47TEoLoGIJA
Mislim, da Karla Rahnerja ni potrebno posebej predstavljati.1 Kljub temu njegova teološka misel ostaja slovenskemu verniku še dokaj neodkrit 
zaklad modrosti. Pričujoči prevod želi vsaj deloma zapolniti to vrzel, in sicer na 
prav posebnem mestu. Gre za vprašanje vere oziroma njene krščanske oblike. 
Mislim, da je trenutek objave prevoda še kako primeren, saj smo nedolgo nazaj 
v Cerkvi stopili v leto vere. Ne gre pa samo za znotrajcerkveni dogodek v ožjem 
smislu, kajti ravno Rahner je eden izmed tistih sodobnih teologov, ki sicer mislijo 
na podlagi cerkvenega izročila, a tega venomer želijo odpirati sodobnemu načinu 
spraševanja. Tudi njegov tekst o krščanski veri pri tem ni nobena izjema. Kot 
bomo videli, se loteva dveh poudarkov njegove "kratke oblike" veroizpovedi. 
Najprej je tu božanski temelj človeške osebe, ki je lasten človeškemu obstoju kot 
takemu in ki človeka kliče k ponižnosti pred skrivnostjo Boga. Temu pa potem 
sledi še opis božjega razodetja v Jezusu Kristusu, ki izpolnjuje človekovo versko 
izkušnjo/hrepenenje po Bogu.Cerkev to izkušnjo ponosno izpoveduje. Gre za 
neskončno velike stvari, ki pa imajo dejansko vrednost in mesto tudi v današnjem 
omejenem času in prostoru.V Jezusu Kristusu imamo priložnost videti skrivnost, 
ki kot razodeta resnica ni izgubila nič svoje skrivnostnosti. Kot pravi tekst, je 
neizrekljivo utemeljujoči vstopil v dialog s človekom, ker vendarle ni hotel ostati 
oddaljeno samemu sebi zamolčano obzorje. Naj bo Rahnerjev tekst, ki je v prvi vrsti 
namenjen intelektualno zahtevnejši publiki,2 eno izmed povabil h globljemu 
razumevanju skrivnostnega odnosa med Bogom in človekom.
1. Za osnoven uvod v njegovo teološko misel glej Anton Strle: Teologi za prihodnost. Ljubljana: Družina 1998, 
str. 313–333.
2. Zato tudi njegov prevod ni bil ravno med lažjimi.
tAdeJ riFel
Skrivnost in njena krščanskost