Najv.čji v Združenih državah V«t|a z* tm leto . . . $6.00 Za pot leta.....S3.00 Za New Tork celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 RODA r List:slovenskihidelavcevyAmerikL The largest Slovenian Dally in the United State*. a Issoed every day except Sunday* | and legal Hobdays. 1 75,000 Readers. ffT»mii—ii i TEI.EFON: CHELSEA 2878 NO. 208, — STEV. 208. Entered as — —_ I Class Matter, September 21, 1902, at the Poet Office at New York, N. Y„ wider Act of ef March S, 197* TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 5. 1930. — PETEK, 5. SEPTEMBRA 1930 volume xxxvul — Lrrm mtui ORKAN JE USMRTIL 800 OSEB V SANTO DOMINGO VIHAR, KI JE DIVJAL Z NAGLICO ST0ŠESTDESET MILJ NA URO, JE GLAVNO MESTO ČISTO RAZDEJAL Povzročeno škodo cenijo na petnajst milijonov dolarjev. — Na tisoče ljudi je brez strehe. — Vihar je porušil norišnico, vsled česar so vdrli blazn£ki na ulico. Zvečer je bilo proglašeno v mestu obsedno stanje. SENATOR ZA PRIZNANJE S0VJET. RUSIJE SAN DOMINGO, 4. septembra. — Najhujši vihar, kar jih pomni človeška zgodovina je popolnoma uničil to mesto, ki je imelo petdeset tisoč prebivalcev. Vihar se je pojavil ob dveh popoldne ter je divjal štiri ure neprestano. Se sedaj, po štirindvajsetih urah, ni mogoče u-gotoviti obsega razdejanja, ker je vsa zveza z vasmi in farmami na otoku prekinjena. Število mrtvih cenijo najmanj na osemsto. Manjše hiše so popolnoma izginile, dočim so zidana poslopja strahovito poškodovana. Zaenkrat cenijo škodo na petnajst milijonov dolarjev. Na tisoče oseb, med njimi več sto bolj ali manj težko poškodovanih, je brez strehe. Vladni uradniki so poslali pozive na pomoč na sosednje otoke in v Združene države. Predvsem je treba obvez in živil. Vihar, ki je divjal z naglico več kot šestdesetih milj na uro, je rušil hiše in odnašal strehe. Mesto je tako porušeno, da se ne pozna več, kje so stale hiše in kod so tekle ceste. Ko je vihar dosegel svoj višek, se je porušila mestna blaznica, nakar so se blazniki razpršili po mestu ter s strahovitim tuljenjem še povečali splošno zmedo. Zvečer je bil proglašeno nad mestom obsedno stanje, in vse vojaštvo je stopilo v akcijo. Reševalci imajo izredno težko nalogo, ker je elektrarna uničena in ker so popokale vodovodne cevi. V hipu so bili pretrgane vse brzojavne zveze, in radio-postaje so bile tako poškodovane, da ni bilo več ur mogoče poslati nobenega poročila v svet. Orkan je nato oddivjal v severozapadno smer. Z otoka Dominica, ki se nahaja v skupini angleških otokov, poročajo, da je bilo tam usmrčenih dvajset oseb ter več hiš porušenih. MIAMI, Fla., 4. septembra. — Vse vremenske postaje od Key West do Jacksonville opazujejo s strahom vihar, ki se pomika proti floridski obali. Vse državne in narodne pomožne organizacije so pripravljene na takojšnjo pomoč, kajti vihar bo že po preteku 36 ur nad Florido. Pristaniške oblasti so opozorile vse ladje v bližini obali na bližajočo se nevarnost. Rusija je največji trg sveta za ameriške izdelke, — je rekel Wheeler, senator iz Montane. Zvezni senator, Burton K. Wheeler iz Montane se je vrnil v New York iz Rusije, kjer je preživel dva meseca. Poročevalcem je rekel, da je sedaj še bolj kot prej za to, da bi ameriška vlada priznala sovjet- PREDSEDNIK IR0G0YEN NAJ ODSTOPI Predsednik Argen tine noče odstopiti. — Napetost političnega položaja je bila nadalje poostrena. — Peru se drži Lige narodov. BUENOS AIRES, Argentina, 4. saptembra. — Napetost v političnem položaju je bila danes poastre-na, ko je objavil list La Critica po- FRANCOSKI MANEVRI NA DVEH FRONTAH Največja mobilizaci j a čet na nemški meji izza svetovne vojne. 70,000 mož na manevrih. NOV NAČELNIK DVA NADALJNA AVSTRIJSKEGA ANDREE-JEVA HEIMWEHRA ditelji stranke pozvali predsednika ! Irigoyena, naj odstopi, da pa tega sko Rusijo. Njegov tovariš Barkley iz Ken-1 r^ila> da so lastni Pristaši in vo~ tuckyja ni bil tako odkrit, vendar pa je namignil, da ne bo nasproto val stališču, katerega je zavzemal [ ni holel st°riti. Wheeler od prvega početka. Medtem pa nadaljujejo člani nje- v anektirani Lorenski ter ob nem- — Rusija je najbolj pomemben ! govega kabineta s posvetovanji za ški meji PARIZ, Francija, 3. septembra. Prvikrat izza sklenitve miru se bodo vršili v Franciji armadni manevri na dveh različnih frontah. Prvi se bodo vršili na italijanski in švicarski meji v francoskih Alpah. Središie operacij bo nekako 50 m J j severozapalno od italijanskega mesta Turin. Drugi manevri pa se bodo vršili trg za ameriško blago na vsem svetu, — je rekel senator Wheeler, — in le neumni so oni. ki bodo pri tom izgubili. Naše priznanje ne pome-nja našega o dobrenja sovjetske vlade ali moralične podpore glede njenih ciljev. — Zgolj s trgovskega stališča zagovarjam priznanje kot absolutno potrebno, kajti drugače bomo izgubili vsako leto milijone in milijone v Rusiji. Na vprašanje, če misli, da se peča tukajšnja Amtorg Trading Co. s politično propagando, je odvrnil Wheeler na kratko: zaklenjenimi vrati. radikalne t Na italijanski meji je zbranih nekako 20.000 vojakov, na nemški Voditelji radikalne stranke so fronti Da nekako 50 000. imeli tajno konferenco. J Manevrif ki SD se pričeli danes, Javnost pričakuje vsako uro ob- ^do trajali nekako teden ^i. javo največje važnosti, in molk višjih vladnih mest je še bolj poostril1 Francosko časopisje ugotovlja, da napetost in skrb. I predstavljajo manevri na nemški ' meji največtjo mobilizacijo čet izza Pod pozivom na Irigoyena, naj svetovne vojne, odstopi, je rekla La Critica, da pri- J . . . .., . ...____ i Pri manevrih na italijanski meji haja to poročilo z -'zanesljivega me- J sta". List pravi, da je dr. Osvaldo Meabe, privatni zdravnik predsednika, izročil predsedniku zahtevo prejšnjih pristašev. Odstop vojnega ministra, genera- b3do igrali tanki veliko vlogo, ker hočejo dognati, kako se obnašajo tanki na strmih gorskih pobočjih. — To bi bila največja neumnost, katero bi mogla napraviti sovjetska• * L*uIs Dellepiane. ki je včeraj od vlada. Jaz pa je ne smatram toliko za neumno, kot jo smatrajo tukaj ŠESTNAJSTLETNI MORILEC gotovi ljudje. Trije senatorji, ki so vprizorili 2000 milj dolgo avtomobilsko potovanje po sovjetski Rusiji, so izjavili soglasno, da so bili povsod izvrstno sprejeti in da so jim uradniki pokazali vse, kar so hoteli videti. SLAB PLEN Dva bandita sta prišla v hotel Samuela Reznicka na Port Jervis Road ter mu rekla, naj bo miren in naj dvigne roke, kar je Reznick brez obotavljanja storil. Kdo pa po-' piše začudenje banditov, ker sta našla pri njem in v blagajni le $1.65. Ko sta spravila pičli plen, mu je eden roparjev zaklical: — Zapomni si, prišla bova še enkrat. Če vdrugič ne bova dobila več, se ti bo slabo godilo. iožil svoj urad radi diferenc s predsednikom, vzbuja nadaljno pozornost po.'iticne javnosti. BALTIMORE, Md., 3. septembra. Šestnajstletni Kennard Thomson I je danes priznal, da je usmrtil svo-Iz tega se sklepa, da vlada neso- ' jega delodajalca s kladivom ter skril glasje med pristaši Irigoyena in vojaštvom. COSTE IN BELLONTE V DALLAS« DALLAS, Texas, 4. septembra. — Danes pooidne ob pol šestih sta dospela sem is New Yorka franco-ska, letalca Caste In Bellonte. 1500 mil j dolgo pot sta. premerila r enajstih urah in poL Na letališču ju je sprejelo nad 25,000 oseb. 8 tem, da sta poletela iz Francije ▼ New York in od tam v Dallas, Texas, bosta dobila $25,000 nagrade. katero je razptaal W Easter- PREMOGARSKI NEMIRI MAJDLSONVILLE, Ky„ 4. septembra. — Ob priliki nemirov, ki so izbruhnili danes zjutraj v Newton -vi lie, deset milj od tukaj, je bil Charles Blanchard, super Coal Mining Co. laiiko ranjen. Blanchard se je nahajal v avtomobilu na poti, da preišče zadnje streljanje, ko ga je pričela obstreljevati tolpa dosedaj še neidentifi-ci ranih mot. čeprav so krogle kot rešeto preluknjale avtomobil, je bil Blanchard le malo ranjen. Pred medicinsko visoko šolo se je pripetil danes zelo značilen slučaj. Več avtomobilov s pristaši Irigoyena se je ustavilo pred poslopjem in voditelji so imeli nagovor, tekom katerega so večkrat zakričali. Slava predsedniku! Veliko število dijakov je takoj prišlo iz predavalnih dvoran, a po- i licija je nastopila pravočasno ter preprečila spopad. V sedanjem političnem položaju je čudno, da ne zahtevajo voditelji opozicije odstopa predsednika. Če ba nastalo tako gibanje, ga bodo uvedli najbrž člani lastne stranke Irigoyena. Popoldanski listi poročajo, da je ! njegovo truplo .v sod. Nato ga je o-j kradel in začel razkošno živeti. Policija ga je aretirala, ko je kupoval nov avtomobil. Knez Staremberg je prevzel vodstvo po odstopu dosedajnega voditelja. — Poostren notra- •* 1>.tv • 1 v • nji politični položaj. SCHLADMING, Avstrija, 3. sept. Dva vrhovna voditelja avstrijskega Heimwehr-ja, dr. Steidle, vrhovni poveljnik, in načelnik njegovega štaba, dr. Pfrimer, sta odložila svoja urada na letnem zborovanju organizacije. Povod za to so dale ostre kritike raznih govornikov. Govorniki so rekli, da je vse vodstvo skrajno nezmožno in brezuspešno. Vrhovno poveljstvo Heimwehr-ja je bilo nato izročeno kneza Ruedi-ger von Starembergu, pristašu znanega Hitlerja, ki je bil zapleten že v številne nečedne afere doma in v Nemčiji. Knez Staremberg je narodni socialist ter zelo častihlepen. Glasi se celo, da sahja o zvezi med Bavarsko in .-iVstrijo. v kateri hoče baje igrati veliko Star je 31 let, Knez razpolaga z velikimi bogastvi ter spada med največje veleposestnike v Avstriji. On je organiziral ter opremil svmojo lastno "armado". V političnih krogih pa prevladuje veliko naziranje. da bo imela ta iz-prememba v vrhovnem vodstvu Heimwehr-ja skrajno resne posledice za deželo, ker bo zelo poostrila nptranji politični položai. ZAPISNIKA Tretji član ekspedicije je umrl na poti proti White Islandu. — Zapisnika sta bila zavita v srajco. TROMSGE, Norveška, 4. septembra. — Švedski in norveški znanstveniki, ki so pregledali ostanke Andree-jeve ekspedicije. katere je privedel semkaj dr. Gunnar Horn, domnevajo, da so nova odkritja izredno velike važnosti. Kar je bil dr. Horn prezrl, so našli znanstveniki, namreč dve na-daljni beležnici, kateri je imel An-dree zaviti v srajci. Ena je precej poškodovana, dočim je druga dobro ohranjena ter vsa popisana. Iz zapisnika Je razvidno, da je balon padel na tla, ker se je nabrala na njem debela plast ledu. Nato so se odpravili Ysi trije raziskovalci proti White otoku, toda tretji tovariš Knut Frankel je med potoma umrl. Andree in njegov drugi tovariš sta se nahajala dne 5. septembra še vedno na poti. policija preiskala domove več voditeljev opozicije. ŽENEVA Švica, 3. septembra. — Joe Maria Barreto, novi zastopnik republike Peru pri svetu in zborovanju Lige narodov, je obvestil danes generalnega tajnika Lige, da želi neva vlada Peruja nadaljevati z delom v dražbi Lige narodov. Semkaj so dospela neuradna po-ročial gledes novih težkoč med Bolivijo in Paraguayem, a tajništvo Lieg narodov ni dobilo še nikakega oficijelnega obvestila o tem. ZRAKOPLOVNA NESREČA PERROL, Španska. 3 septembra. V tukajšnji bližini ja padel na tla španski mornariški hidroplan. Pri tem so bili ubiti: pilot, dva mehanika in trije mornariški častniki. SAMOMOR ARHITEKTA DETROIT, Mich., 4. septembra. Danes se je usmrtil v nekem tukajšnjem hotelu 38-letni Paul L. Kam-perf, ki je veljal za enega najboljših ameriških arhitektov. —Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. DOBER PRIDELEK RIŽA NEW ORLEANS, La., 4. septembra. — Letos tvori pridelek riža v državi Louisiani polovico vsega pridelka v Združenih državah. Poljedelski department poroča, da se je letos riž izredno dobro obnese 1. VOLILNA KAMPANJA V NEMCUI Dne 14. septembra se bode vršile volitve v nemški državni zbor. Stranke rastejo kot gobe po dešjn. Do- sedaj Jih je prijavljenih še 24, ki bodo postavile svoje kandidate. Med njimi Je tudi stranka prohi-v Slika nam preda tavlja sborovanje nadjonalistične stranke v Sport-Falast v Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres samsd* časa, brn n & daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremi) ene e podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike t »lučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovinL Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je aačasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 1000 2500 10,000 $ 9.35 $ 18.50 $ 46.00 $ 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100____» 5.75 200 _____»11-30 300 ___$16.30 500 __$27.40 1000 ___$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, kt ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo že boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Najna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 eentvf« SAKSER STATE BANK >2 CORTLANDT STREET NEW X0KK, K. JL Telephone Barclay 0380 — 0381 a L ■ i NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 5, 193« ■LOYKNI DAILY hD.I& rvu» «f MM« of tt» corporate i, »we—fl stf 1 b and addrsaea of abort officon: f-r^*-- Mmm Ink Cttj, H. X. - a l a i mioDi* Ml SvwyD*jmo»v C Bandfc/t and Holidays. m o*p tott ta Kftittt4i> Ust m Amatte jfOfl* Za Hew York sa cole Mo-fTJM Zrn pol leta . * ?....... te pol teta__ 1» četrt teto . ... In^aiortTC m Mlo teto-STJ00 .....tijo Za pol teto--HJ0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. -*Otes Naroda" vsaki dan brvaamii nedelj ta prasnlkov. to uwiiamtl m ne pdobtajcjo. BOVoU poOtljatt po Money Order. Prt m nam tudi prejtoie bivališče naslovnika. Ml M Ml kraja naročnikov, da hitreje najdemo NARODA**. tU ff. Uth »mm Ne« Seek. N. X. mammmmmmmmm JUNAKI ZRAKA Dopisi. Te dni sta pristala v bližini New Torka drzna francoska Utalela sreeno in biM*z posebnih ovir na cilj. i»sedaj so zrakoplove i stirinajstkrat preleteli Atlantski oc*-an, in sicer petkrat v smeri od vzhoda proti zapadli in devetkrat v smeri od zapada proti vzhodu. Med temi poleti sta pa le dva. ki zaslužita vse priznanje in občudovanje. Polet an>erišketfa polkovnika Lindbergha iz New York a v Pariz ter j»olet letale* Coste-a iz Pariza v New York. Ta dva poleta sta se završila brez pristanka. Vsi drugi letalci so prirejali polete v etapah ter ko se medpotoma po trikrat do štirikrat ustavili, oziroma niso.dospeli tor-no tja, kamor so nameravali dospeti. Prva sta se podala na nevarno j>ot Praneoza Coli in Nungesser. Izginila sta brez sledu. Ista usoda je zadela še osem drugih, med njimi dve ženske. Par čudno. Komaj je človek sam tu že ima konkurenta. — Kaj bo vaš sin? — so vpraAall mater. — Hm. veste, moj sin je velik prijatelj živali in se od njih kar ločiti ne more. Zato je moj mož kle-nil, naj se iant izuči mesarstva. — Ne morem vam povedati, ko-spj4 doktor, kako ljubosumen je moj mož. — Ima vzrok? — Žal, da nima nobenega vzroka. * Kardinal Mazarin, vzgojitelj fran-cr-kega kralja Ludvika XIV. je nosil vedno na prsih elat križec. Ludvik ga je vprašal nekoč: — Eminenca, ali veste, kakšna je ra2lika med oslom in vami? Kardinal &a je ogorčeno pogledal in cdgovoril: — Ne vem. — Vi imate križ na prsih, osel pa na hrbtu — ga je poučil Ludvik. Kardinal je bil užaljen in vprašal je Ludvika: — Ali veste, sir, kakšna je razlika med vami in oslom? — Ne vem, gospod kardinal. — Nobene! — je zagodrnjal Mazarin. * — Poglej ženica, tu oglaša nekdo, da ima krasno zbirko rogov pooeni na prodaj. — Saj jih imaš že itak dovolj, — se je glasil odgovor. ! — Kaj si pa storil, možjcek! Za-! ložil si mi nekam kuharsko knjigo I in zdaj nimam pojma, kaj nem pri-! stavila. — je vzkliknila mladoporo-! čenka. * — Ko sem bila jaz mlada, smo ' spravljali denar v nogavice, — pra-! vi stara mati vnukinji. — Zakaj baš v nogavice? Saj se ' je moralo vse videti. * — Kaj. ti še vedno piješ žganje? Saj ti je zdravnik strogo prepove- ! dal alkoholne pijače, — so vprasa-! li rojaka — Že res, teda zdravnik je včeraj umrl in prepoved ne drži več. Pred kratkim -je bilo objavljeno, da se je v zadnjem letu povečala v Združenih državah produkcija slada in hmelja za petnajst odsto'.-kov. To poročilo ne bo suhačem ničkaj dobrodošlo. * Rojak Cvetkovich poroča, da so ga nekateri v Waukeganu smatrali za Petra Zgago. Zakaj jim ni pritrdil, zakaj jim ni rekel, da je? Dvomljivo čast, da sem Peter Zgaga, namreč slehernemu z veseljem prepustim. * Onim, ki me vprašujejo, kako je z mojo lansko zalogo, naznanjam, da Je tako: ni ne za okrepčilo, ne za solato. Za solato tfe nekoliko premalo kislo, za okrepčilo pa nekolik preveč. V skrajni sili jje pa dobro za oboje: za solato in za okrepčilo. * Tekom svetovne vojne je rodila neka kmetica dvojčka. Novorojenca ao krstili po dveh slavnih *iožeh: po nemškem in avstrijskem cesarju. Prvemu so dali ime Vilček. drugemu pa Francel. Dvojčka sta si bila pa podobna kot dva krajcexja. Razen mater« ju ni mogel nihče razločiti. Na vprašanje, kako >u mati loči, je odgovorila. — O, to je povsem lahko. Francel prespi vse dni in vse noči, Vil. ček pa podnevi in ponoči gobezda. • « 8 r. i,i - S, 1930 __ MARK TWAIN: ZGODBA O PRIDNEM DEČKU Nekoč je bil pridan deček, ki se | preplašen domov. To je hila časti- j jo zabavo majhno jadrnico. Pre-'e imenoval Jakob Blievens. Vedno; hlepnost malega Jakoba. Rad bi pri strašil se je, kaj iz knjig je vedel, da vsi dečki neizbežno utonejo, ki se zabavajo z jadrnicami. Tako je stekel hitro k njim, da bi jih posvaril: pri tem se je zgodilo, da j ? Je ubogal starše, pa naj so bila nji- | šel v čitanko. Seveda je občutil hov a povelja še tarko nespametna; • včasi malce neugodja, če j e poučil Af je vedrvo svojih nalog in ni j mislil, da pridni mali dečki vedno nikoli zamudil šole NikoH ni igral; umrejo. Življenje je namreč ljubil z žogo. celo tedaj ne. kadar mu jo 'in to je bila najmanj vesela pote- J sam padel v reko. Neki možakar ga pravila njegova pamet, da bi bilo za takšnegale dobrega, malega deč- j je pravočasno privlekel na kopno, to najboljše, kar bi mogel storiti. J ka iz čitanke. Vedel je, da dober (zdravnik mu je vodo potegnil iz Nobeden izmed drugih dečkov pa biti ni zdravo. Vedel je, da je tak- telesa i n ga znova oživil, a potem šna nadnaravna dobrota, kakršno se ga je lotila vročica in je devet Kažejo dečki v knjigah, slabša od tednov preležal v postelji. A naj-sušice. Vedel je, da ni doslej šc bolj čudno je bilo to, da je minil noben teh def-kov dolgo živel, in hudobnim dečkom v čolnu čas či- ni mogel prekosi :i, tako priden >e bil. Nikoli se ni lagal, pa na i bi mu bilo še tako ugodno; dejal »i j«, da je laž nekaj nepravilne*« in to mu je zadostovalo. Njegova pravičnost je bila naravnost smešna. Nie- *- LABQ EST BLOTBHS BJJLk :« * * % bolela ga Je misel, da ne bo nikoli sto dobro, zabavali so se izborno in Imel knjige, ki ga bo opisovala in so se vrnili — neverjetna reč! — ,ov<» nenavadno vedenje je preki- i da bi se knjiga ljudem sploh ne ; povsem zdravi in veseli domov. — aio vse kar je bilo kdaj na sve- priljubila, ce se pred svojo smrtjo Jakob je menil, da kaj takšnega ni i Ob nedeljah ni bi! nikoli svinj- še pojavil in bi ne imela koncu sh- ; v knjigah. Bil je čisto zmeden. piči moža z lajno ni nikoli ! tanka, ki ne bi vsebovala nasvetov,! k( ptičjega gnezda ni nikoli iz-jke njegovega ropal podtaknil vročega novčiča, zdelo so je. da ga ne zabava orav nobeno umno razvedrilo. Ostali dedki so »kuiali stvari priti do dna, sicer so se pri tem sedinlli, a niso d uspe'i do zadovoljivega zaključka. Smatrali so ga tako rekoč za melanholičnega, vseli so ga v svoj« varstvo in niso dopuščali, da bi se mu zgodilo kakšno slo. pogreba, Šolska či- ki bi jih delil okoli zbranim pred smrtjo, ne bi dosti pomenila. Tako si je moral končno stvar urediti na način, kakršen je bil v teh okoliščinah najprimernejšji, živel bi pravično, kakor dolgo bi pač šlo, in bo imel svoje zadnje besede pripravljene za pravi čas. Med tem pa ni hotelo dobrem n malemu dečku nič uspeti, nič se ni Ta pridni mali deček je prebiraš hotelo tako zgoditi, kakor se doga-v»e feolake knige; veselile so ga naj ja dobrim malim dečkom v knji-bulj ;n to je bila vsa skrivnost gah. Pri teh se obrne vsaka za-njc-Kovega bistva. Verjel je v dobr* deva vedno na dobro in maloprid-male dečke, o kakršnih bereš v teh ni dečki si zmerom zlomijo nogo; kivigah, zaupal jim je popolnGms. tu pa se je moral nekje spustiti Hrepenel je po tem, da bi kdaj v kakšen vijaček in vse se je obračalo življenju srečal takega dečka, kar baš narobe. Ko je opazil, da je pa s? ni nikoli primerilo. Morda so j Jim Blake jabolka kradel, je sto-bili izumrli vsi pred njegovim ča- i pil k drevesu, da bi hudodeleu potom Kolikokrat je čital kaj poseb -1 vedal zgodbo o malopridnem deč-no imenitnega o njih, je prelistal knjigo hitro do konca, da bi videl, kaj je iz talUnega dečka postalo, kajti želja ga e bila potovati tisoč mil daleč, samo da bi ga videl. A. žal. vse je bilo zaman; ta dobri mali deček je v zadnjem poglavju vedno umrl in tu»st Lahko videl sliko njegovega pogreba z vsemi sorodniki; in njegovi součenci so stali okoli groba, v hlačah, ki so jim bile prekratke, in v suknjah, ki so jim bile predolge, in vsak je plakat ku, ki je s sosednega drevesa na tla padel, a padel je namj in njegova roka se je zlomila, ne da bi Jim u-trpel najmanjšo poškodbo. Jakob tega ni mogel razumeti Kaj takšnega ni našel še v nobeni knjigi. Ko so nekega dne nekateri hudobni dečki zavedli slepca v moč virje in mu je Jakob prihitel ni pomoč, da bi ga slepec za to blagoslovil, ni prejel blagoslova, kaj še; s palico ga je kresnil po glavi in menil, da bi ga hotel pobiti na v svo žepni robec, ki je meril nič [ tla, če bi ga mogel, zagrabiti, po-:nuni od poldrugega komolca Tako | tem pa bi mu ponudil svojo pomoč. Petnajst psov j pri6el ZQpet s klicanjem. Nenado-mov m ga nakrmil, a ko ga je ho - ( skupaj m jim mazali repe z nitro- tel pobožati, je skočil pes nanj, mu glicerinom «z (posod, ki so stale trgal obleko s telesa in zagnal pe- ^ tam naokrog. Sedel je na eno teh klenski hrup Povprašal je čitanke p^ e uprl in razvila se je med njima skoro pol ure trajajočo borba. Ker je bil Plaznik opremljen s puško ter poleg tega še obložen z jerebicami, je le težko krotil nasilnega tatu. Avgust ni hoteli zročiti puške. V borbi sta jo prelomila, nato pa je tat s polovico svoje puške zopet sbeftaL Zadevo so seveda dobili v roke o-režniki in Avgust skoro gotovo v bodoče ae bo imel seč veselja, brez dovoljenja streljati jerebic. NESREČA Z MNAMTCQM PLAINVTTJ.K, Conn., S. septembra. — Trije mladeniči so se tukaj igrali z dbiamltno patrono, ki je naenkrat ekytlnftlrala Dva sta smrtnonevarno poškodovana, tretji bo pa boje okreval. POZIV! Vsi naročniki katerim je* oziroma bo v kratkem naproSeni, da jo po JUBILEJ PRAVNIŠKE M0- $ DR0ST1 Dne 15. decembra t. L bodo v Florenci slovesno obhajal 1400-let-nico zbirke klasičnih spisov starih rimskih pravnikov, ki jo je izdal cesar Justinijan L 530. in ki je znano pod imenom "Pandekta". V Palazzo Vecchio bodo ob tej priliki razstavljeni tam hranjeni ostanki prvotnega besedila pandekt. Slav-nost bo otvoril znani italijanski ro-manist prof. Lauducci iz Padove. Kakor poročajo, je svojo udeležbo pri slavnost napovedalo že več J-nozemskih pravniških kapacitet. Velika nevihta v Dalmaciji. Ob jadranski obali je divjala huda nevihta, ki pa je trajala samo, pol ure. V Šibeniku so bile vse mestne ulice preplavljene in Je voda vdrla v kleti in pritlične prostore. Nekoliko minut je padala tudi debela toia. ki je zlasti v Vinogradih napravila mnogo škode. Samomor računskega nadsvetnika. V Sarajevu se je obesil račun.ski nadsvetnik pri tamkajšnji rudar- I ski direkciji Dušan Momčilovič. Vzrak samomora so bile baje ne-srečine družinske razmere. Granata ubila 10-letnega dečka. V ckolici Strumice jc desetletni sinček kmeta Vasilija Atanasoviča našel v grmovju staro granato ter jo prinesel domov. Domači so se nahajali v izbi. deček pa se je v veži igral z granato, ki je eksplodirala in neprevidnega tepčka na mestu ubila. Starši pustili otroke šest dni brer hrane. Policiji v Sabo lici >e bilo prijavljeno, da si v hiši kcvaia Josipa Bobnarja po redu iz Osijeka. našli tri otrečičke popolnoma sestradane in f nemcgle. Dežurni kapitan se je ta-kcj podal v omenjeno hišo, kjer je res našel v sobi osemletno deklico Terezo, v pcitelji pa dva otročiča v rtarciti treh let. oziroma enega leta. Ugotovilo se je. da ^o ta Bognar-jevi ctrici. ki sla jih 9. avgusta pustila roditelja doma ter odptovala v O^ijek. Zagovarjata s?, da sta šla obiskat neko bolno sorodnico in niita nameravala tako dolgo ostati na potovanju. Uvedena je stroga preiskava. Obilen ribji lov v Bakru. Iz Bakra poročajo, da je bil v zadnjih dnevih ribolov v tamkajšnjem zajivu zelo obilen. V teku ene noči sc ribiči vjeli nad tisoč velikih tu-nc.v. Posamezni komadi so tehtali po do 10 kg. Na ljubljanskem trgu .so tunjino meso prodajali po 36 Din za kg. Če se otroci iff rajo * orožjem. V vasi Zaglavcu pri Grocki sta tie??tl0ini sinko kmetDvalca Raje Ačičo in njegeva mala sestrična pa-rla svinje. Ne lepem je fantu padle v glave, da je stopil v hišo. snel očetovo puško in začel meriti proti sestrični. Dekletce je v domnevi, da je puška prazna, še velelo: "Le u- streli!" Trenutek nato je jeknil strel. Nesrečno dekletce se je zgrudilo mrtvo, zadeto v desno stran glave. Velika nesreča pri Jajcu. Na industrijski progi. 18 km od , Jdjca, se je primerila huda nesre-! ča. Zavcrp so pri vožnji navkreber popustile .n mali va^ončki so zdr-; veli s silno brzino navzdol. Več de-} lavcev je poskakalo z njih dobili pa so pri padcih zelo cbcutne poškodbe. Delavca Stanko Hodič in Miloš , Radanovič bosta najor^e podlegla, i Vagcnčki so zgrmeli v prepad in se 1 razbili na drobne kosce. t'boj zaradi meje. Soseda Giorgje Rcdz*č in Paun ; Kostič v vasi Boletinu v Vojvodini sta se že dalje časa prerekala zaradi meje. Te dni je Kostič nalašč zepet stopal preko sosedovega trav-n .-:a. namenjen k tvojim njivam. £' -d je pr:hitel s puško in ga pozval. da se umakne. Ker Kostič na ponovne pozive le ni ubogal. Je Redžič sprožil in Kostiča ubil na mestu. Take .->o posledice sosedskih razprtij: eden v jamo. drugi za dolga leta v zapor. Milijoni v dimu. Po najnovejših uradnih podatkih uprave državnih monopolov se je v teku leta 1929 popušilo v Jugoslaviji tobaka za 1.769,388.095 Din, tako da pride na vsakega prebivalca 286 cigaret na leto. Skupno se je prodalo leta 1929 cigaret: "Kara-djordje" 422.648 komadov; "Jadran" 1.146,698: "Kosovo 1.402.434: str-imica 4.1960.660: "Šumadija" 6,230.428: "Vardar" 549.085,070; Dima"" 41.749.300: "Neretva " 5 milijonov 50 472; Morava " 13.1137,300; "Zeta". 1.608.636.239 in "Sava" 1.763.737.675 Največ se je terej popušilo cigaret "Sava". Smoik se je največ popašilo iz me:->anejja inozemskega tobaka 15 mili jene v 162.557 komadov, potem "Fctoncc" 5.280.931 in kratkih domačih 4.654,043 komadov. Tobaka a žvečenje in njuhalne-ga tobaka se je porabilo o&roglo 90.000 kg. Od rezanega tobaka zavzema prvo mesto savski tobak: 4.816.401 kilogramov, potem dunav-Ek: 771.074 kg. zetski 206,503 kg, ne-retvanski 169.543 kg. moravski 37.365 kg. ameriški 5428 kg, banat-ski 4692 kg. trebinjski 822 kg in var-darski 821 kg. Mnogo jug. tobaka ro se proda v inozemstvo, zlasti v Čehcslovaško in Poljsko. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West !8th Street New York, N. Y. nemška znanost prihaja na pomoč onim. ki trpe vsle3 R E V M A TI Z M A Omogoča slehernemu, da uživa v lastnem domu ugodnosti slavnih smrečni h kopeli, ki vračajo zdravje. ls*a pradavnih laaov oni. ki tr-p*. na revmatixmu. povzročenem vtded prepiha, iskali i*>ov<: proti svojrmu trpljenju v »lavnih n.-ni-•Juh in avstrijskih odruviliščih. Večkrat *«> potovali na tisoče i« tis..-f-e mUj,fc potroftlli na stotine »tolarjev. da bi dobili o,i|tomin" in v v,-." slučajih so popcluMtiia ozdraveli od svoje bolegni. Vsi.-d velikih stroškov so si zanu»Kli «lo pred kratkim le bogati ljudje privoščiti lo zdravljenje. Sedaj pa. hvala moderni nemiiki znanosti, zamore v^akd. uživati dobrote teh smrečjih kopeti, ki vračajo xdravje, za »am« ll^.š*), eksprea plačan v vse dele Zdruienih držav in Kanade — za 11 "Novo-pin" zavojčkov, ki zadostujejo za 22 zdravje-vračujoeih kopeli. Takoj na delo in naročite z ekspresnim aU poštnim money orderom vred na WERNER IMPORTING COMPANY ltS CHURCH ST..-MEW YORK CITY CENA M. EBKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA XNJKARN "GLAS NARODA BAZNE POVESTI in BOMANI: (Nadaljevanje.) Korejska brsta,, povest ls mislJonov r Koreji .............. Krvna aavete .................. .3« Kuhinja pri kraljici K osji notici .50 Kaj se Je Markam sanjalo...... JS3 KmeU • • ,80 K rižev got. roman fRsri trd. vos. l.lt Križe? pot patra Kupljeoika .19 KaJ s« Je izmislil dr. Oks.......45 Kraljevič berai .................53 Levstikovi zkraai siped ......... -0® L sv. Pešal — Ode In elegije — Sonet Je — Romance, balade in legende — ToteaC (Levstik) ...?t t. n. Otročje fese w psesok -Različne poezije — Zabovijiee ln ptLslce — Jeza na Parnas, — Ljudski Gala — KralJedvorsU rokopis — Tolmač (Levstik) .. Trdo vezano..........L— S. sv. Slika Levstika In ajetove kritike in polemike............ .M Ljubljanske sliko, HlSnl lastnik. Trgovec, KspčiJskl stražnik, U-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarca. Duhovnik. Itd. ................ M Lov na ženo (roman) .......... .80 Lucifer (romanj ................1.— ••ooo« ••••sso* • s ooso*o jM MoJi življenje »so«s*as>s«i*sssM »J5 Mali Lord ........................................M MUjonar fares denarja .....................75 Malo življenje ................................J8 Marsn. krSCanski deček ls Libanona ........................................25 Mladih saaikerneior lastni iiro- topis ..............................J» Bfttflut^Jsv. JhuMM JE0 MuaOUOO oooooooaoooaoaagooooaa Blitvi Gootač .................. J5 Mdi Klateft M... u^^ v, oscsija •..•...••.*•.........,»•• fii-tfiTrBMyg'& Zm Glas Naroda priredil G. P. Čudodelni zdravnik Pirogov. Sredi preteklega stoletja je živel kateremu je takrat še 18-letni i medicinsko - kirurgični (vojaški) 8 < Nadaljevanje.) — Ti? — je vprašala Lora. — Da, Jaz. To je najbolj udobna žavljenska filozofija. S tem seveda nočem reči, da bi se ne bngala zate, če -bi May ostala pri meni. Prav gotovo bi skrbela zate, Vsled -tega je bilo skrajno prilično zame vzeti te k sebi. Jaz nisem še toliko stara, da bi ne uživala življenja z najlepše strani. Potovanja, veselice in vse drugo mi povzroča še nadalje veliko veselje. Mene samo pa vse to dolgočasi. Vse uživam najrajše v družbi. Ali sem odkrita, kaj ne? — Zakaj pa bi ne bila? To je najboljše v življenju, da človek lahko uživa v družbi! — Hvala Bogu, za to je treba imeti vsaj nekaj "mamona". Tudi drugače ga ne zaničujem. Napravlja nam življenje ugodnejše ter uresniči večino naših želj. May bi naprimer ne mogla poročiti moža kot si ga je ž**lela. če bi ne bila bogata! — Ali je reven? - Precej, mislim vsaj. Njegova mati ima precejšnjo rento ter nekje irajhen gradič, ki pa ne donaša ničesar. Z velikim premoženjem May l^a bosta lahko izhajala. Lora je zrla molče v tla. Ta velikanska vsota! Njej se je naravnost bledlo. Ali je bil koneč-no denar, ki spravil skupaj oba? Go.spa Rickmersova je čitala njene misli na obrazu ter rekla vsled-.ot ona v njega On nima nikakih dolgov in nikakih potratnih pasij. 3ploh se ni hotel poročiti, dokler ni videl May. Tedaj pa se je unela ljubezen na prvi pogled. Ce bi bilo drugače, bi nikdar ne dovolila May poročiti se; — Ali Je May lepa? — Ne, pravzaprav. Niti od daleč ni lepotica kot si ti. Ona pa je ljubka, veselega značaja ter kot otrok. Ona ima rjave, zelo lepe lase ter modi e oči. Njena koža je sveža — in to so njene vrline. Slabe strani njene zunanjosti pa je topast nos ter njena velika usta, katera pa pokrivajo .[jeni svetli m zdravi zobje. Zakaj pa te mučim z opisom? Treba mi je le pokazati njeno sliko Pustila se je slikati šele pred štirinajstimi dnevi s svojim mciem. Izvrstno se je poročila! Gospa Rickmers se je dvignila ter pričela brskati po majhni mizici, ki je stala v bližini. Nato je položila na mizo pred Loro sliko. — To je ona. Taka sta kot živita! Lora je pogledala na sliko ter zakričala. Postala je bleda kot strah. — In to je njen — mož? —Klemene baron Herway. Ali ga poznaš, Eleanor? Lora je čutila, da počiva na njej strogi pogled gospe Rickmersove - i kako Je stopilo nekaj tujega v njen obraz. Lotil se je je smrtni strah. — Če bi teta Ethel slutila ... če bi postala sumliva! Z velikanskim naporom Je Lora premagala vse to ter prisilila celo smehljaj na svoji bledi ustnici. — Seveda ga poznam, — je odgovorila pomirjena. — Spadal je k našim bližnjim sosedom ter je bil pogosto gost na Rutlandu. Raditega me je pogled tako prestrašil. Herway je bil oni. ki mi je prvi sporočil -mrl mojega očeta ter me nato s silo odvedel od trupla svojega očeta. Raditega me je tako ganil pogled nanj. Vsa grozota zadnjih dni na Rut-*andu je postala zopet živa Ob pogledu nanj ... Nt biLa sicer polna resnica, katero je povedala, a teta Ethel se je ž pomirila. Pogiadila je lase Lore. — No, seveda dragi otrok! Veseli me zelo, da poznaš Kiemenca. Do-5ti lažje bova govorili o mladem paru! Oospa Kroker je utaknila glavo skozi vrata ... To Je bilo pravo odrešenje za Loro. — Čas za oblačiti se, madama! Res, ie? Vsled tega morava hiteti. Tukaj večerjajo točno ob šest ih zvečer MoJe obleke ti pristojajo izvrstno, kajti visoka si skoro tako kot jai Vitka sem tudi še. Le krog pasu in bokih moraš nekoliko poplaviti! Teta Je Loro prijazno pogiadila po licu. Lepe deklice morajo biti lepo oblečene. To zahteva moj estetični cbčutek. Jutri dobiš svojo lastno gardorobo. S teboj se hočem postavljati! — Z menoj! O, teta, jaz nimam nobenega smisla več. .. Pst! Vse to bo zopet prišlo. Stavim kaj, v osmih dnevih boš koketirala * malim princem Ensbergom, kateremu je včeraj ukradel neki drugi njegovo najtapšo kraljico. Sedmo poglavje. Vse Je kasalo, kot da bo imela gospa Rickmersova prav. Tekam cele noči brez spanja se je mudila Lora z vsakovrstnimi sklepi in načrti. Ona ni niti zapazila, da je vzbudil njen nastop včeraj pravo senzacijo med gosti Vsi so hoteli biti predstavljeni in teta Ethel ji je ponosno stisnila roko, ko sta odhajali spat. — No, kaj sem že hotela reči? Princ Ensberg gori ves in mladi Rus na drugi strani je bil kar nem od samega občudovanja. Izgledala pa si '.•di kot mala princesinja. Le tako molčeča bi ne smela biti! Lora se ni brigala za njene besede. Povsem »medena je bila ter mislila le na eno stvar: — Sveti Bog. kam neki me je zanesla usoda? Ce bi le slutila to. ki gotovo nikdar ne liedila povabilu tete Ethel! Ona mora proč, seveda takoj in ob vsaki minuti! Vsaki dan pade mlademu paru v glavo misel, da obišče teto Ethel sli pa narobe. Ko pa je hodila Lora gorindol brez spanja v tihih nočeh, so se gro-madile naenkrat cele gore vsakih ovir proti temu sklepu. Lora Je razmišljala, kam lahko odide. V Schlohstadt nazaj je po-vwm nemogoče! In drugam? Prav tako je revna kot je bila preje, čeprav Je nosila včeraj zvečer drage obleke ter je stanovala v prvorazred nem hotelu ob ženevskem Jezeru. Kaj naj pa reče teti Ethel? Resnico? To jo bilo mogoče, kajti s tem bi uničila mir srečo edine osebe, ki je bila dobra napram njej izza smrti njenega očeta! Ka pa bi bila posledica tega, Če bi se drzno ustavljala vsem mikavnostim novega pokdaja? Resne oči eete Ethel bi prav gotovo počivale 9* njej s nemim vprašanjem: — All ae a bojiš morda videti? — Ali g* mogoče še vedno ljubiš? Lora Je vrgla glavo nazaj. teza Je spačila njen lepi obraz. — Je mrmrala, ne ljubim ga več. Jaz ga sovražim, jaz ga za- v Rusiji profesor N. Pirogov, ki je zdravnik Pirogov izplaknil želodec, akademiji. Služba znanosti je za- Kar se tiče čistega perila in druge htevala takrat težke žrtve. Klinike bil znan splošno tudi v inozemstvu kot "čudodelni zdravnik". Mož je bil po poklicu res zdravnik, zaslovel je po vsem svetu in njemu se ima kirurgija zahvaliti za mnoge važne pridobitve. Pirogov je bil izredno plemenit zdravnik, kateremu je bila edina skrb pomagati trpečim ljudem in lajšati njihove bolečine. Rojen je bil leta 18J0, in že jeseni 1824 je vlož.l prošnjo, da bi bil sprejet na medicinsko fakulteto. Ker se je pa zahtevala takrat za sprejem na medicinsko fakulteto minimalna starost 16 let, se je Pirogov v prošnji malo zlagal in napisal, da je 2 leti starejši kot je bil v resnici. Tako veliko je bilo njegovo hrepenenje priti na univerzo. Že kot otrok je Pirogov zelo rad resno posnemal domačega zdravnika svojih roditeljev dr. Muhina. Pred 100 leti se pa bodoči slavni kirurg ni mogel na moskovski univerzi posebno dobro pripraviti za svoj poklic. Ves čas ni obduciral nobenega trupla, pa tudi nobene mišice ni prepariral. Kirurgija je bila predmet, je pripovedoval pozneje sam, s katerim se v Moskvi nisem pečal in ki mi je bila vedno nerazumljiva in nesimpatična veda. Večina profesorjev je predavala po starih učnih knjigah, nekateri celo po knjigah iz polovice 18. stoletja in vsako leto so se ponavljale iste napake. Spomladi leta 1828 je položil Pirogov igraje izpit in prišel je na jurjevsko univerzo kot eden "20 čistokrvnih Rusov", da se pripravi za profesorja. Tu v Jur-jevu iprrvotno Dor pa t>, v tipičnem nemškem vseučiliškem mestu, kjer so dajali življenju značaj profesorji in študenti s svojimi srednjeveškimi običaji, je našel Pirogov svoj pravi poklic. Na jurjevski univerzi je bilo takrat mnogo učenjakov evropskega slovesa, a katedro kirurgije je zavzemal Ivan Filipovič Meyer, ki je postal Pirogovu najboljši učitelj, obenem ga je pa uvedel v svoj dom, v središče kulturnega Jurjeva. V ovetski družbi mladi študent s svojo zunanjostjo ni mogel imponi rati- V Jurjevu je ostal 5 let in ves čas je nosil isti suknjič, prenarejem iz starega fraka, katerega mu je bila podarila v Moskvi vdova uradnika, ki se je bil do smrti napil in PROSTA STRUPOV "'Ptroria, lil. — Bila sem tako znU'ena in ubupii na nad mojim zdravjem, da Kf-m že mislila, da je ni n-bene ]>"nv>či vef. Xa to sem kupila TRINERJEVO GRENKO VINO in naenkrat se je povrnil moj apetit Odfiia je nervozrtmt in zguba spanca, jaz sem |>n." Želodčne ner,dqosti nastanejo vsled strupov nabranih v zastankih. Trinerje-vo grenko vino izrlaU te in pripravi zamazana Creva k pravemu delovanju V vseh lekarnah. —(Adv.) elegance, je bil Pirogov v zadregi, ker ni vedel, kaj je bolje, porabiti denar za perilo, ki se i lak pri prepariran ju trupel umaže, ali pa nakupiti si knjig in živega materijala v znanstvene s vrhe. Začetkom leta 1892 je Pirogov promoviral za doktorja medicine in koncem leta so bili slušatelji profesorskega zavoda poslani v inozemstvo. Pirogov se je mudil 2 leti v Berlinu, potem je pa prišel na mesto svojega prejšnjega učitelja v Jurjev. Nemška univerza je bila zelo radovedna na nastopno predavanje ruskega profesorja kirurgije, kateremu niso nič kaj zaupali. Na prvem predavanju so se slušatelji po-smehovali slabi profesorjevi nemščini, čez nekaj tednov je bila pa predavalnica že nabito polna. A čez leto dni je govoril o Pirogovu že ves evropski zdravniški svet. Medicina je stala takrat na razpotju, postajala je naglo eksaktna veda, toda Pirogov se ni sramoval priznati napak, katerim se takrat ni mogel izogniti noben učenjak. Izdal je v nemščini "Kroniko kirurgične klinike" in v uvodu k svojemu delu je napisal: "Smatram za svojo dolžnost izdati to knjigo zato, ker pri nas primanjkuje del, v katerih bi bila odkrita izpoved praktičnega zdravnika, zlasti pa kirurga. Smatram za sveto dolžnost vestnega u-čitelja, objaviti takoj svoje napake in njih posledice v svarilo Ln pouk drugim, še manj izkušenim, da ne store podobnih napak". Ta nenavadna odkritosrčnost, nasprotujoča takratnim zdravniškim navadam, je vzbudila med zdravniki veliko ogorčenje, toda m\i študenti in v javnosti ni Pirogovi avtoriteti prav nič škodovala. Še preden je postal profesor, je presenetil Pirogov vse udeležence svoje diskusije z Meyerjem. Nekdo je imel v mehur ju kamne in stari kirurg je delal operacijo zelo počasi. Posledica je bila, da je trpel bolnik hude bolečine. Pirogov je pa napravil enako operacijo v 2 minutah. To je bilo za bolnike tem večjega pomena, ker narkoza takrat še ni bila znana. Pi-rogova praksa je presenetljivo hitro naraščala, tem bolj, ker je le-čil zastonj. V Jurjev so romali bolnik iz vseh mest in vasi severoza-padne Rusije in Pirogov je moral hoditi s svojimi asistenti še od kraja do kraja, da je mogel ustreči neštetim bolnikom, ki so se obračali nanj s prošnjo, naj jim reši življenje. Ljudje so ga doslovno oboževali. Genijalnemu kirurgu je bilo tesno na mali, napol nemški univerzi s kliniko za 20 oseb. Zato je hotel priti v Petrograd. Leta 1849 mu je bila podeljena katedra kirurgije na (Dalje prihodnjič.) Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki Je postavnim potom došel v te deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 Nadaljnl Izleti po isti progi; 28. novembra—"SATURNIA" 1«. decembra—TULCANIA*1 Za cen*, n pojasnil« in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejie slovensko tvrdko, preko katere so ie sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ta P*, kar je najvaineje, da boste o vsem točno in pravilno poučenL SAKSER STATE BANK ft2 CORTLAHDT ST., HEW YORK TeL Barclay 0380 (Cretan je Parnikov — Shipping News — po bolnicah so bile takrat prave kloake. Tatvme po klinikah so presenečale ljudi celo v takratni razbojniški dobi. Bolnike so hranili slabše od živine, lekarstva so prodajali pod roko in celo z ran vzete obveze so šle v denar. Pirogov je moral delati v napol porušenem poslopju. "Že pri vhodu v predsobo si moram zatisniti nos, ker strahovito smrdi po truplih, gnijočih v zabojih", je pravil sam. "V sobi, kjer delam so zakurjene železne peči, o-krog katerih polagajo trupla, da bi se odtajala. Leščerbe na olje brle tako slabo, da si moram pomagati z lojevimi svečami. Študenti v zamazanih črnih haljah se prerivajo okrog trupel, nad vsem tem pa leže oblački tobačnega dima". Celih 14 let svojega profesorskega delovanja si je Pirogov na vse načine prizadeval dvigniti znanstveni nivo akademije in del profesorjev ga je podpiral. Opetovano je pa ves obupan prosil in zahteval, naj ga upokoje. Samo strah pred škandalom, ki bi nedvomno nastal, če bi se učenjak svetovnega slovesa umaknil, je sililo njegove predstojnike k popuščanju. V Petrogra-du je Pirogova praksa in ljubezen do plemenitega zdravnika vedno bolj naraščala, učenjakovim pred-stopnikom je pa delala preglavice. Policijski ravnatelj je prišel nekoč k ravnatelju akademije generalu Wemmannu in pripovedoval mu je tole zgodbo: "Po ulici gre debelu-Iiasta ženska z veliko golšo. Nasproti ji pride moški krivih nog in krene za njo. Baba se prestraši in pospeši korake. Moški se pa ne da odgnati, temveč tudi za njo. "Pojdi z menoj, odreže m ti °olšo", pravi. Vsa prestrašena začne baba bežati, kar jo neso noge. Toda možakar jo ubere za njo in kriči: "Daj mi golšo. 25 rubljev dobiš*. Baba kriči, mimoidiči se ustavljajo in smejo. Škandal je vedno večji. Slednjič pride stražnik in aretira oba. Izkazalo se je, da se je profesor Pirogov zanimal za veliko golšo na vratu dotične ženske. I. septembra: Leviathan, Cherbourg New .Amsterdam, Boulogne dur Mer. i Rotterdam 8. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitanla, Cherbourg President Uouaevclt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 12. septembra: lie de France. Havre Olympic. Cherbourg Statendam, Boulogne terdam sur Mer, Rot- 13. septembra: George Washington, Cherbourg, Hamburg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte Grande, Napol l, Genova 15. septembra: Columbus. Cherbourg, Bremen 16. septembra: Eurupa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Berengaria, Cherbourg Albert Ballin, Cheioourg. Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnfa, Trst "Majestic, Cherbourg Roterd&m. Boulogne sur Mer. Rotterdam 16. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: Frame. Havre Homeric. Cherbourg Rotterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte t.randt, Napult, Genova 22. oktobra: New York. Cherbourg. Hamburg Z3. oktobra: L»i"S.ieii. Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lie de Franc*. Havre Saturnla, Trst Kur..pa. Cherbourg. Bremen l'ennland, Cherbourg, Antnerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbt urg, Hamburg Vol en dam. Boulogne sur Mer, Holler, dam 29. oktobra: L*euts< h land, Cherbt urg. Hsmbtirg America, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus. Napoli. Genova 20. tectembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg Leta 1847 je odpotoval Pirogov na Kavkaz, kjer so se ruske čete bo-I 3. oktobra: rile z gorskimi plemeni. Na Kavka-eu se mu je posrečilo rabiti pri mnogih operacijah eter kot sredstvo, ki ublaži bolečine. Pri prvem poskusu z etrom je dejal Pirogcyv ranjenemu muslimanu, da je v stekle ničici tekočina, ki ga prenese v Mohamedov raj. Ranjeni je rad vdihaval iz hlape vaj oči eter in po operaciji je navdušeno pripovedoval, kako dobro se je počutil. Pozneje tudi ruski ranjenci niso nasprotovali anesteziji. Profesor Pirogov je lečil bolnike do konca svojega življenja. Bolniki v Odesi, kjer je zadnja leta živel, so ga oblegali in niso hoteli ničesar slišati o tem, da je bolan. Mož je imel raka na jeziku. Pod balkonom njegove hiše so se zbirale dan za dnem množice bolnih. Pirogov sam je bil že "velika razvalina"'. Iz ust mu je tekel s krvjo pomešan gnoj. Navzlic temu so pa prihajali siromaki t rumom a k njemu in Pirogov jim je lajšal gorje. 22. septembra: Reliance. Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septemora; ilauretania. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 25. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 26 seotembra: France, Havre Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerp*n Vole 11 dam, Boulogne sur il «-r, Rotterdam Augustus. Napoli, Genov* 27. septembra: Leviathan, Cherbourg 1. oktobra: Aiiuitama, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg LMutsrhland, Chert>ourg, Hamburg lie de France, Havre Euro pa, Cherbourg. Bremen Olvmpic. Cherbourg 4. oktobra: St. Louis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Con'e Biancamano, Napoli, Genova 6. oktobra: Republic. Cherbourg, Hamburg Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Vultania, Trst Bere near ia. Cherbourg Columbus, Cherbourg, Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: "Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne terdam Roma, Napol I. Genova sur Mer, Rot- l14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15 oktobra: Muuretania Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg Albert Bailln, Cherbourg. Hamburg DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE 6 DNI PREKO OCEANA PARIS FRANCE Nijkitjia In najbolj ugo4nt Mt as ootovsn j* nr ogromni* aarnlfcjft- Ile de France 12. sept.; 3. okt. • Opoldnej <4 P. M.) 19. sept.; JO. okt. • 4 P. M J <6 P. M.) 26. sept.; 17. okt, <7 P. M.) (7 P. M ) Najkrajg* pot po Seiecatcl. Vuit )• v posebni kabini ■ vsemi »oAarnf ml »dobnowU — ta slavna francoska kubioja. Uradno olik* e«na VpraAa.lt* ka.t«ragakol1 poobiaMaiaga agsata FRENCH LINE 1» tTATC «TREET N I'W YORK, N. V Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor jr namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavfjanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-fngtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. If. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljan sv, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do droge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-iavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo s« stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK