CELJE, 7. SEPTEMBRA  1978 — ŠTEVILK.! 35 — LETO XXXII — CENA 4 DIN
ßLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Današnja številka je v znamenju praznovanja občanov Šmarja
pri Jelšah in Mozirja, katerim v imenu uredništva Iskrene čestitke.
Celje postaja v teh dneh sejemsko mesto, v uredništvu pa tudi
pripravljamo posebno sejemsko izdajo, namenjeno obiskovalcem
sejma 22. septembra.
In še kadrovska novica: Iz uredništva se je poslovil glasbeni
urednik našega Radia — Vojko Rizmal.
Lep pozdrav do prihodnjega četrtka.
MILAN SENIČAR
KONEC POČITNIC — ZAČETEK ŠOLSKEGA DELA. Spet se je oglasil, kot vsakokrat v tem času. šolsld zvonec. Konec je
brezskrbnih počitnic in pričelo se je delo. V šolah. Tudi za mnoge prvošolčke. Da bi biîo uspešno za vse. Za učitelje in
ačence. — V petek, I. septembra je počitniški mir v šolah zamenjal novi živ-žav. Prva srečanja s sošolci in učiteiji so bila
tepa, prisrčna. Toda, od ponedeljka dalje so spomini na poletje že prešli v zgodovino. Delo je steklo v normalne tirnice.
- Naš posnetek je s prvega srečanja učencev, staršev in uči teljev na začetku novega šolskega leta 1978/79 na osnovni
loli »Slavka šlandra« v Celju. — Foto: MB
DOBRODOŠEl
NAŠ TITO!
To soboto, 9. septembra 1978
bomo ob 10.30 Celjani pri-
srčno, radostno in ponosno
pozdravili našega predsedni.
ka. Kot vselej! Kot takrat v
letu 1946, ko je Tito prvi-
krat po vojni obiskal Celje';
pa takrat, ko smo ga poslu-
šali na Ostrožnem in vsakič,
kadarkoli je mogel uslišati
vabilo delavskega in zavedne-
ga Celja.
Praznik je, kadar pride Ti-
to med nas. Srečanje s pred-
sednikom Titom je vselej iz-
zvenelo drugače, kot je hotel
protokol. Srce ne pozna pro-
tokola. Tako pač čutimo in
nič drugače. Zato iskren po-
zdrav, izražena odločenost in
zvestoba Titovi poti daleč
presegajo vsak uradni okvir.
Nanj tudi Tito nikoli ne pri-
staja v svoji državniški jas-
novidnosti in modri uporno-
sti kakršnimkoli obrazcem
ali predpisanim'potem v na-
šem izvirnem socialističnem,
samoi4ipravn€m razvoju. Tito
je znal preprosto reči, da bo-
mo mi sami svoji gospodarji
in da ne bomo nikoli pred
nikomer klonili. In nismo.
In ne bomo. Kajti svojo srč-
nost, prepričanost in samoza-
vest potrjujemo v delu, v re-
zultatih in v boljšem življe-
nju. Vemo, da je lahko še
boljše. In taiko tudi mora bi-
ti, je dejal Tito na XI. kon.
gresu ZKJ.
Zaupamo v Titovo pot. Pred
nami je še mnogo dela. V
gospodarjenju in samoup.rav-
Ijanju, v izgradnji delegatske^
ga sistema, v odpravljanju
slalbosti in napak. Vse to
zmoremo.
Tako pravi Tito. V celjski
občini se tega zavedamo. V
soboto, ko bomo ob 10.30 po-
zdravili našega najljubšega
prij artel ja na cestffiinski po-
staji avto-ceste v Celju, na
Hudinji, mu bomo, čeprav le
za hip, lahko s ponosom po-
kazali na ustvarjeno in do-
seženo.
Predsednik Tito se bo na
poti z Brda v Kumrovec
ustavil v Žalcu, Celju, Šent-
jurju, Šmarju in Podčertrtkiu
Na vsakem koraku Te bo
spremljala, dragi Tito, ne le
naša dobrodošlica, ampak tu-
di obljuba — trdno smo odio-
čeni stopati po Tvoji, po na-
ši poti.
Frontno r^edsedstvo OK
SZDL Celje in občinska skup-
ščina vabita vse delavce in
občane Celja, da tovarišu Ti-
tu v soboto priredimo pri-
srčen sprejem.
KOZJANSKO SPREMINJA PODOBO
Obremenjeni z vsakodnevnimi prob-
lemi in stiskami, v pretirani vnemi,
Í0 ne bi zamudili česa pomembnega,
Љ öi šli v korak s sodobnostjo, se
iesto pozabimo ozreti nazaj, na pre.
^јепо pot, pogosto prezremo velike
rezultate, ki s7no jih dosegli svobodni,
i^rušeni, v pogojih samoupravnih so-
óoUstiúnih odiiosov.
Praznik občine je vsakoletna prili-
Ч da se odtrgamo od dnevnega prak-
^Kizma in da poglobljeno ocenimo do-
'iéeno stopnjo razvoja, na tej osnovi
^èrtamo nove smeri in cilje, da se
'^hrabrimo, obvezemo in oborožimo
^ nove napore in nove bitke. To je
Шка, da si tovariško stisnemo ro-
Ч pozabimo na številna pretekla ne-
*^9lasja in stopimo tako družni novim
^^ultatom naproti.
in če ocenjujemo, kaj smo v pre-
dem letu dosegli, kako so se napo-
^ Odrazili v našem okolju, kaj pome-
"'io za izboljšanje pogojev življenja
"" dela nas vseh, smo lahko zadO'
^Ijni.
Kozjansko je spremenilo svojo po-
iobo.
, 2 lastnimi prizadevanji in ob načrt-
podpori širše družbene skupnosti
znova korak naprej v ustvarjanju
željnih pogojev га še hitrejšo go-
^Шагзко in družbeno rast. Moderni-
^'"üíi smo nove kilometre sodobnih
dogradili vodovodno omrežje, po.
^'^ohili telefonijo in vse druge objek-
^ komunalne infrastrukture. Ponov-
smo izboljšali pogoje za enako-
^^dno šolanje naših otrok, za zdrav-
stveno varstvo vseh občanov. Delovne
organizacije so znatna sredstva vložile
v razširjeno reprodukcijo, z izgradnjo
novih obratov pa širimo materialno
osnovo dela in ustvarjamo možnosti za
zaposlitve večjega števila novih de.
lavcev. Pretekla vlaganja v kmetijstvo
že rodijo sadove, pripravljeni pa so
načrti za spremljajočo predelovalno
industrijo. Ze zgrajeni in načrtovani
so novi kulturni objekti, s čimer po-
stopno ustvarjamo pogoje za bogatejše
kulturno življenje nas vseh. Uspešno
zaključujemo akcijo pri odpravljanju
posledic potresa, ki je najbolj veren
dokaz socialistične solidarnosti. Poglo-
bili smo odnose s sosednjimi občina-
mi v regiji, kar nam zagotavlja še hi-
trejši bodoči razvoj.
Posebej smo ponosni, da smo v
zadnjih letih uspeli dostojno urediti
spominsko območje Trebče in tako
vsem bodočim generacijam zagotoviti
trajni pomnik Titovega revolucionar,
nega življenja in dela, ki pomeni sku-
paj s Kumrovcem vsebinsko celoto.
Seveda tudi preteklo leto ni minilo
brez problemov, še vedno je prisoten
razkorak med načrti in doseženim raz-
vojem, med potrebami, željami in mož-
nostmi, vendar ni tolikšen, da ga ne
bi mogli z dobro voljo in veliko mero
optimizma premostiti.
Rezultati na materialnem področju
so eden izmed pogojev za lepšo in bo-
gatejšo prihodnost in vendar so bi.
stveni in za razvoj dolgoročnejši rezul-
tati doseženi na področju naših med-
sebojnih socialističnih samoupravnih
odnosov. Načela ustave in zakona o
združenem delu uspešno uresničujemo
v praksi. Vloga delovnih ljudi v odno-
su do pogojev in rezultatov dela je
vedno večja in tako tudi v naši občini
soustvarjamo družbo, katere temelji
so bili postavljeni že v obdobju pred-
vojnega revolucionarnega gibanja in
o katerih so vizionarsko govorili naši
borci na neštetih mitingih, v času na.
rodnoosvobodilne borbe. Tudi leta 1944,
ko je bilo 9. septembra osvobojeno
Kozje, so se na mitingu zvrstili govor-
niki, ki so z vso vnemo in žarom
opredeljevali temeljne cilje naše bo-
doče družbe, ki se že desetletja tudi
uspešno uresničujejo, številne žrtve,
ki jih je za svobodo in socialno revo-
lucijo darovalo Kozjansko, niso bile
zaman. S krvjo najzvestejših sinov in
hčera prepojena zemlja, je rodila sto-
tere sadove, na svetlih zgledih bor.
cev, se vzgajajo in vključujejo v delo
generacija za generacijo. Naše vsa-
kodnevno življenje je vskeskozi pre-
tkano s spomini na revolucionarno
borbo, zato je praznik občine, praz-
nik zmage in svobode ter praznik šte-
vilnih delovnih rezultatov, ki so jih
v povojnem razvoju dosegli tudi vsi
naši občani.
Prežeti s ponosom in optimizmom
čestitamo vsem občanom šmarske ob-
čine k občinskemu prazniku z željo, da
bi skupno uresničili vse zastavljene ci-
lje, da bi vse bodoče generacije živele
v miru in v sreči.
DARKO BIZJAK
CELJE
SEJEM JE TU
dobrodošli v celju
Celje, mesto ob Savi-
nji, je prevzelo sejemsko
razpoloženje. V mestu se
čuti nov utrip. In tako
ne bo samo te dni, ko bo
trajal prvi sejem plemeni-
tih kovin in dvanajsta
mednarodna zlatarska rajz-
stava, marveč po kratkem
predahu še ob koncu me-
seca. Tedaj bo na vrsti
Celjski sejem. In potem
še enkrat v sredini okto-
bra, ko bo na sporedu
razstava »Vse za otroka«.
Jutri dopoldne ob dese-
tih bo otvoritev prvega
sejma plemenitih kovin v
dvorani Golovec, dve uri
za tem pa še dvanajste
mednarodne zlatarske raz-
stave v lapidariju Pokra-
jinskega muzeja.
Tako se bo pričela celj-
ska sejemska jesen, ob-
dobje, od katerega si ve-
liko obetamo.
Celje postaja pravo se-
jemsko mesto, sejemske
prireditve pa dobivajo vse
večjo veljavo in pomemb-
nost zlasti v specializaci-
ji. To velja tako za sejem
plemenitih kovin, kot za
zlatarsko razstavo in prav
tako za Celjski sejem. Raz-
stava »Vse za otroka« pa
tako že z naslovom pove,
kam je usmerjena in ko-
mu je namenjena.
Celje bo tako tudi le-
tos z značilno gostoljub-
nostjo pozdravilo številne
razstavi j alce in udeležen-
ce velikih gospodarskih
prireditev, pozdravilo tu-
di številne obiskovalce.
Dobrodošli v Celju, se-
jemskem mestu!
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
HOLANÛCl
V CELJU
Te dni se v Celju kot
gost Razvojnega centra in
neikaterüi 07D ter skup-
Söme občine mudá v Ce-
lju študčoska skupina ene
največjih svetovalnih or-
ganizacij na svetu NI VE
iB Holanddje.
Gre piredvsem za stax)-
kovnjoke s področja vo
denja na vseh področjih,
ki jih po F>edagoški pLatá
vodi univerzitetni profesor
Vam Haren. Pirogram nji-
hovega šturinjskega oôdsJca
Je izredno bogat: taJco so
büli v ponedeljek gostje
občinske sfcupščine, torek
so preživeli v EMO, vče-
raj v AERU, danes v
TOiPRU in Razvojnem
centru, jutai pa bodo gost.
je ZLATARN Celje.
MITJA UMNIK
MOZIRJE

dvanajsti september praznik občine
Delo\'Tm ljudje in občan:
mozirske občine praznujejo
dvanajsti september kot svoj
prasmik, in to v spomin na
osvoboditev Mozirja ta dan
1М4. leta.
Могатје je bila zadnja po-
stojanka, ki so jo v tistem
obdobju 1944. leta držali
Nemoi. Po hudih bojih so jo
partizani osvobodili, in Cor-
nija Savinjska ter Zadreaka
dolina, sta za nekaj časa za-
dihali v svobodi.
Letošnje praznovanje dva-
najstega septembra nima sa-
mo spominskega, temveč tu-
di dekrnio obele^e. Spomin-
sko je vezano na 354etnico
ustanovitve Slandrove briga-
de in seveda na dogodke dva-
najstega septembra 1944. le-
ta, delovno pa na mnoge
uspehe, ki so jih ljudje v
krajih ob gornjem toku Sa-
vinje dosegli v zadnijem času.
Tako so že minuto soboto
vkiljiičili obmejne kme-tije na
Solčavskem v telefonsko om-
režje. Zdaj so jih bolj pri-
bližali dolini in svetu. V ne-
deljo so položili temeljni
kamen za gradnjo nove os-
novne šole v Smiheki nad
MoaLrjem, in tako rešili
nekaj na novo modernizira-
nih cest. S F>odobi>o delovno
zmago se bodo postavili tu-
di v Moairju. Slaivnost bo ob
šitirih popoldne.
V petek popoldne bo bri-
gada 81ал'-ка Slandra dobila v
Ljubensild osno\Tii šoli svoj
stalni razstavni prostor, to-
rej med mladimi in v kraju.
Solčava, kmetije v njem okohci so dobile te dni telefonske
priključke___
Zaleg

izreden uspeh brigadirjev
Na deloviščih mladinskih
d9lo\Tiih akcij je utihnila pe-
sem. Tudi brigadirji brigade
»Slavko Slander«, ki so jo
sestavljali brigadirji Iz žal-
ske občine ter pobratene ob-
čine Kruševac, so se pred
kratkim ponosni vrnili z ak-
cije »Kožbana 78«. In to pov-
sem upravičeno, saj so do-
segli iajemne rezultate tako
na delovnem kot interesnem
področju. Zato so tudi osvo-
jili vas možna priznanja.
Brigada je postala petkrat
udarna, sprejeli so dve pri-
zaianjji za izredne rezultate
pri idejnopolitičnem delu, na
kulturnem, zabavnem in
športnem področju ter za
tečaje usposabljanja. Dve na-
dalijnji priznanji so dobili za
rezultate na področju druž-
benih dejavnosti, vzgoji, šir-
jenju bratstva in enotnosti
ter tovarišt\'a. Dobili so še
priznanje za rrauitate, dose-
žene v težkih delovnih p>ogo-
jih, zatem priznanje Krajev-
ne skupnosti Dobrovo v Br-
dih itd.
Sikratka, cela vrsta pri-
znanj, ki kažejo, da je tudi
letošnja brigada »Slavko
Slander«, tako kot lanska,
upravičila svoje poslanstvo.
Najbolj ponosni pa so büi
na trak akcije, saj so büi ta-
ko proglašeni za najboljšo le-
tošnjo mladinsko delovno
brigado na akciji »Kožbana
78«. Sprva je namreč kazalo,
da zaradi številčne nepopol-
nosti brigade tega priznanja
ne morejo dobiti. Toda, z
delom so doikazali, da so si
ga zaslužili. Sicer pa tudi de-
lovna norma, ki so jo na
udarnem dnevu presegli za
145,6 odstotka, in izredno vi-
soka ocena 9,65 za interesne
dejavnosti govorita o priza-
devnosti mladih brigadirjev
iz žalske in desetih brigadir-
jev iz občine Kruševac. O
izrednem uspehu govori še
deset udarniških značk. To-
rej, deset udarnikov med
dvaintridesetimi brigadirji!
DARKO NARAGLAV
problem, ki je preceij časa
stopal v ospredje.
PYireditve v počastitev ob-
čLnsikega praznika pa se bo-
do nada-ijevalle jutri in kon-
čale v nedeljo, 10. sepiombra-
z dnevom slovenskih planin,
cev ter z otvoritvij^o nove pla-
ninske postojanke na Loki
pod Radiiho.
Jutri bodo najprej slavili
v delovni organizaciji Elkroj,
saj bodo vgradili temeljni
kamen za gradmjo nove pro-
izvodne hale. še isti dan,
torej prav tako juitri, v pe-
tek, 8. septembra, pa bo
slavnostno tudi na Ljubnem
ob Sajvinji, kjer bodo odprli
kjer je imela težke bitke z
okupatorljem.
Zaključne in osrednje slo-
vesnosti pa bodo v soboto,
9. sepitembra. 2e ejutraj ob
osmih se bo pričed na Ljub-
no damon'StrativnÈ napad, ob
pol desetih pa bo silavnostna
seja občinske skupščine, na
kateri bodo podelili tudi le-
tošnje občinske nagrade. Uro
za tem, ob pol enajstih, pa
bo na prireditvenem prosto-
ru v Vrbju na Ljubnem zbor
borcev Slandrove brigade. Na
njem bo govoril predsednik
Republiške konference SZDL,
Mitja Ribičič-Ciril.
MB
PIŠE IVAN SENIČAR
ТРЛЈЕ (ПЕ)¥е11!(!
Problem na Bližnjem vzhodu, kjer so se v tridesetih
leüh že štimkrat vojskovali Izraelci in Arabci, je star,
zapleten in vse bolj nevaren. Najbrž si vsi prizadeti
želijo njegovo rešitev, seveda pa v svojo koiist. Bilo je
že nešteto poskusov v vse smeri, pa se je doslej vedno
zataknilo. Ob tem so se večkrat sprli med seboj sami
Arabci, razpoke so v samem Izraelu, razdor je med
Palestinci, med Izraelom in ZDA tudi ni vse v redu,
Moskva pa kritizira vse skupaj, razen tistih Arabcev,
ki se ne strinjajo z Egiptom.
V takem položaju je kar prav prišel predlog ame-
riškega predsednika Carterja, da naj bi se »glavni« za-
interesirani sestali v Camp Davidu blizu Washingtona,
si pogledali v oči in poskušali najti rešitev. In ta se-
stanek vodij Izraela Begina, Egipta Sadata in samega
Carterja se je te dni začel. Pri tem pa seveda niso
prisotni vsi glavni: manjkajo še druge arabske države,
Rusi, predvsem pa najbolj prizadeti Palestinci. Položaj
v Camp Davidu pa je že tako brez njih dovolj zapleten.
Spominja na hojo treh (ne)venkih p» napeti tanki
žici, s katere se z lahkoto zleti v prepad.
Svet napeto čaka, kaj se bo zgodilo, čeprav so že
same priprave na trojni sestanek nekoliko izboljšale
vzdušje, saj so medsebojni na.paài nekoliko pojenjaU,
vendar pa vsi trije jxjgajalci trdijo, da ne odstopajo od
svojih stališč. Izrael je prišel v Camp David s starim
načrtom, da sicer vme Sinaj Egiptu in prizna neka,kšno
avtonomijo zahodni obali, pa nič več. Ta načrt je Egipt
že zavrnil. Egipt zahteva, da bi bila rešitev za Bližnji
vzhod celovita, da se Izraelci vmejo z zasedenih oze-
melj in da dobijo pravico do samoopredelitve Palestin-
ci. Tega pa Izrael ne sprejema. Predsednik Carter pa
je izjavil, da imajo Amerikanci svoje tehtne »nacional-
ne« interese na Bližnjem vzhodu.
Ironija ali pa dobra stran za^te je tudi v tem, da
Carterju, Sadatu in Beginu teče voda v grlo. ZDA so
sklicale ta sestanek, če ne bo uspel, bo to še en neu-
speh Carterja, ki mu i)opulamost v lastni deželi močno
upada. Govori se tudi o ameriški ideji, da bi ZDA na
spornem ozemlju osnovale dve vojaški bazi, iz karterih
bi nadzorovali morebitni sporazum med Egiptom in
Izraelom. To pa bi seveda močno razbudilo Sovjetsko
zvezo in najbrž še marsikoga. Sadatov položaj v arab-
skem svetu je omajan; tudi iz Egipta se je predsednik
poslovil tako, kot da odhaja na hudo usodno pot. Ne-
uspveh v Camp Daiàdu bi pomenil konec Sadatove ini-
ciative za pogajanja z Izraelom. Begin pa ima nasprot-
nike v samem Izraelu, pa tudi Amerikanci bi mu zame-
rili, če bi Carter doživel neuspeh zaradi njega.
Rezultat v Camp Davidu je mogoč v treh smereh:
—	odločilen uspeh, kar je zelo malo verjetno; — po-
polni neuspeh, ki bi nevarno poslabšal položaj na Bliž-
njem vzhodu in osebne pozicije vseh treh pogajalcev;
—	resničen ali navidezen korak naprej, da bi bila mo-
goča odločitev, da se pogajanja nadaljujejo, morda celo
razširjena z drugimi udeleženci.
FRAIO
LAVfllO
Dvanajst otrok Lavriče-
ve driLèvne iz Loškega po-
toka ni mogla živeti na
skromni zemlji, zato se je
četica Notranjcev kmalu
raztepla po svetu. S šti-
rinajstimi leti, ko »o se
za njim zaprla vrata šole
v Loškem potoku, je v
svet, s trebuhom za kru-
hom odpotoval tudi Franc.
Kot mnogi Notranjci v ti-
stem času po prm svetov.
ni vojni, si je tudi on po-
iskal sezonsko delo na Hr-
vatskem, v Slavoniji, kjer
je za skromen zaslužek
podiral Tnogočne hraste
čez zimo.
čez čas se je zaposlil
na Rusovi šagi v doma-
čem kraju, vmes pa je
odslužil še vojaški rok in
toka rm mogla šiveti na
maj 1941. Gručica France-
mh somišljenikov je na
svojo pest potrgala z zi-
dov Musolinijeve slike in
raztrgala italijanske zasta-
ve. Se isti dan jih je nek-
do izdal in fantje so ro-
mali v zapor. Najprej so
čemeli v ječi kar doma,
potem v Ljubljani, v sa-
mici in končno, ob sprem-
ljavi batin, še v Reki. Le-
to zapora za upornike, se
je glasila sodba in Franc
ga je prebil v Kopru.
Ko je v maju korakal
proti domu, se je mimo-
grede povezal s partizani
in potem kot aktivist de-
lal zanje vse do 8. 9. 1943,
bo mu je doma postalo
prevroče. Njegova parti-
zanska poi se je začela
najprej s položajem ko-
mandanta mesta Velike
Lašče, od tam pa je od-
rinil v Notranjski odred,
pa v Levstikovo in konč-
no v Ljubljansko brigado,
vmes bil trikrat ranjen,
na Slivnici nad Cerknico,
v Hinjah v Suhi krajini
m še enkrat, v bojih za
osvoboditev Ljubljane, na
Orlah kot komandant ba-
taljona in končal v par-
tizanski bolnici v Ribni-
ci natanko v noči, ko je
bilo osvobojeno glavno
mesto novorojene republi-
ke.
Iz bolnice se je stari
partizan Franc preselil v
ХП. SNOUB in potem
ostal v vojaški uniformi
vse do 1963. leta kot ma-
jor v Zrenjaninu.
Notranjca je vleklo do-
mov, v Slovenijo in iz
Zrenjanina se je preselil
v Celje, od tam pa že kar
po nekaj mesecih v Šmar-
je pri Jelšah, kjer je kaj
kmalu postal pravi šmar-
čan. Na oddelku za ljud-
sko obrambo je spoznal
veliko ljudi in rad je de-
lal z njimi pa tudi načel-
nika so »obrajtali«.
Zdaj je Franc Lavrič v
pokoju in ničkaj se ga še
ni privadil, če lahko ver-
jamemo besedam ljubezni-
ve ženice, ves nesrečen po.
seda doma, najhuje pa je
dopoldne. Nič več ni lo-
putanja z vratmi, nič več
znanih obrazov, nič več
večnega divjanja in pre-
metavanja dokumenten).
Franc je svoje dal skozi.
Rezervni podpolkovnik
premišlja, kaj bi sedaj.
Bržkone se bo delo kaj
kmalu našlo.
Ko odhajam, mi poka-
že svečano uniformo, ki
jo teži deset odlikovanj.
Katero je najpomembnej-
še, vprašam. Vsa, zame so
vsa pomembna, najljubše
pa mi je tisto za hrab-
rost, ki sem ga dobil že
med vojno.
In da naj Še pridem
kaj, da ima čas, sedaj ko
je v pokoju. Rad bi po-
vedal še kaj več o tistih
lepih, četudi težkih ča-
sih. MILENKO STRAŠEK
BREZ LOKACIJSKEGA DOVOLJENJ/

v žalcu o objektih
Na eni izmed prihodnjih
sej občinske skupščine v
Žalcu bodo delegati zbora
združenega dela in krajevnih
skupnostih sprejeli odlok o
merilih za razvrstitev objek-
tov, ki jih že uporabljajo,
zgrajeni pa so bili brez loka-
cijskega dovoljenja. Objekte
so razvrstiU na tiste, za ka-
tere se lahko izda dovoljenje,
tiste ki jih morajo odstraniti,
vendar bodo odstranitev od-
ložili za krajši čas ter na
objekte, ki jih bodo takoj
odstranili. V prvo skupino
sodijo tisti objekti, ki lahko
po sprejetem zazidalnem na-
črtu ostanejo, ki so v nase-
ljih in območjih in se ure-
jajo po urbanističnem redu,
lokacija pa je v skladu s po-
goji sprejetega urbanistične-
ga reda občine. Sem sodomo
še objekti, ki služijo za po-
trebe kmečkega gospodarstva
in rtiso v nasprotju s sani-
tarnimi predpisi ali pa stoje
na območjih, za katera je po
urbanističnem progi*amu ob-
čine predvidena izdelava za-
zidalnega načrta. Lokacijskih
dovoljenj ne bodo iiidali ob-
jektom, ki so na območjih
predvidenih kot varstveni pa-
sovi (avtoceste, magistralne
in regionalne ceste, plinovod,
daljnovod, rezervat spomeni-
škega varstva, zadrževal-
nik...). To velja tudi za
zgradbe na območjih, kjer
fK) urbanističnem dokumentu
ni dovoljena gradnja. Tako;
bodo morali odstraniti objei
te, ki neposredno ovirajo S
vajanje sprejetega urbarüstií
nega programa, še posebej
pa tiste, kjer predvide\'ajii
gradnjo stanovanjskih, P
spodarskih, komimalnüi
zdravstvenih, znanstvenih
prosvetruih, kulturnih in o»
rodnoobrambnih zgradb. Oi
shraniti bodo morali tudi oi'
jekte, ki so locirani izv«"
naselij in zaselkov na stm!^
nih njivskih površinah, r»
zen tistih, ki služijo izkljíií
no potrebam kmetijskega
spodarstva. V tretjo skup^
sodijo še objekti v rezerv»
tu izvira pitne vode.
Določila odi olía veljajo ^
za objekte, ki so jih zgra^
li za kmetijske namene, Л
so jih investitorji brez po^
pisalih dovoljenj spreme^
v stanovanjske in počitni^
zgradbe. Za zgradbe iz p^
skupine bodo lokacijsko 'i"'
voljenje izdali na zahtevo ^
vestitorja. Prošnjo bodo
rali vložiti v roku treh ni^
secev po sprejetju odlolÇj
priložiti pa bodo morali
dokazala o plačilu strošli"
za komunalno ureditev sta
bnega zemljišča. Lokacij»^
dovoljenje za objekte drug
ga razreda bodo izdajali
deset let, ob pogoju, da ^
investitor v tem času obj^^
podrl na lastne stroške. ^
JANEZ VEDENI'
5f. 35 — 7. september 1978
NOVI TEDNIK — stran 11
KONJIŠKI SINDIKATI

pogovor s sekretarjem sveta 2ss tov. jelenkom
Konec meseca oktobra bo
y Mariboru 9. kongers zveze
sindikatov Slovenije, na ka-
terega se vse občinske orga-
j^izacije temeljito pripravlja-
jo. Tudi v občini Slovenske
j(,onjice teče v teh dneh v
(^ovnih organizacijah javna
razprava o kongresnem gra-
divu, dopolnjena z razpravo
Q samoupravnih in družbe-
noekonomskih odnosih ter
jazanerah v temeljnih orga-
nizacijah združenega dela.
več o pripravah občinske
organizacije sindikata na
Icoingres pa nam je v razgo-
voru povedal Franc Jelenko,
sekretar občinskega sveta
2SS v Slovenskih Kooijicah.
РГГ: Kdaj so pravzaprav ste-
kle strnjene priprave na kon.
gres v konjiški občini?
F. JELENKO: »V naši ob-
lini smo se pričeli pripravlja-
ti na kongres nekoliko bolj
temeljito v mesecu aprilu, ko
smo tako v osnovnih orga-
nizacijah, kot tudi v konfe-
rencah sindikata ter v plenu-
mu občinskega sveta sprejeli
oceno izvajanja sklepov 8.
kongresa ZSS. Ta ocena je v
prvi vrsti i>otrdila vlogo sin-
dikata, kot mu jo narekujejo
ustava in mnogi drugi po-
membni dokumenti. Ob tem
pa je opozorila na dejstvo,
da v nekaterih sredinah še
niso dovolj praktično zreli
za drugačno delo v sindikatu,
kar je gotovo posledica ka-
drovanja v osnovnih organi-
zacijah. Sprejeta ocena izva^
janja sklepov 8. kongresa
nam je služila tudi kot pod-
laga pri izdelavi programa
nadaljnje aktivnosti tako os-
novnih organiza cilj, kot tudi
celotne občinske organizacije
sindikata.«
NT: V mesecu juniju je bila
skupščina občinske organiza-
cije sindikata v Slovenskih
Konjicali, ki je pomenila ta-
ko vsebinsko, kot tudi orga-
nizacijsko ločnico v njegovem
delovanju. V kakšnem smi-
slu?
F. JELENKO: »Res je, da
te bila junijska ~ skupščina
prelomnica v delu naše sin-
dikalne organizacije. V vse-
binskem smislu zato, ker je
opozorila na vrsto nalog in
obveznosti sindikata v na-
slednjem obdobju, v organiza-
cijskem pa zaredi tega, ker
je potrdila drugačno obliko
organizirano.siti sindikata. V
konjiški občini smo na sfoijp-
ščini potrdili prerilog, da od-
slej ne bomo več organizirali
posebnih občinskih odborov
sindikata, saj smougotavlijali,
da le-ti doslej niso dobro
delali. Tako smo sedaj pove-
zali 5800 članov sindikata v
61 osnovnih organizacij in te
neposredno preko delegatov v
občinski svet. Menili smo, da
je takšna oblika, organizira-
nosti za našo občino ustrez-
nejša in da bo še bolj oži-
vela aktivost v osnovnih or-
ganizačijali sindikata. Seveda
smo obdržali kot obliko or-
ganiziranosti tudi konference
sindikata v delavnih organi-
zacijah, ki pa bodo služile le
za koordiniranje dela med
osnovnimi organizacijami.«
NT: Tudi telesa občinske or-
ganizacije ZSS ste drugače
organizirali. Kako?
F. JELENKO: »Občinski
svet je postal organ, v kate-
rem so resnično zastopane
vse osnovne organizacije sin-
dikata, le nekaj manjših os-
novnih organizacij ima v sve-
tu skupnega delegata. Meni-
mo, da bo tako sestavljeno
vodstveno telo naše organi-
zacije opravičilo pričakova-
nja in še bolj utrdilo vlogo
osnovnih organizacij. Menim,
da je tudi predsedstvo občin-
skega sveta ustrezno sestav-
ljeno in da bo s številnimi
novimi člani ter kadrovsko
pomlajeno kos vsem nalogam
v bodoče«.
NT: In katere so po vašem
mnenju najbolj pomembne
naloge, ki sto.Je pred konjiš-
kimi sindikati v naslednjem
obdobju?
F. JELENKO: »Menim, da
nas čakajo v naslednjem ob-
dobju zelo pomembne naloge.
V prvi vrsti pa bomo morali
v sindikatih posvetiti veliko
več pozornosti kot doslej
družbenoekonomskim in sa-
moupravnin> razmeram v te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela. Doslej smo sin-
dikati na tem področju še
premalo naredili, nismo se
vključevali v pomembne raa-
prave o gospodarjenju, o sa-
moupravnih odnosih, o na-
grajevanju po delu. Miselno-
sti, da je sindikat organiza-
cija, katere poglavitna skrb
je ozimnica, moramo odločno
narediti konec. Sindikat je
najširša organizacija delav-
cev in kot taka mora s svojo
aktivnostjo poseči na sleher-
no področje delovne aH in-
teresne problematike delav-
cev v združenem delu. V
tem času priprav na kongres
pa moramo doseči to, da bo
sleherni delavec — član sin-
dikata tudi sooblikovalec
sklepov 9. kongresa ZSS. To
pa bomo dosegli le na ta na-
čin, da bomo v razpravo o
kongresnem gradivu priteg-
nili najširši krog delavcev
ter jim omogočili izražanie
mnerri in pripomb o stvareh,
Id zadevajo niih same, nji-
hove interese in potrebe.«
DAMJANA STAMEJOIČ
ZSO ŽALEC

do izraza príhaja predvsem strokovna pomoč
Dolga leta so bili žalski
obrtniki takorekoč prepušče-
ni sami sebi. Vse dokler ni-
so ustanovili Združenje sa-
mostojnih obrtnikov. Res je,
da so v začetku na to obli-
ko predvsem starejši obrtni-
ki gledali z nezaupanjem, ki
pa je kmalu splahnelo. Zdru-
ženje, ki se danes po svoji
dejavnosti uvršča med naj-
usi>ešnejše in najbolj delav-
ne v Sloveniiji, so ustanovüi
predvsem zato, da bi nudilo
obrtnikom strokovno pomoč
na področju znanosti, tehni-
ke in tehnologije, pomaga in
svetuje pa jim tudi pri reše-
vanju pravnih in finančnih
vprašanj. To je tudi njego-
va poglavitna naloga.
Ni naključje torej, da je
med žalskimi obrtniki vse
manj davčnih utaj in drugih
prekrškov, ter da se število
članov nenehneo dV'iguje. To
pa je tudi odraz prizadevne-
ga dela in zaupanja, ki si ga
je združenje v teh letih pri-
dobilo. Vse več je tistih, ki
prihajajo v Žalec po pomoč
in nasvete.
• še pred dvema letoma je
bilo med 358 obrtniki v ob-
čini, kar 142 takih, ki niso
dosegali tako imenovanega
bruto osebnega dohodka
(BOD). Čeprav se je lani šte-
vilo obrtnikov povečalo, pa
je število tistih, ki BOD ni-
so dosegli upadlo na 116.
Medtem ko je konec lanske-
ga leta znašal celotni doho-
dek žalskih obrtnikov nekaj
manj kot 150 milijonov dinar-
jev, dohodek pa okrog 38 mi-
lijonov, so lani dosegli že 210
milijonov celotnega prihodka
ter šestdeset miUjonov do-
hodka. Leta 1976 je v zaseb-
ni obrti delalo 473 delavcev,
lani pa že 542.
Kot nam je zatrdil pred-
sednik združenja Franjo Ver-
dnik, so si v 2alcu ves čas
prizadea'ali za to, da bi zni-
žali števiiilo tistih obrtnikov,
ki ne dosegajo BOD. Večina
jih dela v nekaterih dejavno-
stih kot so sodarstvo, roka-
vičarstvo, čevljarstvo, kroja-
štvo in šiviljstvo ter slašči-
čarstvo. Vzrok za nedosega-
nje bruto osebnega dohodka
ni morda v davčni politiki kot
bi kdo utegnil pomisliti, saj
ti zavezanci krijejo iz do-
hodka le prispevke samo-
upravnim interesnim skupno-
stim. Gre pač pa nedonosne
stroke. Zanimivo je ob tem,
da BOD ne dosegajo neka-
teri obrtniki, za katere ne
bi mogli trditi, da delajo v
tako imenovanih nedonosnih
obrteh.
Združenje čaka v nasled-
njem obdobgu še precej na-
log. Treba si bo prizadevati
za odpravo šušmarštva in tu-
di za uvajanije sodobne teh-
nologije. Zanimivo јз, da je
napredek v proizvodnji pre-
cej bolj viden kot v tehno-
logiji.
Uspešnost dela ZSO občine
2alec je vidna tudi pri pri-
zadevainijih za odobritev raz-
nih kreditov. Samo v obdob-
ju od leta 1976 pa do konca
letošiijega maja so obrtniki
dobili pri Beograjski banki
skoraj šest milijonov dinar-
jev pK)sojil za osnovna sred-
stva, šestdeset pa jih je za
obratna sredstva prejelo sko-
raj dvanajst milijonov dinar,
jev. Pri Ljubljanski banki je
petindvajset obrtnikov preje-
lo več kot štiri mi Д j one di-
narjev kreditov- za osno\ina
sredstva, štiiriintrideset pa za
osnovna sredstva skoraj pet
milijonov.
Sicer pa zapišimo ob kon-
cu še to, da prihaja pri Zdru-
ženju zadnje čase vse bolj
do izraza delo po sekcijah.
Devet takšnih sekcij je. Čla-
ni se na posebnih sestankih
pogovarjajo o bodočem de-
lu, težavah in drugem, nji-
hov cilj pa je, da pomagajo
na različne načine č.m šir-
šemu krogu ljudi.
JANEZ ViiDEI^IK
^ Levcu se v teh dneh skoraj vsi po vrsti ozirajo in celo ustavljajo ter gledajo novo
'^''stajajočo zunanjo podobo bodoče stavbe ljubljanske Lcsnme, ki bo tam imela skladisce
prodajni prostor pol:i.štva. Gre za stensko fresko, ki bo po sedanjih podatkih menda
''"jvečjii, te vrste celo v Evropi, saj bo dolga 72 m in visoka do sedem metrov. Dela jo
"ihče drug kot mojster Jaki. Stavbo Lesnine naj bi odprli 5. oktobra, medtem ko bo slo-
^esna otvoritev za letošnji dan republike. Zunanja oprema Losninine hiše pa bo brez dvo-
po .svoje na moč zanimiva. Gre ponovno az poskus, kako tudi s takšnim ))rijemom
"l^iemenititi naš zunanji \i/.ualni prostor.	Ï. VRABL
LETALSTVO

Pred dnevi so člani AERO kluba Celje na seji IO
med drugim spregovoriU tudi o prihodnosti letališča v
Levcu. To razpravo je ponovno vzpodbudil govor pred-
sednika IS SR Slovenije dr. Anton Vratuša ob otvoritvi
prenovljenega letališča na Brniku. Etejal je )xla se
bo ix>trebno čimprej izpK>polniti z malimi operativni-
mi letališči. Ta dodatna letališča naj bi privabila v
našo deželo tudi ljudi z malimi letali, ki so vedno šte-
vilnejša in katera sodobnemu človeku omogočajo hitro
premeščanje iz kraja v kraj.«
Razprava o i>erspektivi celjskega letališča pa ni
bila prvič, saj so člani AK že večkrat razpravljali in
opozarjali na vlogo letališča v celjskem gospodarstvu,
turizmu, prometu ipd. ter o možnostih njegovega hi-
trejšega razvoja. Vendar razmišljanja o tej, danes že
nepogrešljivi letalski dejavnosti, doslej še niso nale-
tela na pravo razumevanje.
Vsi vemo, da letališča niso sama sebi namen, tem-
več da služijo razvoju gospodarstva, turizmu, hitrej-
šemu kulturnemu razvoju in komunikacijskemu po-
vezovanju ter tesnejšemu sodelovanju.
Tega se prav dobro zavedajo v Novem mestu, Por-
torožu, SI. Gradcu, Velenju in drugod, kjer intenzivno
razmišljajo (in tudi že gradijo) o razvoju svojih do-
slej malih športnih letališč, da jih uredijo in iisposo-
bijo za vključitev v mrežo malih letališč v Sloveniji.
Zavedajoč se, kaj pomeni sodobno gospodarsko po-
slovanje, turizem, prometno povezovanje, razvoj Celja
tn njegove povezave z bhžnjimi in daljnimi kraji Slo-
venije in Jugoslavije, se bo moralo celjsko združeno
delo skupaj z vsemi drugimi dejavniki, kar najhitreje
odločiti za načrten razvoj letališča Leveč. Predvsem
bo potrebno urediti manevrski prostor letališča, iz-
gradnjo vzletno-pristajalne steze, izgradnjo objektov
letališke infrastrukture, obnovo avtoparka ipd. Takšen
razvoj celjskega letališča bi pomenil zagotoviti vse
tehnično-vamostne in druge pogoje za vključitev v
mrežo malih slovenskih in jugoslovanskih letališč.
Za takšen razvoj ima prostor celjskega letališča
od mnogokaterega drugega boljše pogoje in zato ni
nobenih objektivnih prometnih, geografskih, gospodar-
sko-tehničnih ah kakršnihkoli drugih ovir, da se ga
vključi v srednjeročno razvojno in prostorsko pla-
niranje.
Nobene ovire torej ni, da ne bi mc^lo letališče v
Levcu postati pomembno prometno, turistično, poslov-
no, potniško TOzlišče širšega celjskega območja.
To bi obenem pomenilo imeti posebne prometne
prednosti, ki bodo kar najhitreje postale p>omemben
dejavnik naše vsakdanje družbene dejavnosti, gospo-
darskega razvoja ter dela in življenja. VIKI KRAJNC
ŠENTJUR

vzgojno-izobraževalni zavod
Delovna organizacija Vzgoj-
no izobraževalni zavod Šent-
jur je tik pred registrira-
njem. Samoupravni akti, tisti
ki so potrebni za vpis v sod-
ni register so izdelani, sama
delovna organizacija pa je z
delom nekje že pričela, kljub
temu, da še vedno niso rešeni
vsi kadrovski problemi.
. Sicer pa najprej nekaj be-
sed o tej delovni organizaci-
ji, ki jo zaenkrat na področ-
ju celjske regije še edina te
vrste. V Vzgojno izobraževal-
ni zavod Šentjur se je zdru-
žilo sedem temeljnih organi-
zacij. To so: osnovna šola
Pranja Malgaja iz Šentjurja,
osnovna šola Franja Vrunča
— Slivnica, osnovna šola Koz-
janski odred s Planine, os-
novna šola Blaža Kocena —
Ponikva, Drameljska osnov-
na šola. Vzgojno varstvena
organizacija Šentjur ter Glas-
bena šola Skladateljev Ipav-
cev. Združiitev teh sedmih
TOZD je potekala v težnji,
da bi poenotili vzgojno in iz-
obraževalno delo v občini in
zagotovili racionalizacijo po-
rabe sredstev. Ravruiteljica
zavoda pa je Milena Jan, do-
sedanja ravnateljica Vzgojno
varstvene organizacije.
Konec me,'eca avgusta so
že organizirali prvi sestanek
z ravnatelji teh sedmih zdru-
ženih temeljnih organizacij,
na katerem so obravnavali
nekaj pomembnejših točk.
Tako so poskušali koordi-
nirati zased<^nost učnih ka^
drov, kao: naj bi imelo za
posledico, racionalnejšo raz-
poreditev strokovnih kadrov.
Eta se ne bi več dogajalo (kot
se je že), da je na neki šoli
strokovno usposobljen učitelj
poučeval nek predmet, ki
sploh ni bil v njegovem pod-
ročju, medtem, ko pa je dru-
gje takšnega kadra primanj-
kovalo ali ga sploh ni bilo.
Dogovorili so se, kakšne naj
bi bile naloge ekonoma,
uskladili delovni načrt in se
dogovorili kako bo potekal
sprejem prvošolčkov.
Sicer pa čaka Vzgojno iz-
obraževalni zavod v pri-
hodnjem obdobju še mnogo
nalog. Predvsem bodo skrbeli
za enotno kadrovsko politiko,
za izdelovanje tistih samo-
upravnih aktov, ki še niso
izdelani, za izvajanje nagraje.
vanja in delitve po delu po
enotnih kriterij za vse, nudili
bodo strokoTOO pomoč v obit
ki šolskega psihologa, social-
ne delavke itd., ustanavljali
bodo šolske aktive za celotno
občino in še marsikaj.
Delovna organizacija, ki se
bo konstituirala v mesecu
septembru, svoj sedež pa
ima na osnovni šoli v Šent-
jurju, je tako Г delom že
pričela. In kot je povedala
ravnateljica, Milena Jan, v
začetliu ne bo šlo z velikimi
koraki. Z zahtevnejšimi na-
logami bodo še malo poča-
kali, do takrat ko bo delo
resnično steklo po pravih tir-
nicah.
B. M.
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
cinkarna
DO PROBLEMA BOLJ USTVARJALNO
protesti razumljivi, a brezplodni. potrebna zdrava presoja
Nedavna napisna akcija, v kateri je skupina meščanov popisala več zidov s protestni-
mi napisi proti nameravani gradnji tovarne žveplene kisline v Cinkarni, kot tudi kopica
pritožb občanov in še zlasti protestno pismo skupine 131 Celjanov, je bila sicer razumljiva,
a v reševanja problema Cinkarne brezplodna.
Tako so menili v celjskem političnem vrhu, ko so po omenjenih dogodkih sklicali
tiskovno konferenco, da bi preko sredstev javnega obveščanja obvestili javnost, kako daleč
so priziUlevanja za ekonomsko in ekološko ozdravitev Cinkarne in koliko je že resnična
bodoča tovarna žveplene kisline. Tudi vnaprej se bodo skupine posameznikov najbrž še od-
ločale za proteste podobnih oblik. Vsem pa mora postati jasno predvsem to, da bomo o
usodi Cinkarne odločali zsolj hi izključno Celjani, kot tudi to, da je sanacija (nikakor pa
ukinitev) Cinkarne, ekološka in ekonomska nujnost za celotno občino Celje. Treba pa je
najti najbolj ustrezne in v danem trenutku najboljše poti reševanja tega vprašanja, ki je,
če ne že največja, pa gotovo najbolj boleča rana celotnega celjskega gospodarstva tako
v ekonomskem kot ekološkem smislu.
Vrsto protestov proti na-
ložbi v tovarno žveplene ki-
бИпе je sprožilo razumljivo
ogorčenje občanov, ki vale
največji delež krivde za nez-
tK>sno slab celjski zrak na
Cinkarno in še predvsem na
tovarno titanovega belila, če-
prav Cinkarna ni edini kri-
vec za tako stanje, je gotovo
res, da nosi največji delež
krivde. Ta postaja še večja
zato, ker se stvari prepočasi
urejajo. To med drugim do-
kazuje tudi ostra kritika, ki
BO jo poslovodnim organom
Cinkarne te dni izrekla vod-
stva družbenopolitičnih orga-
nizacij v občini zato, ker pre-
počasi uresničujejo sprejete
programe ekonomske in eko-
loške sanacije. Vendar se je
v razmišljanjih o Cinkarni in
njeni usodi treba zavedati
predvsem edinih dveh mož-
nosti, ki v danem trenutku
obstojata, in ob njiju tudi
vseh njunih posledic.
Prva možnost je odločen
in dokončen ne za gradnjo
tovarne žveplene kisline. Ta-
ka odločitev - bi imela nude
posledice, saj bi glede na se-
danji položaj Cinkarne in
njene bodoče načrte pomeni-
la predvsem soglasno odlo-
čitev Celja za ohranitev se-
danjega stanja vsaj še za na-
slednjih sedem do deset let.
Pomenila bi namreč, da bi od-
padle predvidene naložbe v
ekologijo za tovarno titano-
vega belüa (filtri, predelava
trdih odpadkov, itn.), postop-
no ukinitev tovarne titanove-
ga belila (ko se izteče med-
državna pogodba), ali pa celo
njeno predčasno likvidacijo,
z vsem tempazavrtje razvoja
Cinkarne, ki temelji na bist-
veni preusmeritvi iz bazične
v predelovalno kemično indu-
strijo. Zapišimo še to, da bi
bila takojšnja ukinitev tovar-
ne titanovega belila za Celje
in ne le Cinkarno nevzdržna.
Prekinitev med državne po-
godbe in odplačilo vseh dol-
gov bi stala približno 74 mi-
lijard starih dinarjev, kar bi
zahtevalo likvidacijo celotne
Cinkarne. To pa bi za (^elje
pomenilo domala dva tisoč
brezpK)selnih delavcev, 1,7 mi-
lijarde dinarjev družbenega
proizvoda in 600 milijonov de-
viznih dinarjev manj letno.
Torej nevzdržen udarec za
celotno občino in ne le za
kolektiv Cinkarne, ki sicer,
povejmo to ob robu, z izje-
mo titanovega belila že vrsto
let uspešno gospodari.
Druga možnost je prista^
nek na gradnjo žveplene ki-
sline, ki jo Cinkarna rabi
predvsem za potrebe titano-
vega belila, seveda le ob za-
gotovitvi vseh pogojev, ki jih
postavljajo vidni republiški
strokovnjaki, institucije in
posebej za to imenovane
strokovne skupine v občini in
republiki (torej ne le v Cin-
karni). Uresničitev teh pogo-
jev pa bi prinesla celo ob-
čutno izboljšanje trenutnega
sitanja v celjskem ozračju, če-
prav se zdi absurd z gradnjo
tovarne žveplene kisline os-
nažiti celjski zrak, kaže, da to
drži. Tako vsaj trdijo vsi
strokovnjaki, ki so se tako
v občinskem in republiškem
merilu dolge mesece ubadali
s proučevanjem načrtov o tej
naložbi.
Pogoji, pod katerimi bi v
Celju pristali na to drugo
možnost, so zelo ostri in tu-
di dragi, šestnajst jih je,
med njimi pa so najpomem-
bnejši za celjski zrak pred-
vsem mslednji: ob pričetku
nove proizvodnje žveplene ki-
sline mora Clinkarna ustaviti
proizvodnjo na dveh od ob-
stoječih treh linij za proiz-
vodnjo žveplene kisline, tret-
jo linijo (ferosulfatno) pa
tehnološko tako izpopolniti,
da bo namesto sedanjih 20 kg
žveplovega dvokisa na uro iz-
puščala v zrak le še 4 do
7 kg. Tovarna žveplene kisU-
ne mora delovati po najso-
dobnejši tehnologiji in proiz-
vajati žvepleno kislino iz ele-
mentarnega žvepla, po zapr-
tem postopku, kar zagotavlja
največjo ekološko varnost.
Vsi obstoječi obrati. se mo-
rajo povezati tako, da bo vse
pline ' iz sedanje in bodoče
proizvodnje mogoče odvajati
v skupni visoki dimnik, ki bo
odvajal pline v višje plasti
ozračja. V tovarni titanovega
belila je treba do septembra
1979 (toliko traja dobavni
rok), namestiti elektrofiltre,
sicer se proizvodnja 1. oktob-
ra 1979 tu nepreklicno ustavi.
Cinkarna mora ob tem še iz-
boljšati čiščenje iztoka iz Ze-
pine in rešiti problem prede-
lave trdih odpadkov v umet-
na gnojila (tovarna amonsul-
fata, ki bi jo sofinancirali
partnerji iz NDR).
Ob uporabi Pare, ki bi na-
stajala pri proizvodnji žveple-
ne kisline, bi Cinkarna mo-
rala ukiniti tudi zdajšnjo kot-
larno, ki močno onesnažuje
zrak.
Kot rečeno, so to le naj-
pomembnejši zahtevki, ob iz-
polnitvi katerih bi do grad-
nje tovarne žveplene kisline
v Celju le lahko prišlo. Po
prvih računih bi izpolnitev
teh zahtev stala približno 225
milijonov dinarjev. Cinkarna
bi lahko sodelovala s 40 mi-
lijoni, preostanek denarja pa
bi morali pridobiti s sovla-
ganji delovnih organizacij, ki
se zanimajo za uporabo bo-
doče žveplene kisline, zatem
s iMjmočjo iz republike, ugod-
nimi krediti bank ter repub-
liških rezerv, delno pa tudi
s soudeležbo vzhodnonemške.
ga partnerja.
Take so torej možnosti za
rešitev največjega celjskega
ekonomskega in elcološkega
problema. Ob ' zapisanem pa
je treba dodati še troje. Pr-
vič: ekonomska in ekološka
sanacija Cinkarne je prven-
stvena naloga celotne celjske
družbenopolitične skupnosti,
ki v iskanju najboljših reši-
tev v danem položaju vlaga
izjemno velike napore in ta-
kšni napori zahtevajo enotno
podporo celotnega Celja. Dru-
gič, le Cîeljani sami bomo od-
ločali o Cinkarni in njeni
usodi ter perspektivah. Reši-
tev ne bo izsiljeval nihče. Vsi
delegati občinske skupščine,
krajevne skupnosti in vodstva
družbenopolitičnih organiza-
cij v združenem delu bodo v
prihodnjih dneh dobili obsež-
no gradivo, kjer bodo obšir-
no popisani vsi napori za naj-
boljšo rešitev ekoloških in
gospodarskih vprašanj v Cin-
karni. Podatki bodo uteme-
ljeni s strokovnimi analiza-
mi in podkrepljeni z vsemi
številkami, tako da bo celot-
ni celjski javnosti predočena
jasna slika o perečem vpra-
šanju. O tovarni žveplene ki-
sline bodo odločali delegati
občinske skupščine po naj-
širši javni razpravi.
In tretjič, če zahteve C^lja
o izpolnitvi vseh šestnajstih
pogojev ne bodo sprejete, do
gradnje tovarne žveplene ki-
sline nepreklicno ne bo pri-
šlo.
Ob sklepu le še misel: bolj-
ša od pisanja protestnih ge-
sel in ogorčenih pisem je tre-
zna presoja na osnovi vseh
informacij, ki so javne, jas-
ne, utemeljene in ki jim že
zaradi najširših strokovnih
krogov (ki niso anonimna),
iz katerih izhajajo, moramo
verjeti. B. STAME JČIČ
O obratu na Vinskem vrhu je govoril generalni direktorr
Ivan 2agar, ki je med drugim poudaril, da gre hkrati tudi
za prispevek preboldskih tekstilcev, za napredek nerazvitega
območja.
IT PREBOLD

v soboto nov obrat
v soboto so delavci pre-
boldske tekstilne tovarne pro-
slavili 136 let obstoja. S tem
se ta tekstilna tovarna uvršča
med najstarejše v Jugoslavi-
ji, med tekstilnimi tovama-
pa je celo najstarejša na
Balkanu.
O uspehih, predvsem pa te-
žavah, s kakršnimi so se lani
srečevali v tej največji orga-
nizaciji združenega delav žal-
ski občini, je spregovoril ge-
neralni direktor Ivan 2agar,
ki je med drugim poudaril,
da se je 1300 članski delovni
kolektiv že izkopal iz največ-
jih težav. Za ilustracijo naj
zapišemo le to, da so lan-
sko poslovno leto zaključili
le z desetimi starimi milijoni
dinarji čistega ostanka do-
hodka. Letošnji rezultati so
v mnogočem precej boljši. Si-
cer pa je beseda nanesla tu-
di na sobotni dogodek, ko
bodo v Vinskem vrhu v šmar-
ski občini odprli nov obrat
za proizvodnjo drobne kon-
fekcije. Gre za konfekcijo,
kakršne v Jugoslaviji nikjer
ne izdelujejo, torej ni bojaz-
ni, da bo ta obrat s svojimi
proizvodi »skakal v zelje«
drugim slovenskim konfekci-
onarjem. Na Vinskem vrhu
bo našlo zaposlitev petdeset
ljudi, v glavnem mlajših, ki
pred tom še nikjer niso bili
zaposleni. Tu bodo proizva-
jali nekatere znane izdelke te
naše renomirane tovarne, kot
so rute, predpasniki, zaščit-
ne pelerine Urška in Uroš,
krpe za brisanje prahu Mag-
gnetic, likalne in kuhinjske
krpe ter drugo. Kot novost
velja omeniti proizvodnjo
oziroma krojenje zaščitnih
oblek za gasilce in delavce
v železarnah. V razvojni služ-
bi so namreč uspeli izdelati
tkanino, ki je negorljiva in
ima vrsto prednosti pred dru-
gimi podobnimi zaščitnimi
oblekami. Ko so tkanino te-
stirali v eni izmed znanih
slovenskih železarn, so ugo-
tovili, da tekoče železo prav-
zaprav odbija. Tkanina se
pred azbestnimi oblekami od-
likuje predvsem v tem, da
je gibanje v njej neovirano
in ker je napravljena iz bom-
bažnih tkanin, je v njej omo-
gočeno tudi neovirano diha-
nje kože in vpijanje znoja.
Res je, da je bila na našern
tržišču doslej na voljo še ena
podobna tkanina iz nylona,
vendar ta ni vpijala znoja.
Tkanina, kakršno bodo se-
daj proizvajali v Preboldu in
krojili na Vinskem vrhu, je
bila že sedaj naprodaj v J^
goslaviji, vendar, je bila nj^
na cena približno dvakrat vi-
šja, kot bo odslej preboldska.
Skratka, spet gre za uspeh
razvojne službe tekstilne to-
varne Prebold.
V soboto bo na Vinskem
vrhu torej svečano. Poleg šte-
vilnih krajanov tega zaselka,
se bodo otvoritve udeležili
predstavniki šmarske ohti^
ske skupščine in družbeno-
političnih organizacij in št^
vilni delavci iz Prebolda. Si'
cer pa zapišimo še to, à»
so obrat uredili v stari
novni šoli, ki je bila poško-
dovana ob potresu, naložt)3
pa je veljala okrog pet mil^
jonov dinarjev.
Besedilo: JANEZ VEDENiJ
Foto: EDI MASNË''
ŽALEC
l'i £jf^^
povečanje za 108 hektarjev
Dve temeljni organizaciji
združenega dela Hmezada v
2alcu, Kmetijstvo in Koope-
racija, sta se odločili za no-
vo naložbo za povečanje
hmeljišč za 108 ha ter za na-
bavo dveh obiralnih strojev
za hmelij. Skupna vrednost
naložbe je 21,5 milijonov di-
narjev, pKXSojilo Ljubljanske
banke Splošne banke Celje
pa je bilo odobreno v višini
skoraj 13 milijonov dinarjev.
Program zajema povečanje
hmelijskih površin v družbe-
nem sektorju, se pravi v ok-
viru Hmezadove temeljne or-
ganizacije Kmetijstvo za 68
ha ter v temeljni organizaciji
za kooperacijo za 40 ha.
Nova hmeljišča bodo ure-
dili v dvanajstih vaseh ozi-
roma krajih, največ pa v
Levcu in Ojstriški vasi.
Pomembno pri tej naložbi
je dejstvo, da gre za pove-
čanje p>ovršin in proizvodnje,
ne ixa za povečanje drugih
kapacitet. Zato je seveda fi-
nančna konstrukcija investi-
cije dosti bolj ugodna. Po
tretjem letu, ko bodo nasa-
di v polni rodnosti, naj bi
po zaslugi teh na novo ure-
jenih površin povečali pro-
iavodnijo hmelu'a za 194 ton.
MB
CELJE
OBISK IZ CUPRI E
Jutri, 8. septembra, prlpotuje v Celje iz ću-
prije 50-članska delegacija zdravstvenih delav-
cev, ki si bodo temeljito ogledali Zdravstveni
center v Celju ter se spoznali z njegovo orga-
nizacijo.
Na prijateljskem obisku bo zdravstvena de-
legacija ostala tri dni, med drugim jim bodo
delavci iz Celja razkazali tudi lepote naših bliž-
njih krajev.	Z. S.
5f. 35 — 7. september 1978
NOVI TEDNIK — stran 11
nßSOTELJE IN KOZJANSKO

turistična društva morajo oživeti
Vselej, kadar smo sprego,
^i-ili o sp>ominsk©m pairku
jiurnrovec—Kozjansko ali nje.
govern osrednjem delu Treb-
je beseda tekla več ali
manj o načrtih. Ti vse bolj
postajajo resničnost, ki pa
seveda prinaša kup obvezno-
sti.
Ce izrvzamemo gradnjo ce-
gte Maršala Tita, ki pa naj
Јд bila do konca septembra
ograjena do Lesičnega, potem
¡ahko rečemo, da spominski
park še živi. Gostišče v Treb-
čaii tokrat resnično obratuje,
priliajajo prvi turisti, prišle
so že tudi prve »rganizirane
skupine (med njimi pred ted.
ni Tržaški partizanski pevski
zbor), bistvu parka pa po
svoje prispevajo tuda doma-
čini. Podsredški grad počasi,
skorajda neopazno, končno
vendarle dobiva svoj« funk-
cijo, bistriška slikarska ko-
lonija je prestala ognjem
Icrst. Krajevne skupnosti na
območju parka so dokazale,
da so pravilno dojele pomen
in namen parka. Petrolov mo-
tel z vrsto spremljajočih de-
javnosti m pa industrijski
obrat Gorenja v Bistrica ob
Sotli ter hotel v Kozjem in
nova šola v Bistrici ter več-
namenski objekt parku sicer
ne bodo da,li neposredne ob-
like, vsekakor pa bodo po
svoje oblikovali življenje in
ga tudi usmerjali ob ustrez-
ni naravnanosti.
Zelo pomembna bo za park
vodno gospodarska ureditev,
za katero, je investicijski na-
črt že izdelan in zajema prvo
etapo del do leta 1980. Gre
a regulacijo Sotle od sote-
ske Zelenjak do izliva Bist-
rice v Sotlo, regulacijo Bist-
rice od izliva v dolžini 12(X)
m, zaključna dela pri akumu-
lacij.i Vonarje, za Trebče je
izdelan projekt za čistilno na-
pravo s kolektorjem (priprav.
Ijajo pfâ ga še za Bistrico ob
Sotli), izdelana pa je tudi
študija vodno gospodarske
ureditve za Bistrico z okoh-
co. Semkaj spadajo tudi ob-
sežne melioracije na poljih
vzdolž Sotle in pritolrav, pri
čemer je še posebej pohval-
no, da se p>osamezne sestavi-
ne tega načrta že uresniču-
jejo. Zagotovljena so tudi
sredstva in po splošnem mne-
nju izvajalcev kot tudi inve-
stitorjev ne bo nikakršne za-
drege.
V ospredju urejevanja par-
ka je razvoj kmetijstva. Na-
črti so že pripravljeni, sem-
kaj pa je vključen tudi raz-
voj kmečkega turizma kot
ene izmed osrednjih sesta-
vin bodočega turističnega ut-
ripa v parku. Povedati je
treba še, da je na voljo tu-
di urbanistični načrt, da pa
niso usklajeni (še vedno!)
prostorski načrti med obema
republikama, ki zajemata
spominski park.
Pomembna novost v osred-
njem delu parka bo ureditev
Javorškove domačije, kjer je
bila doma Titova mati. V
stavbi naj bi büa spominska
soba, ki jo bodo skupno ure-
dili celjski zavod za spome-
niško varstvo, kulturna skup.
nost iz Šmarja pri Jelšah in
Zgodovinski arhiv CK ZKS.
Poseben problem glede urba-
nistične in rekreativne uire-
ditve na obeh straneh Sotle
predstavljajo parkirišča, • ki
jih bodo morali urejevati v
vsakem primeru skupno in
v tesnem sodelovanju. Vsaka
republika oziroma občina bo
morala financirati svoj del
ureditve.
Za normalno fimkcionira-
цје parka pa je gotovo iz-
redno pomembna informativ-
no propagandna dejavnost.
Doslej je bil izdelan turistič-
ni vodič Kumrovec—Trebče,
že dalj časa pa je v pripravi
brošura o Trebčah, te dni pa
je izšla brošura o Bistrici
ob Sotli. Že pred časom je
bii sprejet dogovor, da je
treba postaviti informativne
table v Kumrovcu, Trebčah
in v Bistrici pa še kje drug-
je. Doslej takšne table S(toje
le v Bistrici ob Sotli.
Vsekakor bo možno načr-
tovati akcije povsem drugače,
ko bo dokončana cesta Mar-
šala Tita do Lesičnega, ki je
pravzaprav še edini odprti
problem večjih razsežnosti.
Dokončanje ceste, ki pred-
stavlja za Kozjansko okno v
svet, pa bo seveda nujno pri-
neslo kopico obveznosti, ki
jim bo treba biti kos, da bo
park res tisto, kár smo za-
pisan v razhčnih načrtih. V
akcijo bodo morali stopiti z
ramo ob rami gostinci, ko-
munalci, kmetiijci in še kdo,
predvsem pa krajevni turi-""
stični delavci in prav sedaj
je čas, da se nekdaj izred-
no delovna turistična dništva
po Kozjanskem in Obsotlju
spet pojavijo na površini. De.
la zanje bo več kot dovolj,
prilike pa seveda ne kaže za-
mudita, kajti v nasprotnem
primeru se lahko zgodi, da
bo iniciativo prevzel kdo
drug.
MILSNKO STRAŠEK
Motiv iz Trebč ...
CELJE
NOVI PROSTORI
za turistično društvo
Ugotovitev velja za celjsko
Turistično društvo. Prav tako
za Celjsko turi&tično zvezo.
Celjsko turistično dništvo
ima od prvega sei^temura da-
lje nove prostore-v obnovlje-
ni stari meščanski hiši na
Tomšičevem trgu številka se-
dem. Prostori so zares leipo
urejeni, in tudi lokacija je
primeme;ša od dosedanje ^
Ulici XIV. divizije.
Turistična pisarna bo odpr-
ta vsak dan od 8.30 do П.З'.)
in popoldno od 15. do 18, ure.
Tudi telefonska številka je
novar 22-979.
Pomembna pridobitev te
obnovljene hiše je prav goto.
vo tudi atrijsko dvorišče. Za-
živelo je že julija in avgusta.
saj je bilo na njem več zani-
mivih in uspelih koncertov v
okviru poletnih prii^editev.
Novi prostori celjskega Tu.
rističnega društva bodo seve-
da nova zveza med društvom
in člani in prav gotovo tudi
nova spodbuda za nadaljnje
delo. Tu bodo posredovali
vsakomur turistične informa,
cije o Celju, zatem turistične
publikacije ter seveda izvir-
ne slovenske in celjslce spo-
minke.
Zanimiva je odločitev, da
bo v tej pisarni vsak mesec
tudi manjša likovna razstava.
Za začetek so izbrali doma-
čina, amaterja Avgusta Der-
žeka, slikarja, ki se je uvelja-
vil predvsem v krajini.
M. B.
DONAT
ZASEDEN
Čeprav se je tako ime-
novana glavna turistična
sezona umaknila in dala
prostor posezonskemu ob-
dobju, je Rogaška Slatina
tudi na začetku septem-
bra še vedno polna go-
stov. To še posebej velja
za hotel Donat, medtem,
ko je v drugih hotelih že
nekaj več prostih ležišč.
Podobno velja za zasebne
oddaljalce sob.
čeprav stopamo v je-
senski čas, 2a.bav v zdra-
vilišču ne manjka. Plesno
glasbo imajo v restavraci-
jah Bellewue in Pošta,
klavirske koncerte pa v
hotelu Donat.
Sicer pa bo vse bolj
mikaven za zdajšnji je-
senski čas postal tudi za-
prti plavalni bazen.
CELJE
CESTA
NA GRAD
Bilo je na seji odbora
za iavedbo Hortikulture 80
v Celju. Razprava je tek-
la o nekaterih komunal-
nih in hortikultumih de-
Üh, ki jih bo treba nujno
opraviti.
V tem delu razprave je
Prane Zelič iz štor dejal:
»Ureditev Star^ gradu
je v tem času več kot
nujna. Stanje je p>orazno,
^ posebej, ker je Stari
grad naša najbolj obiska-
na izletnišlca točka!«
Na to pripombo je pred-
sednik odbora, Jože Vol-
^and, odgovoril:
»Strinjam se s tem in
nienim, da bo • treba naj-
prej modernizirati še pre-
ostali del ceste; ki pelje
^io gradu!«
Zdaj je to mnenje do-
polnil dipl. inž. Jože Smo-
'^ila, vodja strokovne šluž-
Občinske komunalne
^Jiupnosti:
»Za modernizacijo dela
^^te do Starega gradu bi
Potrebovali tri miliüone
dinarjev.«
In spet Jože Volfand:
»Dela res niso poceni,
^ do 1980. leta jih bo
íi'í'ba opraviti in najti po-
''6'bna sredstva zanje!«
^ besedi se je spet ja-
Franc Zelič:
ne gre samo za ce-
tudi za celotno ure-
Starega gradu, za
Okolje, razvaline itd.«
MB
SREČANJE

Naj ga predstavim, čeprav
ga poznate. Morda ne po ime.
nu, toda, ko ste izbirali oble-
ko, hlače ali plašč, ste se z
njim prav gotovo srecaü.
To je i>oslovodja oddelka
za moško konfekcijo v vele-
blagovnici T v (3elju, Anton
Krajne. Vedno pri roki, prija-
zen, ustrežljiv... in če ste v
zadregi, upoštevajte njegov
nasvet. Na moško konfekcijo
se odlično spozna. Je moj-
ster svojega poklica.
»Tu sem od vsega začetka,
od februarja 1971, leta, ko
smo odprli veleblagovnico. In
z menoj vred tudi večina
drugih sodelavcev na tem od-
delku. Sicer pa je za menoj
že dvaindvajset let prodaje
konfekcije.. .«
Začel je kot krojač. Postal
je krojaški mojster. Zatem
se je odločil za trgovino. Za
prodajo moške konfekcije.
Torej, pravi človek na pra-
vem mestu.
»Pri tem delu bi tudi rad
ostal. To je moje delo. Za-
nima me in vem, da sem mu
kos. Poznam blago, poznam
modo, kroje in ne nazadnje
ljudi.. .«
In potem beseda o zalogi,
izbiri in o vsem tistem, kar
zanima potrošnika, kupca.
Oddelek za prodajo mošike
konfekcije v veleblagovnici T
v Celju sodi med največje v
Sloveniji. Tn ne samo to. Ko
kupujejo blago, ki ga ponuja-
jo strankam, se zavedajo, da
bodo uspeli le tedaj, če bo-
do imeli konfekcijo prizna-
nih, uglednih proizvajalcev.
»Veste, kupec ne pride sam
od sebe. On mora vedeti, kje
bo dobil tisto, kar išče. Rad
pride tja, kjer ve, da bo imel
večjo izibiro in dobro postrež.
bo in seveda kvaliteto!«
»No, in če že govorite o
tem, koliko oblek in hlač
imate, recimo zdaj, v tem
prodajnem prostoru?«
»V povprečju imamo tu v
prodajnem prostoru vsak dan
od 1.200 do 1.500 moš-cih ob-
lek. Hlač dosti več. Okoli
2.000. In če k temu dodam
še skladišče, potem moram
reči, da nismo nikoli v za-
dregi in zato lahko kupcu
vselej postrežemo. Dobra
stran naše prodaje je tudi
v tem, da opravljamo vse
servisne usluge hitro in brez-
plačno. Gre za morebitno
skrajšanje dolžine hlač in za
podobne krojaške storitve.«
»In prostor, ki ga imate
zdaj na razpolago za delo od.
delka, je dovolj velik?«
»Ne, nujno ga bomo morau
razširiti. Izpopolnili bomo tu.
di opremo. No, to je delo, ki
nas še čaka in ki ga želimo
izvršiti čimprej!«
M. BO2I0
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
ŠOLSTVO V ŽALCU

center za potrebe združenega dela
Po dokaj obsežnih in te-
meljitih pripiravah se je te
dni pričel pouk v dveh od-
döl'kih prvega letnika poklic-
ne administrativne šole, dveh
dislociranih oddelkih kovi-
narske šole ŠKIMC Store,
y oddelku prvega letnika tek-
stilne šiole pa se bo pričel
prihodnje dni. To so prve
smeri poklicnega izobraževa-
nja, ki pričenjajo z delova-
rxjem v Centru za usmerjeno
izobraževanoe v žaLou. S tem
uresničujemo program, ki so
ga delovni ljudje in občani
spirejeli na referendumu le-
ta 1974 in ga tudi podprh s
samoprispevikom, uresničuje-
mo cilj, ki smo si ga zasta-
vili v Srednjeročnem planu
diTužbeno ekonomskega raz-
voija 1976/80 v občini 2alec
ter v Resoluciiji za leto 1978.
Smeri, ki jih razvijamo v
okviru Centra v Žalcu so tu-
di usklajene s celotnim si-
stemom usmerjenega izobcra-
ževanija v regiji ter s posa-
meznimi interesnimi skupno-
stmi. čeprav Center še ni v
celoti oblikovan, ker se bo
pač oblikoval z leti in še
nima razvitih vseh tistih
smeri usmerjenega isvobraže-
vanja, bi so potrebne ne sa-
mo z vidika žalske občine,
temveč tudi širšega območja,
pa vendarle lahko trdimo, da
gre za začetek delovanja in-
stitucije, ki bo z izobraže-
vanjem kadrov veiliko prispe-
vala k nadaljnijemu družbeno
ekonomskemu razvoju celot-
nega območja. V tem centru
bo imelo svoje učno mesto
tudi veliko mladih ljudi, ki
se po uspešno končani popol-
ni osnovni šoli v vedno več-
jem številu vključujejo v na-
daljnje izobraževanje.
Priprave na pričetek delo-
vanja prvih oddelkov poklic-
nih šol v Žalcu so tekle
predvsem v okviru iniciativ-
nega odbora več kot dve leti.
Z izgradnijo novega osnovno-
šolskega centra v Žalcu se
je sprostila dosedanja šola,
ki se je preuredila za potre-
be Centra za usmerjeno izo-
braževanje in potrebe Delav-
ske imiverze Žalec. Vrednost
stavbe je preko 30 milijonov
dinarjev, vrednost preuredit-
venih del pa je okrog 1,5 mi-
lijona dinarjev. Nabavljena
je bila vsa potrebna oprema
in učila, šola ima lepo telo-
vadnico in sodobno kuhinjo
z jedilnico ter ostale dodat-
ne prostore. Sredstva za pre-
ureditev šole so bila predvi-
dena s samoprispevkom, del-
no pa tudi s posebnim do-
govorom gospodarstva obči-
ne, nekaj pa tudi iz občin-
skega proračuna.
Poleg ureditve prostorov in
nabave opreme je bil dan tu-
di velik poudarek kadrom,
ki so redno zaposleni ali pa
bodo opravljali dopolnilno
delo, V dislociranih oddelkih
kovinarske šole ŠKIMC Što-
re bodo predavali tudi pro-
svetni delavci iz te šole. Iz-
bira kvalitetnih kadrov, ki
bodo podajali učno snov je
bila tudi ena glavnih nalog
iniciativnega odbora za usta-
novitev 'centra za usmerjeno
izjobraževanje, saj se zaveda-
mo, da ravno od ntjih zavisi
kivaliteta vzgojnoizobraževal-
nega procesa.
V času kadrovanja učencev
za posamezni smeri poklic-
nega izobraževarnja je bilo
navezano zelo tesno sodelo-
vanje med gospodarstvom in
iniciativnim odborom za
ustanovitev centra. Predvsem
kadrovske službe v tekstilnih
tovarnah ter v kovinski in-
dustriji so tesno sodelovale
v fazi priprav. Organizacije
združenega dela pa ne odre-
kajo tudi ostale pomoči pred-
vsem v opremi, nudijo učne
prostore v njihovih posebej
opremljenih učilnicah ter la-
boratorijih. Takšno sodelova-
nje med gospodarstvom in
poklicnimi šolami bo potreb-
no razvijati tudi v nadaljnjih
letih, saj je to eden od po-
membnih faktorjev resnične-
ga izobraževanja ob delu za
delo.
JOŽE JAN
pred. IS SO Žalec
Za dolgoletno delo so v Preboldu podelili priznanja najbolj prizadevnim organizacijam,
društvom in posameznikom, Valter Zupane podeljuje priznanje tudi Rudiju Eberllncu,
dolgoletnemu sekretarju in predsedniku Socialistične zveze.
LOKA PRI ŽUSMU

odprli so cesto in trgovino
v nedeljo popoldne se je
•7 Loki pri Žusmu zbralo več
kot tisoč ljudi. Krajevna
skupnost je namreč prazno-
vala svoj praznik.
Ob tej priložnosti so prebi-
valci tega območja proslavili
tri pomembne delovne zmage.
Ob 13. uri so v Ceroivcu pod
Volčjo jamo odprli tri kilo-
metre dolgo cesto, ki pove-
zuje Cerovec s Hrastjem in
Dobrino. Kljub temu da ce-
sta nima asfaltne prevleke,
saj je makadamska, je za vse
krajane veliOia pridobitev. Dve
uri kasneje, so v sami Loki
pri Žusmu odprli novo trgo-
vino šentjurskega Kmetijske-
ga kombinata. Vrednost te-
ga objekta je 4,8 milijonov
dinarjev. To pa seveda še ni
vse. V nedeljo so namreč v
Dobrini, kjer ima celjski Aero
že en svoj obrat, položili te-
meljni kamen za nov obrat,
v katerem bodo opravljaU do-
delavo nekaterih proizvodov,
ki jih Aero sicer izdeluje v
Celju. V tem obratu bo tako
našlo zaposlitev 35 delavcev
iz tega področja.
Na nedeljskem slavju v Lo-
ki pri Žusmu pa so podeli-
li tudi vrsto priznanj. Priz-
nanja Krajevne skupnosti Lo-
ka, ki jih je le-ta podelila
za uspehe pri razvijanju sa-
mouprave v krajevni skup-
nosti ter za sodelovanje pri
posameznih pridobitvah v
kraju, so prejeli: Rudi Dra-
me, r^anc Škomik, Prane
Križnik, Vinko Jagodic in
inž. Jože Bučer.
Za gojitvena dela v loviščih
Loke je Zveza' lovskih dru-
žin Celje podelila posebna
priznanja Tonetu Gajšku,
Francu Krištin in Grobin Va-
lentinu. Priznanja Krajevne
organizacije SZDL Loka pri
Žusmu pa so prejeli Ivan
Mastnak, Ivan Drobne mlaj-
ši in Lovska družina Loka pri
Žusmu.
Nedeljsko slavje v Loki, ki
se je uradno zaključilo s kul-
turnim programom, v kate-
rem je sodeloval tudi moški
pevski zbor iz Slivnice, sicer
pa je tovariško srečanje tra-
jalo še pozno v noč, je tako
v celoti uspelo.
B. M.
Celje je prevzelo sejemsko vzdušje. Živahno je na ulicah.
Transparenti in zastave celjskih Zlatarn ter Golovca prav
tako opozarjajo na veliko mednarodno gospodarsko prire-
álter, U je pred vrati...
V PREBOLDU PRAZNOVALI

proslavili so krajevni praznik
v spomin na solidarnostno
stavko tekstilcev, ki je bila
29. avgusta 1936. leta so v
Preboldu v soboto prvič pro-
slavili krajevni praznik. Orga-
nizacija Zveze borcev, ki je
ta dan predlagala za krajev-
ni praznik, je s tem hotela
opozoriti predvsem na ix>ve-
zavo kraja s tovarno, torej
povezavo kmečkega življa z
delavskim. Prav stavka 1936.
leta je pokazala pravo sožitje
vsega prebivalstva tega ob-
močja z delavskim razredom.
Za takratne čase je to bil
velik iKxiivig, revolucionarni
uspeh, ki se je kasneje in še
sploh med NOB, večkrat po-
kazal.
Na svečani seji skupščine
KS je predsednik Valter Zu-
pane govoril o zgodovini,
uspehih, načrtih in težavah,
s katerimi se srečujejo v Pre-
boldu. Povedal je, da so sa-
mo v zadnjih desetih letih
v komunalne objekte uspeli
vložiti več kot dva in pol mi-
lijona dinarjev. Veliko de-
narja so namenili gradnji
cest in ni naključje, da so
z vlaganjem sredstev na sa-
moupravni način, ob podpo-
ri vseh krajanov in lastnem
prispevku občanov uspeli s
cestanii povezati večino hri-
bovskih kmetiij v Mariji Re-
ki, kar omogoča lažje življe-
nje v teh področjih ter ne-
moten razvoj hribovskih kme-
tij. Močno se je v zadnjem
obdobju povečal stanovanjski
fond. Ni naključje, da se je
v Prebold tako priselilo sko-
raj 1000 prebivalcev. Skratka,
podoba Prebolda se je v zad-
njih nekaj letih popolnoma
spremenila.
Ko je Valter Zupane go-
voril o uspehih organizacij
in društev, je poudaril, da
j'ih nekaj sodi med najbolj
aktivne in iKpešne v Sloveni-
ji. To še zlasti velja za OO
ZSMS, gasilce. Jamarski
klub Cmi galeb, ki se uve-
ljavlja tudi v mednarodnem
merilu, posebno mesto pa za-
vzemajo športniki, saj so ne-
kateri celo člani državnih re-
prezentanc. Kljub množično-
sti, ki prihaja do izraza na
vsakem koraku, pa je še ved-
no precej takšnih, ki žive pa-
sivno življenje, namesto da
bi prispevali k razvoju kraja.
Takšnega napredka kraja
prav gotovo ne bi bilo, če ne
bi imeli tako močnega go-
spodarskega potenciala. TTP
in MIK se v svoji tekstilni
grupaciji med najbolj uspel
nimi v slovenskem тегЦц
vidni pa so tudi rezultati a
področju kmetijske in obH
ne dejavnosti.
Še vedno pa se v Preboi
du srečujejo z vrsto težai
Osnovna sta dva proWi
ma: Ogleda, da z vrtcom Ц
tos še ne bo nič, vprašanji
pa je tudi, kako bo z nad»
Ijevanjem celodnevne osno*
ne šole zaradi premajhn^
prostorskih kapacitet. Vseeni
so optimisti in upajo, da boi
do to rešili, saj za to zdro
žujejo znatiia sredstva. Zara
di gospodarsko težje situaci
je, ki onemogoča normalnegj
pritoka denarja, bodo mo
rali predvsem v kraju samea
najti večjo mero medsebd}
nega razumevanja in dogo
varjanja za rešitev probi»
mov. V bodoče si bo treW
prizadevati za nekatere ofr
jekte infrastrukture kot so
blagovnica in nekateri servis
ni obrati. Ob zaključku sve-
čanosti so najbolj prizade*
nim organizacijam, društvom
in posameznikom podelili pri
znanja za njihovo neutrudno
delo.	JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
ŠENTJUR

80 novih otrok našlo prostore v vrtcu
1. september je dan, ko se
vsako leto pričenja novo šol-
sko leto. Hkrati pa je to tu-
di dan, ko vzgojno varstvene
ustanove pričenjajo spreje-
mati nove malčiie v varstvo.
V šentjurski oibčini je bil
vpis v vzgojno varstveno usta-
novo opravljen že v mesecu
maju. Vrtec v Šentjurju, ki
je bil letos prenovljen — do-
bil je prizidek s štirimi ig-
ralnicami in vsemi ostalimi
pomožnimi prostori, bo v me-
secu seiptembru tako na novo
sprejel v varstvu osemdeset
otrok. Skupaj pa bo v šest-
najstih oddelkih dopoldneve
preživljalo 331 otrok. Kljub
novemu prizidku problem
varstva v Šentjurju še ni po-
I>olnoma rešen, saj še -vedno
primanjkuje prostora za ti-
ste najmlajše v jaslih. Prav
zaradi tega, v varstvo niso
sprejemali otrok rojenih v
začetku letošnjega leta.
Letos bodo v šentjurskem
vrteu pričeli z novostjo, že
v mesecu septembru bodo
namreč pričeli izvajaiti 80-ur-
ni program za petletne otro-
ke, ki so ga poimeno^^ali Ci-
cibanova mala âola. V ta pro-
gram bo zajeta večina otrok ,
v občini. Gre za to, da bodo ,
otroci, seveda tisti, ki niso
vključeni v redno varstvo v
vrtcih, popoldneve skoraj d^"»
meseca preživljali organizira
no. Program Cicibanove mal«
šole bo podoben tistemu, ^
ga imajo otroci v vrtcih. Po^^
darek pa bo seveda na usmer-
jenih zaposlitvah. Za to d®;
javnost imajo v šentjursjo
občini tudi posebno vzgoji'
teljico, kar jim je uspelo
veda zato, ker so našli
volj razumevanja s stran"
skupnosti otroškega varstvi
Cicibanova mala feola se ^
odvijala v popoldanskem ^
su, prostor zanjo pa so
šli v vrtcu v Šentjurju, v ^^
slociranih obratih na Рош№
v Slivnici in Loki pri žusi^i*'
ter v osnovni šoli na Kolo'''
ju in v Dramljah. Tako bo
80-umi program zajel skorji
vse otroke v občini.
Probleme na področju oü^
škega varstva v šentjurski
čini pa bosta prav
omilila dva nova vrtca — V^
vrtec bo v sklopu nove
novne šole v Dramljah, d^
pa na Planini, ki naj bi
vidoma sprejela prve o^^^
v varstvo v mesecu s&P^
bru prihodnje leto. B- ^
Za najmlajše je v šentjurskem vrtcu še vedno premalo
prostora.
5f. 35 — 7. september 1978
NOVI TEDNIK — stran 11
CÉUÌ
USPEH TREH MLADIH...
po zaslugi občanov tudi hitro prijeli drznega voznika
Bil je na dopustu med pre-
^janjem kazni v zaporu v
^ici. Devetnajstletni Habid
jjustenipiišić.
pot ga je 16. avgusta le-
pripeljala tudi v Celje.
Od t^ je nameraval v Ljub-
ljano. Oglasil se je pri infor.
pisarni na avtobusni
postaji. Pogled skozi majhno
^o je bil zanj zanimiv. Pri-
vlačen. Veliko denarja na mi.
ji. Zdaj so se mu v glavi
porodile misli. Ce ga tako
puščajo na ogled drugim, ga
najbrž tudi rie hranijo tako,
not bi ga morali...
Kdo ve, kdaj se mu je utr-
nila misel na rop. Morda ta-
koj. Morebiti med gledanjem
rečeme predstave v celjskem
kinematografu in med nekaj-
urnim počitkom po filmski
predstavi na Savinjskem na-
brežju.
Tedaj, ko je okoli pol enih
ponoči z ukradenim ko-
lesom krenil s Savinjskega
nabrežja proti hišici na av-
tobusni postaji, je bil načrt
v njegovi glavi že določen.
Delo ni bilo težko. Zlahka
Je prišel skozi okno in po-
tem iz prve sobe do blagaj-
ne. Tudi tu se mu je ključ
skoiaj .ponujal. Nadaljnje de-
lo ni bilo težko.
Pred seboj je zagledal ve-
liko denarja. Hitro je ocenil,
^ je bankovcev dosti več
^ot kovancev. Zagrabil je
predvsem papirnat denar. Te-
^j še ni vedel, koliko. Casa,
^ bi ga preštel, si ni vzel.
Navsezadnje je bilo treba vse
^upaj le hitro napraviti.
In potem po isti poti na-
^ај. S kolesom. OdločU se
j« Za pot čez Savinjo in po
Partizanski cesti.
Tu ga je prestregla milič-
®iška patrulja. Ni hotel usta-
niti pc^akati. Odvrgel je
Jolo in hajd v breg, v gozd.
miličniki za njim. Ko je vi-
da je postalo vroče, je
■^Ifaj denarja v vrečki od-
Trije mladi, odločni in hit-
^ miličniki-Miraai Zorko, Vla-
^ 2uža in Radovan Ferjan-
So ga kmalu prijeli.
. Sprva se je izgovarjal. Bil
^ Seveda nedolžen. Toda de.
v žepih je le vzbujal
.Pozornost. Odpeljali so ga.
î'otem je prišla prijava o
^пШи. Slo je za 136.400 di-
^fjev! Lep znesek! Sum je
^eda padel nanj. In potem
^^ nazaj v park, kjer so
^'i odvržen denar,
^^aj je bila zadeva na dla-
, • Priložnost je naredila ta-
Drznega. Rop je bil hit-
^Pojasnjen.
jjse skupaj, od ropa do pri-
¡^^ tatu, je trajalo približ-
L eno uro. Zaradi velike
treh mladih mUič-
Zaradi njihove odloč
nosti. . .
Da, če bi teh mladih imi-
formiranih fantov ne bilo, bi
se lahko velik rop močno za-
pletel. 2:ameglil bi se tudi ali
predvsem zaradi slabega od-
nosa do čuvanja družbenega
premoženja. Začelo se je
namreč tam, pri tistem kupu
denarja, ki so ga šteli in zla-
gali pred očmi ljudi, ki so
prihajali na avtobusno postar
jo. In denar, še zlasti takšna
vsota, kje naj bi bil čez noč?
Kam ga je treba shraniti?
Odgovor je znan. Znano je
tudi, da nekdo na avtobusni
postaji Izletnika ni naredil
tistega, kar bi moral.
Epilog malomarnega odno
sa do čuvanja premoženja je
znan. Na srečo se je vse dob-
ro končalo. Po zaslugi treh
mladih miličnikov, ki jim je
načelnik Uprave javne var-
nosti Janez Paul, na posebni
tiskovni konferenci ob kon.
cu prejšnjega tedna izrekel
javno priznanje!
Zaslužili so si ga: Miran
Zorko, Vlado Zuža in Rado-
van Ferjančič.
Sicer pa je bila ta tiskov-
na konferenca namenjraia še
enemu dogodku, ki se je prav
tako uspešno končal, tokrat
po zaslugi treh občanov Jo-
žeta» Zupanca, Heriberta Ko-
pšeta in Staneta Koželja, ki
so priskočili na p>omoč že
poškodovanemu miličniku Mi-
lanu Petroviču in prijeli vinje-
nega voznika osebnega avto-
mobila Antona Pevca (28 let),
doma iz Prožinske vasi 6, ki
je 29. avgusta popoldne s
predrsmo vožnjo ogrožal var-
nost ljudi na cesti oziroma
pločniku pred hotelom Evro-
pa in pozneje tudi drugih
udeležencev v prometu vse do
konca akcije.
Tudi ta ni trajala dolgo.
Bilo je nekaj minut po če-
trti uri popoldne. Na Tito-
vem trgu v Celju. Pred hote-
lom Evropa. Miličnik Milan
Petrovič je nenadoma zasli-
šal cviljenje avtomobilskih
gum. Zagledal je vozilo, ki je
s prehitro vzratno vožnjo og-
rožalo varnost ljudi na cesti
in pločniku. Tudi varnost ma-
tere z otrokom. Zapiska! je
in opozoril voanika, da ustavi.
Toda ta je še bolj pritisnil
na plin in -zapeljal proti že-
lezniški postaji. Miličnik za
njim. Tu se predrzni voznik
ni mogel takoj vključiti v
promet. Zato ga je miliânik
dohitel. Ko je videl, da bese-
da ne zaleže, je segel h kr-
milu in hotel vzeti ključ in
tako ugasniti avtomobilski
motor. Toda, Anton Pevec je
2!daj potegnil in vlekel milič-
nika približno deset metrov
za seboj. Miličnik se je po-
škodoval. To so videli trije
občani v stoenki. Zdaj so sto-
pili oni v akcijo ter kmalu
za tem ujeli Pevčev avto, ki
je medtem znova ogrožal var-
nost ljudi in tudi avtomobil
za šolanje kandidatov za voz-
nike motornih vozil.
Pred semaforjem je bila
zadeva hitro končana. Milič-
nik Petrovič ter občani Jože
Župane, Heribert Kopše in
Stane Koželj, so prijeli Anto-
na Pevca, sicer poklicnega
voznika pri Kompasu, ga.
spravili iz avtomobila in tja,
kamor je sodil.
Ljudje, ki so opazovali drz-
no in nevarno vožnjo voznika
osebnega avtomobila Antona
Pevca, so bili ogorčeni. Zato
so tudi sami pohiteli na Po-
stajo milice in se javljali kot
priče dogodku.
Miličnik Petrovič je šele tu
videl, da je težko poškodo-
van. Odpeljali so ga v bol-
nišnico.
Tudi ta primer bo dobil
svoj odmev pred sodnikom.
Sicer pa ta vratolomna vo-
žnja ni trajala dolgo. Po za-
slugi miličnika MUana Pet-
roviča in treh občanov, ki so
posegli v akcijo in pripomo-
gli, da se je končala tako,
kot se je. Brez žrtev. Toda
z opominom in prav gotovo
s primerno kaznijo, ki bo
sledila.
Miličnik v tej akciji ni bil
osamljen. Pomagali so mu
ljudje. In to je vrednota, na
katero smo lahko ponosni.
Zato je zahvala načelnika
Uprave javne varnosti v Ce-
lju, Janez Paula, veljala tudi
njim, tudi Jožetu Zupancu,
Heribetu Kopšetu in Stane-
tu Koželju.	M. BOŽIČ
Trije mladi in pogumni miličniki (od leve): Radovan Ferjančič, Alado 2uža in Miran Zorko.
MOZIRJE

tri tozd poslovale z izgubo
Ocena gospodarskih gibanj
v prvem polletju letos v mo-
zirski občini kaže na določe-
ne pozitivne prem'ike, pa ven-
dar ne še na takšne, da bi
ne ostalo nekaj velikih nalog
za celotno izvršitev sprejetih
obveznosti. Pomemben je po-
datek, da se je ekonomičnost
gospodarjenja izboljšala. Ce-
lotni dohodek se je sicer po-
večal za ^ % v primerjavi z
lanskim letom, toda navzlic
temu zaostaja za planiranim
za 1 %. Gospodarstvo je v
tem času porabilo manj sred-
stev, toda, to pomeni tudi
manj ustvarjenega dohodka.
Hvaležna je ugotovitev, da so
delovne organizacije ustvari-
le več amortizacijskih sred-
stev, kar se je seveda pozna,
lo v boljši opremljenosti itd.
Ob vsem tem pa izvršni
svet opozarja, da delitev do-
hodka ter osebna in skupna
poraba nista v skladu z re-
solucijskimi predvidevanji in
sporazumi. Osebna in skupna
p>oraba namreč rasteta v mno-
gih delovnih organizacijah ne.
odvisno od dohodka. Zato ni
naključna zahteva, da je tre-
ba ta gibanja uskladiti do
konca leta.
Velike skrbi pa v občini
povzročajo temeljne organi-
zacije, Id p>oslujejo z izgubo.
Medtem, ko jüi je bilo v pr-
vem tromesečju letos devet
takšnih, se je njihovo število
ob koncu polletja zmanjšalo
na tri. Največji delež skupne
izgube odpade na TOZD Iver.
na v okviru Lesne industrije
Nazarje. Tu je znašala okoli
9,8 mifldijona dinarjev. Na dru-
gem mestu je enota Gozdne-
ga gospodarstva v Lučah z
2,2 milijona in na tretjem
mestu RTC Golte z 1,7 mi-
lijona dinarjev izgube. V pri-
merjavi z lanskem letom se
je izguba v Iverni p>ovečaIa
letos za trikrat, narasla pa
je tudi v enoti Gozdnega go-
spodarstva v Lučah. Tudi na
Golteh imajo večjo izgubo ob
letošnjem polletju kot lani.
Ker gre v primeru Iverne
za izgubo, ki ima svoje ko-
renine tudi v sistemskih
vprašanjih, bodo v Mozárju
skušali to vprašanje reševati
s pomočjo medobčinskih or-
ganov. Seveda pa ima tudi
kolektiv sam pri reševanju te-
ga vprašanja pomembno vlo-
go. Prav tako kolektriv enote
Gozdnega gosp>oda.rstva v Lu-
čah, čeprav je treba za-pisati,
da gre ta i2¿ad predvsem na
račim izredno težkih delovnih
p>ogojev itd.
Stališče glede RTC Golte
je znano. Zaprtje centra ni
rešitev! Zato F>a je treba po-
iskati vse pK>ti in možnosti
za trajno sanacijo centra pod
Medvedjakom. To je stališče,
ki ga zastopajo vsi, zato je
lahko delež mozirske občine
pri reševanju tega problema
izredno pomemben in odloči-
len.	M. BOŽIČ
LEVEČ: JAKI NI
DRAG
V Žalcu in окоИоа krožijo
govorice o tem, koliOco de-
narja bo dobili Jože Horvat
Jaki za fasado na blagovnici
Lesnina v Levcu. Nekateri
omenjajo celo nekaj sto mi-
lijonov dinarjev, vendar, kot
smo izvedeli v Žalcu, to ni
res. Jaki je dobñ za svoje
dek) menda okrog trideset
starih milijonov, s tem, da
mora tudi sam plačati delav-
ce, ki mu pomagajo. Skoraj-
da neverjetno se sliši, toda
vsakdo pač ima svoj račun.
Sicer pa blagovnica stoji na
zek» zarúmivem mrestu ,..
J, V.
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
KULTURNA SKUPNOST OBČINE CELJE
MUZEJSKI TRG 1 a/lll

Kulturna skupnost občdne Celje vaba
k sodelovanju pri oblikovanju programa
kulturnih dejavnosti v občini Celje za
leto 1979 v smislu družbenoekonomskih
odnosov med delavci v družbenih de-
javnostih in uporabniki njihovih stori-
tev. Ob menjavi dela želimo dobiti čim
popolnejšo podobo o željah porabnikov,
kakor tudi o načrtih iz^^ajalcev kultur-
nih storitev, želimo spodbuditi občane,
da bi zlasti v krajevnih skupnostih in
delovnih organizacijah dejavno sodelo-
vali pri načrtovanju kulturnih progi'a-
mov. S prizadevnim sodelovanjem, tako
porabnikov kot izvajalcev, pri sestavi
kulturnih programov, bomo lahko ustva-
rili tak program kulturnih dejavnosti v
občini Celje za leto 1979, ki bo izraa
potreb po kulturnih storitvah.
Vabimo organizacije združenega dela
s p>odročja kulturnih dejavnosti, dru-
štva, umetniške skupine, Zveao kultur-
nih organizacij, krajevne skuimosti, or-
ganizacije združenega dela, družbenopo-
litične organizacije, njihove samouprav-
ne organe, delegacije in posameznike,
da sporočijo predloge za program kul-
turnih dejavnosti v letu 1979.
Ob pristopu k pripra\^m programov
kulturnih dejavnosti in kulturnih akcij
priporočamo, da se vsi zahtevki za me-
njavo dela v okviru Kulturne skupnosti
občine Celje in Kulturne skupnosti Slo-
venije izvedejo v skladu s sprejetimi
smernicami o izivajanju sistemske izpe-
ljave za svobodno menjavo dela, ki jih
je oblikoval republiški svet za vprašanja
družbene ureditve in so bili objavljeni v
poročevalcu skupščine SRS dne 25. 7.
1977 (priloga 3). Zahtevki naj bodo obli-
kovani tako, da upoštevajo programski
obseg dejavnosti ob razpoložljivem do-
hodku in razpoložljivih zmogljivostih,
kar pomeni, da oblikovalci programov
upoštevajo sprejete dokumente o druž-
benem razvoju, še posebej samouprav,
ni sporazum o temeljih srednjeročnega
načrta Kulturne skupnosti občine Celje
in Kulturne skupnosti Slovenije in pro-
gramske smernice KSOC za leto 1979
(razposlane vsem OZD in KS) za sred-
njeročno obdobje 1976—19S0. Upoštevaje
stabilizacijsko politiko bi naj bili pro-
grami sestavljeni tako, da bi upoštevali
racionalzacijo delovnega procesa, pove-
čanje produktivnosti dela, znižanje ma-
terialnih stroškov ipd ...
Se posebej vabimo:
a)	organizacije združenega dela s področ-
ja občine, da sporoče svoje predloge za
kulturno dejavnost v okviru delovnih or-
ganizacij, opremljene z idejno zasnovo in
finančnim načrtom, kot tudi predloge za
program kulturnih dejavnosti v letu 1979
v občini Celje;
b)	krajevne skupnosti s področja občine,
da sporeče svoje predloge za kulturno
dejavnost v okviru krajevnih skupnosti,
opremljene z idejno zasnovo in finanč-
nim načrtom, kot tudi predloge za pro-
gram kulturnih dejavnosti v letu 1979 v
občini Olje;
'c) družbenopolitične organizacije s pod-
ročja občine, da sporoče svoje predloge
za^kultumo dejavnost, opremljene z idej-
no zasnovo In finančnim načrtom, kot
tudi predloge za program kulturnih de-
javnosti v letu 1979 v občini Celje;
d)	društva in kultumo-umetniške sku.
pine, da sporoče svoje predloge za kul-
turno dejavnost v letu 1979, opremljene
z naslednjimi utemeljitvami:
—	idejno estetsko zasnovo in usmeritev
predlaganega programa s prikazom
družbenega pomena dejavnosti;
—	število sodelavcev pri izvedbi program
mov (posebej redno ali honorarno an-
gažirani);
—	napoved lastnega dohodka za leto 1979
in prikaz virov in finančni načrt za
izvedbo predlaganega programa (dru-
štva vključena v ZKO predložijo svo-
je zahtevke preko zveze);
e)	Zveza kulturnih organizacij Celje spo-
roči svoj program, svoje osnovne dejav-
nosti in posebnih akcij, utemeljenih z
naslednjimi podatiki:
—	idejno izl«xlišče osnovne dejavnosti
in organizacije posameznih akcij s
podrobnira opisom programirane de-
javnosti;
—	število redno in honorarno angažira-
nih delavcev pri realizaciji programa;
—	finančni načrt za izvedbo predlagane-
ga programa, posebej za osnmmo de-
javnost in posebej za vsako od pred-
laganih akcij.
Vabimo TOZD s področja kulture:
a)	organizacije združenega dela s pod.
ročja kulturnih dejavnosti, da sporoče
natančne predloge programov za leto
1979 in okvirne predloge programa za se-
zono 1979/80, opremljene z naslednjimi
utemeljitvami:
—	idejna in estetska zasnova in usmeri-
tev predlaganega programa in njegovo
konkretno uresničevanje (število pre-
mier, predstav, razstav itd... );
—	finančni načrt za izvedbo predlagane-
ga programa z vso zahtevano specifi-
kacijo (napoved lastnega dohodka, ce-
na enote kulturne storitve itd... );
—	investicijsko vzdrževalne potrebe z na-
tančnimi izračuni ponudnikov, ki naj
bi predlagana dela izvajali;
b)	nosilce programov — stalne kulturne
akcije, da sporoče predloge programov za
leto 1979 in okvirne predloge programov
za sezono 1979/80, opremljene z nasled-
njimi utemeljitvami:
—	idejna in estetska zasnova predlaga-
nega programa in njegovo konkretno
uresničevanje;
—	število redno ali honorarno angažira-
nih delavcev pri iz^-edbi programov;
—	napoved lastnega dohodka za leto 1979
tn prikaz virov;
—	finančni načrt za iz\'edbo predlagane-
ga programa;
C) organizacije združenega dela s pod-
ročja kulturnih dejavnosti, stalne kul-
turne akcije, umetniške skupine, dru.
štva, Zvezo kulturnih organizacij, krajev,
ne skupnosti, organizacije združenega de-
la, družbenopolitične organizacije in po-
sameznike, da sporoče predloge progra-
mov in finančne potrebe za vse vrste
kulturnih dejavnosti.
V vseh predlogih za kulturne akcije
nam sporočite tudi akcije, ki naj bi jih
sofinancirala Kulturna skupnost Sloveni-
je. -
Ctelovito oblikovane predloge pošljite na
naslov Kulturne skupnosti občdne Olje,
Muzejski trg 1 a/III — najkasneje do
20. septembra 1978.
ČLOVEK, DELO, KULTURA

zanimanje za stalni seminar
Več kot 80 delovnih orga-
nizacáj, delovnih skupnosti,
krajevnih skupnosti in orga-
nizacij je doslej podpisalo
samoupravni sporazum o pro-
gramu stalnega izobraževanja
delavcev na področju kulture
v občini Celje in o združeva-
nju sredstev za njegovo ure-
sničitev. Število podpisnikov
potrjuje veliko zanimanje za
ustanovitev stalnega seminar-
ja Človek, delo, kultura. Za-
mudniki imajo še nekaj dni
na voljo za odločitev. Vse ti-
ste delovne organizacije, ki
kljuib akciji frontne SZDL,
predvsem pa ZK in sindika-
tov v tozdih, še niso raz5>rav-
Ijali o kultumopolitičnem' in
družbenem pomenu .stalnega
usposabljanja za kulturno de-
lo, se bodo moraH o spora-
zumu in o prijavi kandidatov
odločiti do začetka priihod-
njega tedna. V četrtek, 14.
septembra bo v veliki dvo-
rani Narodnega doma slove-
sni začetek, pravzaprav usta-
novni zbor stalnega seminar-
ja Olovek, delo, kultura.
Doslej so podpisniki in in-
teresenti za stalni seminar
prijavili čez 100 slušateljev.
Najbolje so se odrezali v kra.
je-vTiih skupnosti in v večjih
delovnih kolektivih: v Ingra-
du, v EMO, Cinkarni in Žele-
zarni, kjer so prijavili v
skupino slušateljev — organi-
zatorjev kulturnega življenja
po enega kandidata iz vsake-
ga tozda. V stalnem seminar-
ju bodo usposabljali vsaj pet
skupin kulturnih andmaitorjev,
torej čej 150 kulturnih de-
lavcev iz temeljnih samoupra-
vnih sredin. Doslej marsikate-
ri ni vedel, kako naj popri-
me za delo. Stalni seminar
ölovek, delo, kultura ne bo
odprl le vrat novi učenosti
o kulturi in umetnosti, o
marksistični estetiki, o Gram.
sciju in Lukacsu, o nalogah
ZK na področju kulture, raz-
novrstnim vprašanjem umet-
niškega ustvarjanja in kul-
turne politike. Potemtakem
ne bo le širil teoretičnih
znanj in spoznanj. Z akcij-
sko iismeritvijo, z naglašeno
konkretnostjo bo spodbujal
organizacijskemu kulturnemu
delu. Razširjal bo pojem de-
lavca, občana, uporabnika in
samoupravi j alca v kulturno
vse bolj osveščenega in
ustvarjalnega oblikovalca kul-
turnih razmer v občini.
Podružbljanje kulturne po-
litike mora spremljati več kot
le splošna kultumopolitičnfl
akcija za vse bolj odkrit in
kritični samoupravni, delegat-
ski pretres kulturnih razmer
v tozdu ali krajevni skupno-
sti. Preobrazba družbenega
življenja hodi vštric samo s
povečanim kreativnim, kultur,
noimietniškim prebujanjem, J
nastoi>anjem, odzivanjem de- j
lavcev in občanov v celjski
občini. Organizatorji kultiir-
nega življenja lahko z več
znanja in z boljšimi organi-
zacijskimi ^ prijemi prispeva-
jo k srčnejšemu kulturnemu
utripu. Enako zborovodje in
režiserji. Pa mladi kuitumd
delavci in poklicni delavci v
kulturi. Vsem tem, a ne le
njim, je namenjen stalni se-
minar Človek, delo, kultura.
Kar 100 ur izobraževalnega
programa — od predajvanja
in p>ogovorov do ekskurzáij. V
programu bo 30 tem najraz-
ličnejše vsebine.
V septembru, na primer, bo,
do spregovorili o vlogi
statusu organizaU>rja kultujv
ne dejavnosti, o družbenopo,
litičnih in idejnih razseáio-
stih akcije Cteljski kulturuj
utrip, o nekaterih temeljni!)
vprašanjih sociologije, kultu,
re in umetnosti ter o drugem^
Lavedba stalnega semina%
ôlovek, dek), kultura je t
celjskih rokah. Vendar bodo
pomagale kulturne, stroko?,
ne in poUitične, ustanove ^
Sloveniji, ZKOS, marksisttft
ni center pri CK ZKS јц
drugi. Akcija predstavlja iavj.
ren napor še posebej zaito,
ker v celjskih delovnih sre,'
dinah odnos do kulturnega
dela še marsikdaj nerazum.
Ijivo škriplje. Nekoliko pri,
trjujejo temu ničkaj razve»
Ijivemu spoznanju tam, kje»
so z bledo aktivnostjo prj.
stojxLli k otoravnavi in pod
pisu samoupraivnega sporazi^
ma. Dokument je тацј
pomemben kot osnova za
združevanje sredstev za uspe.
šno usposabljanje slušateljer,
A to ni maijhen cilj in ne
drobna odgovornost. Tega bi
se morali zavedati pred
četkom stalnega seminarja
ôlovek, delo, kultura.
oá
110 LET ŽALSKEGA TABORA

razstavljajo likovni amaterji žalske občine
Danes popoldne (četrtek)
ob 18. uri bc>do v Savinovem
razstavnem salonu v Žalcu
pripravili prvo prireditev, ki
je v sklopu praznovanja 110-
letnice slovenskega tabora v
Žalcu, ki je bil drugi za lju-
tomerskim na slovenskem.
Uvodna prireditev bo razsta.
va, kjer se bodo predstavili
likovniki amaterji žalske ob-
čdne. Tako bodo svoja dela
raastavil Peter Bi^yak, Nan-
de Lesjak, Aco Markovič, Via.
do Novak, Stane Petrovič,
Bogdan Potniik, Emest Seler,
Dare Zavšek in Karel Zelič.
Uvodno besedo bo imela Mar-
len Premšak, za glasbeni uvod
pa bo poskrbela pianistka
Brina Zupančič. Pokrovitelj
razstave, ki bo odprta do 16.
septembra, bo Minerva Žalec
— Zabukovica.
Po tej uvodni prireditvi oJo
praznovanju llO-leinice slo
venskega tabora v Žalcu, pa
bodo sledile še številne druge
p)0 raznih krajih žalske obči-
ne. Med njimi gre predvsem
omeniti otvoritev nove žalske
osnovne šole 16. septembra
in osrednjo proslavo z nasto-
p>om kulturnih skupin in pa-
rado v nedeljo, 24. septembra
na žalskem stadionu.
T. VRABL
5f. 35 — 7. september 1978
NOVI TEDNIK — stran 11
,>PREŠERNOVCI« NA TUJEM

uspešni nastopi 54-članskega pevskega zbora iz celja
Le malo je jugoslovanskih kulturno umetniških skupin, ki se lahko ponašajo
8 turnejami po Skandinavskih deželah. Tudi sicer jugoslovanski turist redkeje
zaide na Finsko, Švedsko ali Norveško. Za spoznavanje teh dežel smo v največji
meri navezani na sredstva informacije.
rred dnevi pa so imeli člani Mešanega pevskega zbora France Prešeren iž Ce-
lja izredno priložnost seznaniti še vsaj delno z načinom življenja v Norveški,
kamor so potovali kot gostje moškega zbora iz Alesunda, ki so mu vrnili njihov
majski obisk pri nas.
Za razliko od prejšnjih
let so pevke in pevci »Pre-
šerna« priprave za letoš-
njo sezono začeli že 1. av-
gusta, ko so morali utr-
diti sicer že izvežban spo-
red za gostovanje na Nor-
veškem, kamor so nato
neko avgustovsko soboto
odpotovali iz Zagreba z le-
talom DC-9. Za marsiko-
ga je bilo to že posebno
doživetje, saj jih je bilo
med 56 člani ekspedicije
kar precej, ki so prežive-
li ognjeni krst, kar zadeva
potovanje z letalom. No,
sedaj lahko vsi trdijo, da
so že »stari piloti«, saj
so se na potovanju tja in
nazaj kar petkrat dvigni-
li in spustili ter tako do-
dobra spoznali razne vr-
ste letalskih »kosil« in
»free shopov« — carine
prostih trgovin.
Po postankih v Frank-
furtu, Koebenhavnu in Os-
lu je bilo treba pripotova-
ti v 580 km oddaljeni Ale-
sund na atlantski obali.
Vožnja po lepi gozdnati
pokrajini skozi soteske in
ob obalah fjordov je pred-
vsem zaradi kratke noči
kar hitro minila. V teh
krajüi se v tem času ste-
mni ob devetih zvečer,
svitati pa se prične ob
treh zjutraj. Kljub utruje-
nosti smo doživeli že v
treh stikih z norveško po-
krajino in ljudmi polno
lepih pa tudi presenetlji-
vih vtisov. Med drugim
tudi to, da smo (kljub
zagotovilu, da je v tej dr-
žavi neke vrste prohibici-
ja) ob postankih za »mi-
nus ali plus dva deci« na-
leteli na cele gruče mladih
ljudi pod vplivom alkoho-
la. Toda o tem pozneje.
V Alesund, ki leži na
izredno členovitem delu
atlantske obale na približ-
no 63 stopinj severne širi-
ne, smo prišli v nedeljo
ob devetih dopoldne, toda
niesto je bilo kot izumr-
lo. Norvežani ob delav-
r^ikih spijo do sedmih, ob
nedeljah pa do devetih
ali še delj. Kljub temu, da
So nas gostitelji pričako-
vali nekoliko kasneje, smo
Se z našo in njihovo iz-
^^ajdljivostjo kaj kmalu
j^ašli in naleteli smo na
^opel, prisrčen — »slovan-
ski« sprejem. Po dva in
^va člana zbora sta bila
gosta domačih pevcev in
v manj kot po ure smo
bili vsi razmeščeni po do-
movih norveških družin
— vsi v privatnih hišah.
To so tipične norveške
lesene hiše z velikim dnev-
nim prostorom in majh-
nimi spalnicami. Vsa ok-
na so okrašena s cvetjem,
vazami, svečniki — seve-
da vse z notranje strani,
kajti zunanjih okenskih
polic ni. Vse to pa že na
zunaj daje vtis snažnosti
in urejenosti. In tako tudi
je. Sicer pa imajo tam-
kajšnje gospodinje dosti
manj preglavic z brisa-
njem prahu, saj je ozrač-
je čisto, umazane indu-
strije ni in dimnikov sko-
rajda ne vidiš. Vse stroje,
peči in centralno kurjavo
v hišah namreč poganja
elektrika, za katero ni to-
liko problemov kot pri
nas, saj je Norveška, če
že ne prva pa vsaj med
prvimi deželami sveta
po proizvodnji električne
energije na posameznika.
Po kratkem počitku so
nas v nedeljo popoldne
gostoljubni domačini po-
vabili na triurno krožno
vožnjo z ladjico med mno-
žico otokov in majhnih
fjordov, nas nahranili z
majhnimi rakci, napojili z
brezalkoholnim pivom in
oranžado ter seznanili z
načrtom bivanja, številom
nastopov in ostalim. Seve-
da pri tem ni manjkalo
prisrčnih šal, pozdravov,
seznanjanja in obujanja
spominov iz tistih dni, ko
so domači pevci gostovali
pri nas. Jezik pri tem
sploh ni bil velika ovira,
saj se je dalo sporazume-
vati angleško in nemško
(čeprav slednjega ne go-
vorijo radi), nekateri pa
so pri pogovoru uporab-
ljali tudi gibe z rokami.
Pozneje'SO tak način po-
govora naši pevci krstili
za »karatejščino«.
Po obisku na grobu ne-
znanega junaka, kjer je
pokopanih tudi precej ju-
goslovanskih rodoljubov
je v ponedeljek opoldne
zbor sprejel tudi alesund-
ski župan, ki je pozdravil
to pevsko kulturno izme-
njavo, istočasno pa naka-
zal tudi možnosti za te-
snejšo IX)vezavo med Ce-
ljem in Alesundom ter Ju-
goslavijo in Norveško na-
sploh. Tudi ob tej prilož-
nosti so gostitelji izkazali
vso pozornost jugoslovan-
skim gostom, vzdušje pa
je bilo prisrčno tudi za-
radi tega, ker je alesun-
dski župan tudi sam
skladatelj in prirej evalec
narodnih pesmi. Zanimivo
je tudi, da so prijazni go-
stitelji za to priložnost s
posredovanjem policije na^
šli v tem 40-tisočglavem
mestu dekle, ki je naše go-
re list, pravzaprav doma
onstran Kolpe. Tovariši-
ca Željka, kakor ji je
ime, je tam že nekaj let
kot zdomka. Vendar si je
že našla moža in si uredi-
la dom. Pri njenem enolič-
nem delu v tovarni ribjih
konserv ji je bil »preva-
jalski intermezzo« z na-
šim zborom najlepši po-
zdrav iz domovine.
Tudi drugi večer našega
bivanja na Norveškem še
nismo imeli koncerta pač
pa družabno srečanje z
domačimi pevci in njiho-
vimi soprogami, ki so se
za to priložnost oblekle v
narodne noše pa tudi si-
cer so nam na tem sreča-
nju predstavili nekaj na-
rodnih plesov in pesmi.
Mi smo naš spored na
tem srečanju bolj ali
manj »držali v tajnosti«
saj nas je prvi javni kon-
cert čakal šele naslednji
večer. Zato pa smo toliko
bolj radi posegali po nor-
veških kulinaričnih dobro-
tah, ki so jih pa nekate-
ri uživali z dokaj mešani-
mi občutki. Toda kot se
je pozneje izkazalo bi se
tudi na tako hrano lahko
navadili, če bi mogli po-
grešati alkohol. Da, da.
Tega pa ne dobiš na mi-
zo tako kmalu, če pa ga
že dobiš^ imaš pa veliko
možnosti, da ti za kakr-
šenkoli nakup spominkov
in značilnih predmetov
ostane kaj malo kron. Mi-
mogrede: 1000 din menja-
nih pri njih je 270 kron
kar v pevsko-pivskem smi-
slu pomeni pet ali šest
steklenic malo boljšega vi-
na v restavraciji. Sedaj
nam je še manj jasno,
na kakšen način smo sre-
čali toliko vinjene mladi-
ne na našem nočnem po-
tovanju iz Osla v Alesund.
Pa nam domačini kaj kma-
lu razložijo, da znajo mla-
di ljudje najti tudi takšne
poti do alkohola, kot je
destiliranje paste za čev-
lje, kolonjske vode itd.
Tretjega dne bivanja so
celjski pevci najprej obi-
skali veliko ladjedelnico,
kjer so v času dopoldan-
skega odmora delavcem
priredili tudi kratek pri-
ložnostni koncert. To pa
je bil že uvod v večerno
koncertno prireditev, ko je
zbor zapel v mestni kon-
certni dvorani nabito pol-
ni zahtevnega poslušalstva.
Uvodno pesem je seveda
zapel domači moški zbor,
v katerem je kot solist na-
stopil tudi naš sopotnik
in pobudnik izmenjave,
bivši tenorist Slovenskega
okteta Jože Kores. Občin-
stvo je koncert celjskih
pevcev navdušeno spreje-
lo in tako ni manjkalo
dodatkov, cvetja in za nor-
veški temperament kar
pretirano glasnih izrazov
navdušenja. Taki izrazi na-
vdušenja in izredno pohval-
na kritika so se pojavili
tudi naslednjega dne v
dnevnem časopisju, ko je
kritik zapisal, da »... je
jugoslovanski zbor znal
takoj vzpostaviti pristen
kontakt s publiko«. Ko
razčlenjuje izvedbo pro-
grama naših domoljubnih
in narodnih pesmi ugoto-
vi, da »... je zbor poka-
zal veliko mero muzikal-
nosti tudi v sodobnem
kompozicijskem izrazu«.
Kritik nato razčlenjuje v
svojem poročilu celoten
spored, se posebej posve-
ti skladbam Kolovrat,
Buchenwaldski zvonovi.
Nocoj pa, oh nocoj ter
pesmim ostalih jugoslo-
vanskih narodov. Za pev-
ce iz Celja je bil posebej
razveseljiv odstavek, kjer
je pisalo, da je zbor iz-
vedel priredbo norveške
narodne pesmi bolje, kot
marsikateri norveški zbor.
Pozneje smo izvedeli, da
je kritiko napisal eden
najboljših in sicer zelo os-
trih tamkajšnjih kritikov.
Zanimiv koncert je imel
zbor naslednjega dne do-
poldne v novi mestni bol-
nišnici. Tu je bilo v veliki
avli zbranih le nekaj us-
lužbencev in zdravstvene-
ga osebja, pred zborom
pa so bili postavljeni mi-
krofoni in koncert so lah-
ko poslušali vsi pacienti
v svojih posteljah. Aplavz
je bil zaradi maloštevil-
nih prisotnih poslušalcev
skromnejši, v bolniških
sobah pa so ga doživeli
nekateri celjski pevci —
zdravstveni delavci pozne-
je, ko so obšli prostore
kot nekakšna »poučna ek-
skurzija«. Popoldne je
zbor odpotoval v 80 km
oddaljeno turistično me-
sto Volda, kjer je zvečer
ponovil svoj koncertni na-
stop z enakim uspehom
in spet pred številnim po-
slušalstvom. Na tej po-
ti se je ob obronkih go-
zdov za cesto ponudil ne-
katerim gobarjem čudovit
razgled na ajdovčke in jur-
čke, ki jih pri nas letos
ni največ, tam pa jih
sploh ne pobirajo, kaj še-
le da bi jih jedli.
Nasploh je norveška ku-
hinja bolj ali manj »rib-
ja« ali »konservna«. Popi-
jejo ogromne količine mle-
ka, imajo različne vrste
sirov, od mesa pa je po-
leg ribe najbolj v prome-
tu ovčetina, kajti ovac je
po skalnatih obronkih
norveških hribov in gora
precej. (Najvišji norveški
vrh je malo nižji od na-
šega Triglava). Predvsem
pa Norvežani štedijo pri
sadju in zelenjavi. To je
povsem razumljivo, saj
so razen nekaj izjem po-
vsem navezani na uvoz.
Izlet z ladjo po čudo-
vitem 20 km dolgem Gei-
ranger fjordu je bil za vse
enkratno doživetje. Tako
kot celotna turneja celj-
skeh pevk in pevcev, še
koncert za šolsko mladino,
poslovilno kosilo in tre-
ba se je bilo posloviti. Pri
tem seveda ni manjkalo
solz, izrazov prijateljstva
ne samo osebnega, ampak
prijateljstva med obema
deželama. Kulturno po-
slanstvo celjskega zbora
se je končalo, če pa upo-
števamo, da je vsak član
zbora v norveške domove
prinesel tudi košček ju-
goslovanske domovine, in
da je vsakdo dodobra se-
znanil domačine z našo
samoupravno in neodvisno
politiko, je treba priznati,
da to ni bilo zgolj kultur-
no poslanstvo. Zlasti še,
ker kljub prijateljskim
stikom med deželama, ki
izvirajo predvsem iz tri>
ljenja v svetovni vojni,
drug o drugem še ne ve-
mo vsega.
Še obisk glavnega me-
sta Osla ter v njem par-
ka Vigeland in skakalnice
v Holmenkolnu in DC-9
je pevski zbor popeljal v
Koebenhaven, od tam pa
po krajšem postanku in
improviziranem koncertu
pred mednarodnim občin-
stvom na letališče v Za-
greb. In če je avtobus iz
Zagreba do Celja potem
vozil več kot dve uri, je
to treba pripisati samo
dejstvu, da na Norveškem
ni bilo bizeljčana.
E. GORŠI0
Izsecek iz norveškega časopisa
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
OBČANI OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH PRAZNUJEJO - OBČANI OBČINE ŠMARJE PRI JELŠA
VLAGANJA V NENEHNI RASTI
skrb za kadre
Občina šmairje pri Jelšah
ima 31.000 prebivalcev. Doma
je zaposlenih 6007 delavcev,
liSOO pa v drugih občinah. 40
odstotkov pirebivalstva se
ukvarja s kmetijstvom. Po
kriJterijih gospodarske razvi-
tosti je občina Šmarje na 56.
mestu med 60 občinami SR
Slovenije.
V	obdobju 1971—1975, ko so
bili uveljavljeni nekateri sti-
mulativni ukrepi za vlaganje
v nove gospodarske zmoglji-
vosti na manjrazvitih območ-
jih v SRS, so bili doseženi ^
nekateri pomembni uspehi:
1000 novih delovnih mest ter
obsežne investicije v obnovo
in razširitev gosix>darskih
obratov in proizvodnje.
S srednjeročnim planom
1976—1980 so biH med nosilci
načrtovanja dogovorjeni osno-
vni in strateški crilji bodoče-
ga gospodarstva in družbene-
ga razvoja občine:
9-odstotna gospodarska rast
6,4-odstofcna rast mposleno-
sfei ali 2200 novoih delovnih
mest do leta 1980.
Predpogoj je seveda večja
produktivnost, rentabilnost
poslovanja, ustrezna samo-
upravna organ'iziiranost in po-
vezanost gospodarstva, stro-
kovni kadri in še posebej
nove naložbe. Zaradi relativne
zadolženosti domačega gospo-
darstva iz preteklega srednje,
ročnega obdobja je v planu
1986—1980 poseben poudairek
na naložbah nosilcev izven
sedeža občine. Realnost take-
ga načrtovanja je utemelje-
na s prednostmi območja,
kjer je še razpoložljiva de-
lovna sila in kjer je še pose-
bej v zadnjih letih v večji
meri zgrajena komunalna in
družbena infrastruktura, kar
pomeni nižje družbene stro-
ške za novo odprto delovno
mesto.
Za leto 1977 načrtovane na-
ložbe so organizacije združe-
nega dela realizirale le v vi-
šini 54 % namesto načrtova-
nih 131 % (od 741 tisoč din le
71.150 tisoč din), za kar so
razlogi zlasti v slabših go-
spodarskih rezulta.tih, nepra-
vočasni izdelavi elaboratov in
projektne dokumentacije.
V	letu 1978 načrtujejo orga-
nizacije združenega dela več
loot 3 in polkrat povečana
vlaganja. Prav tako za tekoče
leto ni realno pričakovati, da
bodo realizirane naložbe v
načrtovani vdši.ni nekaj nad
260.000 tisoč din. Dokončanje
nekaterih začetih objektov se
bo zavleklo v naslednje leto.
V tem letu so aM še bodo
zaključene naslednje načrtova-
ne naložbe: novi hotel Atom-
ske Toplice v Podčetrtku z
210 postelj aoni, proizvodno-
obrtne delavnice Dom Šmarje,
adaptacije hotelov Zdravilišča
7 Rogaški Slatini, gostinski
objekt Izletnik Olje v Treb-
čah, trgovski in skladiščni
prostori v Rogaški Slatini,
Mestinju, Šentvidu, Pristavi,
Zibiki in Bučah, obrat tekstil-
ne tovarne Prebold v Vin-
skem vrhu, melioracija v
Šentvidu, vodnogospodarski
objekt Akumulacija Vonarje,
naložbe v kmetijstvo in dru-
ge. K temu je treba dodati
še dokaj obsežne naložbe v
gospodarsko infrastrukturo v
skupni višini nekaj nad 130.0(X)
tisoč din za gradnjo cest, vo-
dovodov in РТГ omrežja, pin
čemer je zelo pomemben pri-
spevek brigadirjev MDA Koz-
jansko 78. Letos pričete in
predvidoma v prihodnjem le-
tu zaključene investicije pa
so: Industrijska pekama Merx
v Rogaški Slatini, obrat Go-
renja v Bistrici ob Sot-li, mo-
tel z bencinsko črpalko Pe-
tro! v Bistrici ob Sotli, Toper
Olje — TOZD Šmarje, kovi-
narsko-proizvodni obrat TOZD
Kmetijstvo Šmarje, razširitev
TOZD Vital Mestinje. V le-
tošnji beri uspešno zaključe-
nih naložb v gospodarstvu in
gospodarsko infrastrukturo je
treba všteti še za okoli 80.000
tisoč din naložb v negospo-
darske objekte kot Zdravstve-
na postaja Kozje, II. faza šole
v Rogatcu, šola v Bistrici ob
Sotli, kulturni dom v Šmar-
jah in drugi kulturni, gasilski
in družbeni objekti, ki jih
obnavljamo ali gradimo po
potresu iz sredstev solidarno-
sti, samoprispevki občanov in
prostovoljnim delom občanov
(Kostrivnica, Zibika, Mesti-
nje, Virštanj, Podčetrtek idr.).
V načrtih za bodoči razvoj
občine Šmarje pri Jelšah je
posebej podčrtana nujnost hi-
trejšega spreminjanja gospo-
darske strukture občine. Z in-
tenziviranjem kmetijske pro-
ijzvodnje bi od sedanjih 3500
čistih kmetij lahko z usmer-
jeno blagovno proizvodnjo
ustvarjalo zadovoljivo doho-
dek le okoli 1200 kmetij, med-
tem ko bi bila za vse ostale
nujna kombinacija z delovnim
mestom izven kmetijstva (in-
dustrija, turizem, gostinstvo
idr.).
Za intenziviranje kmetijske
proizvodnje so geografske in
klima.tske razmere še pose-
bej primerne za živinorejo,
sadjarstvo in vinogradsi-"'>itvo.
Vodnogospodarske naložbe v
dolini Sotle in njenih prito-
kov bodo omogočile usposo-
bitev kvalitetnih kmeitijskih
površin za intenzivno polje-
delsko proizvodnjo na okoli
1.000 ha, kar je še zlasti po-
membno za proizvodnjo ži-
vinske krme. Semkaj spadajo
načrtovane naložbe v meliora-
cijo Imenskega in Pristavške-
ga polja, gradnja farme pi-
tancev, gradnja vinske kleti,
rekonstrukcija in razširiitev
Vítala v Mestinju ter skupne
naložbe v kooperacij sko kme-
tijsko proizvodnjo.
Sprostitev delovne sile v
kmetijstvu in povečano šte-
vilo mladih delavcev pred-
stavlja pomemben potencial
in prednost območja. Trenut-
no ima občina že nad 820
štipendistov na poklicnih,
srednjih, višjih in visokih šo-
lah. Obsežnejše naložbe za od-
piranje novih delovnih mest v
občini nimajo le ekonomske
utemeljenosti samo v lokaciji
delovne sile, temveč tudi v
možnostih razvoja kmetijstva,
zdraviliškega turizma v Ro-
gaški Slatini in Atomskih To-
plicah v Podčetrtku in v tra-
diciji nekaterih panog, kot
n. pr. steklarstva. Za zadovo-
ljitev vseh potreb po zapo-
slovanju so potrebni in načr-
tovani še novi obrati lažje
predelovalne industrije, ki se
vključujejo v načrtovani us-
merjeni gospodarski razvoj
območja spominskega parka
Kumrovec-Kozjansko, ki po-
nuja bogato kulturno, zgodo-
vinsko in krajinsko dedišči-
no obiskovalcu.
P^ripravljamo referendum-
ski program, ki vsebuje grad-
njo številnih komunalnih del
iz samoprispevka v krajevnih
skupnostih ter skupno dogo-
vorjenih šol in vrtca. Od na-
črtovanih gradenj po referen,
dumskem programu bo po le-
tošnjih usp>ešno zaključenih
gradnjah ostala še šola v Ko-
sitrivnicá in šola v Rogaški
Slatini ter vrtec v Kozjem.
Spoznanje, da je le ob ustre-
znem in sočasnem razvijanju
družbenih dejavnosti možno
realizirati ustrezno rast pro-
izvodnje, boljšo organizira-
nost in tehnologijo dela, se
v okviru svobodne menjave
dela odraža v velikih naporih
in visokih prispevnih stop-
njah za te dejavnosti. Kljub
temu pa na nekaterih pod-
ročjih ni mogoče zagotoviti
dovolj lastnih sredstev za
otroško varstvo, izobraževa-
nje, štipendiranje, pa za po-
krivanje programov potrebna
solidarnostna sredstva, ki pa
prav -v teh primerih, ko gre
za vzajemno financiranje no-
vñih kadrov, ki žal ne ostanejo
le v domači občini, nimajo
opravičila za ta naslov.
Intenzivnejše zaposlovanje
ter razvoj trgovine, ki naj bi
v večji meri v občini realizi-
rala razpoložljivo kupno moč
prebivalstva, naj bi v bodo-
če olajšala probleme pri
usklajevanju potreb in mož-
nosti na področjih skupne in
splošne porabe.
Solidnamostna akcija zbi-
ranja sredstev za odpravo po.
sledic potresa na Kozjanskem
se je zaključila s prvo polo-
vico prvega polletja letos. Po-
daljšani zakon o prispevku
za odpravo elementarnih ne-
sreč je za obe kozjanski obči-
ni, Šmarje in Šentjur, name-
nil še dodatnih 30 mio din. S
temi sredstvi in še pK>sebej s
potrošniškimi krediiti, ki so
jih za ta namen združile vse
banke v SRS, so bili v veKki
meri preseženi problemi rasti
cen v gradbeništvu, ki so od
leta 1974 do danes narasle za
več'kot 60%.
Sredstva solidarnosti in po-
trošniški krediti, namenjeni
občanom za sanacijo stano-
vanjskih objektov, je prejelo
prekđ 5.000 prizadetih obča-
nov. S tem se je normalizi-
ralo življenje na p>otresnem
območju, številni obnovljeni
domovi pričajo o enkratni so.
Udarnosti delovnih ljudi in
občanov SR Slövenije in Ju-
goslavije.
Dejstvo, da marsikdo ni
ujel koraka s cenami in da
350.000.— din sredstev ni bi-
lo dovolj, da bi dokončno
rešil svoj stanovanjski pro-
blem, ne zmanjšuje izjemne
vrednosti solidarnostne akci-
je, ki je pokazala, da v naši
socialistiični družbi nihče v
nesreči ne more in ne sme
ostati sam.
Z letošnjo gradbeno sezo-
no se bo akcija obnove v
glavnem zaključila. V tem le-
tu bodo pedvidoma potroše-
na vsa sredstva po pirogra-
mu.
KultuFni dom v Šmarju pri Jelšah je vsekakor ena pomembnih pridobitev v verigi novo<
gradenj po potresu.
PRAZNOVANJA
10. septembra bo šmarska občina praznovala občinski praznik v Podčetrtku in
kot je že običaj, bo tudi tokrat praznovanje minilo v znamenju vrste novih pridobi-
tev, slavja pa bodo tudi v posameznih, večjih krajih občine, še zlasti v Kozjem.
Občinski praznik praznujejo občani na dan, ko je bilo 9. septembra 1944 osvobojeno
Kozje, ki so ga po dolgotrajnih borbah iztrgali Nemcem borci XIII. SNOUB Mirka
Bračiča in Kozjanskega odreda.
Od pomembnejših dogodkov, ki se bodo zvrstili na ta dan pa tudi prej in po-
zneje, naj omenimo otvoritev obrata Tekstilne tovarne Prebold na Vinskem vrhu,
zdravstvenega doma Kozje, obnovljenega doma družbeno političnih organizacij v
Virštajriu, polaganje temeljnega kamna za kulturno gasilni dom v Podčetrtku, obnov-
ljenega gasilnega doma v Zibiki, svečano izročitev namenu pa bodo doživeli tudi
nekateri pomembni komunalni objekti.
Osrednja proslava bo, kot smo že omenili, v Podčetrtku, za katero so pripra-
vili pester kulturni program in več športnih prireditev ter nastop pevskih zborov.
ROGATEC

novosti v proizvodnji, nov obrat
Po letih mlad, po uspehih
pa že kar na zavidljivi ravni,
se kolektiv Gorenje — TOZD
Kondenzatorji brez večjih te-
žav spopada z oviirami, ki so
sicer spremljajoča na^dloga
vseh kolektiinrov, ki začenjajo
na novo.
Polletni gospodarski rezul-
tati — in podobno ugotavlja-
jo tudi za minuli mesec — je
minil v znamenju uspešnosti.
Letos so v tej ротеет so-
dobno Oi?-remljeni tovarni po-
večali izbor izdelkov, priprav.
Ijajo pa se še za izdelavo
vrste novih. Gre za vgradne
elemente za nove modele hla-
dilnikov in štedilnikov Gore-
nje.
Ugodni poslovni rezultati in
vrsta novitet so seveda dobra
podlaga za širitev in zapoelir
tev novih delavcev. Sto de-
lavcem, koHkor jih je zapo,
slenih v obratu, se bo takoj
po končanih dopustih pridru-
žilo še nekaj več kot dvajset
delavcev, pretežno žena, kaJ
je za Rogatec in okolico vse-
kakor zelo pomembno. Še več
delovnih mest — okoli dvesto
— pa bo na voljo, ko bo
zgrajen novi obrat tik ob se-
danjem. Priprave za gradnjo
so že v polnem teku, po pred-
videvanjih pa nau bi začeli
že v začetku priliodnjega le-
ta. Trenutni, povsem okvir®
izračuni, kažejo, da bo novi
obrat veljal pribliižno 60 mi-
lijonov dinarjev, pokril pa
naj bi okoM šest Uvoč kvar
draitnih metrov površine. T»
ko kot v dosedanjem obratxi.
bodo tudi v novem povsem
sodobni stroji za izdelavo ele-
mentov za hladilno tehniko.
S tako razširjenim obratom
bo Gorenje še bolj prisotno
v Obsotelju, ki se prav P"
njegovi zaslugi krepko trga ^
spon manjirazvitosti. Tudi si-
cer obrat močno vpliva
življenje v kraju, ki je dosleJ
bil brez industrije, večina
prebivalcev, ki so bili zaP^
sleni, pa je hodila na deK'
v bližnjo steklarno Straža
Hrvatskem in pa v RogašJ'''
Slatino.
Občinsko središče, Šmarje pri Jelšah, vse bolj dobiva novo podobo. V Šmarju že načrtu-
jejo gradn.4) novega centra, ki se bo lepo dopolnjeval z že zgrajenimi novimi objekti banke,
šole in drugimL
5f. 35 — 7. september 1978
NOVI TEDNIK — stran 11
Delovna hala se je za deset dni spremenila v atelje.
Med najbolj veselimi udeleženci je bil Veljko Toman, ki je po materi tudi malo Savin>
čana in je že v svojih rosnih mladostnih letih »malal« po keramiki.
PO SIMPOZIJU v KIL LIBOJE

uspel poskus, ki pa še terja izpopolnitve
Zadnjih deset dni se je si-
cer nekaj več kot 500 član-
ski kolektiv Keramične indu-
strije Liboje povečal za dob-
rih deset nevsakdanjih »de-
lavcev«. Z večih koncev Slo-
venije in iz Beograda so nam-
reč prišli ljudje, ki so si za
poklic izbrali likovni svet in
vse variante v ali okoli nje-
ga. Prišli so zato, da se v
desetih dneh na »neposred-
nem« prizorišču podrobneje
spoznajo s tistim svetom, ka-
terega Libojčani in okoličani
spoznavajo in pomagajo ust-
varjati že 163 let. šlo je eno-
stavno za poskus, kaj bi se
dalo z umetnikovo idejo in
roko ter barvo naredit ta-
kšnega v keramiki, da bi ta
dobila novo kvaliteto s pri-
okusom umetnosti. Pri nas
imamo razne simpozije, likov-
na srečanja, kolonije in po-
dobne zadeve, kjer liko\'niki
upodabljajo v različnih ma-
terialih, kot lesu, železu,
kamnu, steklu in podobnem.
Torej, zakaj se ne bi spo-
prijeli še s keramiko? To je
zlasti na jugu v Srbiji že zelo
razvejano in uveljavljeno ter
cenjeno, torej poskusimo še
pri nas.
Rečeno storjeno. Tovarno
in to z bogato tradicijo in
¿valitetnimi izdelki imamo.
To je tovarna keramike v
Libojah. Pri Društvu likovnih
umetnikov Slovenije so se
sestali likovnilki in likovni
kritiki, napisali pismo in ga
poslaü v Liboje. Seveda so
v pismu, tudi napisali, kdo
vse riaj bi na simpoziju ke-
ramike sodeloval ter kaj naj
bi k temu prispevala kera-
mična oz. kulturna skupnost
žalske občine.
V keramični so se sestali
in odločili, da idejo za sreča-
nje likovnikov — slikarjev in
kiparjev — pri njih sprejme-
jo ter simpozij pripravijo.
Pripravijo tudi zato, ker so
podoben simpozij že načrto-
vali, vendar malce kasneje in
v malce drugačni zasedbi.
Vendar situacija se je obrnila
in likovniki so primaširali v
delavske Liboje že letos. Pri-
šli so 21. avgusta, vsi »nabi-
ti« z idejami za ustvarjanje
v za njih skoraj novem, zdaj
»keramičnem« svetu. Prvi
dan so prišli Franc Curk pa
Dragica Cadež — Lapajne,
Tone Demšar, Duba Sambo-
lec, Matjaž Schmidt in Velj-
ko Toman îz Ljubljane, Boni
Ceh iz Radovljice, nekaj mi-
nut za njimi je prijadral tu-
di Dušan Tršar iz Ljubi ;ane,.
nekaj dni kasneje gost iz
Beograda Zoran Prvanovic,
vseskozi pa je bil tudi pri-
soten takorekoč domačin Adi
Arzenšek. Slednji je v kera-
miki že izredno veliko delal
m to še posebej v keramični
v Libojah. Torej je bil ta-
korekoč edini pravi »maček«
na tem področju, medtem ko
so med vsemi ostalimi (veli-
ka izjema je gost iz Beogra-
da) bili pretežno novinci ali
vsaj ne tako dobri poznaval-
ci, kot na področju drugih li-
kovnih tehnik.
Začetek je bil dokaj slove-
sen. Pozdravil jih je direktor
organizatorja in «iomačina«
ali »nuditelja« gostoljublja
Franjo Tilinger, spregovorila
pa sta tudi predsednik kul-
turne skupnosti občine Žalec
Zoran Razboršek ter pod-
predsednik izvršnega sveta
skupjščine občine Žalec Janez
Meglič. Vse je bilo enostavno
do takrat, ko so se začeli or-
ganizatorji (Keramična 'П
kulturna skupnost-) in »sim-
pozianti« pogovarjati o »de-
lovniku«. Organizator je že-
lel delo samo dopoldne,
umetniki pa so гекИ, da pač
delajo takrat, ko jim »paše«.
To ne pomeni, da malo dela-
jo, ampak гатао obratno. So
v stanju delati po vse dne-
ve, kar posebej volja za delo
na simpozijih, kjer je treba
v kratkih nekaj dneh čim-
več novega spoznati in čim-
več narediti — od skic, za-
misli do končnih izdelkov. Pa
so se lepo dogovorili, da se
lahko tudi po kosilu vračajo
v tovarno v za njih priprav-
ljen prostor in ustvarjajo, saj
navsezadnje so zato tudi pri-
šH.
Prvi in drugi dan sinriipozija
je bil bolj spoznavne narave
in prilagajanja v delovmo
okolje. Pri tem jim je naj-
bolj pomagal eden izmed
mojstrov v Keramični in do-
ber poznavalec »keramičnega
sveta« Konrad Verlič. Bil jim
je svetovalec, dajalec inštruk.
cij, navodil, kako je treba
keramiko »zagrabiti«, da na
njej pride do polne veljave
slikarjeva ali kiparjeva zami-
sel. V začetku je bilo neko-
liko težko. Ko so poslikali
keramiko in to dali v peč, je
ven prišel čisto drugačen od-
tenek barve, kot je bil na za.
četku. To pa seveda tudi
spremeni tisto, kar je hotel
umetnik povedati, sporočiti
preko keramike ljubitelju le-
pih stvari. Pa so tudi to
kmalu rešili. Najbolj primer-
na tudi ni bila glina, ki ne
odgovarja kiparjevim zahte-
vam. In na veliko žalost je
bilo med udeleženci simpozi-
ja neverjetno теИко kiparjev.
Libojska glina je pokala pa
so si morali potem pomagati
na druge načine. Z dobro vo-
ljo so premagovali vse.
Po nekaj dneh je bil теИк
svetel prostor delovne hale,
kjer so ustvarjali, poln naj
različnejših izdelkov in to od
poslikanih vaz, krožnikov,
skodelic, lončkov in podob-
nega, kar vse pač v Lioojah
delajo. Nekateri so potem za-
čeli ustvarjati v reliefu, drugi
so barvali ploščice, tretji so
kiparili, četrti zlagali različno
barvne krožnike v razgibane
kompozicije, peti so »škart«
krožnike üudi pisane) razbi-
jali iri črepinje lepili na pod-
stavek, šesti... Vsi pa so se-
deli ali stali za dolgo mizo
iz surovega lesa, se smejali
ali zamišljeno gledali v ti-
sto, kar jim je pod rokami
nastajalo, klepetali, izmenja-
vali mišljenja, iskali nasvete
pri delavcih. Da, tudi pri de-
lavcih, ki so slikarje in ki-
parje od začetka gledali mal-
ce nezaupljivo (»saj veste,
umetniki, kar poglejte jih, sa-
me brade in brki, prodomi
pogledi in podobno« so sti-
skali glave), kasneje pa so
videli, da so ti umetniki »brad
in brkov« sila delo\Tii ljudje.
Nadeli so si delovne pred-
pasnike in halje, zavihali ro-
kave, trdo prijeli za delo. Ho-
dili so med delavci s svojimi
deli in jih spraševali to in
ono. In delavci so prihajali
k njim ter gledali njihova
nastajajoča dela.
Franjo Tilinger: »Takšna
poživitev je za vsako sredi-
no dobrodošla. Veste, ljudje
lahko s časoma postanejo
preveč zadovoljni in jim je
treba dati »injekcijo«, da vi-
dijo, da se še kaj dragega
dogaja. In ni vrag, da vsaj
nekateri zdaj o tem simpoziju
in ustvarjenih delih tudi pri
nas ne razmišljajo. Razmišljar
nje pa rodi nove ideje, ideje
realiziramo in ponuamio no-
vo, boljše. Brez dvoma bomo
simpozij obdržali. Seveda ga
oomo dopolnjevali.«
Adi Arzenšek: »To je čudo-
vii-a lae^a in Liboje Doao s
takšnim simpozijem samo
pridobile. Priaobila do celc)^
na kultura, pridobil bo dela-
vec.«
Zoran Prvanovic iz Beogra-
da je že pred dvemi leti raz-
siavijaJ. v Ceiju na zlatarski
razscavi, sicer pa se med dru-
gim tuai zelo veliko ukvarja
s keramiko: »Skoda, da umet-
niška keramika pri yas v Slo-
veniji ni še bolj razvita. Pri
nas imamo tega velijo in
ljudje jo imajo radi. Veste,
keramiica je nakit stanova-
nja, to je dekoracija, ki ti
bivalni prostor naredi izjem-
no topel, domač, prijeten. In
se to: keramika mti ni pre-
draga m si prav zato lahko
z njo vsak olepša svet, v ka-
Lortiin preoiva. V boaoče bi
Kazalo vse skupaj še bolje
¿astaviti. V Liooje oom še rad
prišel in pomagal slovenskim
Kolegom pri ¿«poznavanju
umetniškega sveta v kerami-
ki.«
Dušan Tršar iz Ljubljane:
»Pogoji dela so biji relativ-
no aoori, nekaj problemov je
bilo le s kipaiji. Enkratno
pa je bilo sodelovanje z de-
lavci. Nekaj smo narediH ia
upam, da se bo s tem Kera-
mična tovarna lahko hvalila.«
Boni i^ii iz Radovljice: »Po
.eh lepih skupnih dnevih v
Li boj an bo kar malce težko.
Spet bomo šli na druge poti
orati ledino. Takšno je pač
naše življenje, eno samo več-
no iskanje.«
Zadnji dan so visi ustvar-
jalci prjinesli svoja v Libojaii
ustvarjena dela in jih impro-
vizirano razstavili v hali, kjer
so jüi naredili. Ta skromna
razstava je bila namenjena
tistim, ki so jim nudili de-
lovni prostor, nasvet, razu-
mevanje, to je delavcem Ke-
ramične. Prava razstava pa
bo oto Dnevu republike v Sa-
vinovem salonu v Žalcu. Nfi-
kaj del bo vedno krasilo li-
bojske delovne ¡prostore in
delavce spominjalo na prvi
pri njili organiziran sunpozij
umetniškega ustvarjanja v
keramiki.
Začetek je dan, treba ga
je nadaljevati. Delavci so ob-
ljubili pomoč, likovniki pa,
da bodo še prišli. Skupaj bo-
do pomagali pri lepšanju na-
šega skupnega prostora, kjer
živin». In prav je tako!
TONE VRABL
'Vlatjaž vSchmidt iz Ljub Jane ni kaj dosti govoril, ampak
večinoma sedel za mizo n prenašal svoj svet na keramične
Izdelke.
Duba Samobolec je sicer kiparka, zato se je predvsem po-
skusila v tej smerL
MARSiS(AJ BI
LAHKO
IZBOLJŠALI
Kdor se vozi po Obsotelju,
mu posebno pozornost pri-
tegne nov hotel Atomske top-
lice pri Podčetrtku.
Caovek, ki si želi mir in
potrebuje počitek, bo vse to
našel v tem zelenem okolju,
vstran od mestnega hrupa.
Ob koncu avgusta jsem bil
na letovanju in opazil sem
nekatere F>omanjkljivosti, ki
bi jdh lahko odpravili. Sicer
pa kopanje in razgibavanje
v bazenu hotela Atomske top-
lice vsakomur pripo3X»čam.
Glaivni problem je prevro-
ča voda v bazenu, ki maša
ob zamenjavi vode 41 stopinj
Celzija. Pozneje se seveda oh-
laxü do 38 stopinj. Toda, pri
najvišji temperaturi je v vo-
da le malo ljudi in še bo zelo
kratek čas. Najbolj primerna
temperatura bi bila okrog 35
stopinj. Zato bo vodo nujno
mešati in jo ohladiti.
V	kopališču so zelo ne-
praktično postavljene kabine
za preoblačenje, ker so isto-
časno vhodi in izhodi iz ba-
zena preifco kabin. Vse to in
zlasti čakanje bi odpadlo, če
bi bile kabine ločene od vho-
dov in izhodov.
Y	kopališču so samo ene
zidane stopnice, ki vodijo v
bazen. Na eni strani imajo
ročaj za držanje. Stopnice bi
morale biti dvojne z dvema
ročajema. Tako bi lažje ho-
diiili Invalidi in starejši ljud-
je.
Ko se človek skopa, bd si
nwral posušiti tudi lase,
kljub temu, da je nošenje
kopalne kape obvezaio. Zato
je namestitev sušilcev za la-
se več kot nujna.
Na vidnem mestu bi mo-
ral biti objavljen v okviru
hišnega reda tudi kopališki
red, pa umik kopanja za do-
mače in druge goste,
Tuidi s filtri nekaj ni v re-
du, saj se po nekaj dnevih
nabere na dnu večja količi-
na globinskega mulja.
Hrana je v redu, le solate
je premalo. Prav bi bilo, če
bi gostje lahko pili termal-
no vodo tudi sicer in ne sa-
mo pri kosilu in večerji.
Težko se je navaditi tudi
na sostanovalce v sobi. Sobe
imajo večinoma po tri do
štiri postelje. Veliko bolje bi
bilo, če bi imele le po eno
oziroma dve postelji.
Motijo številne ure, ki pa
razen tiste v bazenu, ne de-
lajo.
Cenika uslug v recepciji ni-
majo. Pravijo, da je v tisku.
Za razglednice in znamke bi
pa ne smelo biti izgovora, da
'jih ni.
Zunaj hotela je lepa okoli-
ca. Bila pa bi še lepša, če
bi uredili sprehajalne poti,
če bi ob njih postavili klopi.
Mislim, da se te pomanj-
kljivosti dajo odpraviti. Da
pa ne bom pisal samo o teh,
naj dodam, da je treba med
dmgim pohvaliti organizacijo
popoldanskih avtobusnih izle-
tov v okoli&ke kraje.
Ljudje, ki delajo v hotelu
so ustrežljivi. Vidi pa se, da
manjka še pravi posluh in
pravilen odnos do zdravili-
škega turizma nasploh.
RUDI KORTNIK,
Tomšičeva 39, Velenje
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo. Prepričani smo, da ga
bodo veseli tudi ljudje, ki
delajo v hotelu Atomske top-
lice in so odgovorni za nje-
govo dobro poslovanje. Ve-
seli zato, ker jim odkrito in
lepo posredujete svoje misli
na račun nekaterih napak in
pomanjkljivosti, ki bi jih
menda res lahko odpravili
brez večjih naporov, zato pa
v zadovoljstvo gostov in obi-
skovalcev hotela ter bazena
v njem.
NIMAMO
MESNICE
2e nekaj let je Bistrica ob
SotU brez mesnice. Nekdanji
mesar Vrbančič je šel v po-
koj, mesnica, ki je za zdajš-
nji čas pretesna, je ostala
prazna.
Po meso hodimo v tri ki-
lometre oddaljeni Kumrovec.
Tu pa mesa ni vedno dovolj,
oziroma ga redkokdaj dobi-
mo. Zato gredo mnogi po me-
so v deset kilometrov odda-
ljeni Klanjec. Tu je mesa
dovolj, toda, kdor nima pre-
voznega sredstva, se lahko
sireča tudi s težavami, saj se
mu lahko meso po dveh urah
hoje proti domu in v vroči-
ni, pokvari.
Druge mesnice so od naše.
ga kraja oddaljene več kilo-
metrov in skoraj ne pridejo
v poštev, da bi jih obisko-
vali. Zato je zahteva po mes-
nici v kraju vse bolj ute-
meljena.
Morda pa bo tale zapds
spodbuda za rešitev proble-
• ma, ki je za Bistrico ob Sot-
! Ii vsekakor boleč.
BERNARDA BABIC
OČAKU
TRIGLAVU
Pozdravljam urednika in
vse novinarje, ki pripravljate
tako lep časopis, kot je Novi
tednik. Pozdravljam tudi vse
naročnike Novega tednika,
posebej še tiste, rojene okoli
leta 1890, torej mojih let, pa
tudi mlajše. Torej vse!
Pošiljam vam tudi pesem
I o Triglavu. To je delo 88-let-
^nega starca.
Naj še povem, da sem na-
ročnik Novega tednika vss
od začetka, od tedaj, ko je
pričel izhajati Celjski Ust. Se-
veda, med tem je večkrat me-
njal svoje ime.
Veliko zdravja želim vsem!
Iz pesmi o Triglavu posre-
dujemo kitico, ki je prav go-
tovo najbolj značilna za našo
najvišjo goro in za simbol
borbe za svobodo (opomba
uredništva):
V drugi vojni jugoslovanski
bortíi
so zavetje na tebi imeli,
to vemo mi in naši potomci
in lepe pesmi so tam peli.
FRANC CEPIN, Žalec,
upokojenec, star 88 let
NT Mi JE VSE6
Roman »Očetova krivda«, ki
se je iztekel, mi je bil nad-
vse všeč. Tudi na splošno
je Novi tednik, odkar ga
ureja novi urednik, pestrejši,
saj prinaša več zapisov iz
domačih krajev. Novi tednik
pa je zanimiv tudi zaradi
romanov. Zato geslo »Novi
tednik v vsako hišo« ni od-
več. Tisti, ki ga že imajo,
mu naj ostanejo zvesti, no-
vim pa priporočam, da si ga
naročijo čimprej. Ne bo jim
žal.
ANTON ARH,
Šentjur pri Celju
UREDNIŠTVO — Hvala za
pismo in priznanje. Manjka-
joči odlomek romana vam
bomo poslali po pošti, tako
da boste imeli prav vse za-
pise.

SPORED OD 7. 9. DO 13. 9. 1978
Četrtek, 7. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail,
9Л0 Zaključek dopoldansk^a sporeda, 15.30 Obvestila,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V četr-
tek z vami (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni glo-
bus, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 8. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 9.00
Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00
I\MX>čila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 17.30
Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambU, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sobota, 9. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail,
9Л0 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila
15^0 športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in
pondravii, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30
Rimski sprehodi, 17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Nedelja, 10. 9.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Ттг^ srebrne črte, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstav-
ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12. Čestitke in po-
adiravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.20 Kme-
tijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 11. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail,
9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni
globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 12. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktaU,
9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabav-
al globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih zabav-
nih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00
Zakljiiček sporeda.
Sreda, 13. 9.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail,
9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke tn pozdravi, 16.45 Zabavni
globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vrtiljak melodij, 17.30 Ak-
tualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek
aporeda.
REPARJÜ
Boleče je odjeknila
vest med krajani in
člani drtižbenopolitičnih
organizacij v Krajevni
skupnosti Pod gradom
v Celju in prav tako тш
Planini pri Sevnici, da
je po dolgotrajni in
mučni bolezni umrl hra-
ber borec, komunist, to-
variš v boju in miru,
Franc Repar.
Rodil se je 1901. leta
blizu Cerknice, na Pla-
nimo pri Sevnici pa se
je preselil pred drugo
svetovno vojno.
Takoj po okupaciji
naše domovine se je po-
vezal s terensko orga-
nizacijo OF, prvega ma-
ja 1942. leta pa se je
že aktivno vključil v
NOV na področju ok-
rožja Laško—Radeče. V
1943. letu je postal bo-
rec Kozjanske čete in
bil v njej vse do for-
miranja Kozjanskega
odreda, kjer je prevzel
odgovorno delo obve-
ščevalnega in mobiliza-
cijskega oficirja.
Ni bilo naključje, da
je bil še julija 1944. le-
ta sprejet v KPS. Bil je
borec in komunist ter
ni poznal omahljivosti.
Zaradi svojega aktivne-
ga dela je sprejel tri
visoka odlikovanja.
Leta 1959 se je prese-
lil v Krajevno skupnost
Pod gradom v Celje,
kjer je nadaljeval z ak-
tivnim delom, še zlasti
v organizaciji Zveze bor-
cev NOV. Za aktivno
delo v Zvezi komuni-
stov in na družbenopo-
litičnem področju je
prejel tudi zlati znak
Zveze komunistov Jugo-
slavije, na katerega je
bil še posebej ponosen.
PETER PREGRAD
OBISK PR! 96-LETNIKU
SPOMINI S
ivan marolt iz žalca šei
Ivan Marolt, ki si je na-
bral na nitko življenja 96
let, je še vedno pokončen
mož. Le sluh in vid sta ga
nekoliko zapustila, zato se
le redkokdaj še sprehodi
po Žalcu in raje ostaja
kar v domačem vrtu.
»Vse bi bilo, če bi bo-
lje videl, tako pa sem sko-
raj slep za pisanje in či-
tanje. Pomagam si s po-
večevalnim steklom, ker
ne morem biti brez časo-
pisa. Brez dela je grozen
dolgčas, zato še vedno kaj
brkljam,« pravi sivolasi, a
živahen mož. Zato mu ni
nikoli dolgčas, čeprav ni-
ma več sovrstnikov. Vča-
sih je šahiral, zdaj pa ne
more več. Kljub temu pa
so spomini na te čase iz-
redno živi.
Sploh se Ivan Marolt
svojega življenja dobro
spominja, časi, v katerih
se je rodil, niso bili rož-
nati. Rojen v Vrbju pri
Žalcu, kjer je tudi opravil
osnovno šolo, se je s štiri-
najstimi leti šel učit za
frizerja v Celje. Težko je
bilo. Delal je po cel dan,
pa je komaj zadovoljil
mojstra.
V prvi svetovni vojni ј^
bil vsa štiri leta na fronti.
Najprej na ruski, v šesti
diviziji, potem pa na ita-
lijanski. Njegov korpus,
kjer je opravljal delo sa-
nitejca, se je boril nad
dva tisoč metrov visoko.
Po prvi svetovni vojni se
je srečno vrnil domov v
Žalec, kjer je odprl fri-
zersko obrt. Poleg tega je
še kmetoval in si pridobil
lepo premoženje.
Pa je vse prekmalu pri-
šla' druga svetovna vojna
in Ivana Marolta so izse-
lili v Srbijo — v čačak
ter mu zaplenili vse pre-
moženje. V čačku se je za-
poslil v pivovarni Jagodi-{
na, kjer je imel na skrbi
štirideset tisoč hmeljskih
nasadov. Spomini na voj
na leta niso lepi, a Ivai
je imel »svoj« hmelj, г
je vojna leta nekako k
prestal.
^ Po vojni se je vrnil t
lec ter začel gojiti hm
Imel je deset tisoč n
dov in kadar so fcoi
dobro obrodile je M
kupiček lep, Ivan pa i
čen.
S starostjo je gojt
hmelja opustil, zdaj џ
sen življenja preživlji
hiši sredi Žalca.
»Najhuje je bilo v f
svetovni vojni, ko sew i
večkrat lačen kot sit. B
gače pa je vse življenji
nekako šlo,« nam prip
duje. »Zakaj se nisem
korenjak
iTo je pa druga zgod-
r Ni nam je povedal,
mto žene skrbi zdaj
j gospodinja, ki pravi,
г gospodarjem ni po-
tih skrbi, ker se še
TO drži.
o smo se prepričali tu-
Ш svoje oči in želimo
še obilico zdravih let
ioljši vid. To je edino
poleg prijateljev po-
fc. Ker pa ga zdravje
si zapustilo, se klopčič
ipvega življenja lahko
^ia še vrsto let. Morda
sto? Ce bo to res, se
no takrat ponovno vi-
ZDENKA STOPAR
SLOVENSKE KONJICE:
SOCIALNE PODPORE
v konjiški občini dobivajo tisti so-
cialni pKKipiranci, ki nimajo nobenih
dohodkov, 990 dinarjev. Za delno de-
narno i>omoč pa so se domenili, da
t> bodo izplačevali v višini od 400
lo 700 dinarjev. Nekaj starejših oskr-
»ovancev, teh je devet, ki niso ho-
eli domske oskrbe, so dali v rejni-
itvo. Zanje plačujejo 1.500 dinarjev.
Z. S.
PREBOLD: PREÜÜEJEM
TKiM STEZA
Člani PD Prebold so prejšnji teden
lokončno preuredili trim stezo, ki je
»ila ena prvih v Sloveniji in med
lajlepšimi pri nas. žal objestnost tu-
li v Preboldu ni počivala in nič čud-
nega ni, da so jo popolnoma uničili ter
:elo pokradli določene športne rekvi-
áte. V preurejanje trim steze so pri-
ladevni planinci vložili 400 prostovolj-
lih delovnih ur. Upamo, da bo steza
ipet služila rekreacije potrebnim ob-
ianom in ne objestnežem za svoja pri-
mitivna početja.
J. V.
Pi^EBGLD: V ZNAMENJU
SPORTA
V	ix)častitev krajevnega praznika
K) se ves teden vrstila špvortna sreča-
oija, na katerih je sodelovalo 7krog
100 športnikov. Rezultati: košarka: 1.
mesto Partizan, rokomet: 1. mesto
Veterani — planinci, nogomet: 1. me-
sto Veterani — Partizan, nogomet —
pionirji: 1. mesto Kaplja vas, atletika:
1. mesto Darko Orožira in strelljanje:
L mesto SD Prebold, med posamezni-
ci pa Janez Uplaznik.
J. V.
ŽALEC: UREDNIŠKI
ODBOR
V	ix>nedeljek bo v Žalcu druga se-
fa uredniškega odbora občinskega gla-
sila Savinjski občan, ki bo pričel iz-
tiajati še ta mesec. Na seji bodo med
drugim pregledali prispevke za prvo
številko ter se dogovorili za nadalje-
vanje zbiranja prispevkov in razširitvi
iopisniške mreže. Odgovorni ■ urednik
flasila bo sedanji novinar Večera Loj-
ie Trstenjak, glavni urednik pa pred-
sednik IS SO Žalec Jože Jan.
J. V.
ZALEQ: DELEGATI
O GOSPODARJENJU
Delegati vseh treh zborov žalske
občinske skupščine bodo na skupni
seji 21, septembra obravnavali izroči-
li o poslovanju Ljubljanske banke —
Splošne banke Celje ter Beograjske
banke — Temeljne banke Ljubljana v
lanskem letu. V nadaljevanju bo be-
seda med drugim tekla tudi o gospo-
darjenju v občini v letošnjem prvem
polletju.	J. V.
CELJE - NOVA VAS:
VRTEC ODPRT
Prejšnji teden so slavnostno izro-
čiU svojemu namenu objekt iz pro-
grama drugega celjskega samoprispev-
ka — vzgojno varstveni zavod v Novi
vasi v Celju. Svečano otvoritev so pri-
pravili skupnost otroškega varstva,
krajevna skupnost Nova vas in vzgoj-
no varstveni zavod Zarja. Na svečano-
sti sta govorila predstavnica skupnosti
otroškega varstva Mila Stamejčičeva,
v imenu krajevne skupnosti Nova vas
pa predsednik krajevne skupnosti Ivan
Einfalt. Navzoči so bili tudi mnogi
predstavniki družbenopolitičnega živ-
ljenja iz Celja. Svečanost so s prisrč-
nim programom popestrili tudi malčki
iz v2^ojno varstvene ustanove Zarja.
Pravkar odprti vrtec v Novi vasi bo
sprejel dvesto otrok, odprt pa bo od
pete ure zjutraj do dvajsete ure zve-
čer. Stal je 17 milijonov, gradnja pa
je tipska in enaka dosedanjim vrtcem,
kii so jih pred kratkim gradili v Celju.
Gradbeno podjetje Ingrad se je drža-
lo dogovorjenega roka in je v redu
opravilo svojo nalogo.
Otroški vrtec v Novi vasi pa ne
bo služil samo za varstvo in vzgojo
otrok, ki ga bodo obiskovali, ampak
bo tudi žarišče dejavnosti za vse ot-
roke iz soseske Nova vas.
Z. S.
PREBOLD: LOVCI
NAJBOLJŠI
V	spomin na obletnico smrti revo-
lucionarja in narodrtega heroja Slav-
ka šlandra, je osnovna organizacija
Zveze rezervnih vojaških starešin Pre-
bold v okviru prireditev za krajevni
praznik izvedla zanimivo nočno tak-
tično orientacijsko tekmovanje.
Organizator je želel s tem tekmo-
vanjem prikazati vojno stanje. Zato je
šlo za zaporo določenih prihodov,
cest in podobno.
Tekmovanje je bilo dobro priprav-
ljeno, počutje udeležencev pa na višku.
Organizatorji so poskrbeli tudi za
okrepčila med izvajanjem pomembne
naloge in seveda na koncu akcije.
Tekmovanje se je zavleklo pozno v
noč. Zadnja ekipa je prispela na cilj
nekaj ркз tretji uri zjutraj. Vse pa so
premagale pot v določenem času.
Najbolje se je izkazala ekipa Lov-
ske družine Prebold, ki je osvojila
prvo mesto in pokala. Sledile so eki-
pe: Teritorialne obrambe iz Žalca, eki-
pa mladih prostovoljcev Teritorialne
obrambe Žalec, vrsta Zveze rezervnih
vojaških starešin iz Prebolda itd.
DARKO NARAGLAV
ŠOŠTANJ: RAZSTAVA
CVETJA
Turistično društvo Šoštanj je tako
kot vsako leto tudi letos pripravilo
razstavo cvetja, aražmajev in ikeban.
Razstava je bila preteklo soboto in
nedeljo v domačem Domu kulture.
Cvetje oziroma lončnice so prispevale
šoštanjske in okoliške gospodinje.
Razstava je bila dobro obiskana, ško-
da le, da je trajala samo dva dni.
Največ zaslug za uspelo razstavo
je imela prizadevna članica upravnega
odbora Turističnega društva, Milka
Jan.	v. KOJC
ŠOŠTANJ: IZLET
NA RADUHO
Ves šoštanj je v znamenju bližnje-
ga planinskega slavja na Loki pod
Raduho. Da bi omogočih čim večji
obisk na proslavi ob dnevu slovenskih
planincev, bo šoštanjsko Planinsko
društvo organiziralo brezplačen avto-
busni prevoz do Luč.
V. KOJC
IVSOZÍRJE: PREDNOSTNI
POKLICI
Na podlagi sprejetih zaključkov v
srednjeročnem načrtu razvoja občine
Mozirje ter zlasti njenega gospodai'-
stva, je kadrovska služba pri Izvršnem
svetu skupščine občine pripravila —
in tudi dala v javno razpravo — listo
prednostnih poklicev.
V	bistvu gre za seznam poklicev,
oziroma delavcev teh poklicev, ki jih
gospodarstvo mozirske občine nujno
potrebuje.
Lista prednostnih i)Oklicev bo ve-
ljala do 1980. leta, torej do konca te-
ga srednjeročnega načrta razvoja ob-
čine, razen tega pa jo bodo upošteva-
li tudi kolektivi v občini pri razpisu
štipendij.
Seznam prednostnih poklicev za-
jema kmetijce, kovinarje, monterje in
instalaterje, elektrikarje, gradbenike,
pleskarje, keramike, steklarje, lesarje,
grafike, tekstilce, predelovalce hrane,
komunalne delavce, posrednike komu-
nikacij, gostince, ekonomiste in admi-
nistratorje ter pedagoge. To so seve-
da samo glavni nazivi prednostnih рнз-
klicev, v njih pa so v končnem se-
znamu vse podrobnosti, pravzaprav za
vsako poklicno delo posebej.
STORE: SREČANJE
INVALIDOV
V soboto, 9. septembra bo v žele-
zarni v Storah srečanje invalidov vseh
slovenskih železarn. Prišlo bo okoli
300 invalidov.
pouk se je
prićec.
Spet je tu L september in z njim tudi novo šolsko
leto. Počitnice, z njimi pa brezskrbne igre in lenar-
jenje so minile. Za mnoge prehitro. In kot vsako leto,
so tudi letos v teh prvih dneh najpogostejše teme raz-
govorov osnovnošolcev in dijakov še vedno — kje in
kako so preživljah počitnice.
MARTIN LUPŠE, ravna-
telj I. osnovne šole: »V
prve razrede smo letos
vpisaU preko 120 učencev,
kar je tudi najmočnejši
vpis na celjskih šolah. Si-
cer pa obiskuje našo šolo
več kot 800 učencev. Na
novo šolsko leto smo se
temeljito pripravljali: ob-
navljamo fasado, tako da
bo šola po dolgih deset-
letjih dobila novo obleko,
obnovili smo učilnice v
srednjem nadstropju, ku-
pili tudi nova učila in op-
remili učilnico za gospo-
dinjstvo ter likovno vzgo-
jo. Tudi naša šola se je
vključila v akcijo oskrbe
učencev z učbeniki, za
september pa bomo pose-
ben poudarek dali pro-
metni vzgoji in skrbi za
naše prvošolčke.«
DUŠAN JUG, učenec 8.
a razreda: »Letošnje po
čitnice sem preživel veči-
noma doma. štirinajst dni
pa sem bil tudi s koloni-
jo v Celjskem domu v
Baški. To letovanje mi je
omogočila I. osnovna šo-
la. Pred zaključkom po-
čitnic sem pogledal malo
v knjige, predvsem mate-
matiko in pa tiste pred-
mete, kjer bomo letos s
snovjo nadaljevali. Če-
prav nekateri mislijo, da
se na novo šolsko leto ni
potrebno posebej priprav-
ljati, mislim, da ni nič
slabega, če to storiš. Ta-
ko imaš namreč mnogo
manj možnosti, da bi
med letom, ko bomo po-
slušali novo snov, za svo-
jimi sošolci zaostajal.«
MITJA KOŠTOMAJ, uče-
nec 7. b razreda: »Na no-
vo šolsko leto se med
p>očitnicami nisem veliko
pripravljal. Malo več po-
zornosti sem posvetil le
angleščini, kjer sem po-
navljal staro snov. Sdcer
pa sem mnogo časa pre-
živel na morju in pri sta-
ri mami. Med počitnica-
mi sem prebral tudi Sve-
tinovo Ukano in še ne-
katere daljše knjige. Le-
tos, v sedmem razredu,
bomo dobili dva nova
predmeta. To sta fizika
in kemija. Nekaj malega
o teh dveh predmetih in
o snovi sem že slišal.
Kaj več pa bom izvedel
seveda med letošnjim šol-
skim letom.«
POLONA DEMŠAR,
učenka 6. á razreda: »Med
počitnicami sem se na no-
vo šolsko leto bolj malo
pripravljala, ker sem bi-
la veliko zdoma, na po-
tovanjih. Prvi šolski dan
mi je v šoli zelo prijet-
no. Kljub temu, da imam
rada i^čitnice, sem nam-
reč že kar pKJgrešala šo-
lo in težko pričakovala
pričetek pouka. I. osnov-
no šolo v Celju obisku-
jem že ves čas, to je pet
let in mi je tu zelo všeč.
Letos pa bomo dobili tudi
prenovljene učilnice. Ce-
p -ЛГ se med F>očitnicami
nisem učila, sem pa veli-
ko brala, nekaj knjige,
precej pa romane.«
GREGOR ČONČ, učenec
8. a razreda: »Letos se
bom moral odločiti kam
bom šel po končani os-
novni šoli. O tem sem že
mnogo razmišljal, vendar
pa se dokončno še nisem
odločil. Na šolo se med
p>očitnicanii nisem pri-
pravljal. Bral sem stripe
in se mnogo tudi kopal,
žal mi je le, da so po-
čitnice prehitro minile, da
je treba spet v šodo.
Zdaj, ko sem po dveh
mesecih srečal stare so-
šolce, ko smo si imeU ve-
liko povedati, je bilo pri-
jetno. Kasneje, ko bo tre-
ba popriijeti za delo p»
bo verjetno nekoliko te-
že.«
Tekst: M. Bučer
Foto: F. Pungerčič
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
VLAK BIE 78

prvič delegacije iz italije in avstrije
âe dober mesec nas loči
od trenutka, ko bo iz Slove-
nije odpeljal v Srbijo vlak,
ki sicer nima voznega reda
in ni turističnega značaja,
ampak vseeno pomeni mno-
go. Vlak namreč. Nijegov
vozni red je »naštiman« na
vsaki dve leti: enkrat pelje
nekdanje izseljence v Srbijo
h gostiteljem, nato pa gosti-
telje v Slovenijo.
11. oktobra bo odpeljal
vlak »Bratstva in enotnosti«
v Srbijo, kjer v teh dneh za-
ključujejo s pripravami, da
bi prihod nekdanjih izseljen-
cev. njihovih najožjih sorod-
nikov, kulturnih skupin in
občinskih ter republiških de-
legacij pričakali čimbolj slo-
vesno. Predsednik Medobčin-
skega koordinacijskega odbo-
ra za pripravo vlaka Janko
Zevart:
»Po pK)letnem premoru, ko
pa so nekatere priprave za
vsak vseeno stekle, se bo-
mo na ravni Medobčinskega
koordinacijskega odbora za
Slovenijo ponovno sestali v
torek, ter pregledali doseda-
nje priprave in seveda tiste,
ki nas še čakajo. Največji
problem je udeležba, ki je
»prešteviična«. Prijave še ved-
no prihaijajo, vendar jih jem-
ljemo s pridržkom. Vlakovna
pofKjlna obremenitev je 1250
udeležencev in če bo teh več
si bomo pač morali poma-
gati tako, da bomo eno kul-
turno skupino recimo poslali
na pot z avtobusom. Na tor-
kovem sestanku bomo tudi
razdelili spominske značke
za vse udeležence ter preci-
zirali vse okoli »umika« od-
hoda in prihoda vlaka ter
kje vse lx) imel postanek.
To so veUka in zahtevna de-
la. Upam, da bodo v nasled-
njih dobrih štirinajstih dneh
vsi letošnji udeleženci dobili
vcovnice, vozne rede, znač-
ke, pred odhodom pa bo še
z vsemi pogovor.«
Kako je z republiško dele-
gacijo?
»Ta bo znana v prihodnjih
dneh, med obiskom v Srbiji
pa se bo s tovariši iz te re-
publike pogovarjala pred-
vsem o tem, kaj bd se še dalo
narediti na področju za-
enkrat tega vlaka.«
Gre tudi za nove goste v
letošnjem vlaku?
»Da, to pa sta prvič de-
legaciji naših Slovencev žive-
čih v sosednjih državah Ita-
lije in Avstrije.«
Torej čez dober mesec aU
natančneje 11. oktobra bo
proti krajem in ljudem v Sr-
biji zapeljal vlak, ki tudi na-
daljuje tradicijo bratstva,
enotnosti in iskrenega prija-
teljstva stkanega med hudi-
mi dnevi zadnje vojne.
TONE VRABL
ING. VINKU KOLENCU
MEDNARODNO PRIZNANJE
za dosežke v hmeljarstvu
Ing. Vinko Koler je na
nedavnem svetovnem hme-
ljarskem kongresu v Španiji
prejel visoko priznanje — or-
den III. stopnje in s tem po-
stal hmeljarski oficir. Doma
je v Ločici pri Polzeli in je
vsestransko aktiven družbe-
nopolitičen delavec. Poanamo
pa ga predvsem kot odlične-
ga hmeljarskega strokovnja-
ka, ki se je tej roži posvetil
z vsem srcem. Z njo je po-
vezan že iz otroštva, saj iz-
haja iz kmečke družine, leta
1939 pa je končal srednjo
kmetijsko šolo, ter se za-
poslil v Veliki Nedelji.
V Savinjsko dolino je pri-
šel po vojni in od takrat je
njegova življenjska pot nera-
adružno povezana s hmeljem.
Opravljal je razne dolžnosti,
sedaj pa je že več let po-
močnik glavnega direktorja
za kmetijsko proizvodnijo v
Hmezadu v žMcu. Poleg tega
je že štiri leta predsednik
Hmeljske skupnosti SRS.
Po vrnitvi iz Španije smo
ga obiskali in poprosili, da
nam pove kakšen je položaj
našega hmeljarstva v svetu:
»Najbolj razveseljivo je, da
nam je uspelo letošnji pri-
delek prodati prej kot je bil
obran in* to dobro prodati.
Naš hmelj je dosegel enako
ceno kot nemški, čeprav ima-
jo oni kot člani EGS določe-
ne prednosti. To je gotovo
priznanje našemu hmelju.
Vedeti moramo tudi, da so
zahteve po kvaUtetî vse večje
in prav glede na to smo v
okviru poslovne skupnosti
sprejeh poseben pravilnik, ki
med drugim dopušča, do sla-
bo negovan hmelj očistimo
na stroške kooperanta, česar
pa bi se z njihovim razimie-
vanjem zelo radi izogibali.«
Kako poteka obiranje in
kolikšen bo po vašem pri-
delek?
»V glavnem obiramo stroj-
no z okrog sto obiralnimi
strojü. Nekateri kooperanti še
obiraoo tudi ročno. Letos
smo zaradi hladnega in de-
ževnega vremena pričeli ne-
koliko pozneje, ker je bil
hmelj v rasti nekoliko v za-
ostanku.
No, rečem pa lahko, da
bo letošnji pridelek večji
kot že leta nazaj. Račtmamo,
da ga bo okrog 3000 do 3100
ton. Natančno seveda sedaj
še ni mogoče reči, ker je
teža hmelja odvdsna tudi od
količine lupulina in drugih
sestavin v hmelju.«
In koliko bo dobil koope-
rant?
»Kooperanti bodo dobili po
77 dinarjev za kilogram, od
tega pa bodo morali plačati
še prispevek za strokovno
službo, amortizacijo žičnic
in druge dajatve. Vsekakor
je cena ugodnejša kot do-
slej.«
Naj se še enkrat vrnemo k
priznanju, ki ste ga prejeli.
Kaj vam pomeni in ali je
to prvo priznanje, ki ste ga
dobiU?
»Reči moram, da mi to
priznanje veliko pomeni in,
da sem bil ob prejemu zelo
srečen. Tudi zato, ker me-
nim, da je E njim izraženo
priznanje tudii našemu jugo-
slovanskemu hmeljarstra. To
pa je veliko. Prvo pri^ziciuje
za hmeljarstvo sem prejel
leta 1954 v Belgiji.«
P^-edstavili smo vam ing.
Vinka kot hmeljarja. Njego-
va podoba pa ne bi bila po-
polna brez njegove druge
strani. V kraiievna skupnosti
I>olzela ga poznajo zelo dob-
ro. Dolga leta je bU namreč
гчеп predsednik in za Polze-
lo je veliko naipravil. Na nje-
ga so se krajani obračali za
vse mogoče stvari in trdimo
lahko, da je zanje napravil,
kar je bilo v njegovi moči.
Prav zato je med ljudmi pri-
ljubil j en. In še nekaj je tre-
ba pri njegovi predstavútvl
poudariti. Ima namreč to la-
stnost, da je skromen, da
zna tudi pomembne in stro-
kovne zapletene stvari pove-
dati po domače, brez visoko-
zvenečih tujk, da je vsako-
mur pristopen.
T. TAVČAR
STROJNA SKUPNOST RAKOVLJE
Pri kmetijskem kombinatu
Hmezad 2alec imajo organi-
ziranih nekaj deset' strojnih
skupnosti za obiranje hme-
lja. Ena izmed njih je v Ra-
kovljah pri Braslovčah.
To strojno skupnost so
ustanovili pred šestimi leti,
vaajo pa je vključenih deset
hmeljarjev. Kako letos po-
tekajo obiranje in kako ka-
že pridelek so nam povedali:
FRANC USEN — predsed-
nik strojne skupnosti: »Obi-
ranje hmelja v naši strojni
skupnosti poteka po naprej
dogovorjenem vrstnem redu,
s tem se izogibamo nespo-
razumom, zato obiranje po-
teka nemoteno in v naše za-
dovoljstvo. Doslej smo obra-
li golding, ki je letos dal
precej več kot lani, pa tudi
pozne sorte kot aiirora dob-
ro kažejo. Obrali bomo okoli
16 ha hmelja, od tega ga
imam jaz 2Д» ha.«
JAKOB STRNAD: »Imamo
1,15 iia goldinga in smo z obi-
ranjem gotovi. Lahko rečem,
da sem zadovoljen, saj je
donos večji kot lani. Obira-
nje je zaradi ugodnega vre-
mena potekalo nemoteno,
stroj, ki se tudi rad pokvari
nam ni nagajal. Seveda smo
vsi skrbeli za redno čiščenje
stroja, kar je tudi p>ogoj za
dobro obiranje.«
DRAGO TONDA: »Jaz sicer
nisem član strojne skupnosti,
vendar že nekaj let obiram
tukao. Imam 3200 sadik gol-
dinga in obiranje smo kon-
čali. Menim, da bo tudi pri
nas hmelja letos precej več
kot lani, saj so hmeljišča tod
prodnata in jim obilno de-
ževije, kot je bilo letošnje,
koristi. Ce bo cena po kilo-
gramu ugodnejša kot doslej
bomo še bolj zadovoljni.«
Tökst in foto:
Test in foto: T. TAVČAR
Tovarna modne
konfekcije
TOPER — CELJE
TOZD
Kemična čistilnica
Obveščamo cenjene stran-
ke, da je nova poslovalni-
ca v trgovskem centru
Zgornja Hudinja že odprta
od ponedeljka, 4. septem-
bra 1978. Pohitite v novo
poslovalnico in prepričaj-
te se o naši solidrti in
hitri uslugi.
Kolektiv TOZD
Kemične čistilnice
TOPER — CELJE
gijS — september 1978
NOVI TEDNIK — stran 15
^NTJUR
razgovor z
obrtniki
po dogovoru z zvezo
^(jjuženih samostojnih
jjjjjtnikov, je Izvršni svet
jjj^e Šentjur 6. septem-
Ijja organiziraj razgovor z
^¿ciativnim odborom sa-
¡poetojnih obrtnikov v ob-
Šentjur pri Celju.
Razgovor je imel dvo-
jen namen. Prvi del so
¡jamreč posvetili razvoju
jaoioupravnega delovanja
¿1 samoupravnih odnosov
med delavci in nosilci sa-
jDOstojne obrti ter samo-
tjpravnemu organiziranju
obrtnikov v obdini. V dru-
gem delu pa so proučili
^ojne možnosti obrti
to malega gospodarstva v
celoti in po posameznih
(jejartmostih. V tem delu
razgovora so posebej ob-
ravnavali tudi poslovno
politiko banke in njeno
vključevanje v sovlaganje
T nove investicije na pod-
ročiju samostojne obrti,
beditne odnose, višino
obrestne mere, dolgoroč-
nost kredita in druga to-
Tretna vprašanja.
Prav tako pa so na tem
raagovoru osvetflili in pro-
učili možnosti investira-
nja v deficitarne veje obr-
1
bm
KONJICE

os. šola »dušana jereba« zgrajena
Tik pred začetkom novega
šolskega leta so v Sloven-
skih Konjicah na veliki slav-
nosti izročili namenu povsem
dograjeno osnovno šolo »Du-
šana Jereba«, se pravi še no-
ve prostore, ki so jih zgra-
dili v tretji fazi.
šola je bila namreč graje-
na v treh fazah. Prvi trakt
je bil zgrajen 1968. leta, v
drugi fazi so zgradili telo-
vadnico, v tretü fazi. ki so
jo pravkar končali, pa je bi-
la šola dokončno zgrajena.
šola ima zdaj 28 lepo
opremljenih in svetUh učil-
nic, fono laboratorij za uče-
nje tujih jezikov, ustrezne
kabinete, telovadnico, zobno
ambulanto, dve tehnični de-
lavnici, pionirsko sobo, je-
dilnico z 200 sedeži, moderno
opremljeno kuhinjo, ustrezna
igrišča in zelenico, ki jo bo-
do morali še urediti.
Celotna -naložba je veljala
več kot dvajset milijonov di-
narjev, kar je za okoli 5 mi-
Ejonov več kot so za grad-
njo te šole predvidevali v
programu občinskega samo-
prispevka za obdobje 1978—
1982. Manjkajoča sredstva so
si zagotovili s premostitveni-
mi krediti.
V šolskem letu 1978/79 bo
to šolo obiskovalo 570 otrok.
Razredna stopnja, to jê 248
učencev, bo delala po pro-
gramu celodnevne šole. To je
tudi prva centralna šola v
občini, ki je prešla na celo-
dnevno delo.
Doslej so delale po celo-
dnevnem programu predvsem
podružnične šole: Stranice,
Resnik, Tepanje ter posebna
šola »Pohorski odred«, za na-
slednje šolsko leto pa bodo
v celodnevno delo vključeni
tudi učenci v osnovni šoli v
Zrečah.
Na slavnosti ob dograditvi
osnovne šole »Dušana Jereba«
so se zbrali mnogi predstav-
niki repubUških organov in
organizacij, kot Emil Roje,
Miro Lužnik, Peter Winkler
itd.
Po pozdravnih besedah, ki
jih je učencem, delovnim or-
ganizacijam ter delovnim lju-
dem in občanom v občini na.
slovil ravnatelj šole, Franjo
Tic, je o izgradnji tretje fa-
ze spregovoril predsednik
Občinske skupščine in hkra-
ti predsednik Sveta šole,
Franc Ban, ki je tudi vodil
štab za izgradnjo šole.
FRANJO IVL^ROŠEK
ŽALSKE SMETI

v Vrbju in Ložnici je še
vedno kup problemov, ki se
p>orajajo zaradi sanitarnih
deponij. Zanimivo je tudi
mnenje predstavnika Javnih
naprav iz Celja, ki si je obe
deponiji ogledal.
I»rojekt za sanitarno depo-
nijo v Vrbju je izdelal Zavod
m načrtovanje iz 2alca. De-
ponija še vedno ni urejena
tako kot bi morala biti. Nivo
je višji od višine ostalega
terena, predvsem zaradi use-
danja. Je pa predstavnik Jav-
nih naprav zatrdil, da bo odla-
gališče urejeno čim bo ugod-
nejše vreme, saj v mokrem
terenu ne morejo planirati.
Več problemov je v Lož-
nici, kjer so odlagališče pri-
čeli urejati marca. Res je,
da so zanjo izdali lokacijsko
dovoljenje, pa tudi gradbeno,
vendar vse to ne velja, saj
niso priložili vodnogospodar-
skega soglasja. Ko so posto-
pek p>onovili, so izdali loka-
cijsko dovoljenje, gradbenega
pa še niso, ker vodnogospo-
darskega ni mogoče izdati
VodnogospMDdarskemu inšpek-
torju so predložiU vso zahte-
vano dokumentacijo, ta pa
je za mnenje zaprosil območ-
no skupnost Savinja-Sotla,
kjer se je vse skupaj usta-
vilo.
Drugi problem, ki se je po-
javil pri deponiji v Ložnici,
je ta, da odlagališče še ved-
no ni sprianiirano. Sedaj pla-
nirajo le enkrat tedensko,
ker nimajo lastnega buldo-
žerja. Ce bi bila zanj še ga-
raža, bi bil tudi izgled odla-
gališča lepši.
JANEZ VEDENIK
IZ ZTKO:
V CELJU
NADVSE
RAZGIBANO
V zvezi telesnokulturnih
organizacij celjske občine je
v teh dneh čutiti izredno raz-
gibanost. Òlani strokovnih
služb in drugi dejavniki ter
odbori in komisije priprav-
ljajo nove programe za delo
osnovnih organizacij v ob-
dobju 1978 do 1979. Tudi zbor
za tekmovalni šport se je
podrobno seznanil z novimi
smernicami za razvoj vrhun-
skega športa, delom selekcij,
razvijanjem tekmovalnega
športa in organiziranostjo na
ravni območnih športnih
zjvez, ki zajemajo občino Ža-
lec, Laško in Celje. V tem
tednu bo zasedal zbor za
športno rekreacijo, kjer bo-
do delegati sprejeli program
za prihodnje leto za trim ig-
re in akcije. Prihodnji teden
pa se bodo delegati zbora za
temeljno telesno vzgojo sez-
nanili s programom dela te-
ga zbora za prihodnje obdob-
je. Gre predvsem za večjo
uspešnost pri uveljavljanju
množičnosti in strokovnega
dela s selekcijami, od usmer-
jene — temeljne za učence
prvih razredov kot za večjo
usi)ešnoet in množičnost de-
la sprvimi in drugimi selek-
cijami na osnovnih šolah v
okviru ŠŠD za učence od 10.
do 14. let.
K. Jug
Se dolgo, ko se je skupaj s srno .sprehajal po travniku. Bil je ná prostosti. Zdaj so mu
ђ	omejili. Muflon je postal nevaren, tudi napadalen in tako lahko svoje obiskovalce
J, ^^iije le skozi široke odprtine v lesi. Navzlic temu mu ni hudo. Sicer pa ga laliko
"Paj s srno vidite v Logarski dolini, pri gostišču Plesnik..,
foto: Л1В
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD PRESKRBOVALNO
VZDRŽEVALNE ENOTE CELJE
objavlja
prosta dela in naloge
Delovna enota Toplarna
a) vzdrževalec priključnih postaj
Pogoji:
—	KV delavec — monter centralne kurjave aU vo-
dovodni instalater
Prosti sta dve delovni mesti.
Delovna enota Tehnična služba
a)	vzdrževalec
Pogoji:
—	KV delavec — monter centralne kurjave
b)	vzdrževalec
Pogoji:
—	KV delavec — ključavničar
c)	vzdrževalec
Pogoji:
—	KV delavec — elektrikar
Nastop službe možen takoj s trimesečnim p>oskus-
nim delom, osebni dohodek po pravilniku. Rok pri-
jave velja 15 dni po objavljenem razpisu.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno.
OBČINSKO SODIŠČE
V ŠMARJU PRI JELŠAH
v skladu z določbo čl. 5 pravilnika o šti-
pendiranju
razpisuje
1 ŠTIPENDIJO
ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI
ZA ŠOLSKA LETO 1978/79
Štipendija se podeljuje pod pogojem, da bo šti-
pendist po končanem šolanju opravil pripravniško
prakso ter se zaposlil pri sodišču v skladu s po-
godbo o štipendiji in ostal na delu najmanj toliko
časa kot je prejemal štipendijo.
Prijavi je treba priložiti:
a)	prošnjo za štipendijo na predpisanem obrazcu
b)	dokazilo o učnem uspehu
c)	dokazilo o vpisu v tekoči semester
č) mnenje družbeno ix>litičnih organizacij o mo-
ralnih vrednotah kandidata
Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh od dneva
objave razpisa komisiji za štipendije občinskega
sodišča Šmarje pri Jelšah.
SLOVENIJALES
LIK »SAVINJA« CELJE
o. sol. o. Celje, Mariborska 116
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH ZADEV
1.	urejanje blagovnega knjigovodstva
(2 delavca)
2.	urejanje materialnega knjigovodstva
3.	opravljanje administrativnih del
TOZD ŽAGA CELJE
4.	opravljanje zahtevnejših skladiščnih
del (več delavcev)
TOZD FURNIRNICA CELJE
5.	vožnja z viličarjem
6.	opravljanje pomožnih del za pripravo
hlodovine (več delavcev)
7.	pomoč pri furnirskem stroju
(več delavcev)
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje-
vati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. in 2.:
—	ekonomska srednja šola
—	6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih
in nalogah
—	poskusno delo v trajanju 90 dni
pod 3.:
—	administrativna šola
—	poskusno delo v trajanju 90 dni
pod 4. in 6.:
—	poskusno delo v trajanju 60 dni
pod 5.:
—	osnovna šola
—	izpit za voznika viličarja
—	poskusno delo v trajanju 90 dni
pod 7.:
—	poskusno delo v trajanju 60 dni
Kandidati naj svoje pismene ponudbe z dokazili o
izpyolnjevanju pogojev, ki so določeni s to objavo
pošljejo na naslov: SLOVENIJALES LIK »SAVI-
NJA« CEUE, Mariborska 116, Celje v 15 dneh po
objavi.
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
»Starosta Zvezdoslav, povej-
te mi — ali pa pomagajte
razvozljati vzrok — zakaj se
na mojem monitorju že ne-
kaj dni, točno ob istem času,
pojavi snop zelenih rahlo
vzvalovanih tenkih črt?«
»Kronist Zitomir, presene-
čen sem in vznemirjen. Vam
je bilo zaupano vodenje kro-
nike naše sonde — RDEČI
RCXÎ — ker obstoji relativno
majhna verjetnost, da se vr-
nemo živi na izhodiščni koz-
modrom, vam še enkrat po-
lagam na srce, da morajo bi-
ti vsi podatki zapisani — ker
bodo dragoceno gradivo šte-
vilnim astronomom — ki pro-
učujejo razsežnost naše Ga-
laksije!«
»Razumem vaše vznemirje-
nje, toda kaj naj zapišem?
Vse podatke o tem nenavad-
nem pojavu sem dal v obde-
lavo robotu Triglavu in od-
govor je bü: — izvor neznan
—. Spomnim se — ko smo
leteli mimo ozvezdja Lire —
da nam je orjaška svetla zve-
zda Vega napravila pravo
zmedo na instrumentih, do-
čim so monitorji kar žareli
od oranžne barve in škrlat-
nordečih niti. Letimo po raz-
meroma umirjenem prostoru
mod ozvezdjem Malega voza
in zvezde Sevemice — pa ne-
nadoma te zelene črte!«
»Ce vaš robot Triglav ni
sposoben razvozlati skrivno-
stnega izvora črt, potem pa
dragi moú kronist Zitomir —
izvohte — na razpolago vam
je moj robot Sokol in moja
desna roka — manstvenica
Jadranka, ki je že marsika-
teri vozel umno razvozlala!«
Jadranka in zitomir sd se-
žeta v roke in njuni pogledi
se vprašujoče ter vznemirlji-
vo zazrejo drug v drugega,
vpijale lepoto Jadrankinega
telesa, milino obraza in sanj-
sko oblikovanost grudi, ki so
opojno kipele pod vijolčnim
kombinezonom.
Delo je steklo. Robota Tri-
glav in Sokol bruhata podat-
ke — toda rezultata ni.
Starosta Zvezdoslav ždi na-
pol zleknjen v zajetnem fo-
telju pred komandno ploščo,
s sikstantom v ozadju in
spokojno počiva, žitomir p>o-,
stane nemiren, pogled mu be-
ga po prostoru, obliva ga
rdečica. Jadranika zasluti, da
je nekaj narobe, srce ji hi-
treje bije.
Prihaja trenutek, ki se je
Zemljanom v dolgih tisočlet-
jih bivanja na planetu Zem-
lji — zapisal v gene — in se
ga niti sedaj na potovanjih
skozi prostranstva Galaksije
ne morejo otresti; čeprav dr-
vijo skozi različne svetove z
različnimi časovi, tega tiho-
tapskega prepotrebnega po-
čitka telesa in duha.
Jadranka je zaslutila, da
v tem grmu tiči zajec.
»Zitomir, kdaj pa se рк)-
j avl j ajo zelene črte na mo-
nitorju?«
»Takrat ko starosta počiva
in se mu misel poigrava z
uganko — o neskončnosti ve-
solja.«
»Čudno naključje — toda
Žitomir — kaj pa ti tačas
delaš?« Jadrankine oči so iz-
zivalno motrile in zbadale v
srce ter zahtevale takojšen
odgovor.
»Nič takega, edino kar poč-
nem je to, da spustim iz mo-
je sobe — slepega potnika —
črnega kužka, na sprehod
po prostorih sonde.«
»Kdo pa vse ve, da imaš
štirinožnega prijatelja?«
»To vedo samo: Hotimir,
Viadimir in Branimir.«
»Koliko časa pa že izkori-
ščaš to staro zemeljsko raz-
vado, ki nam ne dovoljuje,
da bi štiriindvajset ur vztra-
jali pri delu; kako pa kUčeš
örnega kužka?«
»Dolgo časa si nisem upal
izkoriščati tega tihega tre-
nutka, toda čedalje olj se
mi je smilil Garči in jel sem
ga spuščati ven — na spre-
hod. Z enim očesom sem gle-
dal na monitor z drugim pa
na Zvezdoslava. Garči je ve-
selo tekal po trupu sonde.
Ko mu je bilo dovolj teka-
nja, je zlezel za hrbet robo-
ta Triglava in se ulegel na
mehak kozmoson. Napetost
je v meni popustila — pozor-
nost sem usmeril na moni-
tor in glej ga vraga, takrat
pa so se začele — zelene —
motnje!«
Ne da bi kaj rekla — je
Jadranka usmerila svoj pro-
žen korak k robotu. Cez hip,
z resnim glasom, pokliče Ži-
tomira.
»Kronist pridi esm. Poglej
to! Garči je — sledeč klicu
nagona prednikov — ko je
ležal tu, grizel izolacijo ' an-
tenskega kabla, pridno ma-
hal z repom po robotu in
ustvarjal — zelene — motnje
na monitorju.«
»Garči neslišno priteče, koz-
moson je čudovito dušil nje-
gov tek. Hotimir se takoj
loti krpanja kablov, Jadran-
ka sede k monitorju, Žito-
mir pa odide na sprehod s
štirinožnim prijateljem.
Starosta Zvezdoslav se obr-
ne s foteljem vred proti mo-
nitorju in znanstvenici.
»Jadranka, domiselno si re-
šila na videz preprosto zade-
vo, ki pa bi bila zelo kočlji-
va za mimo delo naše mar-
ljive posadke.«
Robot Triglav končno zač-
ne briihati podatke, ki pri-
jetno vzradostijo posadko.
Bližajo se čudovitemu plane-
tu, kjer bodo pristali in si
nabrali novih moči za nadalj-
nje raziskovanje neskončne-
ga vesolpa.	R. B. Mali

velika pozornost ženam zadružnicam
in aktivom mladih zadružnikov
Gornje Savinjske do-
line si zaradi svojih
naravnih pogojev (zem-
lja, travniki, gozdovi
itd.) ne bi mogli za-
mišljati brez kmetijske
zadruge. To delo v
Gornji Savinjski dolini
nadvse uspešno oprav-
lja
GORNJESAVINJSKA
KMETIJSKA ZADRU-
GA s sedežem v srcu
občine — Mozirju!
Trenutno je v zadru-
gi zaposlenih 270 delav-
cev. Za letos so plani-
rali bruto realizacijo
25 milijard din. V kme-
tijski zadrugi so zdru-
ženi naslednji sektorji:
kmetijski sektor,
trgovsko-gosti.nski se-
ktoi;,
lastna kmetijska pro-
izvodnja in
DSSS s hranilno slu-
žbo.
Gomjesavinjska za-
^druga trenutno sodelu-
'je z okoli tisoč koope-
ranti in pokriva celot-
no območje mozirske
občine.
Fizični obseg proizvo-
dnje v letošnjem letu
pa je takle:
mleka bodo »namol-
zli« osem milijonov li-
trov,
jajc bo dvanajst mi-
lijonov komadov,
pitanih piščancev
predvidevajo milijon
dvestotisoč komadov,
pitane goveje živine
700 komadov,
hmelja bo okoli 70 t
in
ribeza 40 ton. Sled-
njega bo letos precej
manj, kot običajno, za
kar pa so krivi neugo-
dni vremenski pogoji v
letošnjem letu.
Poleg tega opravlja-
jo tudi storitvene de-
javnosti:
v avtoparku imajo
štirinajst kamionov,
imajo 14 trgovin г
mešanim blagom, pet
mesnic in pet gostišč.
Izredno veliko pozor-
nost posvečajo ženam
zadružnicam in akti-
vom mladih z?družnl-
kov. Delo na tem pod-
ročju je dobro zastav-
ljeno, saj gre navseza-
dnje za mlade, ki bodo
sčasoma prevzeli skrb
za kmetije. Trenutno
je v mozirski občini
šest aktivov mladih za-
družnikov z okoli 330
člani.
Gomjesavinjska kme.
tijska zadruga čestita
vsem občanom mozir-
ske občine ob občin-
skem prazniku, še po-
sebej pa kooperantom,
ženam zadružnicam in
mladim zadružnikom!
Gostinsko turistično podjetje TURIST v
Mozirju ni treba posebej predstavljati, saj
je znano, da vodi s turističnimi društvi
ter ostalimi zainteresiranimi glavno bitko
v mozirski občini za razvoj turizma in go-
stinstva ter vsega tistega, kar je nepo-
sredno povezano z razvojem obeh panog.
V podjetju se zavedajo pomembnosti »go-
stinsko turistične« dejavnosti, kar še po-
sebej velja za Gornjo Savinjsko dolino, ki
je za turizem izjemno primerna.
V podjetju so v zadnjem času dosegli
nekaj izjemnih premikov na tem področju,
še bolj zanimivo pa je to, da so v stalnem
gibanju in razmišljanju, kako bi svojo de-
javnost še izboljšali in še bolj približali
gostu. Ena izmed pomembnih prelomnic
na tem področju je bila vsekakor uvedba
enotne recepcij ske službe, ki so jo odprli
letos. Zdaj bo lažje koordinirati prihode
in razporeditev gostov, pripravljati izlete,
oglede znamenitosti in ne nazadnje po-
meni ta skupna recepcijska služba tudi ko-
rak pn nadaljevanju integracije na tem
področju. Tako so v resnih pogovorih z
Gornjo Savinjsko Kmetijsko zadrugo, s ka-
tero se naj bi združili in to predvidoma
že do konca letošnjega leta. V podjetju
pravijo, da bodo tako še močnejši za raz-
širjanje gostinstva in turizma ter vsega
ostalega, lažje pa se bodo odločili tudi za
večje investicije, ki so v občini nujno po-
trebne. Tako potrebujejo nov hotel, ki bi
ga naj predvidoma "gradili na prostoru v
neposredni bližini Savinjskega gaja.
V gostinsko turističnem podjetju Tu-
rist je trenutno 74 zaposlenih, imajo pa
tudi sedemnajst učencev v gospodarstvu. V
zadnjem času močno skrbijo za lastne
kadre, saj vedo, da je to najboljša investi-
cija. Samo lani je ustrezne večerne šole
končalo sedem njihovih ljudi in si pridobilo
ustrezno kvalifikacijo. Delen problem je do-
biti ljudi za opravljanje poklica natakar,
medtem ko s kuharji niso takšne težave.
Potem postrežejo z nekaterimi zanimi-
vostmi:
—	letošnja sezona je bila zelo uspešna,
—	med investicijskimi deli omenjajo iz-
gradnjo »šankov« v Savinjskem gaju,
—	njihovi gostje lahko z njihovo naro-
čilnico kosijo v kateremkoU njihovem I
stišču in niso vezani samo na eno gosüä
— razmišljajo o jesenski »šoli v narai
ki jo bodo izpeljali skupaj s Centrott
stom iz Zagreba,
—	ne manjka jim turistov, ampak '
čitev, zato bodo delali tudi na tem,
—	pripravljajo ureditev sob na Meo'
ureditev Rinke v Solčavi in ureditev '
družnika v Solčavi,
—	če bi enotno nastopali v obeh ^
nah — Savinjski in Zadreški — bi prido'
šest novih lokalov,
—	imajo kegljišče, manjka pa jim ba^
—	v hotelu Turist v Mozirju so ure^
posebno sobo in klubski prostor za =
(v primeru slabega vremena),
—	precej je bilo storjenega tudi na P"
ročju kmečkega turizma itd.
Skratka gre za to, da se v Gostinsko '
rističnem podjetju TURIST zavedajo s^
naloge oz. nalog, ki pa jih bodo v spl*^
še večje zadovoljstvo vseh ugodno
izpeljali samo tako, če bodo močni,
in elastični. Uspeh vidijo v enotnem
pu. Torej je želeti, da ne bi ostalo ^
pri skupni recepcijski službi!
Nekaj podatkov o poslovanju Gosti»
sko turističnega podjetja TURIST ^
letošnje leto:
plan: dve milijardi 216 milijonov, ka^
je za 21 % več kot lani,
planirani dohodek: 900 milijonov,
čisti planirani dohodek: 150 milijofW
in
ostanek dohodka: okoli 50 milijono«
Trenutno ima Gostinsko turistično pod-
jetje TURIST:
dva hotela,
štiri gostilne,
dva bifeja,
dva vinotoča in
slaščičarno.
— 7. september 1
NOVI TEDNIK — stran 17
OBISK V TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI V NAZARJU

letos na tržišču iz tozd mga že 800 tisoč aparatov
Na široki ploščadi tik pred prihodom v Nazar-
je ter ob robu tam še bistre Savinje stoji sredi
zelenja velika bela delovna hala, na katere strehi
se bohoti velik rdeč napds GORENJE. Na vhodnih
vratih prepletemih iz železnih palic pa so stisnjene
tri drobne rdeče črke MGA! Kaj pomeni skriv-
nostna kratica? Skozi stene se v glavnem ne da
videti, kaj se za njimi dogaja. Tudi ni posebnega
hrupa, ki bi oznanjal morebitno »težko« indu-
strijo. Okolica hale je čista, torej tudi ne gre za
kakšno »mehanično« delavnico.
MGA ne pomeni nič drugega, kot kratico za
MALE GOSPODINJSKE APARATE, ki jih že vrsto
let izdelujejo v nazarski veliki boH delovni hali.
Gre torej za tiste proizvode, ki jih današnja go-
spodinjstva nujno potrebujejo za hitrejše, učinko-
vitejše in boljše delo.
V tem tozdu Gorenja MGA v glavnem izdelu-
jejo aparate za:
pripravo tople in hladne hrane,
del za nego telesa in
stenske ure iz različnih materialov.
Če to razdelimo še naprej bi izgledalo nekako
takole, da gre za: y
stenske tehtnice;
strojčke za rezanje in mletje mesa,
mikserje,
strojčke za varjenje folij — elektronic,
sušilne havbe in
stenske ure, katerih ohišja so grajena iz lesa,
plastike, keramike in kovine.
Vsako leto izdelajo okoli 800 tisoč različnih
artiklov iz svojega programa, polovico vsega pa
izvozijo na zahodno tržišče in tržišče tako imeno-
vanega tretjega sveta. V letošnjem letu računajo
na prihranek okoli 200 milijonov din!
Zelje 325 članskega kolektiva (od tega je 235
žensk!) so velike. Posebno pozornost posvečajo
razvoju, kadrom in organizaciji kot celoti. Pri raz-
voju pa imajo še posebno željo, da vsako leto
dajo na tržišče najmanj dva nova proizvoda! Zato
imajo organizirano tudi posebno Službo, ki pri-
pravlja vse potrebno za te nove proizvode.
V	okviru tozd MGA so oddelki, kot:
montaža,
elektro motorji,
plastika,
avtomatnica,
stiskalnica,
dodelava,
tehnološki laboratorij,
tehnična kontrola in
skladišče materiala, gotoAih izdelkov in poliz-
delkov.
V	kolektivu s ponosom povejo, da so lani do-
gradili skladiščne prostore, s tem pa so sprostili
prejšnje, ki so jih uredili v prostor za razvoj teh-
nologije. Pridobili so tudi sodoben objekt za pre-
hrano. Urejene imajo prevozne linije na delo in
z dela. Tudi zaslužek je dober. Skrbijo za okoHco.
Aktivno se vključujejo v delegatski sistem in ne
pozabijo povedati, da imajo med drugim v svojih
vrstah tudi predsednika zbora združenega dela pri
skupščini občine Mozirje. Posebno poglavje pa je
družbena samozaščita, ki jo imajo organizirano
tako, kot malokje. Pri uresničevanju te pomembne
dejavnosti so resnično lahko marsikomu za vzor.
Ne pozabljajo tudi na področje rekreacije, kjer so
zlasti aktivni pri kegljanju, malem nogometu in
smučanju.
Ta »Gorenjska« družinica v Nazarju dobro dela
in to na vseh področjih. Morda je tudi v tem del-
ček skrivnosti za »mir« in tišino, ki vladata na
velikem zelenem prostoru v beli hali pred priho-
dom v idiličen kraj Nazarje!
Tehnološki laboratorij, kjer preizkusijo aparate
pred prottajo.
Preizkusni pult za vtckanje motorjev za ročne mešalce.
Pogled na trak za izdelavo ročnih mešalcev.
Izdelovanje električnih motorčkov od 100 do 180 vatov.
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
РШЕШШ
Prvi sejem plemenitih kovin v dvorani Golovec in
dvanajsto mednarodno zlatarsko riizstavo v lapidariju
Pokrajinskega muzeja bodo spremljale še številne
druge prireditve.
ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA
8.00 — Seja žirije za ocenjevanje razstavljenih ekspo-
natov
8.00 — Seminar o dragih kamnih (dvorana Golovec)
PETEK, 8. SEPTEMBRA
8.00 — Seminar o dragih kamnih (dvorana Golovec)
10.00 — Otvoritev Sejma plemenitih kovin (Golovec)
12.00 — Otvoritev dvanajste Mednarodne zlatarske raz-
stave v lapidariju Pokrajinskega muzeja v Ce-
lju, Muzejski trg 1
17.00 — Modna revija (dvorana Golovec)
19.00 — Zlati rally. Start pri Zlatarni Celje, Kersnikova
ulica 19
19.30 — Sprejem pri predsedniku skupščine občine
Celje (poročna dvorana. Trg svobokie)
SOBOTA, 9. SEPTEMBRA
17.00 — Modna revija (dvorana Golovec)
18.00 — Piknik (Mlinarjev Janez, Teharje)
NEDELJA, 10. SEPTEMBRA
10.00 — Koncert harmonikarjev (lapidarij Pokrajinske-
ga muzeja),
17.00 — Modna revija (dvorana Golovec)
PONEDELJEK, 11. SEPTEMBR.\
9.00 — Komercialni dnevi (Zlatarne Celje, Kersnikova
uUca 19)
9.00 — Podelitev priznanj najboljšim kupcem
10.00 —- Seja oblikovalcev »Mesto oblikovalca v delov-
ni organizaciji« (Zlatarne Celje)
17.00 — Modna revija (dvorana Golovec)
TOREK, 12. SEPTEMBRA
9.00 — Komercialni dnevi (Zlatarne Celje, Kersni-
kova 19)
9.00 Podelitev priznanj najboljšim kupcem (Zlatarne
Celje)
11.00 Konferenca z novinarji (lapidarij Pokrajinskega
muzeja)	^
17.00 — Modna revija (dvorana Golovec)
SREDA, 13. SEPTEMBRA
8.30 — Seja grupacije zlatarskih organizacij združe-
nega dela pri gospodarski zbornici SFRJ (Zla-
tarna Celje)
8.30 — Seja poslovno tehničnega sodelovanja zlatar-
skih organizacij združenega dela (Zlatarne
Celje)
9.00 — Komercialni dnevi (Zlatarne Celje)
9.00 — Podelitev priznanj najboljšim kupcem (Zlatar-
ne Celje)
17.00 — Modna revija (dvorana Golovec)
18.00 — Zaključek Sejma plemenitih kovin in dva-
najste Mednarodjje zlatarske i-azstave
PRVI SEJEM PLEMENITIH^
Jutri dopoldne bo Celje
pričelo živeti svoje sejemsko
življenje. Ob desetih doTK)l-
dne bo najprej otvoritev pr-
vega Sejma plemenitih kovin
v dvorani Golovec, dve uri
za tem, ob dvanajstih, pa bo
še slavnost ob otvoritvi dva-
najste Mednarodne zlatarske
razstave v lapidariju Pokra-
jinskega muzeja.
Tako se bo pričelo, in po-
tem bosta Sejem plemenitih
kovin ter Mednarodna zlatar,
ska razstava odprta do vklju.
čno srede, 13. septembra.
Začenja se torej velika
mednarodna gospodarska pri-
reditev, na kateri bo sodelo-
valo več kot sedemdeset raz-
stavi j alcev in drugih udele-
žencev, med njimi približno
polovica iz tujine.
Višek oblikovanja
Dvanajsta mednarodna zla-
tarska razstava bo tokrat
predstavila višek dosežkov v
oblikovanju zlatega nakita. Ta
ne bo samo prikaz moči in
sposobnosti domačih obliko-
valcev in izdelovalcev zlatega
nakita, marveč prav tako
zrcalo dela najboljših obli-
kovalcev na svetu. Na razsta-
vi bo namreč sodelovalo tudi
deset tujih razstavi j alcev, ki
so prejeli lani na svetovnih
razstavah najvišja priznanja.
Znaki
za obiskovalce
Obiskovalci zlatarske raz.
stave v lapidariju Pokrajin-
skega muzeja bodo deležni
pKJsebne pozornosti. Kolektiv
celjskih Zlatarn je namreč
za vsakega stotega obiskoval-
ca pripravil bronaste znake,
za tisočega srebrne ter za
desettisočega zlate znake. Naj
zapišemo še enkrat —- gre za
prave srebrne in zlate znake,
ne za posrebrene ali pozla-
čene!
Sejem, več kot
vabljiv
Prvi Sejem plemenitih ko-
vin v dvorani Golovec bo več
kot zanimiv za vsakogar. Tu-
di na njem bo imel svoje
pomembno mesto zlati nakit.
Izredna bo kolekcija najraz-
ličnejših ur, orodij, embala-
že, surovin itd., itd.
Tako mednarodna zlatarski
razstava, kot sejem plemeni-
tih kovin sta edini tovrstni
prireditvi pri nas.
Sejem bo imel poslovni
poudarek, zato bo na njem
tudi več srečanj poslovnih
ljudi, pKJdpisovanj pogodb o
proizvodnem in drugačnem
sodelovanju, o izvozu itd.
Edinstvena
prodaja
Na Sejmu plemenitih ko-
vin v dvorani Golovec bo
urejenih tudi najmanj î>e't-
najst boutiquov, torej pet-
najst paviljonov za prodajo
blaga. V glavnem unikatov,
sicer pa blaga, ki bo zanimivo
za sleherni žep, okus. Med
prodajalci bodo Steklarna
Rogaška Slatina, Intertrade z
Indijskim, egipčanskim in po-
dobnim blagom, Almira s pie
teninami, Koteks-Tobus z us-
njeno galanterijo, celjske Zla-
tarne z bogatim izborom zla-
tega nakita in še drugi.
Kristal,
kristal . . .
Ciotovo bo posebno pozor-
nost vzbudil boutique roga
ške Steklarne. Ne samo zara-
di izdelkov, kompletov, ki
vselej vabijo, marveč zaradi
tega, ker bodo prodajali tu^
posamezne izdelke iz najbolj
razširjenih serij kristalnih
servisov. To pomeni, da bo-
ste lahko, npr. kupili tudi en
sam kozarec, če vam v servi-
su vinskih ali drugih kozar-
cev manjka, če ste ga razbili.
To je ugodnost, ki se ne po-
nuja vsak dan, to je prilož.
nost, ki potrjuje dober od-
nos proizvajalca in organiza-
torja Sejma do kupca, potro,
šnika.
Turistična
razstava
Poseben prostor v okviru
Sejma plemenitih kovin bo
rezerviran za drugo turistič-
no razstavo severne Sloveni-
je. To bo prikaz stanja, tudi
prihodnjega razvoja, to bo
zrcalo enotnosti turističnega
območja severne Slovenije.
Zato bo ta razstava nudila
lep pregled možnosti za zim-
ski in letni turizem, za sta-
nje na področju kmečkega tu-
rizma. Tu so zatem zdravili-
šča, letališča, dejavnost po-
slovnih skupnosti za turizem
in gostinstvo in še kaj. Vse
v severnem delu Slovenije.
Olimpiada 84
Na Sejmu plemenitih ko-
vin se bo predstavil tudi olim-
pijski komite iz Sarajeva in
tako opozoril na zimske olim-
pijske igre 1984. leta, na do-
slej največjo športno prire-
ditev v Jugoslaviji.
Modne revije
Med tako imenovanimi
spremljajočimi prireditvami
imajo v sejemskem progra-
mu stalno mesto modne re-
vije. V dvorani Cîolovec ba
do vsak dan ob petih po.
poldne. To bodo tudi revij»
zlatega nakita, nakita za vsa^
dan ter vrhunskih dosežko»,
In seveda še drugega!
Gostinci nared
Morda pripomba odveč..
vendar. Tudi gostinci so pit
pravljeni, da dobro i)Ositii&
žejo številne obiskovalce Se^
ma plemenitih koviii. Tokrat
bo veljala specializirana po
nudba. Tudi gobja restavi»
cija. Med vini tista, ki so
prejela na mednarodnön
sejmu v Ljubljani odlikova.
nja. Torej, kvaliteta tudi т
tem pogledu. Kvaliteta ot
vsakem koraku!
Dobrodošli!
Prvi Sejem plemenitih k»
vin v dvorani Ciolovec in
dvanajsta Mednarodna zlatar,
ska razstava v lapidariju P»
krajinskega muzeja v C^ja
v času od 8. do 13. septem-
bra vas vabita. DobrodošM
5f. 35 — 7. september 1978
NOVI TEDNIK — stran 11
Ko so v Preboldu proslav-
ljali krajevni praznik, so
priznanje za uspešno delo v
krajevni skupnosti prejeli tu-
di planinci, И se uvrščajo
med najbolj aktivne v Slove-
niji. Priznanje je prejel v
imenu PD Miran Or ožim. Za
dosežene uspehe tudi naše
čestitke!
foto: E. M.
es LET SPD
«
Konec avgusta je minilo
85 let, odkar so se zbrali
T Mozirju planinci in usta-
novili Savinjsko podružnico
slovenskega planinskega dru-
Sbv-a. Načelnik je bü nad-
u&telj Franc Kocbek iz Gor-
njega grada, ki je podruž-
nico vodu celih 34 let. Nje-
gova zasluga je, da so se
začele v naših Alpah pojav-
ljati slovenske markacije in
rasti slovenski planinski do-
movi. Med njimi tudi koča
na Molički planini pod Oj-
strico, ki je bila druga slo-
venska koča nasploh.
FRANC JEŽOVNIK
V NEDELJO
POD RADUHO
Jubilejni, deseti Dan sloven-
skih planincev bomo prosla-
vili v nedeljo dopoldne v
Loki pod Raduho. Praznova-
nje bo še toliko bolj sloves-
no, saj sovpada v leto, ko
praznujerho 200-letnico pire-
ga V2îx>na na Triglav, ko
praznuijemo 85-letnico sloven-
skega planinskega društva
ter 30-letnioo Planinske zve-
ze Slovenije. Letošnje pra-
znovanje pripravlja Meddru-
štveni odbor Savinjskih pla-
ninskih društev. Ob tej pri-
ložnosti bodo pod Radiiho
odprli .tudi nov planinski
dom, ki so ga prizadevni
planinci s celjskega območja
zgradili v rekordnem času,
seveda pa ne gre pozabiti
tudi deleža širše družbeno-
politične skupnosti. Pričaku-
jejo, da se bo v nedeljo ude-
ležilo proslave kakšnih 3000
ljubiteljev planinskega sveta
iz vše Sloveniije. Na svidenje
torej v Loki pod Raduho.
Na fotografiji vidimo novi
dom, ki je v ponos vsem
planincem.
foto: EDI MASNEC
iz ZGODOVINE NOV V CELJU (7)

PIŠE: FRANJO FIJAVŽ
III.
Ko smo se dokaj obšir-
no spoznali s predvojnimi
Prilikami na področju
škofje vasi in tamkajšnjih
zaselkov, nam je lažje ra^
zumljivo, zakaj je okrožni
Partijski komite za Celje
spomladi 1942. oskrbel čla-
nom Pokrajinskega komi-
teja za Sev. Slovenijo za-
točišče ravno v Zadobrovi.
Upoštevati je še to, da so
üile v tem sektorju po ne-
okupatorjevih vdorih
! organizacijo ravno tukaj
^ skoraj povsem nedotak-
'^jene frontovske zveze iz
Prejšnjega leta. V prvem
Obdobju osvobodilnega gi-
"^anja, torej v letu 1941.,
î^^ škofjevaškem območ-
JJi ni prišlo do aretacij, če-
^di je bila aktivnost fron-
tovcev izrazitejša kot v
Ostalih predelih okrožja. V
^Ovembru je bila sicer
®^etirana prizadevna sode-
^ka OF Vida Jošt iz Li-
' P^vca, kjer se je prav ta-
' na nekaterih drugih
^tih na celjskem pod-
aju, natisnilo veliko pro-
f^andnih letakov, tu se
J? razmnoževalo »Sloven-
poročevalca« in »Ra-
^Jska poročila«. Vida je
potem, po izpustitvi
Zapora, še več mesecev
Je v ^ ^ gibanju. Ko pa
bila drugič aretirana, je
li^^sgla gestapovskim ob.
;	o lepšem življenju.
Vj^la je izdaj alka in po-
j^ciia veliko škodo osvo-
^memu gibanju, gorja
posameznikom in celim
družinam. Z njeno pomoč-
jo je bila izsledena in na-
padena četa Kozjanskega
bataljona 18. 2. 1943. Pad-
lo je 14 borcev, 7 ranjenih
in ujetih, le 5 borcev je
ušlo smrti. V domači va^
si in okolici se je kmalu
razvedelo za Vidino počet-
je. Tudi njen brat, ki je
bil takrat v koncentracij-
skem taborišču je zvedel
za njeno sramotno obna-
šanje. Za vedno je ostal v
taborišču. Vida je pred
koncem vojne pobegnila z
gestapovci in živi v ino-
zemstvu. Mnogi je ne bo-
do nikoli pozabili, še živi-
jo priče, iz katerih je ho-
tela izvabiti novice in p>o-
izvedeti kaj in kako sode-
lujejo z OF, češ, da tudi
še sama vedno dela za
osvobodilno gibanje, toda
niso ji nasedli.
Iz škofje vasi je bil v
prvem tednu 1942. leta are-
tiran Milan Kožuh. Do are-
tacije je prišlo v Maribo-
ru, ko je obiskoval tam-
kajšnjo sadjarsko šolo in
se vključil v ilegalno delo,
pravtako kot je že preje
deloval v mladinski, sko-
jevski organizaciji in bil
tudi član njenega vodstva
za celjsko okolico.
Frontovska organizacija
je, kakor malokje, v 1942
letu še vedno domala ne-
okrnjeno delovala. Celo
povečala se je. Pritegnili
so še nekatere mladince,
bodisi, da so obiskovali
srednjo šolo v Celju (Ivan-
ka Žagar in dr.), bili za-
posleni ali delali doma na
posestvu. Le nekdanjih,
priljubljenih mladih ljudi,
ki so jim zaupali in mar-
sikaj postorili za nje, ni
bilo več naokrog. Slavko
šlander in Franjo Vrunč
nista prišla več. Izostali
so tudi Slava Klavora,
Leon Novak in še drugi.
Zvečine so bili že ustre-
ljeni. Zidanšek je bil za
njih domnevno v partiza-
nih na Dolenjskem, a je
že v začetku februarja
1942. v boju padel. Blaž
Rock je bil v zaporih. Nič
več se nista mogla oglasi-
ti Janko Skvarča-Modras,
ki je že pred leti, 1937—
1938, polagal v Škof j i va-
si temelje poznejši organi-
zaciji OF in Peter Stante,
ki je imel v juniju 1941
leta obširen sestanek s
tamkajšnjimi pristaši KP.
Tedaj so določili za vsako
posamezno naselje zaupni-
ka, ki naj razširja delova-
nje proti okupatorju. Ta-
ko so potem več mesecev
v 1941 in še v prvi polo-
vici 1942. leta — vse do
aretacij v aprilu in maju
1942 — uspešno vodili sku-
pine frontovcev v Lipovcu
in Ljubečni Ivan Jošt, za
Dobrotin in Pristavo Mar-
tin Dobrotinšek, v Arclinu
Jože in Štefka Antologa, v
Vojniku Janko Vrečko in
Alo j Preložnik, v Škof j i
vasi Lojze Vrečko, Ivan
Okom v Šmarjeti Franci
Kožuh v Zadobrovi in Tr-
novljah.
Sedež PK KPS
za Sev. Slovenijo
v Zadobrovi
člani PK so morali zara-
di varnosti in da jih ge-
stapovski aparat ne odkri-
je, pogosto menjavati za-
točišča in z njih podvze-
mati poti za navezovanje
prepotrebnih stikov z
okrožji. Potovali so z vla-
kom, z avtobusi, najpogo-
steje pa kar s kolesom in
tudi peš. Dogajalo se je,
da je bilo tu in tam pre-
nevarno in tvegano poto-
vati s kozjanskega pod-
ročja na savinjsko ali
obratno preko Celja. Zato
se je Celje obšlo, se neka-
ko po stranskih poteh pre-
bilo do Laškega in potem
prišlo po gozdnih poteh
pod šmohorjem in grebe-
ni Mrzlice do dogovorje-
nega kraja ali mesta se-
stanka v Sp. Savinjski do-
lini ali v naseljih nad Re-
virji.
V Zadobrovi je bil PK v
mesecu aprilu 1942 skozi
tri tedne varno prikrit.
Križanova družina je od-
stopila eno sobo v pritlič-
ju, kjer sta nočevala ali
predanj evala — na sestan-
ke se je hodilo najpogo-
steje pozno zvečer ali zgo-
daj zjutraj, vsakokrat ob
običajnih delavskih izme-
nah, med deveto in dese-
to uro zvečer in med peto
in šesto uro zjutraj — Ser-
gej Kraigher in Martin
2nidarič, a drugo sobo na
podstrešju, kjer sta domo-
vali, v kolikor nista bili
na nogah in poteh, Tončka
čeč-Roza, tedaj inštruktor
PK in kurirka Cveta Prar
protnik-štefka.
Kdo bi lahko izmeril te-
danje nevarne poti, ki so
jih podvzemali ti frontini
vodilni aktivisti v vse sme-
ri? Kako pomembno delo
so opravljali. In vendar je
za njihovo delovanje, ob-
seg in težo dela vedelo ta-
ko malo ljudi, čeprav so
bili prav tako povezani v
osvobodilnem gibanju, o-
pravljali marsikatero za-
upno delo, se z njimi tu
in tam srečevali, so se obo-
ji naredili kot da se ne
poznajo, saj je edinole s
takim načinom disciplini-
ranega konspirativnega de-
lovanja lahko ostalo par-
tijsko jedro čim bolje pri-
krito.
Sekretar PK KPS za Sev. Slovenijo Sergej
Kraigher-Andre j (predvojni posnetek)
Cveta Praprotnik-štefka in Tone Žnidaršič-
štefan (posnetek iz 1944. leta na osvoboje-
nem ozemlju v Zg. Savinjski dolini)
Potrošnik pravzaprav ni-
ti sam ne ve, koUko tr-
govin z rezervnimi ajvto-
mobilskimi deU imamo v
Celju. To bo zanesljivo
vedel šele takrat, ko mu
bodo na servisu rekli, da
nimajo rezervnega dela
na zalogi in da naj po-
skusi v trgovini. Seveda
pozabijo povedati v kate-
ri, zanesljivo pa nimajo
v mislih katere od celj-
skih. Zakaj? To boste ugo-
toviü šele takrat, ko bo-
ste z optimističnim obra-
zom, kakršnega imate ta-
krat, ko vam žena pove,
da je rodila povsem zdra-
ve dvcHjčke, vprašali tr-
govca po tem ali onem
rezervnem delu.
Naša zgodba bi se lah-
ko pričela takole. »Njego-
vo veličanstvo« potrošnik
razmišlja o nakupu avto-
mobila. Odloči se za ti-
stega iz domačega progra-
ma, ker le-tako naj ne bi
imel problemov s servisi
in rezervnimi deli. »Po-
praviti ga tako ali tako
zna vsak drugi smrkavec
iz ulice in v vsaki tretji
trafiki lahko kupiš rezerv-
ne dele zanj«. Samo ti-
sti, ki je kupoval avto-
mobil ve, kakšni občutki
prevevajo tistega, ko prej-
me od prodajalca z na-
smehom slavne Mona Li-
že ključe svojega novega
avtomobila. Tega veselja
mu ne skali niti ugotovi-
tev, da so mu, čeprav
plačani »luksiizni« izved-
bi, pozabili dodati tudi
zunanje vzvratno ogledalo.
Preprosto, če je zbral to-
liko in toliko tisoč dinar-
jev za nov avto, bo našel
še tista dva stotaka, koli-
kor ta »stvarca« stane.
Ker pa ga je proizvajalec
osrečil z že pripravljenim
mestom za vgradnjo ogle-
dala, seveda ni vsako do-
bro. Po opravljeni »slabo
markirani transverzali« po
celjskih trgovinah bo si-
cer še vedno brez ogleda-
la, toda imel bo vsaj ob-
čutek, da se trgovci tru-
dijo. Saj so mu vsepov-
sod rekli: »Nimamo, toda
imamo naročeno. Oglasite
se v sredini prihodnjega
tedna. Kakšno smolo ima-
te. Ravno včeraj smo pro-
dali zadnja štiri. Oglasi-
te se še kaj«. Zadeva je
preprosta, razmišlja ku-
pec. če sem čakal pol le-
ta in še več na avto, bom
tudi teh nekaj dni čalial
na zrcalce. Seveda zgodba
tudi po tem tednu ni kon-
čana. In ko se ponovi tu-
di ïK) petem in šestem
tednu, je vsega tega na-
šemu potrošniiku dovolj
In... Ne, ni šel v Trst
ali celo v Celovec po to
»potrebno ogledak«« kot
ste verjetno že navajeni,
da se taka zgodba konča.
Tudi ni stopil po tržnega
inšpektorja kot ste morda
še pomislili. Poklical je
centralno skladišče rezerv-
nih delov, kjer so se naj-
prej njegovi zgodbi čudili,
satj imajo prvič dovolj
zrcal na zalogi in drugič,
nihče tega ne naroča, ta-
ko da so že naročili po-
sebni službi, naj razišče.
že čez dva dni se je
naš ix>trošnik zadovoljno
ogledoval v novem zrcal-
cu, pri tem pa razmišljal
o trgovcih. Zloben kot je,
si ni mogel kaj, da ne bi
čez mesec dni stopil po-
novno v trgovine in pov-
prašal po zrcalcu in tako
tudi naslednji mesec, ko
ga je nepotešena radoved-
nost minila. Toda ta zgod-
ba ima svoje izpeljanke.
Enaka je pri nakupu blat-
nika ali pokrova, motorč-
ka za brisalce. Na zalegi
ni ne prednjih, kaj šele
zadnjih prem. Nimajo re-
zervnih števcev na bi^no-
meru. In kaj bi naštevali
dalje, saj vam bo vsak
avtomobilist naštel spisek
takih stvari hitreje kot pa
vse gostilne od Ojstrice
do Kolodvorske restavra-
cije.
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
KRIZEV POT
Slišala sera glas. o, ljudje. Tako
čuden, tako netalago zveneč glas, da
človeka pritisne nekam ... To je bil
glas stvarce, ki stoji na moji nočni
omarici. Oil i in. Br .. Kako morejo
tako nedolžnega človeka, kot sem
jaz, buditi iz spanja. Ne rečem, če
bi bilo zvečer. No, ta pošteni člo-
vek, ki je bil čisto slučajno moja
malenkost, je dvignil svojo žlahtno
zadnjico in jo ponesel v kuhinjo.
Potem se je pričel križev pot. Vo-
da je tekla, bilo je hudo, bilo je
hudo ... Umivanje namreč. V stiku
z mrzlo vodo se mi je zbistril ra-
zum in zaslutila sem krutost današ-
njega dne v vsej njegovi velikosti.
Danes me čaka trpljenje, pričenja
se križev pot. In, o zakaj, zakaj, bi
zapela s hripavim dijaškim glasom,
ko bi kaj pomagalo.
Najprej sem se potila v avtobusu.
Okrog in okrog sami nesrečni obra-
zi. Ni morda na njih sled solza? In
pogumno sem stopala naprej... Ka-
ko lepa je drugače pot od postaje
do Ojstrice. Tako polna zanimivih
stvari. Tokrat pa je bilo drugače.
Pravo trpljenje. Bila je gneča, kot
vsako leto na ta dan. Težko sem
vlekla svoje ran pričakujoče telo
proti nezaželjenemu cilju. Srce mi
je krvavelo. Krvavelo že sedaj, na
prvi dan križevega potu. O, kako
bo krvavelo šele pozneje.
»Zdravo,« kislo raztegne svojo ku-
marico kolega Ivan. »Gremo, a!?«
»Mhm« se mi izvije iz prsi. O, kako
je bil ta mhm pohi bridkosti, poln
bolečine.Vzdih, en sam dolg, o čud-
nem, nerazumljivem in grozno tež-
kem trpljenjú pričujoči vzdih.
In potem sem odprla tista vrata.
Tista temna težka vrata. »Bum,« so
se treskoma zaprla za mano, kot
bi hotela reči: »Ehej, punčka, nič
več ven«. Klavrno smo sedele žrt-
ve na svojih stolih. Tedaj so se od-
prla vrata in v prostor je stopil
naš bridki krvnik. In potem smo
trpeli, ljudje, trpeli. Oh! Ker vse
mine, je minilo tudi to. A le za en
dan. Za kratek dan, še nas čaka
boj, o bratje! In ... Da, to je bil pr-
vi šolski dan.
MAGDA TRATNIK
CELJE
SEJEM
BIL JE ZiV
Res, bil je majhen, pa mu ven-
darle smemo reči sejem. In živ je
bil tudi, pa še prav pošteno. Kje?
Na celjski gimnaziji!
»V ponedeljek. 4. septembra, zad-
nji dve uri dopoldan in pr\'o uro
popoldan bo knjižni sejem na naši
šoli?« se je oglasilo v petek po šol-
skem zvočniku. Res je bila ta dan
tu gneča, čeprav ne prevelika. Ta-
kole je izgl^ala ta podoba: lahko
si opazil nekoliko boječe obraze
»zelenjave«, torej prvošolcev, pa do
bivših maturantov, ki so se vedli
kot pravi kralji.
»Dva jurja, daš dva jurja?« je
vpil neki drugošolček in »korenč-
ku« prvošolčku ponujal matematič-
no knjigo. »Na, za tri jurje. Boljša
je! Bolje ohranjena!« je ukazovalno
tiščal proti njemu isto knjigo bivši
maturanti. Korenček pa je zmedeno
gledal od enega k drugemu. Potem
sta oba ponujala tisto knjigo po
ceni 40 din. Nazadnje je zmagal
nekdanji četrtošolec. Pravica moč-
nejšega pač.
Res, prav živahno je bilo. A nobe-
nega reda. Dekleta in fantje so se
gnetli okrog mize dežurnega dijaka
in ponujali ter jemali. Prav zanimi-
vo je bilo opazovati, kako velik ta-
lent ima marsikdo izmed dijakov.
Za ceno knjig so se tako sproti po-
gajali. No, po navadi je zmagal čut
dobrote do kolkov in knjige si lah-
ko kupil kar poceni. Ni slaba stvar,
t.akle sejem!
MAGDA TRATNIK
Z MEDICINSKEGA VIDIKA

PISE: DOC. DR. MGR. JANEZ KRAŠEVEC
Ob tem jesenskem vreme-
nu, ko polagamo račun za
dopustniški čas, se marsi-
kdo od nas vprašuje, kaj je
sploh bil dopust. Nekateri so
bili še bolj delavni, saj so
pohiteli z zamujeno gradnjo,
drugi so se pražili na soncu
in bih še bolj izmučeni, tret-
ja so se navozili in najezih
v nepregledih kolonah in do-
bivah živčne zlome. Tudi ta-
ki so, ki so ostali lepo dc«na
in ležemo v svojem okolju
pobrkljali tu in tam ter se
odpravljali na krajše izlete,
odvisno od vremena. Ob tem
obstoji še en problem, kdaj
je pravi čas dopustov. Več ali
manj vsi, posebno tisti s šol.
skimi otroci, se odpravijo na
dopust v najbolj vročem let-
nem času in največjem nava-
lu na morje in si zvečine ne
delijo dopusta preko leta. Le
najbolj vneti smučarji, stari
in mladi, izkoristijo kak te-
den tudi v času zimskih po-
čitnic in tako prekinejo de-
lovno leto na dve polovici.
Hotel bi podati nekaj medi-
cinskih in bioklimatskih ter
socioloških pogledov na tisto
naše obdobje, ki ga s takim
veseljem čakamo in. imenuje
mo dopust. Prvo vprašanje, ki
si ga postavimo, je, zakaj in
kako dolg dopust? Veliko lju-
di pričakuje od dopusta ne
kaj novih doživetij, potova-
nja po domovini in svetu,
proučevanje in spoznavanje
načina življenja in navade
tamkajšnjega prebivalstva,
kulturne in umetniške zani-
mivosti in podobno. DrugI
imajo za cilj svojega dopiista
sproščeno življenje in zaba-
vo v drugem okolju in zame-
njavi bioklime. Xu pa se že
ločimo. Nekateri ljubijo pla-
nine, drugi morje. Vsekakor
je najbolj vroča želja veliko
sonca in malo dežja. To željo
nam potrjujejo tudi stokilo-
metrske kače p>o evropskih
cestah in številen obisk na-
šega Jadrana.
Vsekakor je pri mnogih
dopiistnikih objektivno in
medicinsko sprejemljiv vzrok
dopusta ter osrednji motiv
— zabava.
S stališča zakonodaje ima
vsak delavec praktično kjer-
koli na svetu, redke so izje-
me, pravico do daljšega ali
krajšega letnega dopusta, od-
visno od zakonodaje, delov-
nega mesta, določenih škod-
ljivih izpostavljenosti in po-
dobno. Seveda srečamo prime-
re, kot npr. Japonska, kjer
ljudje ljudje v mali men
koristijo te pravice, vendar
to so primeri, na katerih ne
moremo graditi zakonov živ-
Ijenjsk^a ritma. Zakonodaja-
lec prav gotovo ni nikoli in
nikjer predvideval dopust za
dodatne obremenitve in obve-
znosti, saj je cilj le-tega ob-
noviti psihofizično kondicijo
delavca, kar velja tako za fi-
zičnega kot umskega. K sled-
njim moramo šteti tudi šo-
larje, študente, pedagoške de-
lavce in vse tiste, ki se vsa-
kodnevno srečujejo s hitnm,
odločujočim in živčno prena.
petim tempom življenja. Od-
tod tudi toliko nevroz, mena-
žerskih težav, želodčnih či-
rov, prebavnih motenj, srč-
nih infarktov ali prednfarkt-
nih težav, depresij ter drugih
spremljajočih bolezni. Koliko
doprinesejo k slabemu počut.
ju še neuresničene želje in
cilji, si lahko mislimo. Saj
tudi v takozv. prostem času
najdemo mnogo obremenitve-
nih činiteljev. Dinamika pro-
meta, hrup v mestih, postran-
sko delo, ki je včasih bolj
škodljivo kot redno, nezdra-
ve razvade, nekontrolirano ka-
jenje in pitje žganih pdjač,
prekomerne doze kofeina, po-
manjkljiva in konzervna pre-
hrana itd. to še pospešijo.
Lahko rečemo, da modemi
človek s svojo ix>klicno de-
javnostjo, pKxl vplivi okolja
in z osebnostnimi karakteri-
stikami živi dokaj hitro, živč-
no m napeto. Posledice so
disregulacija srca in obtoka,
motnje prebave, hitra vzbur-
Ijivost, moteno in nezadostno
spanje ter slabo počutje. V
teh trenutkih je človek zrel
za dopust! Le izprežen od na.
petosti in vsakodnevnih obve-
znosti, doživet dopust, poln
zdrave zabave in šp>ortne re-
kreativne dejavnosti, ujame
ponovno ravnotežje življenj-
skih fimkcij in ritma. Toli-
ko na kratko o nekaterih
vidikih in razmišljanjih o do-
pustu. Naslednjič pa o tra-
janju dopusta,, izboru klime,
primerne za posameznika in
njenem vplivu na človeka.
(se nadadjuje)
IZ Ш PABTIZAr^: If GABERJU VAOBË
Prizadevno TVD Partizan Ga-
ber.je je s svojim sposobnim in
številnim vaditeljskim kadrom že
pričelo z redno oddelčno vadbo.
Urnik za vse starostne kategorije
je več ali manj enak lanskemu,
le članice so bogatej.Š€ zaradi šte-
vilčnosti z novim oddelkom. Red-
na vadba bo vsfekakor zopet da-
jala glaveïi utrip društvenemu
življenju. Na zadnji seji izvršnega
odbora pa ko podrobno obravna-
vali tudi us^šno letovanje 40-tih
otrok v počitniškem času, ki je
bilo v Puntiželi v Istri v jugo-
slovanskenj otroškem rekreacij-
skem centru. Večje število otrok
se je naučilo plavanja, tekmovali
pa so tudi z drugimi jugoslovan-
skimi pionirji, kjer so bili Celja-
ni v nogometu drugi, v igri med
dvema ognjema pa tretji. Izvršni
odbor se .K' podrobno seznanil z
delom gospodarske komisije, ki
pripravlja večje adaptacije v telo-
vadnem domu, s programom se-
minarja za člane izvršnega in teh-
ničnega odbora, ki bo 23. in 24.
t. m. na Ljubnem in z gradivom
Z3 bUžnji kongres ZSMS, kjer so
člani IG posredovali tudi svoja
mnenja o delovanju mladinske or-
ganizacije predvsem na področju
telesne kulture.
K. JtG
Ml IN ZDRAVJE
DELOVNO OKOUE
PIŠE: MGR. DR. BOGOMIL HRAŠOVEC
Masti naj bi v celokupni
hrani predstavljale od 30 do
40 "/o. Če hočemo našemu or-
ganizmu dobro, moramo dati
prednost pri uporabi tako
imenovanim nenasičenim vr-
stam maščobe, to pa so rast-
linska olja (koruzno in son-
čično) in razne vrste marga,
rin. Maščobe živalskega izvo-
ra (mastno meso, mastne vr-
ste klobas, poLmastno mleko,
p>olnomastni sir in jajca) ima-
jo pri prekomerni uporabi
delež pri nastajanju neželje
ne debelosti, po svoje pa vpli.
vajo tudi na nastanek raz-
nih drugih bolezenskih stanj.
Pri ogljikovih hidratih, ki naj
bi bill udeleženi v dnevni
zaužiti hrani z 45 do 50 %,
moramo dati prednost sigur-
no zelenjavi, žitaricam m
sadju, bolj zanemariti pa je
vrste sladkih c^ljikovih hid-
ratov. Vse to je dobro vzeti
v obzir, če planiramo našo
družbeno prehrano, ker mo-
ramo misliti radi že omenje.
ne izpustitve prvega jutranje-
ga obroka na ojačani drugi
obrok, na dopoldansko toplo
malico. Ce računamo, da p>ot-
rebuje naš organizem glede
na fizične obremenitve pri
delu in težo delovnih opra-
vil približno 2200 do 4000 ka-
lorij z izjemo najtežjih del,
kot so košnja in naporna de.
la na polju tudi do 6000 ka-
lorij, je aiBdo važno da se del
teh potrebnih kalorij dobi s
prehrano v delovni organiza-
ciji. Te potrebne kalorije se
dajo izračunati s pomočjo
meritev bilance telesne pre-
snove in pa z merjenjem pul-
za, seveda je treba točno ča.
sovno opredeliti vse faze de-
lovnih opravU, ne pozabiti
pri tem regularnih pauz in
odmorov, pa seveda drugih
manjših, samovoljnih odmo-
rov in pa odmorov, ki se jav-
ljajo v zvezi s samim delov-
nim procesom. Tako menim,
da bi lahko topli obrok v de.
lovni organizaciji vseboval
hrano v vrednosti 700 do 1200
kalorij, seveda tu upošteva-
joč poleg teže še število glav-
nih in stranskih obrokov, se-
stavljale pa naj bi te kalo-
rije z 25—45 gr beljakovine,
z 20 do 40 gr masti ter z 80
do 150 gr ogljikovi hidrati.
Tudi vitamini in minerali, ki
so telesu potrebni, naj bi tu
predstavljali 30 do 40 % dnev.
ne porabe. Seveda je pa pri
planiranju ustrezne prehrane
zelo težko ustreči vsem oku-
som in potrebam, saj je tre-
ba misliti na težo dela, na
delavce različnih starosti, na
oblike del, mimogrede naj
omenim samo še željo po oh-
ranitvi vitkosti pri mladih
dekletih, ki seveda ne slišijo
rade nič o kalorijah. Kot poz-
namo kalorične vrednosti po-
sameznih hra^ iz tabel, ta-
ko moramo na koncu tudi
vedeti, da se za naš organi-
zem potrebne kalorije prera-
čunajo tako, da f>oleg redne-
ga dela upoštevamo še dru-
ge telesne aktivnosti izven
dela, zraven moramo pa pri-
šteti še cca 1800 kalorij, ki
jih organizem mimo tega ra-
bi za vzdrževanje del in de-
javnosti važnih telesnih or-
ganov (osnovna presnova).
Vse to skupaj predstavlja ce-
lokupno telesno presnovo, ra-
čimano na 24 ur, ki je pa
različna za razne dejavnosti.
Sigurna je zdrava in pra-
vilna prehrana v prvi vrsti
stvar p>osameznika, vendar
imajo merodajni v družbeni
prehrani veliko odgovornost,
da v njo poleg spretnosti in
znanja vložijo tudi znanost
in vzgojo, s tem bo delavec
na delovnem mestu dobil p>ol-
novredno prehrano in izrek,
da smo dobro branjem pa
slabo prehranjeni ne bo pri-
šed do veljave.
Obiščite prodajalno PLASTIKA v Staneto.
vi ulici 13 v Celju, kjer lahko kupite pre^
vsem tapete, talne in stenske obloge,
lete in seveda tudi gospodinjske potreb,
ščine.
5f. 35 — 7. september 1978
NOVI TEDNIK — stran 11
ATLETIKA

po evropskem prvenstvu v pragi
Y nedeljo zvečer se je v
ffi končalo evropsko pr-
rtstvo v atletiki. Končalo
^ je tako, kot je vsaj pri
^ inalol^do ali pa sploh nih-
pričakoval. Prav na kon.
^ gmo slavili Jugoslovani in
l'i v na koncu se je na naj-
Ljj jambor dvignila naša
in po koritu veli-
^ stadiona, ki je bU poln,,
a zadonela naša himna. Na
l^^ovalnem odru pa je stal
l^tno kot eno največjih
b)iesenečenj letošnjega prven-
La naš atlet Milan Srejovič,
^ je zmagal v troskoku in
^ drugim ugnai tudi tako
slovitega atleta, kot je Sanje,
jev iz SZ, zmagovalec kar
treh olimpiad in številnih
drugih tekmovanj Srejovič
je pri tem dosegel državni
rekord, osvojil zlato medaljo
za Jugoslavijo in takorekoč
dobesedno skočil iz anonim-
nosti v svetovni atletski pro-
stor.
Bil je to trenutek, ki ga ne
bomo pozabili. Bil je to naj-
boljši balzam na naše razbo-
lele atletske rane, ki smo jih
vsaj delno zakrpali v Pragi,
saj so tudi drugi i)oleg Srejo-
viča uspeli. Pravzaprav so
mnogi dosegli več.
Tu ne gre pozabiti srebrne
medalje in odličnega skoka
Stekiča pa Spasojeviča, Zan.
ča, Hrepevnikove, Hegediša in
ostalih ter seveda tudi ne na
koncu našega Roka Kopitar-
ja. V teku na 400 m ovire
se je uvrstil v polfinale z no-
vim državnim rekordom,
50,43, tekel pa je tudi v re-
prezentančni štafeU 4 krat
400 m, ki se je uvrstila v fi-
nale in osvojila osmo mesto.
Bravo za vse, zlasti pa še
za Srejoviča, za nastop v
Pragi. Ko bi bilo še več ta-
kšnih svetlih trenutkov!
TONE VRABL
nogomet

štartali v republiški lig!
Ut^metni ples .se je že
ji.TĆei. Drugoligašem so se v
aedeluo priključili tudá nogo-
metaši v republiški ligi. To-
rej nogometna igrišča so po-
ixinoma oživela. Se posebej
tvahno pa je bilo v nedeljo
T Velenju, ko je domača Ru-
dar z zmago nad Spartakom
Dsvojil dragoceni točki in je
jedaj že šesti na lestvici dru-
¡e zvezne lige. V prihodnjem
tolu igrajo Velenjčani v Ki-
caidi.
V republiški Ugi, ki je raz-
leiiena v dve skupini, smo
i v prvem kolu videli do-
iafei derbi. Celjani so v Slo-
mških Konjicah presenetlji-
0 premagali domačega
Uniorja 3:1. Omeniti pa ve-
lja, da so bil domačini po-
I)olnoma enakovredni gostom
in so celo zastreljali dve
najstrožji kazni — 11 m.
Nogometaši šmarfcnega pa
so morali v goste Rudarju v
Trbovlje. Tokrat se domačini
niso dali presenetiti, kot na
prijateljski tekmi, fco je zma-
gala ekipa trenerja Bencika
2:1 in so premagali Šmartno
3:0.
V prihodnjem kolu pa je
razix>red naslednji:
Kladivar bo igral doma
proti Dravi, ki je v prvem
kolu odvzela Muri točko.
Šmartno igra proti Litiji na
svojem, igrišču in prvi točki
bi morali ostati doma. V go-
ste pa gredo nogometaši
Uniorja in to v Maribor pro-
ti Železničarju.
Po srečanju v Slovenjskih
Konjicah je trener celjskih
nogometašev Vlado Glinšek
dejal:
»Srečanje je bilo popolno-
ma enakovredno. Domačini
so presenetili z dobro igro.
Naši fantje pa so zaigrali le
na trenutke dobro. Videlo se
je, da so pristopili k igri s
preveliko odgovornostjo, ki
jim je ohromila noge. Zato
upamo v nedeljo na boljšo
igro.«
J. Kuzma
košarka

v republiški ligi vzhod so
№e Celja v ligi članic za-
eližile zapored kar tri zma-
S — v gosteh z Radenci z
i:44, doma pa z. Elektro
i:30 in s Poljčanami s 60:36.
towh šest točk pomeni bolj-
ci razvrstitev na lestvici. Tu-
li kadeti v medobčinski ligi
tobro igrajo. Z zmago nad
''edisom s 103:66 .so se pov-
№ v vodstvo na tabeli. B
^ kadetov Celja je prema-
gala Polzelo s 66:65. Za veli-
ko presenečenje pa so pri-
pravili člani B ekipe Celja,
ki so v Celju premagali Иек-
tro s 67:61.
Ljubitelji te igre pod koši
in izbrana članska ekipa Oe-
Ija pa so bili v nedeljo ope.
harjeni za napovedano prija-
teljsko srečanje z Vojvodino,
ki je na pripravah v naši re-
publiki. Kljub sklenjeni po-
godbi gostov enostavno ni bi-
lo v Celje. Tako so se v prija-
teljski tekmi srečali domači
igralci kar med seboj z A in
B ekipo. Bili smo priča lepim
in duhovitim potezam izbra-
nih košarkarjev, ki sedaj
marljivo trenirajo vsak dan
za prvenstvena tekmovanja v
prvi B zvezni ligi. To prven-
srt-vo pa se bo pričelo šele me-
seca oktobra.
K. JUG
^ Grižah so ob krajevnem praz-
P pripravili tekmovanje v stre-
W^'t-/	puško, kjer je
K sestimi ekipami zmagala SO
Г« I pred SD Griže II, SD Bra-
K^ovatin iz Liboj, SD Slavko
¡^er iz Prebolda itd.
j^ Grižah so pripravili tudi trim
p^'Jtoje, kjer je sodelovalo UO
Zmagal je Marko Džuda-
krogov od 100 možruh)
Jožetom Grešakom, Alojzem
^vcem, Milanom Brüejem,
[^ВД Koranom itd.
mladinci je na istem tek-
laOj'^Ju zmagal Darko Turnšek
l¿, Pred Srećkom Džudavićem in
^Jem Rogljem.
ÜK Praznovanje krajevnega praz-
"	vključili tudi čla-
ki	in Komisije za šport
|^"yeai;Ljo. Pripravili so vrsto
ki so se vrstila ves
If,^» teden, v soboto pa je
^^^ik TVD Partizan Prebold
Slokan podelil priznanja
j^i^snejšini. še posebej so se
veterani, ki so pobrali
Ш prvih mest. Svečanosti,
b zaključku pripravili na
Preboldu, so se poleg
udeležili tudi predstav-
^¡«^•^•^ega družbenopolitičnega
ter krajevnih dnižbeno-
organizacij in društev.
so dobili dva nova pr-
Na turnirju drugo-
kategomikov sta Mitja Urisek s
sedmimi in Franci Gazvoda s še-
stimi in pol točkami zmagala ter
si tako priborila prvo kategorijo.
Tretji je bil Jože Razinger s 6 to-
čkami.
V	Šentjurju je bil redni me-
sečni brzopotezni turnir domače-
ga šahovskega kluba. Najboljši je
bil Gajšek mlajši pred Tormano-
vičem in ing. Knezom. Igralo je
14 igralcev.
Na republiškem šahovskem pr-
venstvu v Radovljici so sodelova-
li tudi trije predstavniki našega
območja. Uspeh ni bil najboljši.
Edvard Planino iz Celja in Štefan
Ovar iz Velenja sta delila 18. do
24. mesto in zbrala 7 točk, med-
tem ko je bil Jože Zorko iz Žal-
ca 25. Л5 -šest in pol točkami.
V	soboto bodo v Celju že če-
trte letne športne igre ITC. Na
njih bodo sodelovali športniki
Elektrosignala iz Celja, Ferralita
iz Žalca, Kiga iz Iga pri Ljublja-
ni, Klime in Kovinotehne — Teh-
nomercatorja ter Libele iz Celja.
Igre bodo na športnih igriščih
Tehniškega centra, na kegljišču
Ingrada in na strelišču na Gri-
čku. Nastopili bodo moški in
ženske v rokometu, malem nogo-
metu, šahu, streljanju, kegljanju
in odbojki. Naslov prvaka brani-
jo dekleta Kevinotiline in fantje
Ferralita.
Zbor delegater za športno re-
kreacijo nam je posredoval pol-
letne rezultate tekmovanja in so-
delovanja na trim igrah in akci-
jah za družbene dejavnosti, indu-
strijo ter promet in zveze. V pri-
merjavi s storitvenimi dejavnost-
mi v teh dejavnostih letos na lest-
vici ni bistvenih sprememb. V sa-
mem vrhu so predvsem delovne
organizacije v katerih se že vrsto
let načrtno ukvarjajo z rekreaci-
jo, kar Je prineslo tudi dobre re-
zultate.
Industrija: 1. LIK SAVINJA 1848
točk (702, 1036, IQO), 2. železarna
Štore 1468 (652, 606, 120), 3. Cin-
karna 1424 (682, 622, 120) 4. Li-
bela 1153 (343, 720, 90), 5. EMO
971 (322, 559, 90), 6. KLIMA 862
(620, 122, 1(20) itd. V tej dejavno-
sti so nastopile ekipe iz 16 delov-
nih organizacij.
Družbene dejavnosit: 1. ŠKIMC
1350 (480, 810, 68), 2. Ljubljan-
ska banka 1291 (611, 680, 0), 3.
UJV 1217 (566, 1Ö1, 60), 4. Cari-
narnica 625 ( 238, 387, 0) 5. Pra-
vosodje 547 (179 , 378 , 0), 6. Zdrav-
stveni center 504 (287, 217, 0) itd.
Sodelovalo je 45 delovnih^ organi-
zacij.
Promet in zveze: 1. PTT 1487
(660, 737, 90), 2. železnica 11.54
(496, 598, 60), 3. Javna skladišča
654 (186, 463 , 0), 4. Izletnik 588
(148 , 410 , 30), 5. Cestno podjetje
375 ( 69. 306 , 0). 6. TRANSJTJG 274
(154 , 90, 30), 7. Intereuropa 248
(1S3, 95, 0), 8. Prevozništvo 23il
(vse točke so dosegli člani). V
oklepaju si v zaporedju sledi šte-
vilo točk, ki so jih dosegle čla-
nice, člani in starejši člani.
J. KVZM.\
J. VI3)ENIK
T. VRABL
F. PUNGERCIC
Še spomin na priprave celjskih rokometašev na Pungartu. V golu je Zdenko Zorko, ki pred-
stavlja po povratku iz vojske za celjsko ekipo veliko okrepitev, s krila pa mu strelja nje-
gov nekdanji reprezentančni kolega (skupaj sta osvojila zlato olimpijsko medaljo v Mün-
chnu!) in zdaj trener Slobodan Mišković. Kljub temu, da se ,ie Miško malce težko (kilo-
grami!) dvignil in poslal žogo proti Zorku, je slednji kljub dobri formi le ni vedno u.jel.
Foto: T. VKABL
ROKOMET

celjan! premagali francoskega šampiona
Po vrnitvi s priprav na
Pungartu se celjski rokome-
taši pripravljajo zdaj doma.
Po nabiranju moči in kondi-
cije so prišle na vrsto dru-
ge zadeve in to taktično —
tehnične variante, ki jih je
treba čimveč znati in čim-
bolje zaigrati, da lahko uže-
ne, nasprotnika. O dosedanjih
priprawah celjskih rokometa-
šev smo obširno p>oročali že
v prejšnji številki, zato danes
samo sporočimo to, kako so
igrali proti gostu iz Francije.
To je bila ekipa pokalnega
prvaka Francije EESM iz
Grenobla, ki igra sicer do-
padljiv rokomet, vendar kljub
temu ni bila kos Celjanom.
Slednjim se je sicer poznalo,
da se šele »ogrevajo«, vendar
so kljub temu zlastd v obram-
bi pokazali izredno dobro ig-
ro za ta čas priprav.
Celjani so premagali »Na-
poleona« oziroma njegove po.
tomce s 24:16 in tako med
drugim zabeležili tudi po-
membno mednarodno zmago.
Kaj lahko povemo o igral-
cih? Vratarja Zorko in Tomič
sta bila solidna. Napad, ki je
nekoliko šepal, je poživil
Mrovlje. Svojo nalogo sta do-
bro opravila Ivezič in Top-
lak. Ostali so bili tisti, ki so
tudi prisi>evali delež k zma-
gi, Strelci: Anderluh 9, Mrov.
Ije, Toplak in Vukoje po 4,
Ivezič in Guček po dva ter
Božič en zadetek.
Rezultati vzhodne republi-
ške moške lige:
V. Nedelja : Celje 17:17,
Fužinar : Šoštanj 27:34 in
Minerva : Serica prelože,
no.
Pari 2. kola : Šoštanj ; Polet
in Cüelje : Minerva.
Vzhodna republiška ženska
liga:
Radgona : Šmartno 11:12,
Velenje : Lisca 18:7 in
Žalec : Ptuj 17:13.
Pari 2. kola : Šmartno : Vu-
zenica, Ptuj : Velenje in Rad-
gona : Žalec.
T. VRABL
J. KUZMA
Rokometašice Žalca so v prvem kolu slovenske rokometne
lige vzhod doma premagale Ptuj 17:14 (8:6), Za domačinke
so bile uspešne: ürankarjeva 8, Plaskanova 6 (na sliki, kjer
je pri strelu na vrata ovirajo kar tri igralke gostujoče eki-
pe), Zabukovnikova 2 in Judova 1. Srečanje .si je ogledalo
okoli 500 gledalcev.
T. TAVČAR
HOKEJ NA LEDU

štiri dn! drsanja na jesenicah
Celjski hokejisti so bih na
štiridnevnih pripravah na Je-
senicah. Ker ledena ploskev
v Celju še ni nared, zatak-
nilo se je pri klimatskih na-
pravah, so morali na ledeno
ploskev drugam. Jeseničani so
odstopili Celjanom ledeno
ploskev dvakrat na dan po
dve uri. Mimo tega pa so
Celjani še' dve uri dnevno
nabirali kondicijo po bližnjih
gozdovih. Torej trikratni
treningi so močno angažirali
celjske igralce. Ti pa so mar-
ljivo delali, kajti vsi se za-
vedajo, da bo štart 30. sep-
tembra še kako težak.
Ob vrnitvi z Jesenic nam
je tehnični vodja Ivan Zorko
dejal:
»Priprave so popolnoma
u.spele. Domačini, hokejski
klub Jesenice, nam je šel na
roke in nam od.stopil ledeno
ploskev za vadbo. Mimo te-
ga pa smo odigrali tudi pri-
jateljsko tekmo proti zvezne-
mu ligašu Beljaku iz Avstri-
je. Seveda so gostje zmagali
7:3, toda dokler smo imeli
moč smo bili enakovredni.
Primanjkuje pa nam seveda
stik z ledom. Osem treningov
je premalo, da bi lahko oce-
nili našo pravo vrednost.«
Kaj pa brata Zbontar?
»Jeseničani ne delajo nobe-
nih težav vratar.fu Marjanu
Žbontarju. Ta lahko nastopi
za nas. Toda zataknilo se
je pri njegovem bratu Fran-
ciju, izvrstnemu napadalcu.
Zato pričakujemo, da bo
osrednja zveza le rešila ta
problem te dni na Jeseni-
cah.«
Tako je te dni pri HDK
Celje. Igralci si želijo čim-
prej ledeno ploskev v Celju.
V kolikor bodo člani OZD
Klima popravili okvaro na
klimatski napravi, potem so
lahko nadejamo, da bodo v
prihodnjih dneh že zadrsall
celjski hokejisti tudi na svo-
jem ledu. To pa je tudi po-
goj, da pridejo v potrebno
formo za težko prvenstvo.
J. Kuznui
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 35 — 7. september 197a
5f. 35 — 7. september 1978
NOVI TEDNIK — stran 11
s POTI PO KITAJSKI (3)
OB ZAHODNEM
JEZERU
Hangčou, ki je glavno me-
sto province Cekiang ima
okoli 800.000 tisoč prebival-
cev in leži ob znamenitem
Zahodnem jezeru, ki daje
mestu posebni čar.
Imeli smo smolo, da je v
petek, 5. maja, ko smo bili v
Hangčouu, ves dan močno de-
ževalo. Kljub temu smo se
iz res lepega hotela, ki nosi
ime mesta in ga obdaja bo-
gat park s pestrim subtrop-
skim rastlinstvom, vkrcali na
motorni čoln ter se popelja-
li na ogled jezera in okolice.
Roči moram, da je bila vož-
nja lepa in zanimiva celo v
dežju — kaka bi šele bila
ob lepem vremnu. Jezero ob-
daja na treh straneh gorat,
z lepimi gozdovi porasel svet,
le četrta stran je ravninska
in je obrnjena proti bližnje-
mu morju. S površino sla-
bih 7 km2 je jezero razme-
roma plitvo (povprečna glo-
bina znaša le 1,80 m) ima pa
zelo členovito obalo, na ka-
teri je vrsta bivših samosta-
nov, parkov, pagod in pavi-
Ijončkov najprikupnejših ob-
Ик. Na jezeru je tudi nekaj
otokov, na katerih so manjši
ribniki, ki so med seboj po-
vezani z nasipi; mostički iz-
rednih obokov in lokov po-
vezujejo posamezne dele oto-
kov. Ker je v jezeru dosti
mulja, ga morajo često čisti-
ti z bagri, videli pa smo tu-
di velike površine raznobarv-
nih cvetočih lokvanjev. Na
obalah jezera se že stoletja
ustavljajo kitajski slikarji,
pesniki in drugi umetniki, ki
tu dobe navdih za nove
umetniške stvaritve, ki so bi-
li na izletih prav ta dan. Po-
vedali so nam, da je na jeze-
ru zelo razvit veslaški in ja-
dralni šport.
Mesto Hangčou je zelo zna-
no po svojem svilarstvu, ki
ima tu zakoreninjeno tisoč-
letno tradicijo. Da je temu
res tako, smo videli popol-
dan, ko smo obiskali nekaj
trgovin s svilo. Razumljivo
je, da smo za naš domači
ženski svet nabavili manjše
količine res lepe in kvalitet-
ne svile originalnih kitajskih
vzorcev.
Svetovni popotnik in bene-
ški^ trgovec Marco Polo (kl
je bil baje po rodu iz naše-
ga otoka Korčule), in je pri-
potoval v 13. stoletju iz Sre.
dozemlja preko Srednje Azi-
je na Kitajsko je bil tudi v
Hongčou, ki ga je v svojih
potopisih tudi lepo opisal.
Nedaleč od jezera sta dve
veliki in zanimivi budistični
pagodi. V eni je mogočen
kip Budha in kip boginje
morja, ki se ju res izplača
ogledati. Vsa pagoda je iz
cedrovine — iz nje so tudi
17 m visoki stebri s preme-
rom 1,5 m. Del pagode je
bil obdan z zidarskimi odri,
s katerih so mojstri resta-
vratorji vršili obnovo notra-
njosti pagode. Kitajska ljud-
ska oblast F>olaga veliko skrb
ohranitvi kulturnih spomeni-
kov«
Zanimalo nas je, kako je
na Kitajskem z veroizpoved-
jo danes, 29 let po zmagi so-
cialistične revolucije? Vodi-
ča sta nam povedala, da je
del starejšega prebivalstva
še veren in prisostvuje ver-
skim obredom, da pa mladi-
na hodi svojo pot in ne kaže
zanimanja za budizem. Kot
prej v budizmu tudi sedaj
umrlih ne pokopavajo, tem-
več jih upepeljujejo v sodob-
nih krematorijih.
Ob pol sedmih zvečer smo
sedli v Hangčou na vlak, ki
nas je po dobrih treh urah
pripeljal v največje mesto
na Kitajskem in svetu v 12
milijonski šanghaj. Prijetno
smo bili presenečeni nad sna-
go in ureditvijo vagonov.
Vsak kupe je imel na polici
krasno vazo s cvetočo lončni.
co, porcelanski pepelnik, po-
lice so bile pokrite s kvačka-
nimi prtički in v lepih porce-
lanskih skodelicah so nam
servirali njihov grenki čaj.
ERNEST REČNIK
PIŠE: ERNEST RECNIK
Značilna kitajska pagoda.
Spim, spim, spala bom — fantič pride
aieh za
smeh
i
Pravi ribič drugemu:
»Med dopustom sem цј^ј
zlato ribico. Njene mere s«
bile 98 — 62 — 102«.
—	No, zdaj preidimo ^
hrbtnemu položaju, pravi pj^.
valni učitelj svoji mlacjj
učenki.
—	Pa kar tukaj, pred Ijujj.
mi? —
—	Rad bi prenočil. — .
—	Želite sobo s kopalnj.
co? —.	^
—	Ne. Dolg hodnik. Sei®
namreč mesečnik, —	■
—	Moj sin je v šoli pu.
vak. —
—	V kateri športni discipit
ni pa? —
—	V učenju. Prinaša mi
same enke. —
«
—	Kaj ste po poklicu? ^
—- Težak. —
—	In kakšno težko delo
opravljate? —
—	Težko se pripravim i
delu. —
SPOLNOST

ponoreli ženski svet v londonu
o «Call-Girls« vemo že
dolgo, da so to dekleta, ki
se dajo poklicati po telefo-
nu, če kak moški ne zdrži
več brez partnerice in seve-
da če ima ob tem tudi do-
volj denarja.
Zdaj so se tem lahkim de-
kletom za drag denar pri-
ključili še moški. Le-teh je
dovolj po znanih zabaviščih
in letoviščih. Italijani jüi
imenujejo »žigoli«. To so
mladi, atletsko grajeni mo-
ški, ki se prodajajo naslad
željnim bogatim turistkam.
Zastavo med »Call-Boys« v
Angliji nosi Oliver Tobias,
za katerim baje londonske
petičnice kar norijo. Neneho-
ma je oblegan klub »Tramp«,
oblegajo ga noč za nočjo, da
bi ulovile njegov nasmeh ali
dotik. Ta super-moški je
nemškega rodu in izvirr. iz
znane igralske družine. V
Londonu je nastopal v glav-
ni vlogi v filmu »The Stud«,
kar po naše pomeni — žre-
bec. To ime se ga je tudi
prijelo in ponorele ženske si
predstavljajo, da bodo v po-
stelji z njim doživele nekaj,
kar jim noben drugi moški
ne- more dati. Seveda Oliver
Tobias ni nedosegljiv, če mu
pred očmi pomaha zajeten
šop bankovcev.
Sicer pa je Oliver Tobias
znan tudi po drugih filmih.
Ozek v bokih in širok v рл
sih je igral v mjuziklu »Hair»,
pa tudi Judeža v Rock-operl
» Jezus-Superstar«.
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec —
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. NaroČTiina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgo-
vorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi —• Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved.
Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, iMilenko
Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi-
sov ne vračamo — Cena pos. štev. 4 din — Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna, štev. žiro rač.:
50700-603-31198 — CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik felje. — Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.