i usi so se z vso silo navalili na nacije! .i " ofenzivi so Rusi prišli 90 milj do meje Latvi-ie. Pretrgali so Nemcem tri železniške proge, ^a ofenziva je v zvezi z ono pred Stalingradom. K • ^°skvaj 29. nov. — Rus.ka zimska ofenziva na centralni : je udarila na Nemce z vso furijo severozahodno od Mos-l^rla nemško linijo na treh krajih, presekala tri nemške "'^e proge ter vrgla Nemce nazaj proti meji Latvije, do ka-ll)!a zdaj ta ruska armada manj kot 90 milj. Rusi poročajo, da so s to ofenzivo, ki ,so jo pričeli z ono pred Stalingradom, obkolili pet nemških divizij, vključno eno divizijo tankov in da je padlo v tej ofenzivi 10,000 Nemcev. Rusi so ujeli samo 400 nacijev. Na tej fronti so bili prošlo zimo najljutejši boji. Fronta se rezteza od mesta Rževa, 125 milj severozahodno od Moskve in Veliki Luki, 140 milj zahodno od Moskve. Nemci z vso silo na-skakujejo na tej fronti, toda ne morejo vzdržati ruskega. nava-la. Rusi so napredovali od S do 20 milj v nemške pozicije. Rusi so osvobodili več kot 300 večjih I naselij. Ruska armada pred Stalin- 1 fradom zdaj naskakuje 300,000 i Nemcev, ki so zajeti med reko 1 Donom in Stalingradom. Rusi j ;rdijo, da je tukaj padlo 118;000 s Nfemcev. i Rusi, ki navadno poročajo no- 1 nce s fronte v resnem tonu, so taznanjali gornje s petjem in i ?odbo. Vsi drugi programi na i •adiju so bili ustavljeni in radio j ie razpošiljal samo poročilo o < najnovejših sijajnih zmagah i •uske armade. i -o--f VAŽNA SEJA ZA KONGRES Nocoj ob osmih je v glavnem uradu SDZ zelo važna seja pripravljalnega odbora za Slovenski narodni kongres. Vsi, ki ste pripravljeni pomagati pri kongresu, ste prošeni, da se udeležite. -i—o- Nov grob Včeraj zjutraj je umrl v St. John's bolnišnici rojak Frank Somrak, ki je bil 1. novembra poškodovan v avtni nezgodi. Star je bil šele 29 leti in je stanoval na 1209 E. 169. St. Rojen je bil v B u 11 e, Mont. Zadnje leto je lastoval Morri-arity Bar na 6. cesti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Siska, mater Ano Zupančič, ki se nahaja v Thompson, O., brata Josepha, brata Rudolpha,. ki se nahaja pri vojakih, v Butte, Mont., brata Louis Pochervina, v San Francisco, Cal., pa brata John Pochervina ter mnogo sorodnikov in prijateljev. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod. August F. Svetek. Čas pogreba bo do-ločen pozneje.__ Vlada bo strogo pazila, da se bodo ravnale gasolinske postaje po pravilih ' Lokalni odbor urada za.kon trolo cen naznanja, da se bo strogo čekiralo vse gazojinske postaje, da ne bodo prodajale gazolina pod roko. V torek in sredo morajo vse gazolinske postaje sporočiti uradu zalogo gazolina nccoj o polnoči in pa koliko drži njih tank. Iz tega bo vladni urad lahko kontroliral, koliko gazolina bodo postaje prodale in za koliko galon so dobile znamk od avtomobilistov. V okraju je okrog 1,200 gazo-linskih postaj, ki bodo vse pod strogim nadzorstvom. Vsaka oddaja gazolina brez znamke bo strogo kaznovana, ker vlada misli z racioniranjem resno. -o- Zavezniki so udarili na dobavno zvezo osišča London. — Angleške podmornice so potopile v Sredozemskem morju nadaljnih devet osiških ladij, ki so vozile potrebščine v Afriko. Te ladje so očividno vozile material in potrebščine nemškim in italijanskim četam v Bizerte in Tunis. Dočim trdijo poročila iz zavezniških krogov, , da je armada generala Andresoha samo 15 milj od Tunisa, pa je poročal radio iz" Moroko, da se je izkrcalo v Casablanci ogromno število novih zavezniških čet in vojnega materiala. -o- KAMPANJA ZA NAKUP VOJNIH OBVEZNIC Vlada bo vodila tekom decembra po vsej deželi kampanjo za prodajo, oziroma nakup vojnih obveznic in znamk. Za državo Ohio je določena kvota $37,500,000, za okraj Cuyahoga $8,250,000. Vlada apelira m delavce, naj v decembru podpišejo za 10% od svoje plač ekali mezde za vojne obveznice J ali znamke. ' Ameriška vlada mora imeti de-' nar za vojno. Broz denarja ne ; ni ore graditi ladij, tankov in * topov. ' Vsak, ki danes služi denar, ■ naj podpiše najmanj za 10% ' od svojega zaslužka za vojne bcnde ali znamke. Vojaki na 1 fronti bodo napravili svojo dol-' žnoet, ako bomo mi doma storili svojo s tem, da bomo dali denar za vojne potrebščine. (Vsi uslužbenci pji Ameriški £)omovini so se zavezali, da bodo v decembru dalj K)'v, 0d svojih plač za nakup vojnih bon-dov). --o—_ Zavezniška pristanišča so odprta francoskim ladjam, ki so ušla iz Toulona j London. — V vseh zavezniških pristaniščih čakajci če bo pri-.„plula,v njih zavetji tetla. irun-j coska ladja, ki si je drznila iz Toulona, dočipi so francoski mornarji potopili Vse druge ladje, v pristanišču. V Barcelono je prišla ena' LETNE SEJE BODO JUTRI VEČER Naslednje podružnice Slovenske ženske zveze imajo jutri večer svoje letne seje; podružnica 14, 18, 32 in 41. Vse imajo seje v navadnih prostorih in ob navadnem času. Članstvo je prošeno, da se udeleži letnih sej v felikem številu, da izvoli od- bor za prihodnje leto ter si začrta smernice za bodoče" delovanje. —j-o- Churchill pozivlje Italijo naj preneha z vojno 440 oseb zgorelo v nočnem klubu Navadna žveplenka je zanetila požar v nočnem klubu v Bostonu, kakršnega še ne pomni dežela. Manj kot 300 trupel so dozdaj spoznali. Nad 200 oseb je v bolnišnicah. i London, 29. nov. Danes je govoril po radiju premier Churchill, ki je apeliral Mil it&lljci nski narod, naj se reši Mussolinija in nemških tovarišev ter prosi za Boston, 29. nov. — Na tisoče oseb se je zabavalo v soboto večer v Cocoanut nočnem klubu v tem mestu, ko je naenkrat nastal silen požar, ki je namah objel vse poslopje. Požar je povzročil nek 16 letni fant, ki je prižgal zveplenk'o, da bi vdel žarnico v strop. Od žveplenke se je vnela umetna palma v bližini, od te se je vnela umetna dekoracija v prostorih In mahoma so bili vsi prostori v plamenih.--—---- Kolikor so mogli dozdaj dognati, je poginilo v požaru 440 oseb, toda število mrtvih bo sko-ro gotovo še večje. Stanley Toraos^ewski, ki je i nehote povzročil strašno nesrečo, pripoveduje: "Nek gost je prišel v prostore in je odvil žarnico v stropu. Prostor je bil vsled tega slabo razsvetljen. Eden izmed natakarjev mi je re- mir, predno bo Italija okusila vso grozoto zračnih napadov. Churchill je govoril- ob 68. letnici svojega rojstva ter poudarjal,, da pravkar pritiska prva angleška armada na Nemce in Italijane v Tuniziji in da ne bo dolgo, ko bo vojna prenesena na samo Italijo in sicer na tak način, o kakršnem njih voditelji niti sanjali niso. "Na Italijanih samih je ležeče, če hočejo to strašno gorje doživeti na sebi ali ne," je govoril Churchill. _.—.—o----- Ohio bo izgubila na davku 21 milijonov z merjenjem gazolina motoristom Columbus, O.—DržaVne oblasti so izračunale, da bo izgubila država Ohio drugo leto $2J,200,000 na gazolinskem dav- hrvaške narodne pesmi, Violett Croyle bo žvižgala razne melodije, sestre Heiser bodo igrale na harmonike, Margaret Mulac bo pokazala kvadrilo. Za glasbo bo skrbel Al Russo orkester. , Poleg teh bo še razna druga zabava na programu. Vstopnine ni nobene in vsak je prijazno vabljen na to lepo prireditev, ki je prirejena nalašč za. slovensko naselbino v 28. vardi Ujeti osiški uradniki na potu v Ameriko Francoski Moroko.—Nemški člani komisije za premirje, ki jih je ujela ameriška armada v Moroku, so na potu v Zedinje-ne države kot vojni ujetniki. Koliko jih je bilo zajetih, poročilo ne pove. —,—o--— DO 4. DECEMBRA šE LAHKO PROSITE ZA GAZOLIN / Clevelandski motoristi imajo do 4. decembra čas, da vlože prošnje za dodatno mero gazolina. Urad za kontrolo cen je dobo podaljšal od pondeljka do petka. Danes je zadnji dan, ko lahko še dobite gazolina ^olikor hočete na gazolinskih postajah. Od jutri naprej ga boste mogli dobiti pa samo z gazolinskimi kartami. Odbori za racioniranje sprejemajo prošnje za knjige A, B in C do petka. ZAJČJA KOŽA IMA 38 RAZNIH IMEN Ottawa, Kanada.—Kanadska vlada je zahtevala od trgovcev s kožuhovino, da zaznamujejo vsako kožuhovino s prffvim imenom. Tako je dobila kožuhovi-na, ki je narejena iz kože navadnega dolgoušca, nič man j kot 38 imen, pod katerimi se ta koža prodaja. Avijatičar se je ubil Letalski porotnik Andrew Brenkus, ki i je prej stanoval pri svoji sestri Mrs. Bubonič na 20200 Naiiman Ave., Euclid, O., se je včeraj ubil v letalski nezgodi. Poskušal je novo letalo blizu Daytona, O., ki je treščilo na tla. Poročnik je storil vse v svoji moči, da letalo ni padlo v rezidenčnf okraj mesta, ampak šele zunaj na polju. francoska podmornica, ki je dobila dovoljenje ostati tam 48 ur, da je naložila olje in hrano, kot to dovoljuje mednarodna postava. Zavezniki sodijo, da j« ušlo iz Toulona nekaj podmornic in morda tudi nekaj rušilcev. -—o——— Pomanjkanje mesa in mlekarskih izdelkov grozi Washington. .— Senator Truman, načelnik odseka za preiskavo vojnega programa, izjavlja, da preti deželi sigurno pomanjkanje mesa in mlečnih izdelkov, ako se ne bo začelo s kako drastično odredbo. Ta senatni odsek bo začel s tozadevno preiskavo v začetku drugega leta. ku, ako bo takrat še vedno v veljavi merjenje gazolina. To znese 37 odstotkov od $59,326,-946, kar je dobila država na gazolinskem davku leta 1941. Ohijski motoristi bodo z merjenjem porabili drugo leto najmanj 450,000,000 galon manj gazolina, kot so ga lansko leto. Oblasti so preračunale, da bo ena osmina vseh motoristov v državi, to je 1,300,000 lastnikov, rabilo samo gazolinsko karto "A," s čemer dobijo 16 glalon gazolina na mesec, ali štiri ga Ione na teden. Ostali bodo rabili karto "B" ali "C." o- Mussolini je baje nevarno obolel, bo odstavljen Montevideo, Uruguay.—Iz zanesljivih virov se poroča, da je Benito Mussolini nevarno bolan. Baje ima uljesa v želodcu. Govori se, da bo odstavljen in Prvi ameriški ranjenci došli iz Afrike Washington. —Prvi ameriški vojaki, ki so bili pri invaziji severne Afrike, so dospeli v Walter Reed bolnišnico. V prvi pošiljki jih je bilo 21 in v drugi 94, tako naznanja vojni odde-* lek. JE MORAL NAZAJ V BOLNIŠNICO Toledo, O.—Ralph McLenna se je po ozdravljenju peljal domov s taksijem. Spotoma je taksi j zadel v nek avto, Ralph je dobil težke poškodbe in eno uro zatem je bil zopet nazaj v bolnišnici na isti postelji. v -o-- Zamenjana suknja Kdor je vzel v nedeljo 22. novembra v SND napačno suknjo, je prošen, da jo odda pri oskrbniku SND. Za društvo 162 KSKJ Tajnica društva sv.* Marije Magdalene, št. 162 KSKJ ,b'o nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev. 1 kel, naj vdenom žarnico nazaj. Stopil sem na stol, da to napravim. Prižgal sem žveplenko, da si svetim„ z drugo roko sem pa vdeval žarnic«. Žveplenka je zanetila umetno palmo zraven in takoj je bilo vse v plamenih." Dozdaj so spoznali šele 300 trupel. Nekatera so tako obžga-na, da jih ni mogoče spoznati*in so jih najbrže nikdar ne bo. Pred okraj)io mrtvašnico stoji dolga vrsta sorodnikov, ki čakajo na vrsto, da po dva in dva spuste v mrtvašnico,'-da bi spoznali pogrešane sorodnike izmed trupel, ki leže v dolgih vrstah. Vse bolnišnice so' natrpane s poškodovanimi.' Med njimi je znani filmski igralec Buck Jones. ^ Med zgorelimi in poškodovanimi je tudi mnogo mornarjev in vojakov, ki so prišli v ta nočni klub na razvedrilo. Na mnogih krajih so našli po več trupel na kupih, kar znači, da se je vršil med njimi boj pri izhodih in da jih je veliko umrlo v gnječi. Med žrtvami so bile prevrnjene mize in stoli. Kot mislijo zdravniki, se jih je največ zadušilo v dimu. Oni, ki so se rešili pripovedujejo, da je dirigent orkestra ravno dvignil dirigentsko palčico, da bi godba zaigrala ameriško himno, ko je švignil. pod stropom plamen. Neko dekle jc, zavpilo "ogenj" in v trenutku je bil v prostorih pravcati sodni dan. Notranjost nočnega kluba je bila v par sekundah podobna goreči peči. -_—o-- Pošta je obremenjena Poštne oblasti svare narod, naj pošlje svoja božična voščila in pošiljke zgodaj, da jih bo mogla pravočasno razvažati. Cleve-landsjca pošta je izgubila 10 odstotkov osobja, dočim je narasel promet za 20 odstotkov. Poštni mojster O'Donnell priporoča ljudem, naj odpošljejo božične karte in darila pred 10. decembrom, sicer jih bo pošta dostavila šele po praznikih. Angleži so iznova metali bombe na Turin v Italiji London, 29. nov.—Sinoči je poletelo največje število bombnikov preko Alp, kar jih je še obiskalo Italijo. Pognali so se nad industrijsko mesto Turin v severni Italiji, ki je že prej osemkrat doživelo obisk angleških b°mbhikov. Bombniki so vrgli več kot 100,000 zažigalnih bomb v mesto. Ognjeni zubli so švigali do 1,000 čevljev v.i s o k o v treh mestnih okrajih. Italijani sami priznavajo, da je ta napad povzročil ogromno škodo in da število žrtev še niso ugotovili. Samo en bombnik se ni vrnil z napada. --o--. Zamorski vojaki so povzročili pravcato bitko v Phoenix, Ariz. Phoenix, Ariz.—Del tega mesta je bil spremenjen v nedeljo ponoči v pravcato bojno polje, na katerem sta obležala dva mrtva in 12 ranjenih. Boj je bil med zamorskimi vojaki ter med vojaško in civilno policijo. Več kot 100 članov vojaške in civilne policije je bilo v boju proti vojakom. Vsa stvar »se je pričela s te-pežem med nekim zamorskim dekletom in zamorskim \oja-kom. Ker se je vojak zopei*-stavijal aretaciji, je bil ustreljen. Na pomoč je prišla civilna policij a, ki je pomagala, spraviti v red kakih 150 vojakov, da se jih odpelje nazaj v taborišče. V tem času se je pa pripeljala vojaška policija in nekdo je sprožil strel. Tedaj se je pa razvila splošna bitka in krogle so žvižgale več kot tri ure, predno\je bil vzpostavljen red. -O-r-- Trgovska mornarica ima 2,901 izgub Washington.—Od 27. septembra, 1941 pa do 21. novembra, 1942 zaznamuje ameriška trgovska mornarica 2,901 ubitih ali pogrešanih mož. Od 22. oktobra do 21. novembra zaznamuje 317 izgub. -o- Druga obletnica V torek ob pol devetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Johnom Pisek v spomin druge obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijate-lji so vabljeni. _ da bo nova vlada sklenila mir z zavezniki. LOVCI SO REŠILI PAR IZPOD AVTA Canton. — Mr. in Mrs. Boston sta se blizu Zoar, O. prevrnila s svojim avtom. Sedem ur sta bila v prevrnjenem avtu, nt; da bi si mogla pomagati. K sreči so prišli do njiju lovci, ki so ju rešili iz pasti, ki v tem mrazu ni bila ravno prijetna. --o- Ogenj v Nottinghamu Včeraj zjutraj je nastal iz neznanih vzrokov ogenj v gostilni Mr!" in Mrs. Frank Cigoj, 768 E. 200. St., ki je povzročil nad $2,000 škode. V gornjem nadstropju so spali trije sinovi družine, 14 letni William, 16 letni Robert in 18 letni Frank. Robert se je k sreči zbudil in zadu-hal dim. Naglo je zbudil brata in ostale domače, ki so pravočasno pobegnili na prosto. TRGOVCI VAS PROSIJO, DA NE PLANETE VSI HKRATI PO KAVI Od polnoči včeraj bo vlada me rila kavo. Vsaka oseba, stara nad 15 let, jo bo lahko kupilfi en funt za 5 tednov. Groceristi apelirajo na odjemalce, naj ne kupujejo takoj prvi dan polne kvote. Družina 4 ali 5 oseb naj jo kupi zaenkrat en funt, kar jo bo dovolj za en teden za vse. Kavo kupijo na sladkorno karto št. 27. ' Ako odjemalci ne bodo zahtevali takoj prvi teden polne kvote,'bo kave dovolj za vse. Ako se bodo pa.vsi navalili naenkrat na grocer i je,, jo bo zmanjkalo, pravijo trgovci. Prva znamka za kavo je dobra do 2. januarja. HEEj'1 ^-^^J^^IgF-"' H AMERIŠKA W DOMOVINA »iiiiniiiiiiiiiiiiiig AMERICAN HOME p, _ N CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. |Unwoodski m je bil jk. uspeh .'^evni bazar župnije 1 Vnebovzete je bil mno-J Uspešen kot je bij lan-|.'arno vodstvo je zelo za-f10 z uspehom. V štirih ( so oddali (212 puranov, preostanka je bilo '■19. nagrade so dobili t'1 v soboto: Mrs. Frantic, 720 E. 159. St. ^ Britzman, 2205 Ti-Č po $5: Kate Kli-f;'l5E.156.St. in Charles J. 16016 Saranac Rd. J : Mrs. Jennie Va-■^609 Holmes $100, P. i *ck, 3944 Orchard $15,' ' Joseph Jalovec, 16021 l^ve., Mr. Kavčič, 1204 o ^leUek: August Lapuh, !olmes Ave. $100, Rob*-fledy, 10911 Lake $15, ;°^var, 15943 Whitcomb ' v'W Rose Strumble, ,;llitmere $5. 5= Mrs. Zaman, 675'E. t $100, Ervvfln Hoge, i,1(]Path $15, po $5: Mrs. Wise, 14702 Pepper, eeks, 2300 Chester, >00 ameriških * ie danes na delu ,%ton.—Urad za vojno naznanja, da i je ^.Plačilni -listi 15,000,- . j/'^kih žensk, kar je ne-; °dstotkov vsega žen-i.živalstva v Ameriki. dela 4,000,000 v voj- t /'ii. Ob koncu druge-18,000,000 ameriških Hrenih v industriji. ži Vesela vest ; 0 Mr. in Mrs. Canzo-iji Kipling Ave. so obis-^ojenice in jim pusti-S^in zalo hčerko. Mla-je hci Mrs. Jennie 0 1160 E. 61. St., ki je drugič stara maiAa. 1 • Ji* °dprte pozneje m e šole hoda začele da-3in °Ukom ob 9:30 zju-1 k°nčale ob 3:45 po-ftli opoldanski odmor bo- l^otroci od 12:30 do ta rec*ne 130 w 0 šolske oblasti spre- fvJE;Nl STE NA DRUŽABNO PRIRE-v V ST. CLAIR KOPALIŠČE k _!_ \ 3 I Administracija, od-! ^Zvedrilo, prireja po v,,- c'8tnih središčih za-5 tJffer z glasbo, petjem in \ 'Jetno zabavo. V če-Vecembra bo prirejen Vlv večer v St. Clair > ' 6250 St. Clair Ave., > osmih zvečer. > «raniu bodo sodelova-• radio kvartet, ■^ik1' odlična s0Pra_ Wtftj pela češke narod- I ' 0lSa Tomich bo pela AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 30, 1942 AMERIŠKA DOMOVINA EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ JA • AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor _ ] 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays _______ NAROČNINA: „ Zp. Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in-Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 j Posamezna številka 3c______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U S and Canada $3.50 for e^ionths. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6,50 per year. $3.50 for 6 months. »2.00 for 3 months Single copies 3c _^__ Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878._1_____ No. 280 Hon., Nov. 30, 1942 KEyTkT ZAKRAJŠEK: Moje misli o kongresu 1. Proueavanje narodnega programa, ki bi moral obsegati naš Maksimalni in naš minimalni program, to je, zahteve naroda za njegovo bocfočnost. Že sestavi jen je narodnega programa, če ga hočemo pravilno sestaviti, je potrebnih veliko mesecev. Kar mislimo celem svetu povedati, mora biti skrajno premišljeno, previdno in jasno povedano, in povedano končno veljavno. Kar bomo enkrat rekli, da narod zahteva, mora obveljati, ker ne moremo danes zahtevati to, jutri drugače. Mi lahko zahtevamo vse, vso Evropo. Toda vprašanje je, kaj naj zahtevamo, da si z zahtevami več ne škodujemo, kakor koristimo, da se nam ves svet ne bo smejal, da bodo nas državniki vzeli za resne-ljudi? Vsako točko, da, vsako besedo zahtev moramo znati tudi dokazati, zakaj to in tako zahtevamo. Teh dokazov je pa cela vrsta. Dokazati moramo to: zemljepisno, narodno, etnografsko, strategiško, politično. gospodarsko, zgodovinsko statistično, itd. Je kdo med nami, ki bi bil vsega tega dokazovanja popolnoma zmožen? Zato'dolga posvetovanja in dolgo proučavanje vsake pike na i v programu. Pozabiti ne smemo, da bomo imeli« na kongresu tudi nevidna ušesa, ki ga bodo skrbno poslušala, ne kaj bomo dobrega za narod povedali, temveč, na kateri i ne bomo dali pike, katero vejico bomo napačno postavili, da bodo vse to premeteno in rafinirano izkoristili proti nam, proti narodu. To so ušesa naših sovražnikov.' Tudi ne smemo pozabiti, da še naš narodni program ne tika samo nas, tika vse naše sosede, njihove programe, zlasti Hrvatov, Srbov, Bolgarov, Italijanov, Avstrije, celega Balkana, cele srednje Evrope, da, celega sveta. Naše slovensko vprašanje bo na mirovni konferenci, in je že danes na mizah diplomatov samo eno izmed najmanjših vprašanj vsega sveta. ' Majhni smo! Oclbor, ki bi sestavljal ta program, bi se zato moral posvetovati s Hrvati, Srbi, Bolgari, Italijani, Avstrijci, i drugimi, da, pred vsem z našo ameriško vlado, z jugoslovansko vlado, da z vsemi vladami zaveznikov, Ne mislim, da bi morali pri sestavi programa vpeštevati programe na primer naših sovražnikov, toda vedeti moramo, kaj so programi drugih narodov, katerih naše vprašanje tika, kaj misli naša vlada, da moremo potem temu primerno postaviti svoje zahteve. Šele tak program, tako sestavljen bo resen program; program suverenega naroda, ki stopa pred druge suverene narode in zahteva na pravi način v pravi obliki svojih pravic. Le na ta način bodo naše zahteve vlade vpošte-v-aleln z njimi računale in jih proučevale. Drugače bo farsa, se bomo samo osmešili in narodu strašno škodili. Bratje, kongres je strašno resna stvar, je nekaj tako velikega, da se ga, kakor vidim iz pisave o njem. niti daleč ne zavedamo. Kako prav je pisala "Ameriška Domovina," kako prav "Amerikanski Slovenec," kako prav pišejo nekateri dopisniki v Prosveti in drugih listih, ki vsi svare: čas je prekratek! * * * Ko bi odbor izdelal vsaj v glavnih potezah narodni program, bi ga razposlal podružnicam z vsemi potrebnimi pojasnili. da o njem govore. Poslati bi moral predavatelje, ki bi ga jim pojasnili vsako točko, da bi ga razumeli, ga sprejeli in ga podpisali, da bo to narodov program. Na vsak način bi morali stopiti v zveze z rojaki v Južni Ameriki in zvedeti njih misli, jim poslati program, da o njem razpravljajo, da ga sprejmejo, da imajo tudi tam tak kongres in zantfevajo vse isto, kakor mi tukaj. Velika napaka bo, če še ne pogovorimo z brati v Južni Ameriki. Pri sestavljanju narodnega programa bi morali nujno sodelovati člani slovenske delegacije, kakor nas vse, ki smo prišli sedaj iz Evrope, narod razume in jemlje, to so g. minister Snoj, kr. poslanik Dr. Cankar iz Ottave, svetnik Dr. Rybar iz Washington, Dr/Čok, Dr. Furlan, G. Goričar in jaz. Prosim vas, kaj ve ameriški Slovenec, ki je tukaj že 21-, 30 let o Sloveniji? Kaj o Jugoslaviji? Kakšne razmere so bile doma? Kako smo delali zadnja leta? Kaj nas je težilo? Radi česa smo se prepirali? Kaj narod doma boli? Kaj narod hoče? Saj nekateri niti poročil iz domovine po listih veliko let več niso čitali. Sedaj naj pa govore o razmerah doma in naj delajo narodni program? Kako pa? Ali moremo mi domovini kaj vsiliti ? Ali se ne izpostavljamo nevarnosti, da se bomo osmešili tudi pred narodom doma? Saj vemo, da ne bo takoj mirovne konference, temveč bo preje nekoliko let takozvana "cooling off doba. Takrat bo naš narod doma dobil sam besedo, da bo svoje povedal. Kako se nam bodo smejali, če morda ne jezili na nas, da smo nekaj povedali, da je narodov program, česar oni ne bodo sprejeli? Morda cel'o zavrgli? "Ameriška Domovina" je pisala popolnoma pravilno in je vredno, da ves narod tu v Ameriki to vpošteva! Zato je samo po sebi jasno, da ne moremo preko teh zastopnikov naroda, pa naj so nam ljubi ali ne ljubi. Če hočemo res to, karpravimo, da hočemo, MORAMO to narediti tudi sebi na ljubo. * « * , O programu, ki ga je sestavil pripravljavni odbor in objavil, bom govoril v naslednjem poglavju. Slovenska moika Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v 1 Ohio. Glavni sedež: BARBERTON. OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNE^ ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške pr* j Pristop od 16. do 55. leta. .g $01 Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu a pogrebnih stroškov. iia Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organ'2 GLAVNI ODBOR: 0 Častni predsednik: PRED UDOVICH, 183—22nd St., BarbSrton, • j Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O. Prvi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Strabane, DrugI podpredsednik: FRANK ČESNIK, 5709 Prosser Ave., Cleve' Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, <->■ Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid. O. i Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O- - . NADZORNI ODBOR: T w Bf Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208-r-23rd St. N. "" » berton, O. Drufi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Glc\ 0 Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, FINANČNI ODBOR: St" Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. lJi Cleveland. O. j o*1'0. Drugi odbornik: JOSEPH.PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girara. Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE,«469 E. 149 St., Cleveland, On1 ■ ■ Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moš"6 ; 1067 Sutherland Ave., Akron, O." ležil službe božje, ki se vrši v staroslovenskem jeziku, tudi škof McFadden. Izmed slovenskih duhovnov so bili navzoči: Rt. Rev. Msgr Hribar, Retf. Julius Slapšak in Father Baznik. Popoldanski program se je vršil v takozvani Ulmarjevi dvorani na E. 55 St., kjer je govoril tudi župan Lausche. t V to faro spadajo nam znane družine, kakor so Tadej Ke-kič in drugi, ki so vsi iz imenovane žumberske doline. Mnogi se bodo spomnili tudi na strica Popoviča in na Paula Kekiča, k: so bili pionirski ustanovitelji tega božjega hrama. Anton Grdina. -ro- Vameni narodnega kongre sa nareku jejo potrebo popolne vzajemnosti Dne 5. in 6. decembra bodo pišli .zastopniki in zastopnice slovenskega življa v tej veliki in svobodni deželi na zboovanje našega narodnega kopgresa v Clevelandu pred vsem z dvojnim namenom. Najprej hočejo v množnem številu na glas povedati, ameriški javnosti, kako neomajno in enotno stojimo slovenski Ame-rikanci za ameriško vlado v njenih sedanjih vojnih naporih, ker sd; prav dobro zavedamo, kaj bo njena zmaga v tej svetovni vojni pomenila Ameriko in ves ostali svet. Potem bodo na podlagi neo-vrgljivih dejstev skušali pokazati vsem odlučujočim čininte-ljem in krogom, v kolikšni meri so naši ljudje prispevali s svojim delovanjem na vseh poljih človeške delavnosti k splošni blaginji ameriškega naro-daj s čimer so si kajpak tudi zalužili pravico, da jih naša vlada upošteva in posluša, kadar se s svojimi upravičenimi željami in. zahtevami obrnejo do nje. In še drugi na vso moč važen namen bodo imeli na tem zgodovinskem zborovanju pred očmi. Kajti v sedanjih težkih in hudih časih- so nezaslišana grozodejstva in pretresljivi dogodki poklicali slovenske Ame-rikance k dolžnosti, k neizogibni dolžnosti, ki jim je ni nalo-(Dalle na 3 strani) _ Članstvu Slovenske moške zveze že zopet smo pri koncu leta in že je tu mesec d3 katerem se bodo vršile glavne ali letne seje naših pod11 teh sejah navadno članstvo določi ali bo podružnica za b aktivna ali pa bo morda spala. Na teh sejah, ki so n pomena za poslovanje podružnic iri organizacije, je odbora. Kajti navadno-je tako, da če so uradniki aktiv' je gotovo, da bo tudi podružnica napredovala, ker ne pustili, da bi j"im rastla trava pod nogami. Zato pa sedaj apeliramo na vse članstvo naših Pot dobro preštudirajo zmožnost in agilnost svojih soč"1-potem izvolite v odbor take .ki bodo res vršili svojo c svoje podružnice. Vse tiste člane, ki so pa zmožni bi Pa gotovo prevzamete mesta, kajti vaše delo ne bo koij-naši organizaciji, ampak vsem ameriškim Slovencem; naša organizacija najmlajša mecj slovenskimi org«111 Ameriki, pa vendar deluje po svoji najboljši močj vseh ameriških Slovencev. :, Danes je naša Slovenska meška zveza, da se rav)1 . sedah plemenitega slovenskega pesnika Simon Greg'°u zapisal sledeče: Ti učenost s krepostjo druži, kot sonce strinja luč in moč, s tem domovino zvesto služi , nevtruden zanjo dan in noč. Značaj sam, še v ljudstvu značaj oživljaj, goji in krepčaj, na to mi prvo skrb obrača i, to naša" je naloga zdaj! V srca ljubljenih rojakov sej seme plemenitih rož, da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih- mož. ' verjamete a!' pa ne .IIIIIUIIIUIMIIIII IZJAVA Tem potom dajem na znanje širši javnosti in sploh vsem, ki se jih tiče, da jaz nisem absolutno nič odgovoren za dejanja, ki jih doprinese ali izvrši naš Brownie, najsi so ta dejanja v največjo mojo korist. Upam, da me bo ta izjava iz-mazala pred vsako sodnijo. Pa Veste, zakaj sem prisiljen dati to izjavo? Čakajte., vam bom povedal. Vse leto sem dresiral našega Brown i j a, da naj /j>obere vsako koristno stvar, ki jo vidi in jo prinese k rokam. Res je, da mi je nanosih pri tem mnogo nepo-trebe navlake, toda ker tudi slepa kura včasih najde zrno, sem tudi jaz pričakoval, da bo Brownie kdaj prinesel k hiši tudi kaj dobrega. ' In tudi je! Bilo je na Zahvalni dan, ko sem prežvekoval dobro kosilo pri oknu, ko zagledam našega Brownieja, kako se na vso moč meče z dokaj veliko vrečo, ki jo vleče proti naši hiši. Od časa do časa je počival, pa zopet pograbil, da je končno spravil vrečo prav do hišnih vrat,. Radoveden grem ven in skoro bi me bilo vrglo samega začudenja, ko sem videl, kaj je Brownie pritroskal domov. Saj mi ne boste verjeli, vam povem, da je privlekel 10 funtov težko vrečo čebule. Začudeno sem gledal nekaj Praznovanje 40 letnice V grkokatoliški fari Sv. Nikolaja, kjer župnikuje Msgr. Tomislav Firis, D.D., Superior in E. 36 St., so praznovali na Zahvalni dan 40 letnico ustanovitve svoje katoliške cerkve. Zgodovina pove, da so pričeli leta 1903 na St. Glair Ave. in E. 43 St., v mali hiši za nekaj let, nakar so potem prekupili staro cerkev na imenovanem prostoru, katero so potem vedno zboijševali do tega dneva. Farani te cerkve so takozvani Žumberčani, to je okraj ob slovenski Metliki, z drugo besedo ob Beli Krajini. To so najbližji nam bratje Hrvati. Proslave se je udeležilo več častnih gostov duhovnikov, Navzoča sta bila tudi dva škofa, eden iz Pittsburgh* in drugi iz Philadelphije, to so grkokatoliški škofje. Z njimi se je ude- # ro sn w V nekaj letih, če bo napredovala akcija, ^ tudi med našo mladino, bomo imeli v Slovenski^ mo? uP mladih članov, ki bodo lahko prevzeli uradniške P^etjanj'U da jih bodo izvrševali tako natančno, kakor jih na»» ^^ niki1 vrše. Lepa hvala vsem uradnikom za njih P0^1 ^jte , v preteklem letu in vas prosim v imenu Slovenščino5 za še bolj tesno sodelovanja, za še večji napredek v Najlepša hvala in bratski pozdrav, . gl Vincent H. . __ __——... m1'8' časa čebulo, nekaj časa pa p|a, ki je prijazno mahal z repom in pričakoval primerne pohvale. Da se mu ne bi zameril, sem ga res pohvalil, potem j5a nesel čebulo v hišo, kjer so začeli omedlevati tudi drugi člani naše cenjene družine. Ko je Johana prišla k sebi, je začela viti roke in cajhnati, kaj božo ljudje rekli, ko bodo zvedeli o tej najnovejši ofenzi- vi našega Brownija. ySaj bodo rekli, da smo ga navadili "izpo-sojevanja" pH sosednih hišah, da bi se ceneje mi preživeli. Ni kazalo drugega, kot da je morala naša "betyika" do sose- dov povpraševat, če kdo pogreša vrečo čebule. Kislo se je držala, ko je morala od hiše do hiše obtoževati priljubljenega pasjega tovariša in prijatelja. K sreči, ali kar bi že rekel, so' ji povsod povedah>da ne pogrešajo nobene čebule. Tako zdaj ne vemo, kaj bi napravili. Lahko je mogoče, da je padla vreča komu z voza. Sicer denarno do-tični ni ravno posebno prizadet, »azen tega, da jih je moral pre- slišati od žene, J />P mov brez čebule ' dan. bil Br« Se reče, če * ^ P' prinesel domov j vnega kot J« raCo, kako počeno £osj tegz 0 vsaj purana, ne ^ za , na veliki zvon. J čebule pa res ne ^ j| dcfoil naš Brow«*6 I Se ne izplača. m^fjk O kdo cenjen* c;eša t,| našem Rožniku bi za. J jo dobr pri nas | njevanje kaj rat ■ venfiar poštenjak; poH J Brownie zaslu® ^ je j Kaj pa vem ka; oy» > j Morda nam bo; ™ ge ^ J nost šepravT)^.' ^if'J vojska še kaj' bo J *** J bo pritroskal aoj P» J ve> ta a.' A kanto gazolm,, ^ ^ I bedo merili, ne -ellj< Vi zamere. Ampak«■ ^ M na j ve, da kar bo q0>P J svojo odgovornost ^ di nisem grd- j ca & 1 tepal. Meni se » J| « .-M I zveza v Am^l BESEDA IZ NARODA Za našo kulturo 11 V pondeljek, dne 16. novem- " bra 1942 so imeli zastopniki ® Slovencev, Hrvatov in Srbov v prostorih bivše čitalnice na E. " 55 St. in St. Clair Ave., sejo, katere namen je bil sodelovati F pri ustanovitvi medkulturne či- s talnice. Namen te medkultur- ne čitahtice bi bil zbirati in ^ hraniti knjige vseh narodnosti v v Clevelandu. Poročila priha- z .jajo, da so knjige v podjarm- c 1 jenih evropskih državah uni- J ' r čene in požgane. Tisočletni dokazi kulture so uničeni! Bar- ^ barski narodi hočejo uničiti našo umetnost in zgodovino, naše ^ leposlovje in pesmi! Naša bodoča slovenska mladina ne bo f imela pojma o slovenski kulturi Sovražniki so naše čitalni- * ce in muzeje v Evropi oropali ^ in zažgali! Kje bo naš slovenski narod dobil nazaj dela svojih velikih mož? Kdo bo Hr~ f vatom, Srbom, Poljakom, če- 1 hom in drugim narodom povrnil njihove knjige? Vidite, prav to je namen medkulturne čitalnice, da zbe- ' re in shrani knjige, katere so ^ naši predniki prinesli s seboj pred leti iz Evrope. Morda te knjige ležijo kje zaprašene, na podstrešjih ali v kleteh, morda jih nameravate uničiti! Prosim vas, nikar ne uničite teh knjig! Prinesite jih v čitalnico na Norwood in Superior ce-sti, ali pa pokliičte telefonično g. Suhadolnika, EN 6232, in on bo z veseljem prišel in odnesel te knjige v čitalnico, čitalnica bo namreč te knjige uredila in shranila, ter jih po končani vojni posodila našim bratom v Evropi, da bodo te knjige lahko ponatisnili in, tako ohranili dela naše slovenske kulture. Kdor pa ne želi svojih knjig oddati, jih lahko samo posodi; ali pa napravi seznam knjig in ta seznam pošlje g. Suhadolni-ku. Na ta način bi Se vedelo> koliko knjig m kakšne knjige se nahajajo v Clevelandu. Tudi druge stvari se sprejmejo, namreč slike, ročna dela, roko-1 pisi itd. Na zgoraj omerfjeni seji je bil izbran sledeči odbor: predsednik g. Dr. Frank J. Kern, podpredsednik g. Rev. Baznik, , tajnica ga. Jeanette Cahill-. Perdan, upravnik razstav g-Erazem Gorshe, upraviteljica programa ga. Josephine Za-krajšek, upraviteljica za poročanje ga. Wm. Kennick; Mrs. Wm. Kennick. -—o- i Iz Warrena i -- Warren, Ohio. — Namenila i sem se napisati par vrstic iz našega Warrena. Za delo se ■ več ne izprašuje, če le moreš, lahko delaš. Tudi ženske moči so sedaj jako upoštevane. Ker i naši sinovi in možje odhajajo ) na branik domovine, da jo ob- - varjejo pred krutim sovražni-. kom, ki je mislil, da bo tudi r našo deželo pobasal v svojo ne-: nasitno bisago, kot je male dr-: žavice onstran morja. Pa z bo- - žjo pomočjo in pomočjo naših i hrabrih fantov in mož se bomo i ubranili tudi njih. Saj vidimo s i kakšnim navdušenjem stopajo - naši mladi fantje, prostovoljno - na branik naše nove domovine" j Naj tukaj omenim, da so tu-: di že trije moji sinovi v službi ; Strica Sama. Prvi, ki je šel i prostovoljno k marinom je bil . že v več krajih in sedaj p» je . že onstran morja. Kadar mu le čas dopušča .se me spomni s . pismom, katerega sem silno ve,-, sela, kadar ga' dobim. Ko sem mu pisala, da sta šla tudi ostala njegova brata k vojakom, mi je zapisal: Tako je prav, I -čim več nas bo, tem pWj bo zmaga zagotovljena iri bo že skoro zmagoslavno zavihfala naša zvednata zastava. ... " Drugi moj sin je pri zdravniškem oddelku in tretji pa je x še v Camp Perry, Ohio, pri M. ( P. Me matere še posebno čuti- A mo to srčno bolj. Le kadar pride pisemce od sina, smo malo 1 potolažene. Koliko pa je žalo- l sthih mater, ki že mesece in me- ' sece niso dobile poročila od svo- s jih sinov. Tukaj, v Warrenu, je 1 krog trideset slovenskih dru- J žin pa je le težko najti katero, i da bi ne imela vsaj enega v vojaški službi. Pred kratkim je odšel sin Mrs. Karla Homaži- ' na, sedaj zopet sin Mr. John Petriča, ki je šel prostovoljno k morharici. Oba sta iz uglednih slovenskih družin v naši naselbini. Želimo jim vso srečo in zdrav povratek z vsemi drugimi. Letošnje praznike bomo imeli pri mizi prazne prostore. To bo posebno za matere kaj žalosten pogled, katere neprestano obhajajo zle slutnje. Sporočiti, imam tudi žalostno novico in sicer, da je pred par tedni umrla moja ljubljena pri-jateljca Antonija Dolgan iz Windham, O. Bila je zelo blaga in dobra duša, do vseh ljudi postrežljiva in prijazna. Imela je blago srce in odprte roke do revežev. Bolehala je polna štiri leta in štiri mesece in sicer za mrtvoudom. Njeni dve hčerki, ki sta obe bolniški strežnici sta ji kaj prijazno in požrtvovalno stregli, v posebno pomoč 1 pa ji je bil njen mož Štefan, j Njen edini sin pa je nekje v Avstraliji in niso že precej ča-1 sa nič slišali o dnjega. Pokoj-1 na je imela zelo lep pogreb. Pokoj njeni duši!» V Warrenu je tudi umrl John ' Korošec, ki je bolehal približ-1 no eno leto. Bil je zelo dober sosed. Njegov pogreb je bil ' najlepši dokaz, da so ga ljudje ' spoštovali. Zapustil je žalujočo soprogo. Naj mu bo lahka ) ameriška gruda. I Pa je že tako v knjigi življenja, eni umirajo, a zopet drugi se pa rode. Mrs. Loj ska Gor-' she je dobila krepkega sinčka. Čestitke posebno še fstari mamici Mrs. Karolini Smuke. Ko ravno sedim »pri tem pisanju, sem se pa tudi spomnila naših ' ubogih bratov in sestra, ki la-' kote in mraza umirajo in ki za božične praznike mogoče ne bodo imeli niti skorjice kuha na svoji mizi. Vsi skupaj prosimo Boga, da nam podeli že skoraj-šno žmago in da bodo tako narodi rešeni suženstva. Upam, da bo krvoločni Hitler, ki jamo drugim koplje, že skoro sam padel vanjo. Bog daj, da bi se te moje želje že skoro uresničile. Končno pa pošiljam 1 vsem mojim sorodnikom, pri-4 jateljem in znancem ter vsem i čitateljem tega lista iskrene .' pozdrave, Ivana Šajn, "Warren, Ohio. 3 _n_ / AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 30, 1942 men razgovor nemgoč. Vsak rod ima svoja znamenja. Ponoči prižgejo šope trave, ki jih pritrdijo na puščice, po dnevi zakurijo ter zakrijejo ogenj z odejo ali s kožo, ki jo v presledkih dvigajo in spuščajo. Presledki so krajši in daljši in imajo svoj poseben pomen, prav kakor pike in črte Morse-jevih znakov. Tudi na druge načine se sporazumevajo. Znamenja večkrat menjavajo, da otežkočijo tujpu razumevanje. Ko se je'začelo "brezžično telegraf iran je," je Winnetou brž stopil za Ognjeno srce. Pet minut je trajalo in ves čas je poglavar napeto gledal v gozd. Šele ko sta rdečkarja prenehala, je opazil, da stoji Winnetou za njim. Skrbeče se je ozrl, pa Winnetou je na videz z zanimanjem gledal po jezeru, ki se je bleščalo v mesečini. Pomirjen se je spet obrnil poglavar v gozd. Winnetou je mignil tovarišema, stopili so nekaj korakov v stran in Old Firehand je vprašal : "Rdeči so govorili s svojim poglavarjem z znamenji —. Jih je moj brat razumel?" "Nisem vsega razumel, le približno vem, kaj sta pripovedovala rdeča bojevnika. Iz rodu Sampičev sta, ki so tudi Utahi. Svetovala sta Ognjenemu srcu, naj brez skrbi jezdi z nami. Pot k Srebrnemu jezeru gre črez Grand River v Dolino jclt/iov, tam taborijo še drugi rodovi Uiahov in čakajo na ro-do.-e, ki se zbirajo pri Gozdnem studencu. Na tiste bomo naleteli, prijeli nas bodo in osvobodili poglavarje. Koj bodo odšli ogledniki, da jih obvestijo, o našem prihodu. In da jim j a kje ne uidemo, bo Veliki volk s svojimi ljudmi jezdil za nami, med dve četi bomo zašli, zmečkali nas bodo." "Hm —! Načrt ni slab! Kaj pravi moj"brat?" "Načrt je dober. Le da na eno niso pomislili Utahi!" ■ "Na kaj ?" "Da jim ga utegnemo prekrižati. Poznamo ga in vemo, kaj nam je storiti." "Če pa gre naša pot po Dolini (jelenov! Najbližnja je k Srebrneihu jezeru. Ali pa bomo potovali po ovinkih štiri dni več?" "&e bo treba potovati po ovinkih in vkljub temu ne poj-demo l^tahom v past. Za bližnjico vem, tudi moj brat Old Shatterhand jo pozna. Bila sva pred leti nekoč v Dolini jelenov. Utahi so naju gonili in ne -bila bi jim ušla, da nisva našla slučajno med stenami ožine, ki po njej še najbrž ni hodila človeška noga." "In po tisti ožini se tudi pride k Srebrnemu jezeru?" "V Dolino jelenov se pride po njej, pa od druge strani, odkoder nas Utahi ne bodo pričakovali. Opazovali! jih bomo, počakali, da pride Veliki volk, in poizvedeli, kaj bodo ukrenili, ko nas ne bo od nikoder, pa se jim izmaknili ter potovali po bližnjicah k jezeru." "Dobro! Poiskali bomo tisti pot. In tehle talcev ne izpustimo prej, da bo Dolina jelenov za nami!" Minilo je četrt ure in Old Shatterhand je vprašal Ognjeno srce: "Rok je potekel. Kaj je sklenil poglavar Utahov?" "Preden ti odgovorim, bi rad zvedel, kako daleč bomo potovali z vami." "Do Doline jelenov. £e nas do tja tvoji ljudje piistijo pri miru, bomo zasodili, da se mislite pošteno držati dane besede, in vas izpustiti." Poglayar je pomišljal. "In pogodbo bomo pokadili s pipo miru?" ^jjalje prihodnjič.) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV DECEMBER 6.—Slovenski kongres v avditoriju SND. 6.—Pevski zbor Slovan pri redi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 20.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Ršcher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND. 31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. 31.—SND v Maple Heights, O., priredi praznovanje novega leta z večerjo in plespm. JANUAR 1.—Red Jackets (Maccabees), plesna veselica v SND. 2.—Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, plesna veselica v SND. 16.—Glasbena matica, plesna veselica v SND. , .. , 17.—Glas clevelandskih de- krutostjo, da nima to njuno lavcev št. 9 SDZ, proslava 30- zločinsko počenjanje primera v stanka v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20.—Društvo Ložka dolina, plesna veselica v SND. 1 27.—Društvo Danica, št. 11 SDZ, plesna veselica v SND. 28.—Ivan Cankar, predstava v SND. -o—- NAMENI NARODNEGA KONGRESA NAREKUJEJO POTREBO POPOLNE VZAJEMNOSTI (Nadaljevanje z 2 strani) žilo krvno sorodstvo morda še nikoli poprej. Po tistem rajsko lepem koščku sveta, koder prebiva in deluje že več kakor tisoč let sebi in celokupnemu človeštvu v prid sicer kaj majhen, ali vseeno pa nadarjen, marljiv, krepak in žilav narod, iz katerega izvira ameriško slovenstvo, hlepi zlobno srce nadutemu in gospodovalnemu Nemcu na eni strani; na drugi pa tuje zejnlje lačnemu Italijanu. Oba sta nasilneža ugonabljata in mučita tisti slovenski narodič s tako nice v SND. 23.—Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, plesna veselica v SND. 24.—Ivan Čankar, predstava in ples v SND. • 29.—Rooseveltov ples v SND. 30.—St. Vitus Booster Club, plesna veselica v SND. 30.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. FEBRUAR 6.—Društvo France Freše-ren, št. 17 SDZ priredi plesno veselico v aditoriju SND na St. Clair Ave. zgodovini človeškega rodu Ker so slovenski Amerikanci še edini Slovenci na svetu, ki uživajo svobodo v govoru in tisku, se mislijo v polni meri po- lo mu bo nešteto hudih ovir v napoto. To je tako gotovo kakor amen v očenašu. Toda z dobro voljo se dajo premagati vse neizogibne tegobe. V zadnjem času se je naš državni oddelek kaj rad pečal s stremljenjem tukajšnje laške propagande ter celo poslušal njene neosnovane trditve, češ, da gre primorski in še drugi Slovenski svet Italiji. In človeku, ki mu je še količkaj do pravice in resnice, je dušo že trgal obup nad usodo nesrečnega naroda v Sloveniji. Nekateri washingtonski krogi so celo že govorili, da pride v doglednem času še med vojno do posebnega miru med Italijo in Združenimi narodi. Ali odleglo pa mu je vsaj nekoliko, ko je poslušal govor, ki ga je imel oni dan pomožni državni tajnik Berle v New Yor-ku. Iz tistih njegovih besed je razvidno, da bi naša vlada ne podpirala nobenega posebnega miru z Italijo, dokler se laško ljudstvo ne otrese zverinske fašistične pošasti, ki požiga in pleni pa muči in mori po Sloveniji, da je strah. To se pravi, da ni misliti na mir z Italijo pred popolnim porazom osišč-nih sil in da ne bo verolomni Mussolini sedel z demokratičnimi zavezniki za zeleno mizo, ko se bodo delale narodne meje v Evropi in drugod. In v veliko uteho nam je lahko tudi to, da se je ruska sovjetska vlada uradno izrekla za združitev vsega slovenskega ozemlja, ko bo konec tega mesarskega klanja in roparskega uničevanja. ,\ Toda kljub temu bo pot, po Nameni našega narodnega kongresa so tako plemeniti in važni, da bi to zborovanje ne smelo iti neopaženo mimo nikogar. Vsa naša društva, vse naše podružnice, vsi naši krožki in klubi, vse naše čitalnice, vsi naši narodni in delavski domovi, izkratka vse naše organizacije brez vsakršne izjeme bi morale biti zastopane na njem. Nameni te narodne skupšči-. ne slovenskih Amerikancev narekujejo potrebo iskrene in popolne vzajemnosti. Zvonko A. Novak. Soba se odda Odda se opremljena soba poštenemu dekletu ali ženi. Naslov se izve v našem uradu. (Nov. 30, Dec. 2, 4.) "delo dobijo"" Delo dobi Dekle dobi delo za strežnico v restavrantu. Dobra plača in lahko delo. Zglasi naj se na 5705 St. Clair Ave. PRIPOVEDKA (Po narodnih motivih spisal Fr. Ks. Meško.) služiti te pravice ter se z vso odločnostjo potegniti za potap-. kateri bodo morali izbrani za ljajočo se Slovenijo in njen rod, da se ne zatre in izbriše za vedno z zemeljskega površja.# Pota in smernice za dosego tega plemenitega cilja si hočejo določiti na zborovanju našega narodnega koegesa v Cleveland u. To njihno pizadevanje obeta biti v zvezi z veliko požrtvoval- 14.—Društvo Ribnica, št. 12 nostjo pa silnimi duševnimi in SDZ proslavlja 30-letnico ob-1 gmotnimi napori. Kajti hodi- stopniki slovenskih Amerjkan cev hoditi, še sila trnjeva^, preden se jim posreči ovreči laži laške propagande ter pridobiti ameriške in angleške vladne kroge za to, da bodo priznali slovenskemu narodu pravico do narodnega obstanka na svobodnih tleh lastnega ozemlja. Pa treba bo doseči tudi to, če hočemo oteti Slovenijo narodnega pogina. Gornji sliki sta bili pometi na afriškem bojišču, ko so pričele napredovati zavezni-škečete. V gornji polovici slike je videti goreč municijslci truk, v spodnji polovici pa 'je nemške letalo, katerega so sklatili zavezniški letalci na afriškem bojišču. Nad sto osiških bombnikov na zralcoplo vnem pel ju v Da ha. v Egiptu se niti ni imelo časa dvigniti v zrak, tako nenadno in hitro so zavezniki napredovali v svoji ofenzivi. Še par dni predno je bila posneta ta slika, je bilo to letališče precej daleč od sovmžnejiinje. "A poglejte jih — kako ti in ti žive v vsej udobnosti in obil-nosti. In kdo jih redi in krmi? Vi! Izsezavajo vas kakor pijavke, a vi molčite in trpite! O kaka nespamet! Zaostali ste prijatelji, daleč ste zaostali za sedanjim časom, sicer bi ne bili-taki božji Voleki in bi se ne dali kar tako voditi za nos! . . ." In na dolgo in široko jim je razkladal -svoj novi' evangelij ter jim dajal "modrih" naukov. Seme, ki ga je sej al, je padlo na rodovitna tla. Popivajoči kmetje so se ogrevali za njego-%ve, navidezno jim prijazne nauke. V, srcih so od dne do dne postajali bolj nezadovoljni. Stiskali so pesti in proklinjali one, katerim se godi boljše . . . DomOv je prihajal Ivan redno pozho v noči in z groznim ropotom. In ko mu je Tomaž odprl—Neža se ga je bala in ni rada šla odpirat — ga je v zahvalo surovo preklinjal. In če ga je mojster ljubeznivo prosil naj gre spat, ali pa ga izlepa opominjal, naj nikar tako ne vpije, ker sicer sosedi mislijo, da se, pri čevljarju vedno pre-piajo, je kričal še bolj: "Kaj -— zapovedovati mi hočete kakor kakemu detetu ?! Ha — siromaka, berača bi bila, Če bi vama jaz ne pomagal. In kako mi plačujeta to dobroto? Psujeta me! ... Kaj, da. me ne — ? — Ker si ne upata, sicer pa me bi! . . . In ali je to plačilo za moj trud, da mi niti hrane ne dasta, kakoršna se spodobi za poštenega človeka. In vsak požitek, ki si ga privoščim za poboljšek, mi zavidata in mi ga oponašata!" ,, i. A čevljar ga nikdar ni zmerjal. Tudi žena ne. V vsem sta mu postregla, kolikor sta le mogla. > OSKRBNICE v starosti od 21-44 leta. Morajo govoriti nekoliko angleščine in isto razumeti. Zahteva se dokaz ameriškega državljanstva, 5-dnevni deiovnik, od 5:40 pop. do 12:40 zj. 47i/£c na uro za začetek, pozneje več. Stalno delo. Zglasite se dnevno raz ven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba št. 901, the ohio bell telephone co. 700 Prospect Soba št. 901 (282) Steel Improvement & Forge €0. ROUGH GRINDERS PORTABLE GRINDERS FORGE HELPERS SHEET TREAD HELPERS SHEAR HELPERS TRIMMER DIE SETTERS SAW OPERATORS INSPECTORS PLAČA OD URE Ta in druga dela so odprta za vojno produkcijo. Prejšnje izkušnje zaželjene, toda ne neobhodno potrebne. Ako ste zdaj zaposleni na vojnem delu, se ne priglasite. 970 E. 64. St. (280) MAM OGLASI Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4.95. Pokličite Liberty 2067.' (282) Soba se odda Opremljena soba za moškega ali žensko se odda. Ima svoj vhod. Poizve se na 1083 E. 67. St. (280) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA 4.EKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. to E. 68th ENdicott 4212 Jack & Heintz Bi lahko vzel na delo snažna DEKLETA v starosti 21 dox35 let Teža limit 135 funtov ZA FINE ASSEMBLY BENCH in DRILL PRESS TURRET LATHE GRINDER SCREW MACHINE OPERATORS Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite \ Zglasite se 410 Hanna Bldg V deiovnik od 8:00 do 4:00 V soboto 8:00 do 2:00 (280) Priglasite vojake za božično številko Ime in priimek ....................... Služi prt: U. S. Arriiy, \.............. Coast Guard ......Air Corps , Navy .................. Marines .................. . Merchant Marine........., Ime in priimek dekleta ................................................................................................. Služi kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ...................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov ..................................................'■»,............■•••■ OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinteo, pri kateri služi, k tem, da napišete v dotični, vrsti besedo Vda." ali pa 3amo čekirajte z navadno navpično črto. Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU 1942 NOV. 1942 is«]®®®®®!« iiigduls} si?] iillltt 1IMML21J Lzilofl ]□□ [j j&ni so kriknili 4n se s "ji za drevje. Beli so si-v polnem svitu ognja, . Utah bi se bil drznil J jp — saj bi prvi strel' s f smrt vseh njihovih po-■ fJev. i | Shatterhand je držal i "^šega poglavarja za | ti je ime?" ga je : °sorno. » Mjeno s*rce. Daj mi svo-:1 ^ se bom pogodil s teboj j Nen boš, pa šele tedaj, ,Hieš na to, kar bomo za-| tebe." J zahtevaš? Svobodo?" Ne ne, ker sem že itak N Zahtevam —." ga je prekinilo. , Planil nad poglavarja, repetirko, napoti mu , ^led pogovorom jo je 1 v roke. Za drevjem pa eJiki volk, zagledal "čat W%o" in ves preplašen fiU'ai>a puška' — ! Zača-I a —! Spet jo ima-j-! 11111 jo je prinesel po S|»». puška — !v Začara- • .. a —!" so kričali za P|>Vi bojevniki. I^Čarapa puška! Če se < p ste vsi izgubljeni!" nemu srcu obr->daljeval: i ^atno, da nas pustite ^ • Zarana odjezdimo pa j ®*emo s seboj za talce, . ^Pričamo, da nam nht.; J^H vas izpustimo. • < I > kamor ho^afo 6,10 srce se - j likovalsko zlato." j "Naj me Bog kaznuje, če n sem se ga dotaknil!" . . . Opa- v tov glas se trese jeze in .žalosti, j Cesarjevo obličje je mrzlo ka- t kor kamen, Hendel pa se^meh-11 lja kakor zli duh. I "Veličanstvo, res je, Hendel-ni imajo milijone, mi nimamo ^ ničesar. Ničesar nimamo, ni- } zen prave vere, ki jo . . . spri- ( čujemo ... v dolgih nekrvavih s mukah . . . naj bomo li zaradi-Jj --.-i------( VSE KARKOLI j se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Nov. 25, 3(0 ---§.................—....""" Robert F. faregqry iz Chicago, je star komaj 20 let pa je dosegel £e najvišji podčastniški čin, kot prvi mehanik, ■ ki mu. je poverjeno pregledovanje letal in preiskovanje vzrokov letalskih nesreč. Nastanjen je na Foster letališču v državi Texas. , . j tega zavrženi?" , "Nespamet, nespamet!" je j mrmral škof Klezel in je gle- , dal strupeno kakor kača, "ima ] milijone''' — pravi cesarju v j obraz, cesarju, ki mu Hendel ( zastonj nabavlja orožje—o ] nespamet!" "Čemu vse to, gospod Heler," je trdo odvrnil cesar. Zastonj • lovi v tem trenutku roka pobo- ] žne cesarice cesarjevo. "Deset ukazov smo izdali za katoliško vero, ali naj jih spišemo še de- ] sei? Ali bi dali potem mir? ( Ne!" "Poljubite roko Njegovemu ] Veličanstvu, potem se spravi-te ven!" šepeče Klezel. , Toda opat je rotil in vpil, naj pade nanj cesarjeva naj vi-šja jeza, naj pade nanj cesarjev meč, dobri pastir daje življenje za svoje ovce, noben najemnik naj ga ne zasmehuje, j češ, da je strahopetec, i "Sveto Veličanstvo, gospod, ' 1» gospod, naš gospod! Ali ne veste, Veličanstvo, da ti luteran-ski gospodje, ki imajo milijone, žvižgajo na Vaše ukaze? Gospod Hendel pravi: ne, ne, čeprav je stokrat: d tiho ihtela. Tako je ihtela nekoč njegova mati Marija, ko je kakor spokorna redovnica klečala do krvi pred tabernakelji, proseč za dušo njegovega očeta, cesarja ! Maksimilijan^ in. za zapeljano ljudstvo. On da bi bil na uslugo upornikom, ki sramote Marijo, ki hočejo zdrobiti Petrov prestol, ki sramote nebeški kruh, Telo Gospodovo? Jaz, cesar? Habsburžan? Ne _1 Pa naj pride Turčin, pa naj ga izda ogrski palatin, pa naj gre v božjem imenu Sedmogra-ško po vodi ... Ne, Habsburžan ni kramar. Prisego je govoril, sveto prisego, da bo do zadnje kapljice krvi branil sv. Cerkev, ko mu je sveto olje kapalo na teme, ko so škofje zanj molili k Bogu. Hendel, ohrani zase svoje luteransko zlato in železo. Stotisoč junakov v želez ju ne odtehta moje cesarske prisege in solz moje kraljice. S stolpa je trikrat zadonel rog, znamenje, da se cesar odpravlja od mize. Mogočno mu odgovarjajo doli v mestu trobente in bobni, dečki so pa ob spremstvu sedmerih rogov zapeli odhodnico. Cesar se je prekrižal na ra-zorano čelo, na blede ustnice. "Naj obmolkne godba." — V trenutku zamrjejo deški glasovi in rogovi. : Iz d al j ate prihaja votlo bobnenje bojnih bobnov. "Gospod Joahim Hendel!" je zaklical cesar, da se je slišalo daleč naokoli. "Veseli nas Vaša vdanost, toda Vaše ponudbe, zastonj nam nabaviti Vaših izdelkov, ne sprejmemo. Kar želite v prid Vaši veri, ne moremo dovoliti. Ko smo obhajali poroko z najmilostivejšo gospo" — tu se cesar obrne proti bledi kraljici — "smo potrdili določbe naše hiše, obenem smo pa določili, da naj nihče izmed vladujočih gospodov ničesar ne dovoli, ničesar ne sklene v prid novi veri, ne da bi popreje poprašal celo cesarsko i l\|išo," — cesarjev glas zveni ikrepkejejtakor jeklo —'"in tega se držim, gospffd Hendel. Govorili ste o našem rajnem očetu, toda danes so drugi časi. Drug kralj, druge postave. Kovni mojster naših dednih dežel, razdelite po deželni navadi zlate novce med one, ki šo nam stregli, ki so v grajski službi." Mrtvaška tišina je sledila tem besedam, ki so prišle kakor strela z jasnega neba. Nihče izmed stoterih, ki so čakali 11a cesarjevo odločitev kakor na božje znamenje, ni tega pričakoval. , Tudi Hendel ne. Toda niti ne trene s trepalnicami, zanič-ljivo napihne ustnice, ki jih obkroža brada, črna kakor krokar Ameriška zastava, je zavihrala m afriški obali, ko so se tam izkrcale ameriške čete zapadno od Vrana. Alžirci se niso nič kaj preveč upirali invaziji amerišlch čet. -:—---- \ - Ali iščete delo? • * ' • < , Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine i NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★ ' r'i : <Š f " . ' ' . . VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! / i v _ Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini pa si misli: druga postavg nadvojvoda Ferdinand, ubogo Veličanstvo! — Pa mirno Ji plemiško dostojno reče: "Dri?* ga postava je trda, toda »j*:1 haja od cesarskega VeličPi' . va, zato je ne gre grajati." "Na, Hendel ima tu ei prav." Luteranci v dvorani so ,, dali kakor črna nevihta, c je garstenskega opata'pa j relo veselja: • "Je ne gre grajati . . . , i biti jo je treba! Sveto Veličti. • štvo, mi Vas blagoslavljamo!" Zaklical je, ne, kakor pri oltarju, kakor pred učlovečenir/i Bogom je zapel: "Pahnjen zmaj, stara kača, in slišal sem velik glas z neba ..." "Kaj praviš, menih? Zmaji" je pihal rdeči Bertold Hendel; kakor medved razjarjen je šel nad duhovnika. "Kje je zmaj? Lopov, ostri- ,.Y' 1, mojega brd*f< . . dežela, brez K« JM X f,ačit ti in tvoj- J* 5- - >š-z zmajem ■ Ij i i 7tn!" ;JjH -v & od jeze mob J" & iuaz pesti. Jo-W'Jj ,, Pusti ga! Gospo« J - -.-lite se odtod, to *. veličanstvom." J j»t odgovori: "JaZ.. d raj se odstrani^ n:. 1," aamahhe z rokolri ■jtCJ. Bertoldu pa s ^ do,« svojega prstan* .^ opisne na bradi J«"^. ^ hoče fezna moža spra^ zeti. , ^31 Sedaj je nastal j| nie, kakor bi zbesnelo P čiv ' j oven je, ki^or rj gosdu besneči turi. .a nil Joahima! V ječo s j A Roko je dvignil prQt1 I Heucielnur , v Dal jev^^^i^W ' ---xt'i ^ V egiptovski puščavi so -tiho naglo .^ij ameriškimi in angleškimi .mi, da niso niti m.0fn pokopati svojih mrtvih. SM*. %im predstavlja n?rn"vgja&-j tiletalski top in poleg »K 7« pi mrtvega nemškega Radio slika■ iz Caira, ; ^jA NAZNANILU) iN ZAHVALA Jadnega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem ^ & no vest, da je po doliri bolezni in previden s tolažili sv vedno preminul naš ljubljeni soprog in oče Anton Zorčič Artii« 1 Pokojni je bil rojen dne 25. aprila, leta 1862 vas 9j t*^ Štajerskem. Preminil je dne 10. novembra ob 6:40 ui dusn>c> bil pokopan iz Žeietove pogrebne kapele po opravljeni .j0 poN cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave,, na Ka'v jvc « paližče. Pokojni je bil ustanovnik Slovenske dobroa ^ot in član društva Kras, St. 8 SDZ. Tukaj zapušča žaluje enega sina ini tri hčere. ^ icrs'® Iskrena hvala vsem onim, kateri so položili vence ija s!ecir našega dobrega soproga in očeta. Naša zahvala naj drUi" čim: Mrs. Agnes Zagorc. Mr. in Mrs. Joseph Zu^"tton. d? Najlepšo zahvalo naj prejmejo oni, ki so dali svoj „ brezplačno na razix>lago, kakor tudi Oni, ki so P"?' K kropit, so pri njem čuli ali ga spremili na pokopa^ ston' počitku. Sto tisočera hvala vsem za vse, kar so ft°u trpljen\r Ljubljeni soprog in dober oče. Po dolgem ^Tn ^ P0' Te je poklical Bog la sebi v raj večnosti, kjer ni so^ jeftk® znoju trpljenja vzgojil si družino, katero si ljubil k«^ gled lastnega očesa. Ob svežem grobu Ti močno w>ajni! Bodi Ti večni mir V tuji zemlji do snidenja nad w Žalujoči ostali: 1 . 'V- ANA ZORČIČ, soproga. MARTIN, sin. por^en ANA, poročena Petrovcic; ALBERTA in MATILD . Cote, hčere. . RICHARD, RAYMOND. EDWARD. MARY ANN vnuki. Cleveland, O., 28. novembra, 1942.