Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihaja v LJnblJanl vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol lets 7 K, za četrt leta 3'50 K, meieeno 1‘20 K; za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta ■*< 80 K. PaMKtasNtt v. Reklamacije io poitnia* pr»*u. Mefranklrana plim« si «« *p« j.Kkjl. Kckoplli It I« |IHKll butipu pitit-vrctfo« (tiriiu 88 ■■) ra i*kr»t 10 vi«., niknl p« iifivira. 60. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 19. junija 1909. Leto XII. HASLOVA: Za dopiie in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, IJublJana. — Za denarne pošiljale naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravniStvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgove ulice 6/11. Ožje volitve t Trsta. Število glasov, ki so jih dobili posamezni kan« didatje, je sledeče: Prvi okraj: Silvij Spazzal, soc. dem.................. 910 Dr. Anton Cosulich, ital. nac. . . 897 < Drugi okraj: Ezio Chiussi, soc. dem.................... 910 Arhangeli Doff-Sotta, soc. dem. . 897 A. Ferrazzutti, ital. nac................. 938 Al. Troier................................ 928 Tretji okraj: Viktor Perez, soc. dem....................1084 Dr. Mrach, ital. nac...................... 774 It. Baldini, soc. dem......................733 Dr. 6. Gregorin, slov. nac. . . . 641 Četrti okraj: Dr. A. Ara, ital. nac.....................1431 M. Bratos, » *...................1432 M. Gherbetz, » »...................1422 Dr. O. Rybaf, slor. nac. .... 1034 F. Kravos, * » .... 1020 A. Kuha, * » .... 1016 Peti okraj: Franc Blasizza, soc. dem.................. 2289 Ivan Galligaris, » 2288 Dr. Gilbert Senigaglia, soc. dem. . 2290 Anton Simooetta, soc. dem. . . . 2290 E. Amaranto, ital. nac...............2211 Drag. Banelli, * * 2229 Dr. D. Osmo, * » 2216 Silvij Pulz, » »............... 2204 Sesti okraj: Rudolf Cerniutz, soc. dem. . . . 2646 Štefan Paulich, > > ... 2649 Dr. E. Puecher, * * ... 2660 Valentin Pittoni, * * ... 2677 Praznih glasovnic 938 (slovenikih). Nekoliko pojasnila. V nedeljo zvečer, takoj, ko se je izvedelo o izidu prvih volitev, so italijanski nadonalci vprašali nato stranko za kompromis. Rekli so, da odtegnejo •nega kandidata v III. vol. okraju, kjer so bili v otji volitvi z nami in Gregorinom, ter da bodo vsi glasovali za naiega kandidata Pereza in za svojega. Odtegnili bi bili tistega, ki bi ga bili mi želeli. Zato so zahtevali, da bi mi glasovali zanje v IV. vol. okraju, kjer so bili v ožji volitvi s slovenskimi narodnjaki. Kjer so bili v ožji volitvi z nami, bi pa vstrajali s svojimi kandidaturami in v Sv. Jakobu bi pa, samo Se bi mi hoteli, podpirali naše kandidate, ki so bili v ožji volitvi s slovenskimi. Kakor vidite, je bila ponudba ital. nadonalcev De samo brezpomembna, ampak ostudna tudi. Naša dva politična odbora, italijanski in slovenski so-dalno-demokratični, sta odgovorila, da ne sprejmeta nobene ponudbe, ter da ne skleneta kompromisov x nobeno stranko. Ital. nacionald so odgovorili, da bi se dalo govoriti tudi glede krajev, kjer so bili oni v ožji volitvi s nami. Toda mi smo **tali pri svojem sklepu, pripravljeni, da polijemo v mestni svet mak ari samo Štiri socialistične po« "tace v okraju Sv. Jakob, kjer je bila naša zmaga Ugotovljena s samimi nalimi glasovi. Politično društvo »Edinost* je pa dan pozneje členilo, da odstopi od svojih kandidatur pri Sv. Jakobu, kjer so bili v ožjih volitvah z nami in kjtt niso imeli nobenega upanja, da bi prodrli, da vzdržujejo svoje kandidature v IV. vol. okraju, kjer so bili v ožji volitvi z ital. nacionalci ter kandidaturo dr. Gregorina, ki je bil v III. vol. okraju kakor mi tudi v ožji volitvi z italijanskimi nacio-nald. V okrajih pa, ker smo bili mi v ožji volitvi z ital. nadonalci, t. j. v I., II. in V. vol. okraju, so sklenili, da bodo z vso vnemo podpirali naSe kandidate, kar se je tudi zgodilo. To je treba priznati. Zbor srbskih socialistov. I,alje- Ko je sodrug Dušan Popovič končal svoje porptilo o kolonialni politiki la narodnem vpraianjn ter predložil resolucijo, katero smo že objavili, je predsednik sodrug Lapčevič izrazil željo zbora, da bi slišal nekatere zunanje delegate o tem vprašanju ter je najprej povabil avstrijskega državnozborskega poslanca dr|a. Rennerja, da povzame besedo. V glavnih potezah je govornik izvajal sledeče misli: Ce se pri nas v Avstriji govori o kolonialni politiki, se ne more meriti z merilom navadne evropske kolonialne politike. Mi smo napol orientald in tudi naša ekspanzivna politika ima bolj orientalen značaj. Za kolonizadjo je več metod. Avstrija nima v prvi vrsti kapitala; predvsem ima orožje, oficirje in birokrate. V starejših časih je Avstrija pospeševala naseljevalno kolonizadjo; naseljevala je kmete iz Nemčije, tudi iz Srbije na Hrvatskem, Ogrskem, Češkem in Ga-liškem. Absolutnemu vladarju zadostuje, če ima več zemlje, več davkov, več vojakov; tako je bila tudi nemška kolonizadja na Poljskem drugačna. Nekdaj so bili vsi kapitalistični Nemd nasprotni okupaciji, ki ni bila ekonomično, temveč dinastično dejanje. Šele pozneje se je pridružilo kapitalistično izkoriščanje, ki se ima poostriti z ogrsko agrarno banko. Aneksija se mora smatrati kot dejanje ekspanzivne politike velesile in militarizma. Kakor smo protestirali proti okupadji in proti aneksiji, smo z vso eneržijo nastopili proti odiranju bosenskih kmetov ter ne bomo mirovali, dokler ne postane bosenski tlačan svoboden kmetovalec. Narodno vprašanje za nas ni vprašanje vladanja vitjih razredov, temveč vprašanje živega naroda. Mi hočemo biti svobodni in privoščimo sosedu enako svobodo. V tem se v Avstriji strinjamo sodiugi vseh narodnosti Kar pravim, seveda nasprotuje splošnim pojmom o nemškem narodu, ki je po vsem svetu razvpit, da je gospodovalen narod. Toda ne pozabimo, da je na mi* lione nemškega delavskega ljudstva od prvega začetka vedno in strastno protestiralo proti bismar-kovski politiku In to ne nasprotje zgodovini nemškega naroda. Ali je bil Nemec v času Herderja in Goetheja šovinist P Herder je bil tisti, ki je vaše lepe srbske narodne pesmi prekladal v nemščino; Ranke je s ljubeznijo zbiral dokumente vaše revoludje; Goethe je povdarjal svoje simpatija za srbski narod. Naš Engels je dejal: Nemška sodalna demokracija je ponosna, da ni le naslednica Marksa in Lasalla, ampak tudi naslednica Kanta, Goetheja in Fichteja. Sodrug Popovič je dejal, da potomd starih srbskih junakov niso enaki svojim dedom. Slavna srbska revolucija me ni nič manj navdušila kakor velika francoska. Tukaj je kmet zapustil plug, da reši deželo tirana. Danes vodi srbski proletariat boj proti novi tiraniji kapitala in vi lahko pravite, da ste dedid Ornega Jurja in prvih srbskih junakov. V ideji svobode bomo solidarni. Mi ne vidimo mej, ki jih je napravila ljubosumnost vlad in dinastij. Le narod vidimo, ki hoče pridobiti bodočnost in ji more pridobiti le v skupni vstaji proletariata, da sezidamo na razvalinah stare Evrope novo Evropo svobode. Nobena velika in nobena mala dinastija, nobena buržoazija noče kaj druzega, kakor izkoriščati. V proletariatu v Londonu, Parizu, Peterburgu pa imate svoje brate. Noben konzul vas tukaj ne pozdravlja, toda mi, ki zastopamo delavsko ljudstvo, lahko govorimo v imenu Evrope ter pravimo: Ne panslavizem, ne pangermanizem, temveč pansocializem! Viharno odobravanje je sledilo temu govoru. Potem je sodrug Lapčevič povabil poslanca in člana delegadj sodruga Nemca, da govori. Politični odsevi. * Vojafeka bremena so zopet narasla; z ozirom na veliki apetit vojaške uprave in na dopustljivost meščanskih strank v delegacijah je to skoraj samoposebi umevno. Od leta 1902. sem so dovolile za havbice, za topničarski material, za vojaške in mornariške kredite 371 milio-nov kron povrh rednega vojnega proračuna. Približno toliko vojnih stroškov so povzročili tudi znani politični dogodki in kakor smo že poročali, se naznanjajo zopet nove vojaške zahteve za letošnje delegacije. Vojaški stroški naraščajo torej brez konca in kraja brez obzira na gospodarski položaj in na davčno moč ljudstva. Celo poročilo proračunskega odseka, katero je sestavil poslanec Steinwender, vprašuje, če se ne ceni plačilna moč Avstro-Ogrske na usodepoln način, ako se pričakuje znatno zvišanje mirovnega stanja vojske in nove mornariške naloge. Posamezniki spoznavajo torej celo v meščanskih strankah, da ljudska pleča niso jeklena. Ampak videli bomo, kako se bodo gospodje obnesli v delegacijah, kadar stopi vojni minister pred nje, pa jim predloži račun za nove milione in sproži nekoliko patriotičnih fraz o ugledu države. * Bienerthova vlada piska že prav tenko; sredstva, ki jih rabi, da se ohrani še na krmilu, so že nad vse dvomljiva in se morajo smatrati naravnost za priznanje, da ta kabinet nima potrebne opore v parlamentu. V pondeljek je vlada izdala poročilo o Bienerthovi avdienci pri cesarju, s katerim si je' hotela napraviti reklamo, češ, da je cesar zadovoljen z gospodom Bienerthom in njegovimi gospodi tovariši. Poslanec sodrug dr. Diamant je v državnem zboru pribil, da «nima to ministrstvo ne konstitudonalnega, ne mornar-hičnega zmisla. Kajti s svojo izjavo vlad vlada krono ne le v politični dnevni boj, temveč celo v politični boj gotove stranke. Ministrstvo pa uganja lahkoumno igro, če poteguje, le da bi podaljšalo svojo eksistenco, v odločbe zbornice faktorja, ki bi moral biti poklican, da izreka svoje mnenje šele po sklepu državnega zbora. Baron Bienerth je mislil, da bo imponiral, če se sklicuje na cesarja, pa je s tem še poslabšal svoj položaj. * Finančni načrt se je, kakor smo že naznanili, obravnaval v državnem zboru y prvem či-tanju. V pondeljek je prišel do besede tudi poslanec dr. Dl a man d, ki je s sodalno-demokratič-nega stališča kritiziral davčne namene gospoda Bilinskega. «Težko je — pravi sodrug Dia-mand — voditi boj s finančnim ministrom, ki ne zagovarja svojega finančnega programa. Med prebivalstvom se hoče napraviti vtisk, kakor bi zbornica dovoljevala izdatke, pa bi se branila, dati pokritje zanje. Tako pa ni. Glavni del izdatkov se dovoljuje v delegacijah in zbornica stoji p r e d g o-tovimi dejstvi, pa nima druge naloge, kakor da poskrbi za denar. Zveza z Nemčijo nam preti z novimi težkimi žrtvami. Ce se hoče, da bo mogla država tudi finandelno reševati svoje naloge se mora naša finančna politika temeljito izpremeniti; predrugačiti se mora politika napram balkanskim državam, pa tudi notranja politika.* * Tudi o davka na žganje je govoril posla* nec Diana and in kar je povedal o tem poglavju, je posebno važno, ker osvetljuje strahovito zaosta* lost Avstrije na gospodarskem in na kulturnem polju. •Prezreti se ne sme — je dejal sodrug Dia-raand — da ne pijo žganje samo «šnopsarji», temveč da je to v nekaterih deželah, zlasti v Galiciji, glavna hrana prebivalstva. Zakaj v Galiciji vlada neizrečna siromaščina; piva je tam malo, vina sploh ne; zvišani davek žganja se torej ne bo vlekel samo iz žepov profesionalnih pijancev, temveč bo močno vplival na gospodarstvo večine gališkega prebivalstva. Posledica bo ta, da se bo življenje gališkega ljudstva sploh poslabšalo, da bo padla konzumna zmožnost za industrijske izdelke in za hrano, da bo trpela vzgoja otrok, z eno besedo, da bo zvišanje tega davka škodljivo vplivalo na vse socialne razmere. Namesto da se zviša davek, bi vlada imela nalogo, odvzeti lastnikom žgalnic darila, izvozne premije ter davčne popuste. — Ce minister ne ve, odkod dobiti denarja, naj le spravi državi ali deželi petrolejski regal v posest, naj zviša pravico države do premoga, naj izrabi kakor je treba ogromno gozdno gospodarstvo države, naj primerno zviša direktne davke. Namesto tega pa hoče zvišati železniške tarife, da se vsled tega podraže cene najpotrebnejših konzumnih predmetov in da se zviša beda še bolj. Žitne cene, ki so že nedosežne, se imajo še zvišati. Potem bo izseljevanje še večje. V Avstriji imamo stanovalno bedo brez primere. Sto in sto milionov vzame vsako leto najrevnejšim hišno-razredni davek in vendar se vlada upa govoriti o socialni politiki. Nikar naj ne pomisli, da bo ljudstvo mirno prenašalo zvišanje davka na pivo, na žganje, zvišanje železniških ta-rifov, poslabšanje stanovalnih razmer in podraže-vanje hrane, pa mirno gledalo, da se daruje žga-njarskim kapitalistom vsako leto 20 milionov. Končno se bo tudi ljudstvo uprlo. Od odseka se mora pričakovati, da požene ministra na drugo pot, tako da bo izročil ministrstvo drugim ljudem, ki bodo znali najti pravičnejšo davčno politiko za Avstrijo*. * Neioglaije ? Poljskem kola se je poostrilo tako, da je začela Poljska ljudska stranka pod vodstvom poslanca Stapinskega na svojo pest opozicionalno politiko, kar je prvič pokazala v četrtek. Ko se je v proračunski debati imelo glasovati o disposicijskem fondu, so se člani poljske ljudske stranke odstranili, kar so opozicionalne stranke pozdravile z odobravanjem. Kako daleč bo segala ta opozicija in kako dolgo bo trajala, se mora seveda še počakati. Iz stranke. o Gorižka deželna organizacija naznanja, da se bo vršila letošnja deželna konferenca dne 11. julija t.l. ob 10. dopoldne v prostorih delavskega doma Via teatro št. 20 s sledečim dnevnim redom; 1.) Poročilo političnega odbora deželne organizacije in poročila krajnih organizacij; poroča sodrug Josip Petejan. 2.) Poročilo o političnem položaju na Goriškem; poroča sodrug dr. Henrik Tuma. 3.) Organizacija in tisk; poroča sodrug Josip Petejan. 4.) Vzgojevalno delo socialno-deraokratične stranke; poroča sodrug dr. Anton Dermota. 5.) Volitev političnega odbora in kontrole deželne organizacije. 6.) Raznoterosti. Pozivajo se vsi politični odbori krajnih organizacij, da sklenejo račune in pripravijo pravočasno poročila za dobo letošnjega poslovanja ter jih pošljejo najdalje do 1. julija v roke Josipa Petejana v Gorici, Via teatro št 20. Posebne predloge je vpo-slati vsaj osem dni pred zborom. Umetnost in književnost. Ul. ilov. umetniška izložba se je v soboto otvorila v Jakopičevem paviljonu ob Latermano-vem drevoredu. O raztavljenih umetninah poročamo o priliki. Strokovni pregled. Čevljarskim pomočnikon na znanje! Podružnica Ljubljana .Državnega društva čevljarjev, ima sedaj svoj sedež v Šelenburgovi ul. 6/II, soba 3. Tam se vplačujejo vsako nedeljo od 10.—11. ure dop. prispevki. Vsak pondeljek zvečer sestanek članov v čitalničnih prostorih. — Odbor. Kovinarji v Ljubljani In okoliol se opozarjajo, da se odslej plačuje društvene doneske v društvenih prostorih v Šelenburgovi ul. 6/II vsako nedeljo od 9.—10. ure dop. — Odbor. Domače vesti. — Politične device ebeh spolov se iščejo v Ljubljani za ženski licej, kjer lahko postanejo ravnatelj, učitelji in učiteljice. Dobro je, če kaj znajo; učna usposobljenost jih .kolikor toliko priporoča. Tudi se želi, da bi bili avstrijski državljani. Toda če tega ni, pa ni. Vse to se še lahko izpregleda. Neizogibno potrebno pa je, da se moralno in politično neomadeževani, kajti najmanjše pičice na beli obleki političnega devištva ne more nihče iz-pregledati, nihče odpustiti. Brez šale: Ljubljanski magistrat razpisuje mesto ravnatelja in drugih učnih sil na ženskem liceju ter citira v razpisu § 5. licejskega štatuta, ki pavi: •Kot ravnatelj in kot učitelji in učiteljice se ne smejo uporabljati samo take osebe, ki imajo avstrijsko državljanstvo, so v moralnem in političnem oziru brez madeža, ter imajo v znanstvenem oziru usposobljenost za pouk na licejih ali na podobnih zavodih. Zahtevo predpisane učne usposobljenosti sme minister za bogočastje, zahtevo avstrijskega državljanstvo izpregledati v posebnega uvaže-vanjem vrednih primerih.. Ce torej kompetent nima zadostnega znanja, je na Dunaju minister, ki lahko dekretira, da še tudi brez tega pogoja lahko ravna ljubljanski licej in poučuje na njem. Zaradi državljanstva še do ministrstva ni treba romati. To so torej vse postranske reči. Ampak conditio sine qua non je ta: Brez madeža moraš biti v moralnem in v političnem oziru. S preveliko jasnostjo se ta zahteva pač ne odlikuje; prav zato se pa mora priznati njena imenitnost, zakaj oblast, ki bo odločevala, ima s to svobodomiselno in moderno določbo najboljše sredstvo, da lahko zayrne vsakega prosilca, ki ji iz kateregakoli razloga ni všeč. Kje se začenja morala in kje se konča? Ali je članek še neomadeževau, če se mu more dokazati, da je po noči pel pod oknom svoje ljubice? Ali je ali ni diskvalificiran, če bere vsak teden v kavarni «Sim-plicissima*, pa morda včasi celo «Das kleine Witz-blatt?. Pa kaj, če je — horribile d:ctu — celo čital Cankarjevo «Htšo Božje Pomočnice, ali pa •Pohujšanje v dolini šentflorijanski?. To so hude skrbi: Kako se bo dognala brezmadežna morala? Ali imajo za to posebno