987 v občini Ptuj: Vrsta cepljenja Št. obvez. Cepljeno Revakcin. Opr. iz. Dl TE PER bazično 845 845 Dl TE bazično 9 9 POLIO bazično 854 854 — — Dl TE PER L 909 — 909 — Dl TE L REV. 15 — 15 — POLIO I. REV. 924 — 924 — Dl TE PER II. 929 — 929 — Dl TE II. REV. 26 — 26 — POLIO II. REV. 955 — 955 — OŠPICE, MUMPS 844 838 — 6 Justina Vojnovič, viš. med. sestra Dr. Dinko Leskošek, predsednik republiškega komiteja za zdravstvo, obiskal Zdravstveni center v Ormožu Predsednik Republiškega komiteja za zdravstvo je s sodelavci obiskal Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj. Seznanil se je s strokovnim delom v psihiatrični bolnici v Ormožu ter s stanjem in načrti za uresničevanje preventivnega zdravstvenega varstva v ormoški in ptujski občini. Predsednika dr. Leskoška in pomočnico predsednika Rogljevo smo seznanili tudi z razvojnimi načrti ptujske bolnišnice. Ko je tekla beseda o varčevalnih ukrepih, smo poudarjali, da Zdravstveni center že varčuje in bo tudi v naprej varčeval z denarjem, vendar tako, da bo čim manj ogrožal zdravstveno varstvo uporabnikov. Predsednik je menil, da so zastavljeni razvojni cilji ptuj-sko-ormoškega zdravstva realni, in se strinjal, da so varčevalni ukrepi v zdravstvu potrebni, vendar ne v škodo zdravja. Med drugim je rekel tudi: »Pri vašem delu upoštevajte, da zdravje ni vse, brez zdravja je pa tudi vse nič«. MJ Volitve in referendumi v mesecu marcu Delavskim svetom in samoupravnim kontrolam v TOZD-ih Splošna bolnišnica Ptuj, Zobozdravstvo Ptuj, Zdravstveni dom Ormož in Psihiatrija Ormož bo v mesecu marcu potekel mandat, zato so delavski sveti že razpisali volitve novih organov, ki bodo v TOZD-u Splošna bolnišnica Ptuj 10. 3. 1988, v vseh ostalih TOZD-ih pa 15. 3. 1988. V TOZD-u Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj je v javni razpravi osnutek sprememb in dopolnitev statuta TOZD, o katerem bodo delavci odločali na referendumu dne 15. 3. 1988. DELOVNA INVALIDNOST V ZDRAVSTVENEM CENTRU invalidnost je izguba ali zmanjšanje zmožnosti za opravljanje določenih del oziroma delovnih nalog. Invalidnost je podana, če nastane pri delavcu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju kot posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, katerih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije (zdravljenje mora biti končano), zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za dela oziroma delovne naloge, na katera je bil razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter za dela oziroma delovne naloge v temeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Delavci, pri katerih nastane invalidnost, se glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti: — v I. kategorijo invalidnosti se razvrstijo delavci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti — v II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo delavci, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ne morejo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom — v III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo delavci, ki lahko po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo. Za »svoje delo« se štejejo dela oziroma naloge, h katerim je bil delavec razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter dela oziroma naloge v temljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Za »drugo delo« se štejejo dela oziroma naloge, ki jih zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo lahko opravlja določen delovni čas z normalnim delovnim učinkom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti ali se za taka dela oziroma naloge lahko usposobi s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo. Delavci, razvrščeni v II. kategorijo invalidnosti, imajo pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti — na svojem delu, če svoje delo lahko opravljajo z najmanj polovico polnega delovnega časa. Če svojega dela ne morejo opravljati najmanj polovico polnega delovnega časa, imajo pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti na drugem ustreznem delu. Delavci, razvrščeni v III. kategorijo invalidnosti, imajo pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom. Prav tako imajo ti delavci pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, če je ta potrebna, da lahko opravljajo drugo ustrezno delo poln delovni čas. Delavci s preostalo delovno zmožnostjo uresničujejo pravice na podlagi preostale delovno zmožnosti v organizacijah združenega dela, ki so dolžni te delavce: — obdržati na delu in jih razporediti na drugo ustrezno delo oziroma jim zagotoviti delo z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti — jim zagotoviti prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ter dela oziroma naloge, ki jih bodo opravljali po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji — zagotoviti sredstva ter jim odmeriti in izplačevati nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in nadomestilo za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo. Spremenjena delovna zmožnost obstaja, če delavec ne more s polnim delovnim časom opravljati del in nalog, na katere je razporejen in ki jih opravlja, lahko pa dela s polnim delovnim časom v organizaciji združenega dela na delih in nalogah, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Kriterij za razmejitev med invalidnostjo in spremenjeno delovno zmožnostjo pri objektivno enakem zdravstvenem stanju in delovni zmožnosti, je torej podan z obstojem del in nalog, ki ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti v njegovi organizaciji združenega dela. Medtem ko za delavce, razvrščene v II. in III. kategorijo invalidnosti, ustrezna nadomestila in pravico do le-teh opredeljuje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa je uveljavljanje in uresničevanje pravic na podlagi spremenjene delovne zmožnosti v celoti v pristojnosti organiza-zacije združenega dela. Vprašanje v zvezi s tem urejajo organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih. Pravico do ustreznega nadomestila delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo so v svoje akte vnesli delavci TOZD-a Splošne bolnišnice Ptuj, medtem ko akti ostalih TOZD-ov Zdravstvenega centra Dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj te pravice ne opredeljujejo. V Zdravstvenem centru Dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj je bilo dne 31. 12. 1987 zaposlenih 39 delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo, kar predstavlja 3,6% glede na celotno število zaposlenih. II. kategorija III. kategorija skupaj Splošna bolnišnica Ptuj 9 12 21 Osnovno zdrav, varstvo Ptuj 6 3 9 Psihiatrija Ormož 3 — 3 Zobozdravstvo Ptuj 4 1 5 Zdravstveni dom Ormož — — DSSS 1 Z 1 SKUPAJ 23 16 39 Invalidnost I. kategorije je bila v letu 1987 podana pri šestih delavcih. Pri osmih delavcih je podana spremenjena delovna zmožnost. Pri večini delavcev je vzrok za nastanek invalidnosti bolezen. Glede na stopnjo strokovne izobrazbe je največ delavcev — delovnih invalidov s srednjo stopnjo izobrazbe (17, kar je 3,6% zaposlenih delavcev s srednjo stopnjo izobrazbe); sledijo pol kvalificirani delavci (14 oziroma 6,2%), z višjo izobrazbo štirje (4 oziroma 2,7%); z nižjo dva (2 oziroma 0,6%) in z visoko stopnjo izobrazbe prav tako dva delavca (2 oziroma 1,3%). Povprečna starost delovnih invalidov je 46,1 leto (najvišja 61 in najnižja 28 let); povprečna starost ob nastanku invalidnosti pa je 41,2 leti (najvišja 53 in najnižja 24 let). Povprečna delovna doba delovnih invalidov je 24,1 leto, povprečna delovna doba ob nastanku invalidnosti pa je 19,8 let (največ 31 in najmanj 3 leta). iz podatkov o povprečni starosti in delovni dobi ob nastanku invalidnosti je razvidno, da invalidnost nastaja predvsem pri starejših delavcih z že precej leti delovne dobe. Problem, ki se v zvezi s tem pojavlja, je problem po že podani ocenitvi invalidske komisije: gre za razporejanje delavcev v skladu z omejitvami, ki jih poda invalidska komisija glede na preostalo delovno zmožnost. Invalidska komisija namreč ne navede konkretnih del oziroma malog, ki bi jih delavec glede na preostalo delovno zmožnost lahko opravljal, ampak navede samo omejitve (npr. glede prepovedi dela v sklonjenem položaju, glede dvigovanja — omejitve v kilogramih, glede izmenskega dela), ne glede na to, če v TOZD-u takšna dela in naloge so oziroma če so prosta ali ne. Dolžnost organizacije združenega dela je delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo obdržati na delu in mu zagotoviti ustrezno zaposlitev. Ljubeč Jelka ŠE 0 DEDKU MRAZU Praznik, ki se ga otroci najbolj veselijo in ga težko čakajo, je prihod dedka Mraza. Prav tako pred koncem lanskega leta nismo smeli v TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj in Delovni skupnosti skupnih služb razočarati otrok naših delavcev. Dogovorili smo se za kratek program. Z nekaj izkušnjami leta 1986 je »stara« ekipa pripravila igrico »v cirkusu«, v katerem so želeli nastopati psički, klovn, ptič, opica in lev, sprejemal pa jih je »zelo strog« cirkuški direktor. Tako smo z idejami naših skritih talentov ter seveda s pomočjo tehničnih služb naše najmlajše |pripraviM na prihod dedka Mraza, ki smo ga tudi poiskali med našimi delavci. Le-ta je otroke tako pritegnil, da so še sami dopolnili program in si skromno darilo res prislužili. Koliko smo s svojimi prizadevanji za popestritev praznika za naše najmlajše res uspeli, pa lahko povedo le oni sami . . . Anica Kozoderc Novoletno praznovanje reševalcev Dopisujte v svoje glasilo! KULTURNI KOTIČEK Iz Cankarjevega doma v Ljubljani so nam v zvezi z orgelskimi koncerti v sezoni 1987-88 posredovali naslednji članek: ORGLE V CANKARJEVEM DOMU Kadar stopimo v veliko dvorano Cankarjevega doma, nas na desni strani pozdravijo mogočne piščali prospekta veličastnih orgel. Srebrne, večje in manjše, vzbujajo občudovanje in spoštovanje. Prijazne hostese povedo tudi o orglah nekaj osnovnih podatkov. Vendar nudi ves Cankarjev dom toliko raznovrstnih novosti, da si kopico informacij težko zapomnimo. V vsem umetniškem in tehničnem bogastvu pa prav te orgle izstopajo kot ena največjih in najlepših pridobitev slovenske narodne kulture in hkrati pomenijo največjo instrumentalno narodno naložbo. To so naše prve koncertne orgle, postavljene v posvetno, koncertno dvorano. Po kulturnem svetu na zahodu in vzhodu že več kot stoletje postavljajo orgle v šole (konservatorije in akademije), poročne dvorane na magistratih in podobno. Otvoritev simpozija, kongresa ali razstave s krajšim orgelskim uvodom ali zaključkom je pri nas vznemirljiva novost, po svetu pa že dolgo del utečenega kulturnega dogajanja. Spoštovanje, ki nas prevzame ob pogledu na orgle, je docela upravičeno, saj so orgle največje in najzapletenejše glasbilo, kar jih je človekovo mostrstvo ustvarilo. Še danes imenujemo orgle »kraljica inštrumentov«. Pri izdelavi večjih orgel sodelujejo najrazličnejše znanosti, da bi služile umetnosti. Arhitekti, fiziki, akustiki in elektroniki v pravih tovarnah — včasih so bile to delavnice — iščejo najboljšo, optimalno rešitev, da bi v danem prostoru orgle najlepše pele. Za razliko od klavirja, ki gre v vsak prostor, so vsake orgle unikat, zgrajen za konkretno dvorano. Vsa ta ekipa se trudi, da bi nazadnje iz glasbila prišel najlepši ton, kajti ravno lepota tona je tisti končni cilj vse znanosti in tudi podlaga za umetnost, zaradi katere smo nabavili inštrument. Da bo ta zapletenost postala jasnejša, se bomo na kratko sprehodili skozi zgodovino in gradnjo tega inštrumenta. Orgle so nastale v Grčiji pred našim štetjem, kot posveten inštrument pa so jih za zabavo uporabljali tudi Rimljani. Bizantinski cesar Konstantin je s sorazmerno velikimi orglami obdaril vladarji Pipi na Malega. Z nastopom pravoslavja ob cerkvenem razkolu začnejo na vzhodu peti v cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave. Tako tudi orgle ne pridejo v poštev, zato pa se bogato razvijejo v zahodni Evropi in postanejo nepogrešljiv inštrument v cerkvah. V prejšnjem stoletju začnejo graditi orgle tudi v koncertne dvorane in tako začnejo po svetu poleg violinistov ali pianistov gostovati tudi koncertni organisti, skladatelji pa pišejo nove koncertne skladbe za orgle. Vsake orgle imajo piščalje, igralnik ali igralno mizo, prenose od tipk do piščali ali trakturo, mehovje in orgelsko omaro. Piščali so velike in majhne, kovinske in lesene, postavljene pokončno ali vodoravno (španske trobente), odprte ali pokrite. Vsaka razlika v materialu, velikosti in obliki daje drugačen ton. Piščali ene barvitosti imenujemo register. Naše orgle v Cankarjevem domu imajo 73 registrov in spadajo med večje orgle v svetu. Po zamisli našega prof. Huberta Berganta so piščali naših orgel razdeljene po štirih klaviaturah in po pedal ni klaviaturi, na katero igramo z nogami. Prva klaviatura ali manual ima nemško, Bachovsko barvitost, druga staro francosko, tretja je kopija orgel stolnice v Piranu, registri četrtega manuala pa dopolnjujejo prve tri. V prvi manual so vključene tudi španske trobente, ki vodoravno kot fanfare štrlijo iz orgelskega ohišja. Zelo pomembna je povezava med tipkami in piščalmi, zaradi velikih razdalj pa tudi izredno zapletena. Najboljša je mehanska povezava, poznamo pa tudi pnevmatično in električno, vendar sta obe bistveno slabši. Naše orgle imajo odlično sodobno mehansko traktu ro. Mehovje je danes močan elektromotor, ki poganja zračno turbino, ta pa tlači stisnjen zrak v sapnice in njihove predprostore, ki uravnavajo pritisk, saj različne piščali zahtevajo različen pritisk. Tudi orgelska omara ima svoj zvočni in lepotni pomen, zato so o njej veliko govorili in se posvetovali z arhitekti. Na igralni mizi so še gumbi, s katerimi vključimo registre in pa različna tehnična pomagala. med katerimi je tudi majhen »računalnik«; vanj lahko s »spominom« spravimo različne kombinacije, ki jih potrebujemo med igranjem. Ker so orgle tako velik inštrument, so potrebne stalne skrbne nege in vzdrževanja. Do leta 1992 imajo še garancijo (vsega 10 let), uglašuje pa jih pred vsakim nastopom in snemanjem naš serviser in uglaševalec Jože Kočar. Naš inštrument je izdelala zahodnoberlinska tovarna Schuke, stale pa so 1,200.000 DM. Tudi orgle so bile postavljene iz sredstev vseh delovnih ljudi, zato so tudi vsem namenjene. Prav je, da kot stalni in zvesti poslušalci tudi orgelskih koncertov radostno uživate sadove svojega v kulturo vloženega dela. Poleg koncertov, ki jih bodo letos v rednem programu izvajali na orgle organisti iz Milana, Hamburga, Poljske, Budimpešte, Prage in naš Bergant, imamo za vas pripravljeno skrbno načrtovano predstavitev orgel z nazivom »ČUDOViTI SVET ORGLANJA«, kjer se ob sodelovanju violine, trobente, izbranih skladbah in ob diapozitivih seznanite z orglami in orgelsko glasbo. Ob takem spoznavanju zlahka odkrijete, da orgelski koncert ni nekaj, kar je namenjeno le izbranemu občinstvu. Skratka, pridite na koncert, obiščite ČUDOVITI SVET ORGLANJA. Pridite, orgelski koncert je! Spored orgelskih koncertov: 22. februar ob 19,30 Luigi Toja iz Milana Program: G. Frescobaldi, A. Vivaldi, J. S. Bach, Passacaglia, J. Reubke, M. Reger 3. april ob 19,30 Rose Kirn, Hamburg Program: J. S. Bach, F. Mendelssohn, C. Franck, M. Reger, L. Vi e m e, J. Langlais, J. Reubke 20. april ob 19,30 Joachim Grubich, Poljska Program: J. S. Bach, J. Luciuk, F. Liszt, F. Medelssoho, C. Franck 8. junij ob 19,30 Zsuzsa Elekes, Madžarska Program: J. S. Bach, M. Reger, F. Liszt, sodobni maržarski skladatelj DRAMA SNG MARIBOR vabi na EROTIČNI KABARET BERTOLTA BRECHTA v soboto, 20. 2. 1988 ob 20. uri v petek, 26. 2. 1988 ob 20. uri v sredo, 2. 3. 1988 ob 20. uri v petek, 4. 3. 1988 ob 20. uri na malem odru Drame SNG Maribor, Razlagova 16 in OPERA SNG MARIBOR vabi na ogled NETOPIRJA — JOHANN STRAUSS v soboto 27. 2. 1988 ob 19. uri v torek, 8. 3. 1988 ob 19. uri v nedeljo, 20. 3. 1988 ob 19. uri v nedeljo, 27. 3. 1988 ob 19. uri in na ogled PRODANE NEVESTE — BEDRICH SMETANA v petek, 4. 3. 1988 ob 19. uri Kadrovske spremembe od 16. 12. 1987 do 15.2.1988 TOZD SPOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ Prihodi: 1. Jože Meznarič, kuhar 2. Dragica Ciglarič, čistilka v kuhinji 3. Tomažič Veronika, čistilka v kuhinji 4. Marija Zajko, čistilka 5. Mirko Petek, višji medicinski tehnik-pripravnik 6. Rozalija Obran, glavna sestra TOZD 7. Tatjana Vizjak, medicinska sestra 8. Marija Florovič, čistilka Odhodi: 1. Tončka Geč, čistilka 2. Marija Hanželj, vodja čistilne ekipe 3. Vida Gone, višja medicinska sestra 4. Marija Varnica, višja instrumentarka TOZD PSIHIATRIJA ORMOŽ Prihodi: 1. Milena Srpak, dipl. psihologinja 2. Vojislav Bojanič, dr. med., specialist iz nevropsihiatrije Odhodi: 1. Gabriel Ataljanc, dr. med., specialist iz nevropsihiatrije TOZD ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ Prihodi: Odhodi: 2. Anica Zemljič, laboratorijska tehnica TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ Prihodi: 1. Marija Varnica, višja medicinska sestra 2. Darja Korenjak, medicinska sestra 3. Slavica Šmid, medicinska sestra 4. Slavica Kolarič, medicinska sestra Odhodi: 1. Slavica Šmid, medicinska sestra OSTALE KADROVSKE SPREMEMBE 1. Majda Feguš, medicinska sestra stomatološke smeri je dne 19. 4. 1987 diplomirala na VŠZD — oddelku za medicinske sestre 2. Nada Jovovič, dr. med., je dne 27. 11. 1987 opravila specialistični izpit iz medicine dela, prometa in športa 2. Tatjana Kolar, dr. med., je dne 15. 12. 1987 opravila specialistični izpit iz ginekologije in porodništva Kadrovska služba Prispevali so za razvoj ptujsko-ormoškega zdravstva Namesto novoletnih voščilnic so darovali za izgradnjo in opremo ptujske bolnišnice: 1. Osnovna šola Ivan Spolenak Ptuj 50.000 2. GIP Gradis TOZD Gradnje Ptuj 50.000 3. Srednješolski center Dušana Kvedra Ptuj 50.000 4. Osnovna šola Olga Meglič Ptuj 50.000 5. Kokol Herman, Dolane 16 a, Cirkulane 50.000 6. Krajevna skupnost Stoperce 50.000 7. Mlakar Franc, Grajenščak 21 a, Ptuj 50.000 8. SDK podružnica Ptuj 50.000 9. Roškar Radoslava, Hajdoše 43 c, Ptuj 50.000 10. IMP PMI Maribor, TOZD Elektrokovinar Ptuj 50.000 11. Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj 50.000 12. RKS Občinska organizacija RK Ptuj 50.000 13. Muzek Franc, Vespazianova 1, Ptuj 50.000 14. Vidovič Majda, Spuhlja 26, Ptuj 100.000 15. Šegula Stanko, Polenci 41, Polenšak 20.000 16. Labod Novo mesto, TOZD Delta Ptuj 50.000 17. Osnovna šola Videm pri Ptuju 50.000 18. Grdiša Dušan, Cesta kurirjev NOV 30 a, Ptuj 50.000 19. Bušljeta Ratko, Zgornja Hajdina 129 50.000 20. Skupnost za ceste občine Ptuj 50.000 21. OOS Osnovne šole Majšperk 50.000 22. KGP Ptuj, DSSS 50.000 23. Kokol Ivan, Tomšičeva 17, Ptuj 50.000 24. Krajevna skupnost Desternik 50.000 25. Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava 50.000 26. SSP upravnih organov občine Ptuj 50.000 27. Valenko Slavko, Trg svobode 4, Ptuj 50.000 28. Tofant Viktor, Krempljeva 10, Ptuj 50.000 29. Habjanič Anton, Moškanjci 85 b, Gorišnica 50.000 30. Pajnkiher Franc, Bolečka vas 5, Ptujska gora 50.000 31. Mestni kino Ptuj SSP 50.000 32. Krajevna skupnost Videm pri Ptuju 50.000 33. Krajevna skupnost Kidričevo 50.000 34. Nenad Protič, Prešernova 29, Ptuj 50.000 35. Kuharič Ludvik, Nova cesta 9, Ptuj 50.000 36. Konus TOZD Blagovna hiša Ptuj 50.000 37. Herega Andrej, Med vrti 5, Ptuj 50.000 38. Plohl Marjan, Markovci 35 50.000 39. Plazar Anica, Slovenja vas 30 50.000 40. Petovia Avto Ptuj 50.000 41. Hanželič Franc, Dornava 40 50.000 42. Milošič Jože, Potrčeva 28, Ptuj 50.000 43. Plohl Milan, Potrčeva 23, Ptuj 50.000 SEZNAM DAROVALCEV ZA IZGRADNJO BOLNIŠNICE 1. Učenci in tov. 8. b razreda Osnovne šole Tone Žnidarič Ptuj, namesto cvetja na grob Levanič Alojza 20.000 2. Drevenšek Darko, Slovenja vas 63 c 1.834.097 3. ZSS Občinski svet Ptuj, namesto venca na grob T. Stojčevskega 50.000 4. Letonja Stanislav, Prešernova 8, Ptuj 10.000 5. Romih Pavla, Kolodvorska 3, Središče ob Dravi, v spomin sestri Avgusti Jurjaševič 20.000 6. Roza Kmet, Hajdina, namesto cvetja na grob Katice Čihal 15.000 7. Krumpak Angela, Teka leva 42, Rogaška Slatina, v zahvalo za trud 30.000 8. Družina Kostanjevec, Poljska cesta 24, namesto cvetja za Pišek Rozo 10.000 HVALA VAM! ZRCALC, glasilo delavcev Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj, izdaja delovna organizacija. Glavni urednik Nada Stojkovič, odgovorni urednik dr. Jožica Reberc, člani uredništva: Magda Brenčič, Nevenka Čurin, dr. Ida Galun, Anica Megla, dr. Božidar Radoš, Verica Turk. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1100 izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. Sedež uredništva: Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ptuj-Ormož, DSSS, 62250 Ptuj, Potrčeva 21 a, telefon (062) 771-251, int. 92.