* •' '
-V,- '7
»H

V--^ i-. : ~ '
■ ' -3S93R
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daiij < in Hm United States* s*
tend 4Ttrj dty csccpt Sradtyai —: and Legal flofidaya. s— < 50.000 Readcn*
TBLZFON F1SASHZ: 4087 COBTLANDT. Entered m SMond-OlMS Matter, September 11, 1903, it Um Port Office iS Hew York, M. Tn nnder tho Act of Congreet of Morah 8, 187». TELEFOH PBABNEi 4187 OOETLAHDT.
HO. 131. — STEV. 131.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 5, 1916. — PONEDELJEK, 5. JUNIJA, 1916.
VOLUME XXIV. ~ LETNIK XXIV,
Nekaj podrobnosti o veliki bitki v Severnem moiju.
IZGUBE BO BILE NA OBEH STRANEH OGROMNE. — PRAVIJO, DA SO IZGUBILI NEMCI 2,000, ANGLEŽI PA PETTISOC MOŽ. — POROČILA SI ZELO NASPROTUJEJO. — NEMŠKEMU BRODOVJU JE POVELJEVAL VICEADMIRAL SCHEER. — BOJ JE TRAJAL DVANAJST UR NEPRENEHOMA. — REŠILO SE JE PRIMEROMA LE MALO MORNARJEV. ANGLEŽI PRAVIJO, DA SO ZMAGALI.
V veliki pomorski bitki, ki so je vršila v sredo v Se-v« rnrm morju, je izgubilo 7,000 do 8,000 mož življenje. An^jrlo'ke izgube eenijo na 5,000, nemške pa na dva, oziroma tri tisoč.
Pristaniški povel jnik Portsmouth^ je izjavil, da se jih ie primeroma le malo rešilo.
Pv'a rearadmirala angleške mornarice sta utonila. Z bojne la.lje "Queen Mary" se ni rešila niti ena oseba.
Porodila o bitki si zelo nasprotujejo. Obe stranki za-trjujejta, da zmagali, kljub termi, da je bil nasprotnik v premoči.
Včeraj so Angleži poročali, da se je potopila tudi nern:ka križarka "Elbin" ter angleška torpedna rusilea "Shark" in "Nomad"; potrjujejo tudi izgubo nemške krifarke "Frauenlob".
Deset mož posadke je dospelo v Hoog. Izjavili so, da se je potopila ladja v desetih minutah zatem, ko jo je zadel torpedo.
Berlin je v zastavah, prebivalstvo je silno navdušeno. Angleži pravijo, da vlada v Nemčiji velika potrtost.
Bitka se jo vršila l.r>0 mili zapadno od danske obali.
n\
Barlin, Nemčija, 3. junija. — Pomorske bitke se je udeležilo kakih 150 večjih in manjših bojnih ladij. Angleži .so se izvanredno hrabro bojevali. Največjo in odločilno ulogo so igrali podmorski čolni ter zrakoplovi Zeppe-linovega sistema.
London, Anglija, 3. junija. — Pristaniški poveljnik v Portsmouthu je izjavil, da se je z angleške križarke "Invincible" rešilo samo pet mož in sieer kapitan, dva poročnika in dva mornarja.
Potop križarke "Elvbin" ni bil dozdaj omenjen ne v nem*kili ne v angleških poročilih. Nekateri pravijo, da se je udeležila boja tudi velika nemška bojna ladja "Hin-denburg" in da so jo Angleži potopili.
Berlin, Nemčija, 3. junija. — Angleži so vsled zelo velikih izgub potrti, pri tem pa še vedno upajo, da se bo vsled velikih izgub pojavila pri angleških vojakih večja odločnost, ki bo v prvi ineri pripomogla, da bo zmaga na strani zaveznikov.
Po vseh gostilnah, restavrantih in drugih javnih pr »štorih so napisi: "Queen Marv" moramo maščevati! Kjer? k i ribiči pravijo, da so videli, kako so Nemci potopili dva nemška Zeppelina. Poškodovane nemške ladje so se zatekle v danska pristanišča. Danska vlada je naročila poveljnikom, da imajo za popravo samo 24 ur časa in da mori in takoj zatem odpluti.
London, Anglija, 4. junija. — Nocoj je bilo tukaj u-radno razglašeno, da so izgubili Angleži v pomorski bitki 'TC častnikov. Med njimi se nahaja tudi več admiralov. Ranjenih je 24 častnikov.
London, Anglija, 4. junija. — Vojaški strokovnjaki so mnenja, da nemška mornariea ne bo mogla tako iako preboleti udarca, ki ga je dobila v zadnji pomorski bitki. Kljub velikim izgubam so Angleži častno zmagali. Vse-<ra skupaj se je potopilo kakih osemnajst nemških ladij.
Zaenkrat se ne more navesti še nobenih podrobnosti o bitki pri Skagareku.
Angleške ladje so se spopadle z nemškimi v sredo ob polŠtirih popoldne. Izgube so bile na obeh straneh precejšnje. Ko je stopila glavna sila angleške mornarice v akcijo, so se nemške ladje umaknile. Naše križarke so jih zasledovale, dokler se ni popolnoma znočilo. Ponoči so igrali glavno ulogo torpedni čolni.
Angleška je izdala natančen seznam svojih izgub. Zadnjemu poročilu angleške admiralitete ni ničesar pripomniti.
Vc( Hnom vsa nemška poročila so pretirana, nekaj jih jc pa tudi popolnoma neresničnih.
Nemci so izgubili dve veliki vojni križarki, dve manjši križ.irki, eno križarko tipa "Rostok", križarko "Frau-cnlob", devet torpednih rušileev in dva podmorska čolna.
Tudi angleške izgube so precejšnje, toda z nemškimi se nikakor ne morejo primerjati
Nemčija, 4. junija. —I Vse časopisje poroča,
ter da so angleška po-
Boji pred Verdunom,
Boji okoli Verduna divjajo nepre nehotna; uspehov nima ne ta ne ona stran.-— Nemci poročajo, da so bili zadnji boji sanje ugodni
Paris, Francija, 4. junija. — Nemci so si prizadevali na vse mogoče načine in zelo veliko vojaštva žrtvovali, da bi pri trdnjavi Vaux predrli francosko črto. — n rožni boji so se vršili celih zadnjih štiriindvajset ur. Tako se glasi uradno poročilo francoskega vojnega urada.
Neko popoldansko poročilo se pa glasi, da so Nemci sicer zavzeli par francoskih postojank, toda jih niso dolgo obdržali. Francozi so jih prepodili in jim povzročili velike izgrube.
"Na zahodnem breku reke Manse", pravi nočno poročilo, '"so divjali pri višini Rtv. 304 hudi artilerijski boji. Napadati so pričeli Nemci, toda francoska artilerija jim je vrnila tak ogenj, da so morali utihniti. — Na vzhodnem bregu je malone na eeli črti divjalo cel dan grozovito bombardiranje. Naše bombe so zelo poškodovale nemške postojanke pri gozdu v Caurireres. sovražniki so se morali pomakniti v drug gozd, ker jim v prvotnih ni bilo več obstanka. Pri trdnjavi Douamont so se vršili tudi boji 7, ročnimi granatami, toda uspeha ni imela ne naša, ne sovražna stran".
Berlin, Nemčija, 4. junija. — Nemško uradno poročilo izjavlja, da so se zadnji boji pred Verdunom končali v prilog Nemcev.
NemW pravijo, da so pri višini št v. 304 napadali Francozi in ne oni, toda francoski napad so zavrnili.
V bojih preteklega dne so nemški vojaki vjeli 500 francoskih vojakov in tri častnike ter so zaplenili več strojnih pušk in drugega orožja.
Nesreča na b&saru.
Na newyorskem bazarju, katerega čisti dobiček bo namenjen vdovam in sirotam zavezniških vojakov, so.se zgodile včeraj tri nesreče. — Dve osebi sta si izvili roko, plesalka Elisie Janis je pa med plesom stopila na žebelj, ki se ji je zadri globok v nogo. — Boječ se, da bi ne nastopilo zastrulpenje krvi, so odpeljali plesalko v bolnišnico.
Rusi in Turki.
Petrograd, Rusija, 4. junija. — Uradno poročilo ruskega vojnega urada se glasi, da so Rusi v Kavkazu nekoliko napredovali.
Turki to v svojem poročilu odločno zanikujejo.
Konvencija republikancev.
Te dni se bo pričela v Chicagu konvencije republikanske stranke, na kateri bodo imenovali kandidata za predsedniške volitve. Za,-zdaj sta najbolj popnlarna Roose velt in sodnik Hughes.
Japonski poslanik premeščen.
Washington, D. C., 4. jnija. — Japonski poslanik v Rimu, baron Majahi, se bo podal te dni na Japonsko. — Ko bo dobil potrebne inatrukcije od svoje vlade ,se bo podal v Washington, kjer bo zastopal Japonsko. — Pravijo, da se je to premeščenje izvršilo prav iz posebnih vzrokov. -
6e več paraikov potopljenih.
London, Anglija, 4. junija. — Lloyd poroča, da sta se potopila še dva angleška parnika, namreč "Elmgrove" in "Golconda".
Oba parnika sta imela nekako 8500 ton.
Železniški magnat bolan.
C. B. Thomas, predsednik Lehigh Valley železnice je v sobto zelo nevarno zbolel. — Včeraj se mu je obrnilo nekoliko na boljše in zdravniki pravijo, da je izven vse nevarnosti.
Iz delavskega sveta.
_ Železničarji.
Pri železniškem posvetovanju ni so niti železničarji, niti železniški kapitalisti dosegli kakega uspeha. Vsak vstraja na svojem stališču neomajan.
Nekateri so se celo izrazili, da nevarnost, d abi izbruhnila stavka, še ni odstranjena.
Nek kapitalist je rekel, da je na 25.000 delavcev ležeče, če bo ves promet v Združenih državah u-stavlje in se bo vsled tega nahajalo 100,000,000 ljudi v paniki. — Rekel je, da ako izbruhne stavka, bodo imeli prebivalci Združenih držav kakih .$25.000.000 škode na dan.
S pogajanji bodo danes nadaljevali.
Toraj odvisno je od delavcev in ne od kapitalistov!?
Mizarji.
Indianapolis, Ind., 4. junija. — Glavni tajnik mizarske Zveze Mr. Duffv je včeraj sporočil, da so pretekli teden dobili mizarji v sledečih krajih priboljšanje plač, oziroma skrajšanje delavnega časa :
Greenville, Pa. — Dozdaj so imeli $3.28 na dan; zdaj $3.60.
New London, Conn. — Dozdaj 44c na uro; odzdaj naprej 48c.
Middlesex-, Mass. — Dozdaj 50c, zdaj 55c na uro in delodajalci so pripeznali unijo. Williamstown, Mass. — Odzdaj
naprej bodo delali ob sobotah samo dopoldne.
Newport News, Va. — Dozdaj $.1.28 na dan; ozdaj naprej $3.50 in ob sobotah bodo samo dopoldne delali.
Baltimore, Md., — Za osemurno delo jim bodo plačali $4.00 na dan.
2 Balkana.
■ Zavezniki bo proglasili Solun za svojo last. — Sodno pravo. — Raz burjenje v Grški. — Boji na bol garski fronti.
Nemiri v Mehiki.
Zapata prodira s svojimi četami proti mehiškem glavnem mestu. Oarranza bo svoje čete iz severne Mehike odpoklical.
El Paso, Tex., 4. junija. — Ve-liko razburjenje je nastalo po celi severni Mehiki in ob meji, ko je počil glas, da pritiska Emiliano Zapata s svojimi četami na mehiško glavno mesto.
Mehiška vlada bo najbrže večino svojih čet, ki se nahajajo zdaj v Severni Ohihuahui in v bližini ameriške ekspedicije, odpoklicala. ker jih bo potrebovala proti Za-pati.
Dozdaj sicer ni šel noben oddelek nazaj, toda nekaterim je znano, da sta generala Trevino in Ga-vira dobila naročilo, da sta pripravljena za vsak slučaj.
To se je dogodilo ravno v času. ko je imelo Carranzovo vojaštvo že malone popolnoma kontrolo nad mehiško situacijo. Zdaj bodo ameriške čete gotovo še dalj časa ostale v Mehiki kot je pa vlada v Washingtonu nameravala.
Koliko se Carranzova vlada zavzema za ameriška življenja je bilo videti danes, ko je razposlala po vseh mestih in vaseh lepake, na katerih oglašujejo, da bodo vsakega Mehikanca, ki bi se predrznil kakemu Amerikancu kaj žalega storiti, kaznovali s smrtjo.
Zdaj je v Mehiki zelo malo A-merikaneev, skoro samo še Per-shingova ekspedieija; drugi so že odšli v Združene države, ker so se bali za življenja.
Civilno prebivalstvo se napram Amerikancem zadnji Čas veliko bolj uljudno obnaša, kajti nvide-vati so pričeli, da ameriška ekspedieija nima drugega namena, kot. napraviti konec mehiškim bandi-tom.
Washington, D. C., 4. junija. — Državni department se še ni odločil, kaj bo odgovoril na Carranzovo noto. — Nemiri v Mehiki bodo gotovo zopet spremenili stališče vlade Združenih držav.
Pariz, Francija, 4. junija. — Zavezniške sile so proklamirale mesto in trdnjavo Solun za svojo last ter razglasile v mestu in okolici vojno pravo. — Tako je bilo danes uradno naznanjeno.
Berlin, Nemčija. 4. junija. — Zavezniki so si, prilastili Solun, vsled česar je zavladalo po celi Grški velikansko razburjenje. V Atenah je prišlo do resnih demonstracij; posredovati je moralo vojaštvo.
Domneva se, da hočejo zavezniške države s tem Grško prisiliti, da se jim pridruži.
Vsi krogi so mnenja, da bo nastala v Grški v najkrajšem času velika kriza, mogoče celo revolucija.
London, Anglija, 4. junija. — Grško ljudstvo zahteva, da se vlada odloči, da stopi na to ali ono stran. Bivši ministrski predsednik Venizelos se zavzema, da bi se Grška pridružila na stran Anglije in Francije, in v tem ga narod tudi zelo podpira. Grška vlada je v velikih škripcih.
Berlin, Nemčija, 4. junija. — Bolgarski vojni urad iz Sofije po roča, da se je med bolgarskimi Če tami in zavezniki zadnie dni vršilo več bojev, toda bolgarske čete so ostale še vedno na svojih prvotnih pozicijah.
Proti bolgarski fronti se pomi kajo v<fdno večji oddelki francoskih. angleških in srbskih čet; ravno tako so tudi Bolgari ojačili svoje vojaštvo.
Dr. Kramar obsojen na smrt. Avstr. ofenziva na Laškem.
AVSTRIJSKE OBLASTI SO OBSODILE NA SMRT ČEŠKEGA VODITELJA DR. KRAM Aft A IN TRI NJE GOVE TOVARIŠE — BAJE SE JIM JE DOKAZALO, DA SO IMELI ZVEZE Z RUSIJO. — AVSTRIJSKE ČETE NEPRESTANO PRODIRAJO. — ZAVZETJE MESTA COSUNA. — ITALJANI TAJE, DA SO BILI PREMAGANI. — POLOŽAJ V DOLINI LAGARINA.
DELOVANJE AVSTRIJSKIH ZRAKOPLOVCEV.
Trije nemški parniki potopljeni '' nepos varjeni'
Berlin, Nemčija, 4. junija. — Prekmorska agencija poroča, da je angleški podmorski čoln potopil tri nemške transportne parnike, ne da bi jih prej posvaril in dal moštvu priliko za rešitev. — Šest mož se je potopilo; drugi so se rešili.
London, Anglija, 4. junija. -»-Angleška admiraliteta to poročilo odločno dementira.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam. posojilnicam Ur
mesnim osebam na KBANJ8KO, ŠTAJERSKO, IST&UO, KOKOŠKO, HRVATSKO, in drngi kra-js ▼ AVBTBO-OGBflKI bliso 7 m i-lijonov kron. Vsa ta poiilja-tve so dospela ▼ roko prejemnikov na tako hitro kakor prej v mirnem Sara, toda sanesljivo. Od tukaj se vojakom na more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pase pošlje sorodnikom, ali mucem, ki ga od tam pofljajo
vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-alob osebe, kateri se ima Izplačati. Oeae z • I K.	«
M | 120.... 17.40 1.60 | 130.... 18. SB 2.35 | 140.... SOW S. 05 | 150.... 2175 8.80 j ISO*.... 23.20 4J(0 | 170.... tt.es S .25 I 180.... as.10 5.85 | 190.... 71M •.70 | 200.... ».00 7.40 | 290.... se us
tis I too____ 48.50
8.85 ! 850.... 50.75 8.80 | 400.... 8800 10.30 I 460.... 11.05 | 100.... T3J0 11.78 j 800.... 87.00 12.66 j 700.... 101-50 18.28 | 800.... 116.00
14N | 900____180.50
1&9S I lOOO____142.30
Ker se BdsJ oene denarjn skoraj; dan menjajo, smo piliuorinl raSraati po najaovejiUi esnafc ta bomo tudi iwhronB po ajlk. —
Včasih 88 bo IIodflo. da dofat na. •tovnlk kaj fteih pa tadt kaj
K.
8... 10... 15.. 20.., 25.., 80.., m i
40... 45... 60... 65... 80..,
70... TI.., 80..,
116.
Petdesetletni glavobol. Oonneisvflle, Pa., 4. junija. — !Dva angleška parnika potopljena._
Fred fceiberta je celih petdeset let' London, Anglija, 4. junija. — pri glava bolela; enkrat se je bil nam- Lloydova agencija poroča, da sta M reč zelo udaril. Zadnji teden, je ta ae potopila dva angleška parnika.
Dunajt Avstrija, 4. junija. — Pred vojnim sodiščem se je ju oral zagovarjati zaradi veleizdaje avstrijski držav-nozborski poslanec dr. Kramar. Vojno sodišče ga je obsojalo na ?*mrt.
Na smrt so bili obsojeni tudi trije njegovi tovariši, in sicer:
Državnozborski poslanec dr. Rosenhain; nek knjigovodja po imenu Zamazol ter Červinka, tajnik izdajatelja "Narodnih listov".
^Zadnja dva sta bila obsojena zaradi špionaže.
Kramar in tovariši so bili obdolženi, da so agitirali za Rusijo ter da so hoteli vstanoviti Češko-Rusko Zvezo.
Kramar je bil zadnja leta večkrat v Petrogradu.
Kramar je bil rojen leta 1860 in je študiral v Berlinu ter v Strassburgu. Doktorjem prava je bil promorivan na praski univerzi. Skoraj celo življenje se je bavil s politiko in raznimi fiancielnimi vprašanji.
Najprej se je bil pridružil stranki realistov in vstano-vil časopis 44Čas". Leta 1890 je postal vodja mladočeške stranke. Nekaj časa je bil tudi podpredsednik poslanske zbornice.
Dunaj, Avstrija, 4. junija. — Kljub obupnim odpo* r<un itnljanskih čet prodira avstrijska armada pod poveljstvom avstrijskega prestolonaslednika zmagoslavno v ita-ljausko nižino.
Južno od Posine so se morali Italjani z velikimi izguba mi umakniti. Avstrijci prav dobro napredujejo med Monte Oengio in Asiago.
Zadnje dni so vjeli avstrijski vojaki preko 5,000 Ita-ljanov in zaplenili veliko množino vojnega materiala.
Dunaj, Avstrija, 4. junija. — Iz glavnega stana avstrijske armade poročajo:
—	Južno od Posine je divjala dva dni in dve noči izvanredno vroča bitka, v kateri smo bili slednjič mi zmagovalci.
V včerajšnjih bojih smo vjeli 560 mož in nad 150 konj. Med jetniki se je nahajalo tudi 180 častnikov.
Včerajšnje poročilo avstrijskega generalnega štaba se glasi:
—	Na Monte Bareo smo odbili vse italjanske napade. Sovražnik je bil parkrat navalil na naše postojanke, slednjič je pa tako opešal, da smo ga z lahkoto pognali v beg.
Rim, Italija, 4 junija. — Iz uradnega vira se poroča, ^a je avstrijsko prodiranje popolnoma vstavljeno. Sovražnik .še nahaja med Arsiero in Asiago in ne more niti za kornk naprej. Mi kontroliramo vse postojanke v tej o-kolici. Naša artilerija povzroča Avstrijcem danzadnem veliko škodo.
Naša težka artilerija je obstreljevala sovražniške pozici je v Lagarina dolini.
Rim, Italija, 4. junija. — Ljudstvo se je že čisto pomirilo in je prepričano, da Avstrijci ne bodo več dosti napredovali. Sprva so se vsi zelo bali, misleč, da se bo sovražniku posrečilo zavzeti Vičenco. Ako bi se to zgodilo, bi ime1 i v rokah Avstrijci važno italjansko železniško križišče, odkoder bi lahko prodirali proti vzhodu ter zajeli it al iansko armado ob Soči.
Zdaj je ta nevarnost enkrat zavselej odstranjena.
Škoda, ki so jo povzročili avstrijski zrakoplovei v italjanskih mestih, ni posebna.
Dunaj, Avstrija, 4. junija. —,Ob soški fronti je zavladal skoraj popolen mir. Vrše se samo še artilerijski boji, infanterija stopa pa le malo v akcijo. Enako je tudi na koroški fronti.	'
Nad Trstom se je pojavilo pred par dnevi par italjan-skiji zrakoplovcev, ki so začeli metati bombe v mesto. Takoj zatem so stopile v akcijo naše baterije in pregnale sovražnika.
"En sovražniški zrakoplov smo izstrelili.
Italjani pošiljajo na italjansko fronto vedno nova oja-Fenja, pa kljub temu ne morejo nič opraviti. Zmagovite čete ]>od poveljstvom avstrijskega prestolonaslednika Karla Pranja Jožefa neprestano prodirajo in si pribore vsak dan, veliko lepih uspehov.
Avstrija ne bo prej odnehala, dokler ne bo njena ar-tnafla ob Soči rešena in dokler ne bo prepodila zadnjega

., * I
IZ SV
- i „ , ■ , _-L,	|	f	|	I
"CI MO II fnnh	niMar tolikih iz^irb v to-jnost. zapustit* jam« in tovarne.]sin je dorašcal. Štempihar je gle- in ker ni bilo nikogar dmgags k
m |HL*Av linll ti If II	kajti v onih časih so bfle le- Seveda, predno kupite farmo, se dal v duha trenutek, ko	—
1 sene in manjše. Bile so se že bitke, I dobro prepričajte, če je kaj vred- sam svoj. v katerih so potopili tisoč ali še na, kajti nikjer ni toliko "švind-vee ladij. Seveda izgube življenj lerjev" kot ravno pri farmah. To-so bile pa veeje kot v današnjih rej kdor ima na razpolago zadost-
bitkab.	no svoto denarja, naj si kupi far- priliki v roke drugemu, ga je be-
Bitka, ki se je vršila zadnji te- mo. Delavec, ki dela v jami, si gala. Res je imel vse dolgoAre v
vsako leto za pet let prikrajša živ-j svojih rok.nh, toda dražba je dra-
(Slovenic Daily.) Owned and Published toy the 8L0VENIC PUBLISHING GO.
(a corporation.) FRANK 8AKSER, President IX>UIS BENEDIK, Traunwr.
Place of Business of the corporation
and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
Za celo leto velja list ca Ameriko In
Canado .................... $3.00
M pol leta....................
M celo leto sa mesto New York.. 4.00 ,. pol leta za mesto New York.. 2.00
„ Evropo ra -rse leto.......... 4.50
M m » P°1 ,pTa.......... 2.55
„	četrt leta........ 1.70
NARODA" izhaja vsak dan IzvremSl nedelj in praznikov.
"ti LAS NARODA**
("Voice of the People") lamed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez pod pin in osebnosti se ne
priobčil jejo. Denar na] Be blagovoli pofilljatl po f—
Money Order. Pri spremombl kraja naročnikov proximo, da re nam tudi prejšnje bi-bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatram naredite ta naslov: "« L A S NARODA**
82 Cortlandt S t.	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Boji na morju.
Sedajno vojno se ne sjr.atra za največjo in najgrozovit^jšo samo na suhem, temveč tndi n.* morju.
Kua največjih bitk v zgodovini Jbojev na morju se je bila pretekli teden med Angleži in Nemci pri Skageraku ob danski obali.
Pred to bitko so bile izgube angleške mornarice, bodisi trgovske in vojne, velikanske, velike so bile tndi drugih angleških zavetnikov; pa tudi nemške niso bile majhne.
Angleži so izgubili parnikov, v ukiipni teži 300.000 ton. na katerih ,se je pptopilo 7,000 ljudi, gmotne »kode j*1 bilo vsled teb iagub parnikov $300.000.000.
Nemške izgube na morju so bile fckoro ne veliko manjše kot angleške; izgubili so 269.000 ton, 4,000 /rivljeuj in gmotne škode je bilo $260,000,000.
Izguba vaeflc zaveznikov, nam reč Anglije, Francije, Rusije itd., so bile do te bitke sledeče: ;J75,000 ton in b.000 življenj, oziroma $375,000.000.
Nemčija, Avstrija in Turčija vi pa skupaj izgubile 300,000 ton in 5,500 življenj ali ifCi00.000.000.
Ta bilka ji* prid^jala k angle »;kim i/gubam me 115,000 ton in gotovo ne veliko marij kot 5.000 življenj; ii Hruški m p« 45,000 tou in 2.700 življenj.
PreraT-unalo se je, da so imeli v tej bitki Anglež i za $104,760,000 ffimvtne ikode. Neme i pa za
$27.700.000.
Odkar je ta vojna, ni bilo skoraj dneva, da se ne poročalo, da je t© ali one države podmorski Čoln potopil te ali one države par-nik; pa ne samo enega, temveč pet, deset ali že več.
Večje pomorske bitke so bile pa Je štiri v celi vojni.
Prva ae jo bila 28. avgusta 1914 mod Nomci in Anglež iz katere po izšli Angleži kot zmagale i; v tej bitki so Nemci izgubili tri velike križarke in dva m^rk-a. Dne 22. septembra je nenraki p odmor-•ki čoln potopil tri angleške kri-iirke. Dne 3. novembra je nem-iki škvadron blizu obale Chile potopil angleški križarki "Jlon-iaoutli" in "Good Hope".
late nemške ladje, ki so napra^ rvUe ta čin, &o bile potem potopljene ▼ bitki z Angleži pri Falkland otokih; ušla j* aamo "Dresden", ki je bila pa pozneje tndi potopljena. Potopili so se pa sledeči nemški velikani: "Scharn-iiurat", "Nenburg"- "Gneiscn-an" in "Leipzig".
V	bitki 28. avgusta 1914 ao izgubili Nemci 10,140 ton in 1,900 iivljenj, Angleži niso izgubili ni
itMT.
V	drugi bitki, dne 22. eept., «o Angleži 36,000 ton in
življenj; v tretji bitki pa ton in 1,560 življenj, predzadnji, t, j. Setrti, ao pa Nemcem spravili na dno m im moraarjev.^
den, je bila res velika, toda uspeha, pravega uspeha ali zmage, se
pOstane
4'Kaj bo potlej?'* vprašal se je večkrat Štempihar. Misel, da bi mogla priti lepa posest ob kaki
ne morejo veseliti ne Nemei, se- motiko v roko!"— John Mlakar.
Ijenje. Rojaki, proč s krampom inlžba, posestvo dobi največji po-
veda «e manj Angleži.
Nemčija ima z oziroma na njeno majhno mornarico večje izgube, kot Anglija z ozirom na njeno dvakrat večjo mornarico, kljub temu, da je Anglija izgubila par ladij več kot Nemčija.
Angleška morska moč je dvakrat tolikšna kot nemška ; torej bi morala Anglija v tej bitki izgubiti več kot dvakrat, toliko ladij kot Nemčija, da hi mogli Nemei poročati o kaki večji zmagi.
Nemčija bi lahko poročala o veliko večji zmagi, ako je njen podmorski Čoln poiopil eno angleško ladjo.
Ako dobi Nemčija še par takih zmag, se bo njeno upanje, da bo uničila angleško morsko moč, razblinilo v nič.
Torej v pravem pomenu besede to ni zmaga, pač pa je bila to bitka, iz katere je Nemčija izšla kot "zmagalka" velikega moralnega pomena; ta bitka je prinesla nekako moralno zmago.
Koliko navdušenje je zavladalo med nemškim narodom; pijani so veselja in pozabili so nS. vse, na velikanske žrtve, na verdirasko bojišče in drugo.
To je bila pravzaprav zmaga nemške vlade, ne pa nemške mornarice, kajti zdaj je ljudstvo zopet navdušeno in vlada lahko nadaljuje z vojno do "končne zmage", ne da bi se ji bilo treba bati kakega odpora in nasprotovanja od strani naroda.
Vendar, ako smo nepristranski, moramo pripoznati, da ga ni naroda na svetu, <ki bi bil zmožen doprinesti toliko činov, kot jih je ravno nemški.
Nemci so pokazali, da lahko kljubujejo malone celemu svetu; seveda vprašanje je, kako dolgo more to trajati.
Zadnji teden so pokazali, da so zazdaj, kljub temu, da je njihova mornarica manjša, še vedno kos angleški, ki je dvakrat tolikšna.
PokaizaLi so, da je angleški mornar napram nemškemu — muha.
Dopisi.
Norwood, Mass. — Dela se precej dobro; delo lahko dobi vsak, ki hoče delal. Plača ni posebna ; od kraja povprečno $12. Tukaj nas je pei družin in pet samcev; skoro vsi smo doma iz Primorske okoli fJorlee. Nekaj nas dela v us njarni. Pa tukaj je tudi drugih tovarn. Pozdrav vsem rojakom! Karo l Tribušon.
La Salle, 111. — Naznanim, da smo delavci v German-American (Vment Co. znstavkali in se organizirali. Delavei zahtevamo, da družba pripozna unijo in da se odpravi živinsko delo; dozdaj smo morali celih dvanajst ur trdo delati. Druiiba si prizadeva na vse mogoče načine, da bi nas spravila nazaj; seveda za staro plačo. Ob-ljubujejo vse mogoče priboljške Rojaki, ne prodajte se za par gro-šev, kajti tako škodujete vsem de lave era. Vzdržimo naprej in družba bo morala ugoditi. Tistim pa, ki nameravajo iti nazaj na delo, svetujem, da se prej dobro pre mislijo, kajti sit-er se bo vlekla za njimi sramota in zaničevanje. Zdaj ne svetujem ttikomur sem hoditi. Ko se bodo razmere izboljšale, bom že sporočil. — Ivan Kerhrn.
Kincaid, BI. — Delamo in zaslužimo toliko, da se lahko preživljamo in si včasih l^bko kaj boljšega privoščimo. Vendar sem hoditi ne sevtnjem nikomur, ker so drugi kraji, kjer se še boljše dela. Pozdravim vse rojake in rojakinje širom Amerike. — Frank Novak.
Lyndon Station, Wis. — Dopisi ?z naše naselbine so redki in to pa zato, ker pri nas nimamo časa, da bi pisali, kajti zdaj je na farmah zelo veliko dela. Letina obeta zelo doibro, da je kar veselje pogledati na polje. Želeti bi bilo, da bi se kaj vee rojakov naselilo sem, ali pa kam na druge farme, kajti po mojem mnenju ni lepšega življenja kot na ameriških farmah. Na kmetiji ima vsaj človek zavest, da je sni svoj gospodar. Tukaj je zelo lepa in dobra zemlja in jaz bi vsem zelo priporočal, da bi se sem.
Clear Greek, Utah. — Ker vsakdo prične z delavskimi razmerami, naj pa še jaz. Dela se slabo; samo tri dni na teden. Rem hoditi ne svetujem nikomur, štvenem polju je pri
nudnik. A tega on ravno ni hotel. To posestvo je moral dobiti poceni. Toda kako!
Ker je bila medtem nekaj korakov za Kad un jčevino na Krajčko-— Na dru-|vem sv<vtn zrastla nova prodajal nas slaba, 11'<Jaa Krtini", predočeval si
Pred dvema letoma sano vili društvo "Veselega srca", toda zdaj je propadlo. Ostal je le še predsednik in podpredsednik, vendar upam, da se bo enkrat še opomoglo. Tukaj je devet slovenskih družin, pa jaz — pečlar. Pozdrav vsem rojakom, posebno pa Še slovenskim dekletom. — John Dol ene.
Iz našega kota.
Povest, — Spisal Anton Jaklič,
ustano- Je Štempiharše vse hujše, ako se
(Nadaljevanje.)
"Le pojdi! Kaj mi je mar tvojega. prijateljstva in prijaznosti!
sam ne polasti Kadunjčevine.
Zvita butica si domisli in ukrene, česar bi noben pravičen varuh ne storil.
Naredil je za svoje tirjatve na Kadunjčevini tožbo, česar pa ni nihče vedel in nihče ni mogel zve deti. zakaj tožil je sam in preje mal sam sodnijske odloke kot to-žitelj iii toženec.
Kadunj-čevi otroci so se prestrašili, ko so prišli rubežniki.
"Boter! Boler! Ata! Ata! Stempiharjevi!" so javkali okoli Ste m p Lli ar j e vine. 'Otmite nas! Ne pustite nam prodati ognjišča in strehe! Pridni hočemo biti in slušati vas!
»»*
dražbi, prišla je Kadunjčevina za 800 goldinarjev v ^tempiharjeve roke.
Od veselja je vse gomezelo po njegovem životu in v Bhnbaševi krčmi se je vsled tega napil, domov. "Vse naše! Juhuhu!"
''Vse naše! Vse naše!" vsklik-nil je razburjen, ko je pridrdral "Ali si kupil Kadim j če vino V* vprašala ga je Mšcrka.
"Zakaj pa ne? .Tububn! Vse naše!"
"Oh. kakšen si danes!" 4"Danes smo veseli! Zakaj bi pa ne bili" Juhuhu! Vse naše! Ta Kadunjčevina! Ah, sedaj se bo lahko Spodkopala. 'Krtina' !'T
In hodil je po dvorišču, ukazoval in pripovedoval, da je Kadunjčevina njegova. '' Vse naše!'' Tisti dan se je pilo, da je teklo vino od mize. Plačeval ni nihče. iStempihar takrat ni hotel denarja. "Le pijte! Vse je naše!"'
Vino je moralo gasiti oživljajoče se vest.
Pedenjmožek Zelnikov Andrej-
l
ginili kakor pomladi sneg na' ječmen za setev. Zadovoljnost jim
solneu. Kar so pridelali Kadunj-čevi na njivah in priredili pri živini, bilo je komaj za živež in za obleko; za najemščino si je Štem-pihar po previdnosti utrgoval pri ostalem denarju, kateri je tako ginil in ginil, da je naposled izginil v ^tempiharjevem žepu.
Bog ne daj. da bi kdo mislil ali celo rekel? po krivici!
ni baš razigravala mladih obrazov, zakaj skrb ne pozna te tova-rsiee.
Varuhov prihod v hišo jih je razbnril. ker dotlej ni zahajal v hišo, ampak je najrajši pred hišo ukazoval in naročal.
"Kako s;e pa pridni! Tako je prav!" izprepovori &temp»har vstopivši in premeri hišo parkrat.
Tega trenutka je Šterapihar ne-jpn dolgem, strpno pričakoval, zakaj Kadunj- "Danes ni za drugačno delo'*, čevina mu je že kar presedala J odgovori Marijanka. spominjala ga je prejšnjih Časov "O. seveda ne, no — po kaj sem
in pa, veste, tam za Kadunjčevi-no, na ozkem prostoru, si je bila Pogača rje va Mica z velikim trudom i*>stavila majhno hišico, kateri hišici so nadeli iznajdljivi! ljudje značilno ime "na Krtini", kamor se pa iz Slempiharjevine' nikakor ni moglo videti, ker je si-' romašna Kadunjčevina " Krtino" od te strani popolnoma zakrivala.'
prijel
(Dalje prihodnjič).
Iz ruskega ujetništva iščem svojega bratranca FRANKA MAU-SKR. Doma je iz Novega mesta na Dolenjskem. Prosim ga. da se mi javi na naslov: Ivan Ber-nik. vojen nop! en ny j. Kontora Kriklovenskij,
rjorod Birjuč, Tn vsakdo, ako tudi ne trži s smo-f .o^™^ Vornnp;-
lo in pipci, ve. da je dobro, sidto si j 1	_
dva tekmeca vidita iz veže v ve- Zaradi zelo važne stvari bi rad i»-
žo- to koristi zlasti gmotno trd-! nejšemu.
Štempihar bi bil silno rad
po-
ček ni zamudil ugodne prilike
Smukal se je med pivci okoli mizjznal vsakega, ki je s eulico zdrs-ter pomival kozarce. Ko ga je pa nil iz Krtine in jo naglo smukal imel žo toliko pod kučmo, da mu j mimo Silovega, da bi neopazen' je padala pipa pod mizo, je sple- prišel iz Središča. Plačajte dolgove in'zal na mizo ter vpil:	Opazil je namreč, daje izostalo
vse vam povrnemo!"	"Takega človeka ni. kakor so1 precej takih, ki so dotlej vedno in
fn najstarejša Kadunjčeva de-|naš ata! Denar imajo in premože-; redno prihajali v njegovo proda-
Skodovati mi itak ne moreš. Kar^ea Marijanka je stopila kštera-jnje! Juhuhu! Danes so kupili Ka-'jalnico. Da bi ti ničesar več ne po-sem želel, sem dosegel; kar pa *c pih ar ju, položila roke na njegove dam j čevi no, v boljše roke bi itak trebovali, ni bilo mogoče misliti; želim, dosežem tudi brez tebe! —j rame, uprla oči v njegov obraz in ne mogla priti. Bog daj in moj najbrž so torej nabirali potrebno In tako govori o srcu in usmilje- prosila:	patron sveli Andrej, da bi še. Šci- blago na Krtini, dasi so bili neka-
nosti! Moj Bog! Usmiljen na j I "Ata! Kaj ne, da ne pustite^o kupili! Potlej bi šele pili, po-'teri teh vpisani v črnih bukvah bom! Kam pridem po poti usmi-, prodati naše domačije? Saj ste ilej! Jirh! JuhiBhuliu!"	I Štempiharje vih. Tn tem bi bil sil-
'jenesti? Iz same usmiljenosti najjna^ varuh! Delali vam bomo in j Za njim zaukajo drugi pivci, no rad pokaral zobe za toliko pre-razdam svoje premoženje in srce povračali vaš trud, samo ohranite zlasti pa štempihar, ki je bil ne- drznost. Tudi ribič brž zakrpa naj se mi raztopi! Kako bom pa nam domačijo! Vi se gotovo nas znansko široke volje.	j mrežo, ako mu uhajajo iz nje ribe.
živel jaz in moji otroci? In ta Ka^™1'^ in- ne pustite nas iz- Sosedje so se čudeč se spogle-] Ko sta se nekoč spravljala dun j Čevina? Kdo more. ubraniti,] Fnati!"	| d ovali, zakaj je na Štem/piharje-' Štempiharjeva zakonska počivat
da Kadunjec, kadar d ora ste, ne! Stempiharja so izprelel a vale vini tolikšen vrilč. Zvedeli so šele'in sta se pogovarjala o dnevnih odpre trgovine sam, ako le hoče? barve' zakaj v njegovem sreu se^od dekle, ki je nesla vina in kru-'pripetljajih, je rekel on: Ali mi ne veleva lastna korist., da je bila vojna. Zli in dobri duh sta ha na Kadunjčevino, da naj tudi t "Lej, kar je ta Miei na Krtini to preprečim in zdrobim orožje,'pehala za zmago. Toda zli duh otroci pijo.	| odprla ktaenno, ne prihaja več to
katero lahko pokonča mene? Oh! jf* bil že preveč opasel in je po-Da! Srce moram imeti, toda zase,Jtisnil dobrega v kot. usniiljenost pa za svoje otroke!] "Ne! Ne! Ne! Ne!" vsklikne Ti, Ribnikar, ti pa imej srce in Htempiihar raaburjen, pahne de-usmiljenost za kogar in kolikor) klico od sebe in abeži, zakaj bal hočeš, in glej, da te same usmilje- se je, da bi ga dekličina prošnja nosti ne bo konec! Ha, ha"! Štem-Jne omehčala. . pihar se ne boji nikogar in ne po- Marijanka je šla domov vesela, trebuje nikogar, on ima denar in ker si je lolmačila, da varuh ne ta že napravi svoje!"
Tako je dobila Kadun jčev i na
"Kaj je pa vendar danes pri liko ljudi k nam kaikor prej! Po-vas? Kaj se je zgodilo?" vpraša ljedelci, lci bi bili včasih ob nede-
Ivrajčck.
"Kadunjčevino so kupili." Krajček in Blisek se spogle-data.
Ijaih kamin žganje posušili, ko bi mi ne bili imeli vedno dovolj vode pripravljene, prihajajo sedaj le poredkoma, pa še največ takih, ki
bo dal prodati domačije.
"Ne, ne!" zvenelo ji je po uše-dobrega varuha. Natančno je po-'sih ter si je še dostavljala: ".Vej zvedel, koliko je polja, gozda in'pustim prodati!" pašnikov; skrbno je pazil, da so-| Kadunjčevi otroci so se veselili sedje ne odorejo pri njivah meje i^r se polni hvaležnosti razgovar-ali ne prestavijo v gozdu mejni- jali:
kov. V prodajalniei so smeli otro- "Boljšega varuha nam bi oče ci jemati 'blago, ker ni hotel, daj ne bili mogli izbrati. Ivako je dobi hili raztrgani in lačni. V črni, her! Lahko mu delamo, iz Štacune knjigi so se pa nabirala števila.'»am da blaga in ne pusti, da bi katera je Štempihar ob meseeihjnam kdo prodal domačijo in nas pridno .brojil in brojil...	j pognal po svetu. J,e kdo nas
#Pajek razgrne mrežo od. veje na toži?" vejo. iz kota v kot, žedi in čaka! štempihar je zbežal v klet. kjer v zasedi, in kadar se neprevidna je mešal vodo in š-pirit ter zraven muha izpodtakne ob komaj vidno preudarjal o Kadunjčevini. In naj pajčevino ter se zaplete iz nogami,"je še tako mislil in mislil, kazalo plane krvoses iz zasede in zdrsne'mu vendar ni drugače, kakor se kot strela po pajčevini na plen in polastiti Kadunjčevine. ami izsesa kri...	| "Pognati in kupiti moram. Ti
Štempihar je polagoma razgri- Kadunjeevi otroci premoženja ta-njal mrežo okoli Kadunjčevine. j ko ne bodo imeli in na tej Ka-Predel je previdno in trdno, ker dunjvevini bodo vedno siromaki, ni hotel, da se mu izmuzne ta — Naj gredo po svetu, morda še ka-Plen-	teri najde srečo! Oh, ne! Te zem-
Prekupoval je dolgove. Kdor-(lje ne sme nihče drug dobiti v ro-koli je imel kaj tirjati na Kadunj- ko, kakor jaz!" čevini. temu se je približal &tem-| Na onem prostoru njegovih pihar, živo opisoval siromaštvo in prsij, kjer bi imelo biti človeško nesrečo Kadunj če vih otrok ter je srce, je bila nevoščljivost in v pota ko od marsikoga za majhno ee- hlepu kaljena stvar, katere ni ratio kupil dolg. "Prav tako!
"S samim vragom je v zvezi ta rajši pijejo kakor plačajo; CJorja-Stempihar! Lej, pred nekaj leti si nov ni več vseh, Založanov ni, in je bil prilastil tako skrivaj cer-|kaj hi Še našteval: dosti jih ni. ki k vene ledine, danes Kadunjčevine'so prej prihajali. Ne bo prav za — in uh ! — meni se zdi, da se mi nas!"
svet umika pod nogami!... Ne,I "Kruha se tudi toliko ne prone, to ni samo ob sebi!" je govo-|da!" pristavi žena. ril Blisek prepaden. "Morda pri-| "Pa nekateri so celo meni dolž-deva tudi midva na vrsto! Kdo ni, pa jih vendar ni; za denar ho-zna? Uh, ni ga. zastonj črtil Kadu-tdijo kupovat drugam. O, čakajte, njec! Oh, ko bi mu bilo dano! Naj duše, da vas enkrat spoznam in bi prišel noeoj, da ubrani dom zalotim, svojim otrokom in potem požene uro!"
Stempiharja kam v deveto deže- "Kadar imaš čas, na oazi. da lo! Uh, zebe me!"
"O, dobro bi bilo!" "Veš, jaz se kar bojim... Če-
jaz vam že navijem
pa pazi, spoznaš katerega!"
"Saj visim včasih pri oknu, pa se ne vidi dobro. Kakšen hrbet še
I^e skrbi za Ka-
nila nobena pušica usmiljenosti. Na dražbfni dan so prišli kup dunjčeve otroke, reveži so! Bog'<-i, da bi kupili Kadunjčevino. ti že povrne trud in skrb", sol Štempihar je videl da danes
n a lull	1	i O Irrv	Ci 4- A.m-rw i ' U«	__1 ____*	__*	t 1 "
dejali dobri ljudje, ko so Stempi- bo zorela zanj p««nica(	mn,
barju izročali Kadunjčeve dol-Jral šteti preveč, go ve.	stiti se.
"Lejte, kdo hi si bil mislil, da bo tako skrbel za otroke, ker sta
ito bi hotel pola-
S1
Sel je v sodišče ter-preložil prodajo. Kup^i so imeli pot zastonj.
sar si je človek najmanj v svesti,1 razločim, pa kdo hi po hrbtih lju-to naredi."	j^j spoznaval! 0, ko bi te Kadunj-
" Si ari je bil tič, pa še senca ni'čevine ne bilo, spoznal bi vsa kosmu!"	I gar!"
"O, ne, ne!... Ta ti zna! Če "To pa podari! Kaj če ta po-bolj ljudi dere, bolj silijo vanj!",drtija. saj je vse naše!" razkorači
"Oh, le kaj še pride! Tako ti se ona oblastno, rečem: s Štempihar jem ni zdravoj "Saj bom! Kar je bilo denarja, zobati črešenj; zameriti se mu pa'porabilo se je tako vse, čakati za tudi ne kaže."	{denar pa nimam koga! Res, to po-
"O. ne. ne! pustim gostilno, drtijo poderem, potem bomo pa da se mu še bolj ne zamerim! — [že videli, kdo zahaja k ti Mici na zebe. zebe!"	tr-*™« "
Iiaz-šla sta se v strahu za svojo kožo.
Krtino.
Dolgo časa ga ni premagal spa-j nec. Snoval je načrte, kako bi se Kadunjčevi otroci so pili vino. Kadunjčevi spravili izpod strehe, jedli kruh in hvalili Boga, ker jim | "Oj, kako bi bilo lepo, ako bi je dal tako dobrega varuha, ka- ne bilo te Kadunjčevine! Ta po-teri jim ohrani domačijo ter da'drtija le kazi lepoto vasi, zakriva
Krtino in oh ! reži se nam nasproti m vpije: tako-le je bilo naše pnezdo!"
Deževnega popoldneva je bilo, ko so bili vsi Kadunjčevi otroei doma. Stempiharju se je zdel ta
za-
bila z rajnim Kadunjcem tako ker isti dan se domačija ni pro
-------------------'dala.
Kadunjčevi otroei so se čutili
vame kot piščeta pod kokljo, ker Stempiharju so ugajali ti gla- so se zanašali, da jih čuva varuh, vi in blažili razburjeno njegovo in ker ni bila domačija prodana
■zelo navskriž. StempihaT ne vrača zla za zlo. Dober elovek je, ki ne gleda na tvoj dobiček."
vest, ki se še ni dala pregnesti kot kepa testa.
domačija prodana in se je govorilo, da je Štempihar ustavil prodajo, utrdila jih je
Kmalu je imel Štempihar vse'se bolj v tej zavesti, dolgove v rokah in tako v rokah I Ko se je ponovil dan prodaja-Kadunjčevino. Kot vesten in skr- nja, *te»!i so se zopet kupci. Kaj ben varuh bi bil svoto, s katero j je hotel Štempihar? Ali naj pu-je prekupil dolgove, zavaroval; sti? Nc! Poceni se je moralo do-
ua Kadunjčevini in bi mu bil bodoči gospodar hvaležen vrnil dolg z obrestmi. Tega pa Štempihar ni hotel, ampak je čakal rn čakal, da mu Kadunjčevina kot zrel sad pade v mrežo. "Ljudi izkoriščuj!" Te očetove besede so mu vednp šumele po ušesih. Po teb besedah se je ravnal.
biti! Ustavil je.
Tn tako se je zgodilo še večkrat.
Ljudje, ki so imeli že nekaj potov v sodišče, se niso marali iz-prehajati več, in tako se je prigo-dilo, da je bil naposled pri dražbi Štempihar sam.
Uh! Kako nestrpno je prič »(koval ure dražbe. Kako plaišno si je oziral Okoli, ne prfcte-li kak ku
se vina in kruha.
XX.
'' Vse na£e!''
Od^ kupnine Kadnnjčeve domačije Rti ostala še kaka dva stota-
ka potem, ko je bil plačan Atem-1 trenutek najugodnejši. Svojo piharjev delež. Ta denar bi imeli, konsko je poklical v prodajaluico, Idobiti otroci, do njih polnoletno- sam pa je žvižga je s prekriianirni Sti pa ga je imel v oskrbi varuh, rokami hlačal na Kadunjčevino.
Toda denar je težko izpustiti,' Stopal je nekaj časa okoli, ustavil zlati tak, ki ga človek lahko dobi. | se pred vežo in meril kočo po dol-
Štempihar je premišljal, kako gem in širokem, motreč, ali se ne bi si prilastil še ostalo kupnino. | podere v trenutku, ali je varno
Otroei so pridno obdelovali nji- stopiti Čez prag. ve, saj so se nadejali, da izroči Spoznal ni nevarnosti za svoje Štempihar domačijo Juriju — ta-'dragoceno življenje. Stopil je z ko je bilo ime najstarejšemu si-|nogo na visoki prag in se vzdigni1—> kadar doraste. Otrokom se'nil v vežo. O, kako pusto, dolgo-niti sanjalo ni, da pojdejo iz roj-'časno, za nemarjeno se mu je zde-stvene hiše na cesto m naprej... |lo vse v temni, zakajeni veži!
Haha! Znati se mora!"	j In to naj stoji?
Oni goldinarji, kateri so ostali1 Marijanka je krpala obleko, se-po plačanih
vedel za FR ANCETA L it* AN. Koliko mi je znano, je doma iz Zab ič pri Ilirski Bistrici. Pred 4. leti sva bila skupaj na Davis, W. Va. Od takrat mi ni znano, k j e» se nahaja. Prosim eenjene rojake širom Amerike, f-e kdo zna za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju: P. Binčak, f>:{f)K Chatham Ave., f^t. Louis,
Mo- _(2-5—6)
Kjo je moj brat JOSIP NOVŠAK, doma i/. Lukovce na Dolenjskem ? (. nI sem, da .se nahaja v Detroitu. Mich. Prosim rojake, da mi naznanijo njegov naslov, za kar bom jako hvaležen. Naj-bolše pa je. da se mi sam zglasi, kajti imam mu nekaj važnega poročati i z stare domovine. — Math. Novšak, R. F. D. 3, Box fiO B, Johnstown, Pa. (5-6—6)
NAZNANILO.
Društvo "Večernica'' Štev. 13 S. D. P. Z. v Baggalev, Pa., priredi svojo VESELICO DNE 10. JUNIJA
v prostorih g. Antona i lav ser j a v Hostetter, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške $1.00. Damo so vstopnine proste.
Tempotom so vljudno vabljeni vsi rojaki in rojakinje ter vsa sosednja društva, da se na£e veselice polnoštevilno udeleže. Vabimo tudi brate Hrvate, da nas blagovolijo poseliti. Ob enakih prilikah bomo tudi ni i vedno na razpolago. Za sveže pivo in dober prigrizek bo dobro preskrbljeno.
("lanom omenjenega društva se naznanja, da bo moral vsakdo pla čati $1.00 v društveno blagajno, če se veselice udeleži ali ne; oddaljeni člani bodo plačali polovico t. j. 50 centov. Izvzeti so le bolniki. Tako je bilo sklenjeno pri z«"dnji redni seji, ker veselica se bo vršila v korist društvene blagajne za pokritje stroškov delegata.
Na veselo svidenje 10. junija!
Ivan Salmič, tajnik. _(2-r»—6)_
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi SLOVENSKA GODBA v prijazni in cvetoči slovenski naselbini Alexander, Canonsburg, Pa., v soboto 10. junija. Veselica se vrši v dvorani društva "Postojnska Jama".
Pričel ek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za morike $1.00, pivo prosto. Dame vstopnine prost«.
Tempotom vljudno vabimo vsa v okolici se nahajajoča bratska društva in sploh vse rojake in rojakinje i*z Canonsburg in Meadow Lands, da se te veselice v kolikor mogoče obilnem številu udeleže ter s tem pomagajo in olajšajo breme tukajšnji slovenski godbi. Torej, rojakinje in rojaki, pokažite, da čutite narodno m pridite brez izjeme. Za dobro zabavo in postrežbo bo najbolje preskrbel v to izvoljeni odbor.
Na svidfmje 10, junija!
"Slovenska godba". (3-8—6)
...	Za vsebino oglasov ni odgovorno na
dolgovih za otroke, stri sta pletli, Jurij je pa izbiral upravništvo ne uredništvo.
Kadunjčevi otroci so mu morali delati, trdo delati zastonj, zakaj pec. Kri mu je »lila v obraz. Ne-' on je bil varuh, oje. In ti Kadunj !mimo je mencal pred sodiščem in' naselili, kajti t-a kraj je aamo eoo j čevi otroei so bili srečni v svoji gledal na uro, kjer so se kazalci od Lyndona. Bo-]nevednosti, ker so upali, da doba premikali počasi, grozno počasi..
Važno
•karaj
... -1- .,
Ob doloSeni uri ,
» ■ - . / • *
Vsem čistini rojakom, Id bolehajo na želodcu, slabi prebavi, ssprtjn, slabokrvnosti, glavobolu, revmatizmu, trganja, bolečemu križa, sko ste pr6-hlatonl In kaffljate. Imate morda bolne ledlce, mebur. Jetra, težke ln otekle no>?- roke, ste trodni, posebno ako imate kako mofiko bolezen, sgubo moči ln onemoglosti Itd.; vsem tem priporočamo nafie »d rs vi Jen Je, ako hočete doseči sopet sdravje. Veliko rojakov si Je s naSimi sdrsvtil prihranilo operacije Najbolj a zdravila ca odpravo krots, zs rast las, zoper plešavost Itd. Akc potrebujete pomoči ln zdravil, obrnite se na nas, ml vam pošljemo n-■tasj m pojasnila, kako m morate zdraviti, da pridete zopet k zdravju. PIKte takoj tn naslovite vsa pisma takole: ^ J. P. DOLSNC, P.
-
GLAS NARODA, 5. JTTtt. 191«.
^ Kratka zgodovina naše nove domovine.
Madisonova predsedniška dobajsednik je pozval Združene države.
da se pridružijo Angliji in diplo-raatičnim potom preprečijo. da se ne hi evropske sile nmešavale v južno-ameriške zadeve.
Državni tajnik je predsednika Monroe-ja pregovoril, da je 2. decembra 1823 v svoji običajni letni poslanici razglasil sedaj tako-zvano " Monroe-doktrino", ki vsebuje iri zelo važne točke :
1.	Z ozirom na nesoglasje z Rusijo. je omenil, da nima nobena evropska država pravico naseljevati se v Severni ali Južni Ameriki.
2.	Da se Združene države ne bodo nikoli vtikale ali posredovale v političnih aferah evropskih drž^v.
Evropske države ne smejo nikdar poskušati doseči kako oblast v kateri izmed dveh Amerik.
Monroev protest je dobro upli-val. Evropske države niso potem glede južnoameriških držav nič ukrenile in tudi z Rusijo so se pozneje pogodile gjede Oregona in meje za A laško. ' Dalje
prihodnjič).
se je izlekla 4. marea 1817 in takrat je prišel na njegovo mesto izvoljen predsednik James Monroe in podpredsednik Daniel D. Tomp kins; bila sta republikanske stranke. —
Z nastopom Monroe-ja kot pred tednika Zdru/enih držav se je pričel nova doba, ki je velike važnosti v zgodovini naše nove domo vine.
Kot znano, so bili Amerikanei od kraja (1793—1815) razdeljeni v dve stranki, v repnblikanee in federalize. Vsaka teh dveh strank j«* siuipatizirala in s»* obenem zavzema Isi 7a interes ene izmed dveh evropskih držav. Federalist i so držali z Anglijo, repuhlikanei pa s Francijo.
Toda po končani evropski vojni leta 1815 je to nehalo. Napoleona. so poslali na Sv. Heleno in v Evropi j** zavladal popolen mir; v ded tega je potem tudi v Ameriki izginilo strankarstvo. Stranka federalistov j«- sieer še obstojala, toda o<l 1*1*» naprej ta stranka ni postavila nikakega predsedniškega kandidata; toraj je hila faktič-no le ena stranka — republikanska, ki je pa kmalu nato dobila ime — debokratična.
Kmalu nato, ko se je Monroe zaprisegel, ji* zapustil Washington ni šel nadzorovat vse trdnjave, trgovska in vojna pristanišča. — Ljudje so ga povsod zelo navdušeno pozdravljali, zlasti pa še v Novi Angliji, kjer je bila takore-koč domovina federal i stične stranke. —
Še nikdar poprej in pozneje ni vladal v tej deželi lak domač mir, taka zadovoljnost in medsebojno sporazumi jen je, kot ravno v onih osmih letih, ko je bil Monroe predsednik.
V	* sami je vladal toraj
največji mir, toda onstran mej in na meja h Združenih držav, so se dogajali pa resni dogodki.
Ko je bila vojna z Anglijo, so se proti belim naselnikom v tJeor-giji m A la ha m i dvignili Creek Indijanci, katere je pa Jackson premagal in razgnal. vsled česar so se zatekli k sorodnemu plemenu Seroinole-lndijaneem. Ti so bili pa angleški zavezniki in ko so Angleži sklenili z Amerikanei mir, so Indijanci pričakovali, da jim bodo Angleži iz posloval i nazaj ozemlje iz katerega jih pregnal Jackson Ker |m, Angleži tega niso storili so se nad vse razjari!i in napadi ameriške naselbine, morili ljudi in ropati.
Zopet so poslali generala Jack sona. da In Indijanec ukrotil. Jack son jih je napadel in premagal.
Ko so Amerikanei kupili Loui sinno. ni bilo pri kupčiji določenih nikakih mej. Zato so se smeli ta krat naseljevati ljudje celih pet najst let kar naprej in naprej. Ko je pa Monroe nastopil, so pa dolo '•ili tneje; »n si«-er od severozahod ne točke od iJozdnega jezera f Kake of the Woods! do 4.">. v s po redne severne širine naprej d« Skalnatega gorovja.{ Rockv Monn ta ins).
Dežela zadaj za Skalnatim go rov jem je bila Oregon, katero w pit smatrale za svojo Združene države iti Anglija. Leta 1818 sta se pogodili, da spada k obema.
Pozneje so mejo premestili naprej. ki se je vlekla od reke Sabine do Mehiškega zaliva in potem do Rdeče reke (Red River), na severovhodu pa je mejila reka Arkansas. proti zahodu Skalnato go rov je do Pacifika.
Tedaj je Rusija zahtevala, da
se dolnji mejo njeni Alaski; in sieer take. da bi morale Združene države in Anglija nji odstopiti prrcejien kos Oregona. Dalje je pričela Rusija tudi ustanavljati naselbine v Kaliforniji in izgledalo je, kot bi mislila Rusija Združenim državam zapreti pot do paeifiške obali. Proti vsemu temu je John Quincy Adama, tedanji državni pri ruskem poslaniku pro-
Naše zlo.
ajn
testiral in mu povedal, da nima nobena evropska država pravice u-stanavljati naselbine v Ameriki.
To je bila ena doktrina.
Pričetkom leta 1810 so se pa španske kolonije v Južni Ameriki rhile, Peru. Buenos Ayres, Co-lohtnia uprle in se proglasile samostojne republike. Leta 1812 so Združene države te republike pri-1 poznale kot popolnoma proste in neodvisne države.
Španska je temu seveda na vso moč ustavljala; ker pa ni mogla sama nič doseči, je pozvala da ji pomagajo. Na je dobila Rusijo, Pru-Lvatriio; Angli-ker
V članku "Slovenski delavee in napredek", ki je bil pri občen v eni zadnjih številk, smo na kratko in površno razpravljali o slovenskem vprašanju v Ameriki; namreč na kakem stališču smo. na kakem bi bili lahko in kako bi lahko napredovali.
Kdor je listo bral, je "mogoče rekel:
— Saj to ni mogoče, da bi človek v Ameriki napredoval, se a-merikaniziral, naredil blagostanje in poleg tega še ljubil svoj narod in bil pono.ven nanj!
Pritrdit? mu moramo, da je to v največjih slučajih res popolno m a'nemogoče.
Zakaj?
Recimo, da si kdo izmed nas s trudom iu muko prihori blagostanje. Godi se mu dobro, ničesar mu ne manjka, zadovoljen je s svojo usodo in uživa vsad, ki mu ga je dal njegov trud.
CVlo svoje življenje Je bil vedno navdušen Slovenec* in ponosen na. svoj narod.
Toda zdaj. ko se mu je pričelo dobro goditi, ga pa prično njegovi lastni rojaki nekako prezirali in se ga ogibati ter si šepetajo na
ušesa: Poglejte ga h..... prej je
ril pod zemljo kol mi, strgan hodil. otroci so bosi okoli let«li. pa ga zdaj poglejte, ima lepo obleko, zlate in diamantne prstane itd.;mogoče se že celo z avtomobilom vozi itd. i
Zavist, nevo&Vjivost!
A ko pride t«'n$ii rojaku to na uho, ga gotovo v srcu za skeli in zaboli. A ko še dr,iigie in tretjič sliši lake trpke opazke svojih rojakov. se mu morajo zagnusiti, in ne samo ti. temveč e«.-l narod, katerega je dozdaj ljubil na katere-
pa je bil ponosen.
Da ima mir. se odtegn e in skrije pred ljudmi, ki govor\e isti jezik kot on, in gre med f.njee.
Ali ga more kdo ohsojiiti? Mi mislimo, da ne.
Vzemimo ti rug primer. 1 Recimo. da kdo odpre trgovino, mime drug ne bo podpiral.
me bodo vsaj lastni rojaki
Odkraja mogoče še kdo laipl od njega, češ, bom videl, kaj ima.
Kot trjjovee-začclmk mogoče res ne postreže svojih odjemaleev tako kot kak tujec, ki je v tem poslu že leta in leta. Mogoče res. da nima takega blaga kolt ga imajo stari trgovci-tujci.
Njegov slovenski odjemalec, ki je mogoče dvakrat ali trikrat kupil od njega, ki pa ni bil taJko post režen kot pri tujem trgovcu, ne pove njemu v obraz, da ni zadovoljen z njegovo postrežbo iu mu ne svetuje, da si naj nabavi drugačno blago, tako kot ga irafeijo drugi trgovci; ne pove mu njegovih napak, temveč pri poved i*»je drugim rojakom, da je pri nov pm slovenskem trgovcu kupil to in to in da lahko pri tujem trgovcu veliko boljše blago dobi za isti čJe-nar.	f	\
Mogoče je pa blago novega slovenskega trgovca ravnotako kot onega, toda njegovi slovenski odV-jemalci že najdejo kako napako, katere sploh ni. Pripmredujejo — drugod; kmalu ve eela naselbina, da novi stacnnar prodaja — pomislite! — svojim lastnim rojakom tako in tako blago.
Ko to slišijo drugi rojaki, niti ne poskusijo kako blago ima no-
—* 1	.....6eit ' '
UNDERWOOD A. UNDfKWuQD N >
Brezžična brzojavna postaja ameriških vojakov v Mehiki.
A ko ia slovenski grocer, mesar, ali kar že je. ne dobi tujih odjema h-ev — zmrzne. Zapreti mora trgovino in ili zopet v tovarno ali jamo.
Za ga l»i jo se mu lastni rojaki in se jih ogiblje.
Zopet žrtev zavisti in nevošč-ljivosti lastnih rojakov!
Čemu vse to? Kdo ima dobiček? Slovenci gotovo ne, temveč tujec. Tujec se polem redi z denarjem slovenskih delavcev, namesto, da bi denar, ki so ga zaslužili Slovenci, prišel v roko slovenskih trgovcev, ki dajo za enak denar enako blago.
Sami sebe moramo obsojati, ne pa one rojake, ki se. vsled bridkih izkušenj, ogibljajo slovenske družbe. Nihče jih ne more obsojati in se zgražati nad njimi.
Ali ne bi imel slovenski narod v Ameriki več dobička, ako bi podpirali drug drugega?
Vemo za nekatere izjeme; toda to so le presneto redke.
Pred par meseci je nam nek rojak iz Pennsvlvanije poslal sledeči dopis:
— Tukaj nas ni posebno veliko Slovencev, toda razumemo se popolnoma. Predzadnjo nedeljo smo priredili veselico v korist naše društvene blagajne. Uspeh smo imeli nad vse pričakovanje dober. V to je največ pripomogel naš rojak T*. R.. tukajšnji trgovce. ki je daroval društvu slo dolarjev, rast mu! Rojakom v naši naselbini priporočam, da našega domačina še v bodoče podpirajo in kupujejo blago le od njega. ker se tudi on vedno pokaže, da mu je na srcu ne samo naš denar. temveč tudi napredek naših društev. —
Ali ni ta dopis popolen dokaz kolike koristi je za naš<* naselbine, naše društveno življenje človek, ki ima kaj pod paleem?
Toraj. rojaki, sledite geslu "Svoji k svojim!" in slovenske
ji trgovci.
Trgovci se naj pa ozirajo na odjemalce in naj upoštevajo njihove nasvete, ako se jim zdijo pametni in umestni.
Dalje naj se trgovci izkažejo svojim rojakom hvaležne za njihovo naklonjenost s tem, da jim z gmotno ali pa dejansko podporo pomagajo v društvenem in družinskem življenju.
S tem si trgovci pridobijo vse strajiske zasluge, obenem se pa tudi rojakom prikupijo.
Toraj koristijo sebi in narodu.
Ako bo slovensko delavstvo v Ameriki naklonjeno slovenskim trgovcem in drugim podjetnikom in ako bodo ti naklonjeni delavstvu in slovenskim društvom, bo denar, ki so ga krvavo zaslužile slovenske roke, ostal v slovenskih rokah in napredek je nam zago to vi jen.
Tako pa kot je zdaj ne more mo upati, da bi prišel slovenski narod v Ameriki na kako višjo stopnjo.
Slovenski delavci in slovenski trgovci, delajmo vzajemno in se pričnimo zavedati, da zavist, ne-voščljivost in medsebojno prepiranje ne bo prineslo boljših časov. ampak če se to nadaljuje bomo vedno tam, kjer smo in narod v stari domovini ne more pri čakovaH od nas nikake pomoči.
Ako bomo vzajemni, bomo lah ko dosegli to, kar imajo drugi na rodi v Ameriki, kot n. pr. Nemci.
Ju še nekaj! Hreba je večje sloge v društvenem življenju.
Večkrat dobimo iz različnih naselbin dopise, v katerih nam poročajo rojaki o različnih prepirih pri društvih in drugod.
Takih dopisov ne priobčamo. ker nočemo spraviti to ali ono na selbino ob dobro ime.
Tudi pri drugih narodnostih nastanejo v drustveh kaka nespo-razumljenja. toda navadno se spo-
loven*ko katoiiiko
podp. društvo
sviti Barbare
no in prodaja tako blago kot tn ] dovoljno zavaruje za slučaj bolezni ali smrti.
Ta številna društva nastnejo iz samih prepirov in nesloge. — Kje se skregajo, odstopijo in takoj vstanovijo drugo društvo. Potem ne napreduje ne prvo ne ' drugo.
Sloge in vzajemnosti ter zopet vzajemnosti in sloge je treba'
—č.
Kaj zamore pravi humorist.
Znani humorist ali šaljivec se je nekoč potapljal. Reševalci so ~ bili hitro na mestu in mu vrgli vrv. Toda ko se prikaže šaljivec
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMEtUKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lak«r»*rir«M 4m 21. jaaeai»a 1*02 * driari Paaasylvanfe,
GLAVNI URADNIKI:
Predalnik: JOŽEF PETERNFL, Box fir, Willoek. Pa.
I.	podpredsednik : KARUL ZALAR, Box ."VIT, Forest City, Pa.
II.	j»odpredsednik: I.Ol'IS TAUCHAR, Box KT». Roek Sf.rtng*. Wyo. Tajnik • JOHN TELBAN, Box 707. Forest I'lrv. Pa.
II. tajnik: JOHN OSOI IN, Box 49*.». Forest City, Pa. Blagajnik : MARTIN MFHI<\ Box H37, Fon^t City. Pa. Pooblaščene«-: JOSIP ZALAR, 1004 Nortb Chieaeo St , Jollet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVF.r, fiOO Chicago St., Jollet, lil.
NADZORNI ODROR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK. 47.14 Hatfield St.. Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORN!«"-, Box F.,resT City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVI.OVrlr. Box 70.1. <*nn*mangii. Pa. Ill nadzornik: A NPR F J SI.AK, 771:: l^sler Are. rkveland. Ohio.
POROTNI ODROR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72. Fa«t Mineral. Kan« 1 porotnik: MARTIN STEFANrir. Kox 78, Franklin, Kans II. porotnik: MIHA FT. Kl.OtVlr, .TJX Tiaw.n Ave, H I D. 1 Greenfield. Detroit, Mich.
LT RAVNI ODROR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. P. No. 2 Box 11H. Bridgeport O 1 n pravni k : ANTON DEMŠAR, Box lXi. Brouchton. I** • II. .ipravnik: PAYEE OBREGAR, Box 4<rj, Witt, 111.
Popisi naj «=e pošiljajo I tnjnitu Ivan Telhan, P O Box 707 Forest Otty, Penna.
PrnStveno plašilo: "G I. A S N A R O P A".
Pomiritev.
A: "Jaz bi rada tvojemu ženi-zopet na vrh vode. so vsi gledalci nu poslala na fronto 25 cigaret k, začudeno strmeli, ker se je humo- to dovoliš, ker si tako hitro
rist na vse grlo krohota! in sme- ljubosumna?"	_
jal. medtem ko .se je z rokami sirastno držal vrvi. Ko ga vpra ! šajo | »o vzroku njegovega ne umestnega smeha, jim odgovori: "Moral sem se smejati, ker sem mislil, kako hi neki to izgledalo,( če bi jaz vrv spustil in hi utonil."]
R: "Zaradi 25 cigaret k pac .ne morem nič misliti, ker takšna mji-le.nkost se ponudi vsakemu tujcu. Ljubosumna bi postala šele od sto i naprej."
MOGEL BI POLDRUGO LETO DOBITI.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NBW YORK, XV. Y.
-o-
" Veliko je število onih bolnikov. kateri h, si zamegli prihrani-	Glino Vi, v pl.Uo ve« ~ 45 ti mnogo truda, mnogo iznenade-
MOLITVENIH:
Rajski glasovi, elegantni vez a zapono	_.70
Rajski Glasovi, v usnje vez. $1.20
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški
_	i * iii .... razumejo s tem. da vsaka stran-
mu narodu v Ameriki bodo prišli ,	. ... , ,	<■«■!•
ka nekoliko odneha ui oberejo
boljši dnevi.
Pa tudi veliko naših trjrovepv ima svoje napake.
Veliko jih je. ki stremijo le za tem, da bi izvlekli iz svojega naroda kolikor mogoče več dolarjev, toda ničesar dali za slovenska društva in druge namene.
Vemo za slučaj, ko neki slovenski saloner ni prišel nikoli na kako slovensko prireditev ni nikdar dal centa za kako slovensko Stvar. Za to njegovo slabost je zvedel nek nemški saloner. prišel je večkrat na slovenske veselice, vrgel blagajniku par desetakov, se pogovarjal s Slovenei in jih vabil, da se naj včasih oglasijo v njegovi gostilni. Slovencem je ta radodarnost imponirala in so namesto v slovenski salon zahajali v nemškega ter pričeli včasoma tam celo imeti društvene seje in veselice.
Slovenski saloner je izgubil vse slovenske pivce, od katerih je bil preje malone odvisen in Čez leto dni je bil primoran svoj prostor prodati.
V tem slučaju se ne more obsojati slovenskega delavstva, temveč trgovca oziroma gostilničarja.
Namesto da bi Slovenec dobil oni denar, katerega Slovenei zapravijo na pijači, ga je dobil tujec.
Bodimo naklonjeni drng drugemu !
Rojaki, podpirajte slovenske trgovce, naklonjeni bodite zlasti trgovcem začetnikom. Ako opazite pri njih kake napake, povejte jim v obraz, da ako bo prodajal tako blago, ne hoste vež kn-i
srednjo pot.
Pri nas tega ni. Vsak svojo trdi in ne odneha niti za trohico. Nihče si ne da nič dopovedati, ampak vedno vstraja na svojem trmoglavem stališču. Nastanejo dve stranki in društvo se razdvoji.
Pred par leti se je prigodil sle deči slučaj:
Vstanovili so bolniško podporno društvo in si dali v programu tudi nalogo vstanoviti nekak pevski in dramatični odsek. Lepa ideja! Pri prihodnji seji so prišli na to točko svojega programa in pričeli razpravljati. — Pojavilo se je par možakarjev, ki so vstrajali na tem stališču, da ako je društvo podporno društvo, naj bo samo podporno in nič drugega. Pri dotični seji niso rešili tega vprašanja In preložili to zadevo do prihodnje seje. Tisti možakarji pa, ki so tej ideji oponirali. so se takoj drugi dan sestali in vstanovili pevski in dramatični klub. Klub je vsled nastalega strankarstva v teku kratkega časa zaspal, in danes nima ne dotično podporno društvo svojega pevskega odseka irt ni kluba.
To ni edini slučaj, naSteli bi jih lahko dolgo vrsto.
Vsak mora pripoznati. da na ta način ni in ni mogoče napredovati.
Ako pride do nasprotij, naj vsaka stran malo odneha in gotovo bo slo vse v redu naprej.
Ne vstanovljajte več društev kot jih je potreba. V nekaterih naselbinah je dvajset društev, pa petsto rojakov. Potrebna so
mnogo
nja in velike stroške, kadar bi mesto tega, da vsakovrstna, večkrat škodljiva zdravila poskuša-. . jo. takoj pričeli pravo zdravilo Ahll0J nemško-angleški tol-uživati". pravi H. H. von Schlick '	¥C"n
tovarnar Bolgarskega Krvnega ?er?!0 prvo' a . . .	, Benlo drugo, vezano
Caja. katerega naravno zdrav,- (Cerkvena zgodovina
lo je danes se preizkušeno po sto Hitri raČnnar
in sto tisoč onih, kateri so bole- 'Pesmarica, nagrobni««
hali na želodcu, je t rab, ledicah. Poljedelstvo
neprebavi. slabem teku. zaprtju. ,PoPolni o tebelar-
»tru, vezan
r—.25
—.50 i—.30 —.40 —.70
—.50
Postrežba bolnikom
glavobolu, renmatizmu in slabo-
s,lh-	IStdjerejs v pogovorih
Ivan Pueo, P. O. Box 102, Far Sloveniko-angleiki in tog!..
rell. Pa. takole piše o Bolgarske- -lov' »lovar mu Krvnem Čaju:	Slov.-angl in angl.-alov.
v ,	;	,	slovar
/al m, je, da nisem pred pol- jrj^ ^ ^^
Revolucija na Portugalskem .2%
Srečolove«	__gg
Strele«	^ og
Sv. Notborga	j	gg
Titanik	f
Trojka, povest 1 .1—.60 Turki pred Dunajem	— ^85
Vojna na Balkanu, 13. sves. $1.8» Zgodovina e. in k. pešpolka
it. 17 s slikami	6t
Zgodba o povišanja Zgodovina slov. uarods 0.
rvezek	__49
— 40 ('2late	Te s.	^80
•1 00 |ivljeDJa trajeva pot —.M Življenje na avstr. dvora ali Smrt ceaarjeviča Badolfa (Tragedija v ICeyerlinga) r—.71
drugim letom započel piti vaš Bol garski Krvni Čaj. Sedaj ga samo 1T> dni pijem in čutim se povsem zdra vega.
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za !» mesecev za 1 dolar v gotovini, Money ali ekspres order ali pa s povzetjem kamorkoli pošljemo:
Marvel Products Co.
9 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa.
Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osigurati, pošljite lOe. več.
Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki alovenako-angleškl
tolmač Voščil ni listi Zgodba sv. pisma
♦1.00
—.20 1—.25
$1.50
r—.50 —.40 1—.50 1—.50
$2.00 1—.25 .60
POZOR!
HIPN0TIZEM
Irifla J« vseskosl aanlmlra knjiga, kakorfine ie nimajo Slovenci n« ta n« v stari domovini. Kdor jo bo narodi, jo bo s nSlt-kom prebral In dobil vpogled f marsikatere stvari, o ksterlk do-■daj ie alnCll nt Knjica |m prcfce sto stnaL J« s <Tsa«Jrtisri k». V njej ao natančna navodila sa hipnotiziranje, v njej ao nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden Oovek as
Tri ktfc« fUf.
Oni, ki nI S njo aadovoljca. naj Je vrae In dobil bo
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE
KNJIGE: Božični darovi Don Kižot Erazem Predjamakl Fabiola
Go^evaki katekiaem Hedvika Hildegarda Hirlanda
Hubad, pripovedke, 1. b) 2.
zvezek po Qnstrovani vodnik po Gorenjskem Isanami, mala Japonka Jsrcmil
Jeruzalemski romar Knez črni Jurij Krma osveta Leban, 100 boril MaTomestne tradicij« Mesija, Lini svesek Mlinarjev Janes Na jatrovem Na različnih potik Nedolšnoat preganjana la
poveličana O jetikl
Odvetniška tarifa Pavliha
Pod Tnrildm Jarmom Pregovori, prilik«, r«kl OPOMBA: Naroifloa
m
—.15
i—.20 »—.20 «—.35 f—.25 r~.25 .25 '—.25
r-.20 1—,20
r—.20 i—.20 •—.45 1—.25 —.20 —.20 .25 —.80 »—.45 —.30 —.20
—.20 —.15 —.80 »-.25 —.29 1—.29
8PILMAN0VE POVESTI :
1.	rv. Ljubite svoj« anvrst-
nike	—.90
2.	rv. Maron, kričanj)
de^ek	—^S
4. zv. Praški judek 6. rv. Ammugsn, sin indijskega kneza	—.21
11.	sv. Adeča in bela yrt<
niča	—JM
12.	zv. P rine ga hnronWkega glavarja	—JU
15. sv. Angelj sulnje^ — M
KAZUUSDNIOI:
NewyorSk« a evetlicaml, humoriatiČne, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New (Torka po
Album mesta New Yfrrka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJBV13DI:
Združenih držav
veliki	.
Balkanskih driav Evrope, vezan Vojn aatenska mapa Zemljevidi: New Yottk, Colorado, Illinois, EUnaas, Montana, Ohio. PcfnnsjU 1 ▼snia, Minnesota, Win- f1 eonsin, Wyoming in West ~ Virginia in vseh pragih držav po	—&
Avstro-Ogrske mall f * —40 veliki vezan I ^ —.Si Celi svet	1 r
Velika stenska Inaptf U. 9. na drngi strani 9« nU svat .
\rr
-.09 —.29
—.29
—M
—.19
r-.25 —
—M ti .K
'»ijp
■tia.
s?
c
EF
Jaetslovaoska
n —

6
KitiL Jednita
■1=1
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež ▼ ELY. MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad doek, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Bk gajnik: JOHN GOUŽE, Bor 105, Ely, Minn. Zaupnik: IjOUIS COSTELLO, Box 583, Sal id a, Colo.
VEHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, TU.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER ftPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK. Route 2. Burley, Idaho.
POROTNIKI:	*
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, 0. JOSEPH P1SHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Blaek Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Stev. I, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, o<l društva sv. Srca Jezusa, fitev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tndi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo : 4 * G L A S NARODA".
Legenda o čudežnih očeh.
Ksaver Meško.
(Konec.)
A glej — hipoma se je zasvetilo. zahlestelo je pred njim: dva velika bisera sta zažarela v golem skalovju, bisera, ki jima je ennka videl le enkrat v življenju in ki jih je iskal in je hežal pred njima v poičavo, da jih tukaj pozabi. A glej — sedaj jih gleda v puščavi. kamor j<* bežal pred njimi, ves zavzet in prepaden in pre-bledel strrni v nje — v njem* oči.
A sedaj jf* prepozno!
—	Ugasnite!
Zbal se je puščave iu je bežal v temne gozde.
—	Tam j«* mir, mir božji!
Tišina j«- dremala v lesovih.
mir se je razprostiral v njih in nad njimi, v vrhovih je trepetalo kakor tih in lep sen. Le zdajin-zdaj se je oglasil kje klie ptice, nad vrhove se dvignil kratek napol pričet spev, zatrepetal je po svetiški tišini, zadrlitel je in se pretrgal nenadoma in je nehal in utihnil. Pevka je ustrašila lastnega glasu. V.bala se je, da moti svečano tihoto velikega, dnina jočega gozdnega svetišča.
Polmrak jc dremal pod vejami in se je ovijal iu se je vzpenjal in zibal gor do zelenih vrhov — sa-njav polmrak iu miren in tih. uspavajoč grenke spomine na vse minulo in prešlo, bodeč lepe nove misli, ogrevajoč dušo za sladko pobožnost in vdano molitev.
Tišina ... mir ... sanjav polmrak — nikjer ničesar, kar bi spominjalo na svet tam zunaj. — nikjer človeških glasov, trdih in žalečih, nikjer tnainečih prikazni in težki hnapasti. pretresajočih sree in vuenuijočih ga v hrepenenju in v strasteh.
Polmrak ... tišina ... mir — mir božji, budeč sladak dušni mir...
A glej — hipoma se za ziblje jo dremajoči vrhovi, razdele se, razgrnejo — nad pušča vnikoin zabičati sinje nebo — a ne, saj ne ba niti ne vidi, vidi le dvoje veli-kih solne, ki gorita nizko nad vrhovi in razsvetljujeta s čudovito svetlobo gbzdoi polmrak in o-žarjta ves širni svet...
Gleda — in ob žaru čudežnih solne se mu razplamte iznova iskre, ki jih je zagrebel pod pepel io je menil, da se ne vnamejo in ne razplamenijo nikoli več.
— Ugasnite, izginite!
Pokrival se je in je bežal globlje v temne lesove, da ubeži skušnjavam in napast im. Vsega je hotel pozabiti, vse pustiti za seboj, je biti sam, odtrgan po pol od sveta in njegovih želj. • svojim Bogom; temu se je darovati vsega.
t najbolj divjo samo-
ot-
iiESL;
lino za prebivališče. Ob skalnati cteni je postavil sirovo iztesan križ in pred tem preklečal po ee-le dneve v zbrani molitvi. Vse želje in vse misli so mu bile molitev in ena goreča prošnja:
—	Naj za bi m. Gospod Bog!
A glej — sredi vročih prošnja se je razsvetlila temna otlina dostikrat hipoma. Nad križem je za-plemtelo. nenadoma dvoje velikih solne, ki sta s svojim ognjem raz-žarjali vso pusto in temno okolico, in križ, ki se ga je oklepal z drhtečo roko, je izginjal v njuni svetlobi. Molitve so mu zamrle na tistih, misli so se mu medle, in v srcu se mu je udilo veliko hrepenenje :
—	Zapusti samoto, id i. vrni se se v življenje. Glej, njene oči te vabijo. Idi. najdeš jo. ki si jo iskal z. bolno koprnečo dušo. pride ti naproti in ostane ob tebi vse dni in ne zapusti te nikoli več in ne odi-le od tebe. Idi — kaj mres tukaj <iv! Idi in srečen hoš vse dni do večera življenja!
Za ječa 1 je, zgrudil se je na trla tla in je udaril z glavo ob kamenje. da je je pordečila kri.
—	V imenu Gospoda križanega odstopite!
Leta so hitela. Puščavniku so '.apustila svoje spominke: lasje so nu osiveli, brada mu je zrasla do oasn in je postala bela kakor no-vopadli sneg. Telo sc mu je sklo-iilo. usta mu niso vedela govoriti ničesar kakor molitve. Le oči so se živele. In sredi molitev so se zagledale dostikrat zavzete in prestrašene v kot dupline: njene eu-lovite oči so plamtele pred njim in so strmele v njegove.
—	Usmilite se!... Ne pognbite me!
Nekega dne pa je legel. Bila je oomlud, in gozd je brstel iznova. ' 'udovito se je zibalo in je trepetalo po širnih šumah : spev o mla-losti, o življenju in o sladki ljubezni je drhtel v vrhovih in je polnil ves svet.
Puščavnik pa je ležal v mračni ltlini na golem kamenju in je ča kal smrti. Oči je vpiral v križ, ki je bil ostarel in trhel, ves oglajen u obdrgnjen od njegovih poljn-bov in ves premočen in napojen < njegovimi solzami. V križ je v piral trudne oči ter čakal smrti vdano in poln zaupanja.
Smrti je čakal in sodbe... Zunaj je mineval dan. in nač je legala na šume. temna, a tiha in =iaujava pomladanska noč, noč — polna čudežev in polna sanj in polna ljubezni...
Tedaj pa se je nad puščavni-kom hipoma razdelilo in razgrni* lo skalovje, in nebo je zahlestelo nad njim, in od neba so hitele navzdol trume angelov v dolgih belih oblačilih. Hiteli so mu naproti in so mu nesli venec zma ge. Nizko nad njim, ravno nad otlino, pa je žarelo dvoje velikih solne in gledalo umirajočega pu.
ščavnika. :>. : ..........
Ta je opiral
■■9—i .... Ji m ,
^nemira ugašajoče oči v nju in v neštete angelske kore. hiteče mn naproti, noseče mu zmagovalni venec in pojoče himno blaženosti in zmagoslavja.
j Gledal je, in sree mu je nmira-lo mirno in lahko; ob slednji uri je blagoslavljal njene oči. Njego-Jve zadnje, tiho šepetane besede so bile:
—	Blagoslavljam vas!
Obvarovale so ga, da ni vzljubil
nikoli drugih. Ker njih ni mogel [posedati, je dal slovo svetu, se je odrekel življenju, veselju in ljubezni in je šel iskat Boga in po-zabnosti in mira v njem--
—	Nadaljuj!
—	Oprosti, zamislil sem se .... Glej, večer bo. teman mrak, ko bom ležal samoten in pozabljen in zapuščen na bolniški postelji čakajoč smrti. Okno bo odprto, in pogled mi bo hitel še enkrat v tiho temno noč. In tedaj zasveti kje v vsemiru, morda kje tu gori nad goro dvoje velikih plamenic, dvoje čudežnih solne: tvoje oči bodo to. ljubljena.
Gledal jih bom z umirajočim pogledom. in slednji utripi mojega srca se bodo izgubljali v hvaležnosti do tebe, ljubljena neznanka... Odpusti, enkrat sera vzljubil druge oči, ker so hile slične tvojim. A ta ljubezen je bila brez strasti in brez greha, kakor je — brez greha ljubezen do tebe, ki sem te srečal ob lepih dneh na potih svojega življenja in sem te vzljubil, ne da bi te poznal. A te so me varale — drugih ne vzljubim nikoli več. zavoljo tebe in tvojih oči ne!
Zato ti bom dajal še ob slednji uri hvalo za tvojo dobrotljivost in za tvojo brezgrešno ljubezen, ki je varovala tudi moje sree — grešne ljubezni. Moje zadnje besede bodo besede hvaležnosti:
—	Bodi blagoslovljena ti in tvoje čudežne oči!
glas NA*OT>A, 5. Jtm ms.
I
Vlak stoji — moja postaja.... — Hvala, predraga, za tvojo ljubezen in tvojo vdanost... Ču-t i m, ne vidiva se nikoli več, zato te smem ljubiti vse dni do smrti. Z Bogom!...
Nekoliko čudna je legenda o onem menihu; čudovito se mi dozdeva tudi vse, kar sem doživel sam in kar sem izročil tem nemim listom ob dolgih zimskih večerih. A morda res nisem doživel tega nikoli, morda sem le sanjal o onih čudežnih očeh kdaj v skrivnosti polni kresni noči.
Čudno vsekakor...
In skoro neverjetno je vse to.
Nedolgo tega sem bil bolan. Ob robu groba sem se spomnil te legende, in zazdela se mi je malenkostna in brezpomembna. In da ni doeela resnična, sera čutil: o drugih ne vem in ne govorim, a sam o sebi sem spoznal, da ob smrtni uri ne bom mislil prav nič na dekliške oči, ne na one. ki so me varale kdaj, in ne na one, ki so mi bile zveste, nobenih ne bom preklinjal in ne blagoslavljal nobenih — moje oko se bo vpiralo v križ. moje misli bodo vse zbegane zaradi življenja, ki bom ga zrl za seboj, zavoljo življenja polnega zmot in pregreh, in vsa moja duša bo vpila k Bogu po usmiljenju in odpuščanju...
Sonet trenutkov.
Ubogljiv bolnik.
A: 4 Že iz Toplic ? Ali si se pridno kopal?"
B: "Menim, da petkrat."'
A: ''Samo petkrai — zakaj ne! večkrat ? *'
B: "Moj zdravnik je rekel, naj se greni kopat desetkrat — drugi je dejal, da nobenkrat. Da se ne i bom nobenemu zameril, sem se torej kopal petkrat."
Hudi časi.
Berač-. "Jaz vas ne prosiun de-l narja. ampak da mi daste kakoj obnošeno obleko."'	j
Gospod: "Ljubi moj. sedaj so' tako slabi časi. da obnošeno obleko .sam nosim!"
NAfil ZASTOPNIKI.
kateri so poobiaMenl pobirati naro* nlno aa "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi sa vsa droge v nafio stroko spadajoče posle.
Jennj Ltnd, Ark. ta okellea: Mihael Clrar.
San Francises, CaL: Jakob Lorttn.
Denver, Colo.: Frank Skrabec.
Leadville, Golo.: Jerry Jamntlr.
Pueblo, Colo.: Peter Culij*. Frank .Tanesli in John Germ.
Salida. Colo. In okolica: Loula Ga-stello (Tbe Bank Saloon).
Clinton, Ind.: l4uubert Bolskar.
InHianapolia, Ind.: Alois Rudman.
Woodward, la. In okolica: Lukas Podbregar.
Aurora, III.: Jernej B. Verbis.
CMesfo, DL: Frank Jarjovee.
Depne, 111.: Dan. Badovlnac.
Joliet, DL: Frank Laurlch, John Zaletel in Frank Hsmblcfc.
La Sode, HL: Mat. Komp.
Nokntnis. III. in okolica: Malh. Gai-shek.
Otclesby, III.: Mstt. Hribernlk.
Wankegan, DL in okolica: Fr. Potko vfiek In Math. Ogrln.
So. Chicago, HL: Frank Cerne.
Springfield, DL: lfatija BarborlS.
Cherokee, Kans.: Frank Režlsnik.
Columbus, Kans.: Joe Knafelc.
Franklin, Kans.: Frank Leskove«.
Frontenac, Kans. In skallca: Frank Kerne ln Bok Firm. Kimm City, Kana.: Peter BcbnaUor. MineraL Hans.: Johrotalc. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolira: Frank Vodoplvec.
Calumet, Mich, lo ekaOea: Parol Shalts ln M. F. Kobe.
Manltrtsne, Mich, la ekelica: Frank Kotslan.
Range, Mich, ta ekelica: M. C
Llkovlch.
Chisbehn, Minn.: K. Zgonc ta Jakob
Petricb.
Dainth, Mtan.: Joseph Sbaratxxa. Ely, Minn. In ekelica: Ivan Goule. M. L. Kapsb, Jos. J. Pesbel ln Lonl* M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, ta ofceUea: L. VessL ftihblna. Mtan.: Ivan Poofte. feutzville, Minn.: Josip Adamich. Nashwaok, Mlnsu: Geo. Maorta. New Dnlnth, Minn, t John Jerlna. Firglnia, Mtan.: Frank Hrovatlch. St, Lrai«, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Meat.: Gregor Zonec. Great Falls. Moot.: Matb. Uricb. Red Lodge, Mont.: Joeepb JeraJ. Roondup, Moot.: TomaS Paulln. Gowandn, N. Y.: Karl Sternža. Little Falls, N. X.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J. Ifartnčlč, Cbas. Karllnger, Jakob Bea oik, Joba Prostor in Frank Meb. Rarberton, O. ta okolica: Math Kra
Po nUoah vihar skoz noč divja, pošastne stebre proti nebu vije. ob mojem oknu črna slutnja bije in trka. kliče: Smrt skoz noč vihra
Sirota je za hrepenenjem Sla — zdaj na pomoč nekdo v vihar uplje Posluh m ostre, prozne melodije, kot nož se reže vsaka v dno srea.
Vse misli, želje v daljo koprne, a vsaka se v bolesten nič razhline: Za oknom smrtne sence se reže.
In s tabo, s vel t modrec Avgusti ne, drhtim: "Nemirno moje je sree, dokler. Resnica, v Tebi ne počlne!"
Joie Flot.
Oko.
Bridgeport. O.: Frank Hočevar.
Collinsivood. O.: Malh. Slapnik. Lorain, O. ta ekeUea: J. Komfls ta Loots Bal an t.
Nile«, Ohio: Frank KogovSek. Veungstown, O.: An t. Klkeij. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JskSs.
Pa.: Loot« Hribar. Pa.: Ivan Germ. RridgeviUe. Pa.: Rudolf Pleterikk Burdine, Pa. in okolica: John Dem-Sar.
Cananshnrg. Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk tn Jobs Zopaačlfi. Ctaridge, Pa.: Anton Jerlna. Benghtea. Pa. ta ekolica: A. De* Sar.
Darragh, Pa.: Dragntta SlavlS. Dank, Pa. in ekolica: Joseph Buhor Export, Pa.: Frank Trebetx. Forest City. Pa.: K. Zalar ta Vrani l.eben In Math. Kamin. FareiL Pa.: Anton Valentin«« Orswnshnrg. Pa. te ekoMca: ioeepk Novak.
Irrta, Pa. te okolica: Fr. Deader. Johnstown. Pa: Frank Gabrenja la
John Polen«.
Lnzerne, Pa. te ekelica: Anton
Oaolnlk.
Pa.: Georg Schnlta Pa.: Matb. Klkeij. Moen Run, Pa.? Frank Msček. Pittshnrgh, Pa. te okolica: Z. Jakahe. L Podvasnlk, L Magister ta U. R. Ja-
Oko je božji dar telesu. Le prosto gledi mi v oči! Kaj vse počiva nam v očesu, Večkrat ne čutimo samii.
Odseva rz oči vsa duša. Kot skozi steklo solnčni dan, Če -neresnico kdaj poshisa, V očeti ne vidi je zemAjati.
A kogar je učil lagati Celo z očmi hudobe strap, Pogledi njega so ostati B^j, tart je.Mlr t«
Pa.: Jernej Ko-prlviek. SteeRen. Pa.: Anton Hren. (Mtj Ste, Pa.: Joseph fikerlj. West Newten, Pa.: Josip Jovan. Wlsrk. Pa.: Fr. Aema ta J. Peter •SL
Uteh: Anton PalCtt.
Utah: L Blaileh. teh.: G. J. Po renta.
Dwk Ta ta okolica: J. BroMch. Hiaii, W. Fa. te skaHes: Frank
Koefljan In A,
: Josip Tratnik te
Wis.: Heron i m Svetlin in
. Nihče neče
1000.00 nagrade
Jorej druga ponudba!
VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, CE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR £ ZDOLEJ OGLAŠENO. J
1. Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo ln ▼ečje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj.
X Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, ^. da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi.	<
h,
3« Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali ^ banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zeml ja v ravnini.
4. Vsakdo, ki nu pokaže v Ameriki kraj, kjer ra- ~ , ste vinska trta bolje kot pa tukaj.	^
6. Vsakemu kupcu zemJlje z gozdom v ravnini, ki ^ se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo.	v i
NAŠ NAMEN JE: 607D0VE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POUA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDD IN MLEKA.	h
Rojaki, ki imate derjar, k vam se obrnem, naložite ga ▼ naši ravnini. Zemlja Tam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tu-kaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu.
MARSIKDO SE BO ČUDIL DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST,
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN /.0 POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA. 7	w X
Tu je na milijone »'.krov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga/ni boljšega na sveti^ O tem se lahko sam prepričaš pri . čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rašel. Jaz ne pr»nujam nekaj zasjtonj, temveč dežela sama te vabi, da nafožiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in delala bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMLJO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN. ' ' •	^
^ Ne hodi k ipem, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dese}«.
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.


. - "C ;->■"V	-
GLAS N
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
iTAJEBSKO.
Žrtve vojne. Od Sv. Vida pri Ptuj« poročajo: S severnega ho-jifc'a nam je do&la pre/alontn«.
ve«, da je padel, zaiiet od sovražne (franafe. priden mladeniv Fran Fuvek. rojen v Gornji Pristavi. Rajni j* hil vpoklican 15. marca 1S15, *tar if le 21 let. pa je moral zapustiti avet. Poslovil je od ovojih domačih zelo težko. hIiihV*. da jih ne vidi nikoli vee. Dne 22. jirnija 191.*» je odrmil na severno boji-v-e. Me«**a julija je bil ranjen v prsi in je %'asoma malo ozdravel. Dne novembra pa je m&el zopet na boji-šee, kjer se je bojeval «lo marca. — Panbd jo iia južnem bojii^u ford« Majhen h-. \**oreii |rosf>odar in eUn izobražo-valnejfa društva pri Sv. Andražu pri Velenju. Irnitao poročilo
zdrav. Kako je še kaj z mojimi pe-trmi brati, ki se nahajajo na bojišču! šo še zdravi! Vas prav pri sreno pozdravlja vaš sin Jan«!. — Veselje sta rižev, da «e vseh sest sinov živi, izmed katerih sta dva v ujetništvu, drugi pa na "bojišču, je izredno veliko. Dopisnica je po trebovala iz Rusije v domovino celili 98 dni.
Osem sinov pri vojakih. Pocestnica Cvila-k na Kozjeku. občina feršak pri Št, IIju v Slov. gor., .ma osem sinov pri vojakih. Skoro vsi so na fronti. 7.a nekatere se ne ve, kje sc sedaj nahajajo. ITioga vdova je <quna z malimi oiročici \ ^voji borni koči.
Pogr<ia se že od 1:1. nov. 1914 Alojzij Šenckovič od 47. [»ešpolka, 1. vojna siotnija. 2. voj. Po njem Julijami Sctickovič v
brani oddati živkUD. »me .nakupovale« brzojavno pri okrajnem gla varstvu zahtevati pomoč. Ugovora zoper to odredbo niŽupani morajo izvrševati navodila okrajnega glavarstva ter pomagati pri oddaji živine. Živina fic sme odslej svobodno nakupovati iu prodajati edino na živinskih sejmih. V slučaju potrebe sme plemensko in vozno živino kupiti tudi sosed od soseda. — To so glavne točke te odredbe, ki je silno stroga in ostra in bo marsikaterega občutno zadela. Vsak odpor proti rekviziciji /i v in c bi bil popolnoma brezuspešen. Kmetovalce opozarjajo, da ostanejo pri rekvizieiji živine mirni. da ne zal*avljajo na razne oblasti in da se ne zoperstavljajo, ker s torn bi si nakopali le občutne kazni in še lako bolj oškodovali same sebe.
Smrtna kosa. Iz Sv. Križa na Murskem polju poročajo: Na Veliki lorek 18. aprila je umrla v Stari Xovivasi od vseh spoštovana mladenka Antonija Norčič. Bolehala je 7n neozdravljivo boleznijo. A ni še dovolj ena mlada žrtev, zahteva sc jih še več. Dno 5, maja je izdihnil v naši vasi tudi lTlctni mladenič Jožef Cantnla. Dolgotrajna bolezen ga je leio* pri ki e-
SSSBSI^
5. JUN. 1916.
► ' poizveduj
irlssi: "Globoko "ranjen mi je iz-, Krče vini pri Mariboru. \ rširi /alo>tno dolžnost. Obvestiti Vainoj Vojni kurat Anton Per-vas moram o junaški smrii vaic-'^ih t FHd-Pater, 87. Infanterie ga soproga. Italijanski strel iz j Regiment, Feldpost Nr. 73) na-jm&ke je našemu vrlemu tovarišu'/nanja, da se vprašale! o pogrcŠa-tako nesrečno prodi 1 obo poniji »»h vojakih 87. pošpolka lahko o-stepni, da je v kratkih minutah iz-j hračajo z vprašanji nanj. Kolikor krvavel. Zvesto jo izpolnil svojo ho «nogo^'*o. bo radovoljno ustre-dolžnost ter padel za dom in oe-'pol.
sarja.	njegovemu spominu! Oddaja živine. Iz Maribora po-
Vjogov grob jo kar za postojanko' ro»"-ajo: Živinoprometni zavod za
\ ija. Njegov bližnji to- štajersko deželo je pričel svoj** de-J^kih sester v Mariboru sestra Kla-\ar,š tru je za preboj. Ozna<Hti kraj lovanje. V nekaj toiinih Vtodo edi- ra. rojena Antonija PuŠnik. doma nu / laj radi \oj;iške tajnosti ni no listi možje, ki imajo poobla-jod Sv. Križa pri Slatini, dovoljeno." — CM S\ Tomaža prilfi<Mo od tega zavoda, smeli naku- Umrla je učenka o. razreda Mi-Orif,.t/u poročajo: I Ved voč tedni povati živino; izginili l>odo docela cika Lukačič iz znane vrle Lnka-j Anton Munda pisal dragim preknpci in tudi od vojaške ohla-1 čičeve hi.še v Središču. /;..[njo vr>ro To/k o ranj«m le- Mi nastavljeni nakupovale i. Za-! Nevarno obolel je stolni prost
izkladali blago na suho. Malone vse delo so morali napraviti z rokami; seveda pozneje so dobili tudi dvigalnice.
Na tisoče delavcev je bilo noč-indan na deln. da so razširjevali pristanišče in postavljali moderne naprave. Sčasoma so toliko naredili, da je lahko v luki stalo kakih štirideset tovornih la-dij.
V prvih štirih mesecih L 1915 so izložili v Vladivostokn enaintrideset miljonov +on blaga: leto poprej so v istem času izložil* ne-kr.j :iad dva miljona ton. Toliko so izboljšali to pristanišče.
Sredi tega meseca, najbrže 14. junija bo vlada odprla novo pr -go. ki bo v zvezi s prekosi J. irsko črto. S to železnico bodo vozili blapo.ki bo dnšlo v pristanišče Nikolajevsk, ki leži ob izlivu reke Amur, nekako 850 milj severno od Vladivostoka. Rlapo bodo naprej transportirali po reki A-raur do mesta Stretjinsk. »lo kamor sega nova postranska proga prekosihirsko železnieo. od tam potem pa z železnieo naprej.
Pristanišče Nikolajevsk je sicer že preje eksistiralo. toda za dovažanje blaga za notrajno Rusijo ni bilo prikladno dozdaj, ko
stok ali Arhangel, ker se nahaja
za več sto milj bližje Atlantika kot ona dva.
nils na bolniško posteljo, iz katere bo nova železniška zveza.
sc je hitro preselil na mrtvaško. Umrla je 9. maja v zavodu šol-
peti dan v iMilnišmiei. Vo- snovala se je deželna, komisija, ki in prelat Karol Hribovšek v Ma-1 s vedske.
Pre kos ib irska železnica se je pokazala, da je za Rusijo neprecenljive vrednosti, vkljub temu. da je zelo dolga. Blago, ki ga pošljejo iz. Združenih držav. rabi. da pride na vzhodno fronto, navadno tri, včasih še več mescev.
Odkraja vojne so mislili Rusi dobivati blago iz Amerike preko
liko inpim. uparn pa. da bo že >|>ot po tem prometnem zavodu mora riboru. bolje. ."o bo božja volja.' Potem skrbeti za nabavo živine, zlasti za Dne 9. jo ii-nokknil, na vsa pisma nobe vojaštvo. Deželna komisija ima v u« ga odgovora, ves klic zaman, prvi vrsti namen, da nakupuje ži-j aii je pozabil na ljubljene nariše, vino in'varuje tudi živinorejo, kar
namree iz Stoekholmn
Lotila se ga je pljučniea. prpkrt zanva Bothnia v Raumo na
maja je bil spreviden.
5 juh«-.»o sM->iTrioo m brate. ko jo po j** volike važnosti za poznejše ča-prej vendar piimo /a pismom f»o se. Zahteve vojaško pblasti so o-i a v Ija l )♦- eno jo. vsakokrat do gromno, kar jo pač umevno,
St£
J»
ajoo r «*c j Ali se je izpolnila jo jo izrazil pri odfoodn »nV 1
m
ma tako te/ko čakali? nafmsled trla*, o njem.
firromno, kar jo pa/- nmevno, kor,
morajo oskrbovali vsi dežrle meso.
Pristanišča in železnice v Rusiji,
da nt » hiš*
v«a*kokrat do tako volja hoz
ila slutnja, ki za milijone iu milijone ljudi. Sa-j	_
iodu na boji- mo za vojaštvo v deželi rabimo, . , ,	... .. . »
, . i i j	. , .	,	i Izmed vseh zavezniških držav
r o nikdar \ v.<iol «lo- na it-oom cez	glav; to moramo - n ••	+ -i - i
■ , u i j	j • i' i '	»ma Rusija naivene tezkoce kar
n njih. k: tra bodo do- dobiti v deželi; polecr tejra mora	. .
. . - j, - , A	-i 7 •	uvoza »n izvoza.
Prišel jel ae/ela datt za vojake na fronti ze „ ^	_ .	. .
. ^/vr^r, , ... j Zaprte I>ardanele. nevtralnost pa ne od mesca maja nad 6tK>0 glav živine. ' .	„ , ..
, .	r>	i i-i	. - . Skandinavije, razmere v Baltio-
njejra amt>ak od tujo roko pisano. Pomisliti moramo, koliko rabi se
kra-ko poročil«, da Tonče,a ni voč civilno prebivalstvo. Deželna ko-	.^ju so zaprle vsa pota.
da JOŽO dne 14. febr. misiJU ima zares t,ž.avno nalo^oj	S<! ^	P°
v Mu svojoga življenja pod- če ho<"-e zadostiti vsem tem J>0.,^\vala pn svoj, trgovin, s tuj.-!ogo| te/ki rani \ boinišniei na treiWinam. Radi tega ne smejo"11' e/f ami" . ■ j../i.om bojiš. ,,. Kajni je bil blag. biti ljudje nezadovoljni, če bodo1 R"ska	b,la pnmorana
Ijiibo/niv mladoiiič. /v. sta opora prodali več kakor bi sicer hoteli. P»lfikat, drug,h manj povoljn.h ,vojd, m.ir.s, v Njegova dva brata ( > deželna komisija ne zamore zvez-f nom^-jo katerih j, je zdaj sta t,idi na bojišču Joi. f Orel zbrati teden za tedon zadostnega'dobiti potrebno blago m jo h i sin poštenih kme kih stari- števila živine, bo morala vojaška jm,,n,e'J°* Poi8ka,a Sl druga po-*»ov v Ž« koven, župnija .Mozirje.j oblast začeti Bojeval s« v Saraj
nik in jc bil v
< rnigori. Hil jc tako srečen, da ni la je najbolj src*" bil ranjen, pač pa se je prehladi!.; vsaj dokaj mlade živine. — Dodat-poiem pa je dobil dopust ml 1. do no k temu predmetu smo dobili z 1">. marca; doma pa j«4 hitro pod- verodostojnega mesta še sledeče J-gol bolezni v domači hiši. Lepo pojasnilo: Nakupovalci za praško vo mu stregle njegova mamica in živinsko vnovčevslnieo, ki ho zavest re, kor pa ni bilo mogoče do-'čela tc dni delovati, so dobili nabiti zdravniške pomoči, je rine 18., roČilo, da se mora pri izplačilu od
________ ______:____i	aj	__' ...__i._ ___i____i :____ _____ .-.:.'__
Hud mraz v Rusiji.
Petrog-.-ad, Rusija, 2. junija. — Po eeli Rusiji vlada neznosen mraz. Cestne železnice so v večjih mestih prenehale voziti, ker jih o-vira visok sneg.
Irci izpuščeni.
London, Anglija. 2. junija. — Angleške oblasti so izpustilo iz joč Š00 Ircov. ki s<i jih aretirali zadnji mesce, k«» jc bila v Irski revolucija.
Rad bi zvedel, kje se naihaja moj'	NAZNANILO.
prijatelj JOHN GORNIK, po-; Cenjenim rojakom Slovencem domaoe Ozmanov Janea iz vasi in bratom Hrvatom v SIIKB0Y-Cerovilog pri iit. Jerneju, Do-1 GANI', WIS., in okoliei nazna-lenjsko. Pr«>d sedmimi leti sva n j am, <la sem kupil bila skupaj na Clarklge. Pa.I	KROJAČNICO
Ker mi je sedanje njegovo bi-[ na št. 1220 — 8. cesta, vanje neznano, prosim cenjene kjer bom izdeloval moške in žen-rojake širom Amerike, ako kilo ske obleke po zmernih cenah. Za zna. kje se nahaja, da mi sporo-jdelo bom vsakemu jamčil, zato se či njegov naslov, ali naj so mi priporočam za obilo naročil.

pa siiiu oglasi, ker poročati mu'
NAZNANILO IN PRIPORO-ČIBD.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
... ___________ Mozirje.j oblast začeti takoj z rekvirifa-1ia' ki so IM)stala 7flaJ popolnoma
I s<- jo v Srhiji. potem je bili njem. Povsod se bode pazilo na to,	na'
jovu, tam je postal d< sot da ne Zgubimo plemenske živine' Ruska vlada jc
oas v Srbiji in in ohranimo naraščaj. Naša deže-i^°^so inženirje
čna. ker ima šc s,roke- kl so z v
jnana premmul. — Od Sv. Petra; vsake nakupljene glave živine j>ri Mariboru poročajo: V sobot o prodajalcu odtegniti '27* kg. Pač 41 maja popoldne smo imeli prvi'pa sme prodajalec zahtevati, da voja>ki sprevod na Goro. V javnijse živina tehta pri prvi najbližji bolnišnici v Mariboru namrečj tehtnici. Živina se sme pred pro-umrl dn»» 4. maja Fran Protner, dajo tudi pošteno nakrmiti in na-kmet [t Dragu."ovc, v SL letu svo-j pojiti- Nadalje določa vladna od-je dobe. Kot črnovojnik je služil redha. da mora živinorejec živino, v rtivajnem bataljonu v Mariboru katero nakupovala zahteva za od-in je ybolel na slepiču. Operirali dajo. oddati. Ako hi živinorejec m> g«. A vnela so mu je pri tem,ne bil zadovoljen s ceno. ki je u-trebušna mrena. Tega srce ni radno določena, mora zahtevano preneslo, podleg«*! je. V svoji opo- živino kljub tomu oddati, denar roki je zahteval, da ga pokopljejo, pa. ako ga noče sprejeti, se mu bo na Gori v rodbirski grob. Zapu-1 pri občinskem uradu založil. Pro-stil je troje nepreskrbljenih dajalec ima pravico, da potom otrok — Iz sredine Azije je pri-jsodnije zahteva višjo ceno. Živina šla domov prve dni v meseu maju pa sc mora na vsak način oddati, dopisnica od ujetnika Martina i Po cesarski naredbi z dne 7. avg. Fidlerja iz Jarmovca, župnija 1915 se sme zahtevana živina, ako Dramlje od dne .">. decembra 191 j. jo živinorejec na zahtevo nakupo-da je umrl Vinko Sloški, veseli in, valca ne bi hotel oddati, v skraj-pametni tnladenio. Par dni po no-j nem slučaju odvneti s silo z žan-vici je oče rajnega umrl. Pred darmerijsko pomočjo. Teleta pod Belgradom je pad®l Fran Medved. 6 mesci so od te odredbe izvzeta. Z njim Fran Vodušek. ki je skic-j Ako pa ima. živinorejec- kako gla-
najela vse najin izvedence te so hitrico delali, da so vsaj deloma spopolnili velikansko pomanjkanje prometnft zvez.
Znano je. da ruska industrija ni toliko razvita, da bi si mogla ruska vlada doma nabaviti velikanske množine orožja in strelji-va, ki ga potrebujejo v tej vojni. Dalje, ko so Nemci osvojili Poljsko. so Rusi izgubili veliko industrijsko mesto Varšavo in druga mesta, kjer je bila industrija tudi v veliki meri razvita.
Res je, da tovarne v Petro gradu in drugih večjih ruskih mestih. kot n. pr. v Moskvi, obratujejo s polno paro, toda te tovarne ne morejo napraviti komaj kakih deset odstotkov vseh po-trehščin. ki jih zahteva vojska: zato se je morala Rusija obrniti za vojne potrebščine na Zdrnže-ne države. Anglijo in Japonsko
Blago, ki pride v Rusijo iz teh dežela, pride v notranjost dežele po sledečih železniških zvezah :
1.	— Prckosibirska železnica.
2.	— Arhangel proga.
.1. — Marvik-Tornea proga.
4. — Nova Peirogao-.Taponska
železnica.
Prckosibirska železnica je eno največjih tehničnih del na svetu.
nil svoje življenje že v jeseni leta vo živine v klavne namene na pro-lTo jc nekak spomin podjetnosti
1914. pa jc Sele letos na Vclikonoč« daj, jo lahko ponudi potom občin prišlo poročilo.	; ske ga urada okrajnemu glavar-
Vojaška vesji. Iz Kapele pri stvn ali pa nakupovalen. Živinski Radgoni poročajo: Kolikor se jc; potni listi sc morajo ravno tako iz-moglo doznati, je bilo vpoklicanih polniti kakor dosedaj ter mora na iz naše ^upnijc dosedaj kakih 500 njih natanko hrti zaznamovana mož in mladctiičev k vojakom. Od'prodajna ccna. C*e jc treba, se mo-toh jo ujetih do i5. mrtvih okrog'ra tudi pravočasno dobiti klavno f»0 iu nekaj žo več mesecev pogre-: dovoljenje, za kar bo skrbol na kuhanih. Da bi že .skoraj nčakali t povalee. Nakupovanje vsake vrste
konca teh krvavih dni!
V ruskem ujetništvu. Iz Ruš poročajo: Poldrugo leto je preteklo, odkar je Vidičeva d nižina sprejela zadnjo dopisnico od sina Janeza, Prištevali smo ga že med padle in sedaj sc oglasa iz ruskega njetništva z naslednjo dopisnicoDal Bog, da. bi vaa ta karta vse zdrave doma našla. Nahajam se tu v ruski Sibiriji. Ljubi ne žalujte za
živine od hiše do hiše je odslej prepovedano. Za nekaj časa (do preklica) smejo mesarji za lastne potrebe nakupovati živino7 a izkazati se morajo povsod z obrtnim listom. Vojaški nakupovalci pa odslej živine ne smejo več nakupovati, ker dobi vojaška uprava potrebno živino od živinske vnov-eevalnice. Nakupovati torej smejo živino odslej samo nakupovalci ži-vrn©prometnega zavoda, ki imajojnov stati,
Če ao kdo
in zmožnost ruskih inženirjev. To dvoprožno železnico so pričeli de lati pred par leti. Ko se je vojna pričela, so delavske moči pri gra dnji te železnice podvojili in ravno še o pravem času so jo dogo-tovili, kajti ravno takrat je pričelo prihajati iz Japonske in Združenih držav blago, katerega je vojska že tako silno potrebovala Ako hi ne bila ta železnica dogo-tovljena. bi lahko nastala v Ru siji največja kriza.
Prekosibirska zveza je dolga 6677 milj. ki vodi iz Vladivosto ka v notrajnost države.
Ni je bilo menda Inke na svetu v kateri bi se ti velikanski im port i za vojaštvo toliko poznali kot ravno v Vladivostokn. Pred luko so morale ladje pd več ted ker niso imeli dovolj
Finskem in potom dalje v Rusijo, toda s to črto so kmalu prenehali. ko jo par ruskih parnikov zletelo v zrak, ko so zadeli na nemške podmorske mine.
Veliko rusko pristanišče jo postni tudi Arhangel. ki je bilo do pričet ka vojne malo. skoro nepoznano mesto. Zdaj se pa lahko z uvozom v to pristanišoo primorja Vladivostokoin in še s kakim rujrim. Prej je bil jrlavni nksport iz te Inke les. ribe in kužohovina. uvažali so pa le malenkosti za lokalno potrebo.
Arhangel loži nekako trideset milj od izliva Dvine. Pristanišče so odkar je vojna zelo razširili in naredili moderne naprave za iz-kladanje.
Ako bi bil Arhangel eelo lelo prosto pristanišče, bi bilo eno pr-ih pristanišč na svetu. Toda. to je škoda, da prične pristanišče v oktobru zamrzovati in ostane tako dokler ne odneha mraz. Ruska vlada je pričela že misliti na to, da bi na umeten način preprečila zamrzovanje. Poskusi v letošnji zimi so se že precej posrečili in upajo, da bodo prihodnjo zimo dosegli popolen uspeh.
Zdaj teče od Arhangela železnica v Vologdo. in sicer je samo ena proga: nedavno so pa priee-i graditi še eno drugo progo.
Vlada je eelo izdelala načrte še za več prog iz tega pristanišča, ki bodo vodile na druge strani ruskega carstva, katere bodo pa izvedli šele po vojni.
Mr. Henry D. Baker, dosedaj-ni ameriški trgovski atašej v Pe-trogradu, jc svoječasno poročal, da so odkrili v bližini Arhangela velike mineralne zaklade, vsled česar je tudi mesto zelo naraslo in ljudje so se pričeli naseljevati ob progi, ki vodi iz Arhangela Vologdo.
Zelovažno rusko pristanišče je t idi Novo Aleksandrovsk na polotoku Kola. Laponsko. ki je celo leto prosto: to se pravi, da ne zamrzne.
Človek bi mislil, da v tem delu sveta, oziroma morja ne more biti kako važno pristanišče, toda vendar se ga smatra za ne veliko manj važnega kot Vladivostok.
Novo Aleksandrovsk se nahaja skoro na najskrajnejši severni ze meljski točki, toda ravno tam nc zamrzne, ker teče mimo gorak tok.
Ruska vlada je že pred vojne nekoliko mislila na veliko važnost te luke; ko se je pričela vojna, ji je pa posvetila resno delo ter pričela zidati železnico o<l pristanišča do Petrograda. Gradnja železnice se je vršila pod vodstvom ameriških inženirjev; vlada je zato dobila za to delo Ameri-kance, ker so znani, da vsako ta-k ostvar zelo hitro narede; — nič zato če prav bolj površno. Železnica zdaj ie teče.
Pristanišče N. Aleksandrovsk ima zelo veliko bodočnost. Zdaj je pa neprecenljive vrednosti za rusko vojskovanje.
To pristanišče ima zato veliko
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in drupe v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravni.št.vo "Clus Naroda".
PRVA HHVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMRURIC V AMERIKI
priporoča se tb«d Slo »enakim tam-
baraškizn zborom, kakor tu«! i poea-meznikom, ki ljubijo tambuie, V tej tovarni tc izde-h;j.rtjo tam bara pc nSjoofejtam iitt»-mu i a oajpop«la«j iik umetnuML »a fcrtib.
UkraStme ao t bi »eri in vt>akovrut ulnii roiaiiii.
Velika salon*/ vaakovrHtnih goda in najboljših (rrt* »lokmov ter fini! ploweuskih p.'oSe i t. d.
\ eliki Hrjfttrova-nl ceaik a «r.k»ro> poli jem t ta k emu aaaton}.
imam važno zadevo. — John Zagorc, Box KiG, Thomas, AV.
Va.	(1,3,5—6)
Dr. Richterjev
P Al N-EXPEL LE R
za tnaitiii« beleči m, (IttftlMt in oefik-čaott skUpa* in ai-
lic.
Priatni prihaja
v zavoju, kot j« naslikan tukaj. Odklonite vae zavoje, ki iiifij zapečateni z Anchor varotveno znamko. —
*.!& in £>u centov i V lekarnah ali m ravnost od
S pozdravom
JOSEPH ZP.AOXIK. 12-20 X. S. St., Sheboygan, Wis. 6-1;
F. AD. ICHT1 & CO.
P0Z0R ROJAKI!
J^J ^yjp	! 81'h^.ioiU kruni g««ti in dolgi taaje kakor tudi
74-80 WaskiagUa Sl. N«« Y*rk. N. T.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravnici vo ne uredništvo.
! Najotpoftoij« mazilo u t. en«k« la*«. kakor tu JI
' u iuo>te brke :o briulo Od tmttm mu L L* T-Tmm L*-jo
(Suh wlsih krasni goati tn dolgi Ikaje kakor tu inoikirn krunl brki in bnuls in a«lx>do od»*dsll _
wiv«>Ii. Kevmatizem. konti bol ali tiyiaje » rokmli. ii'VHh in v križn. v oemib dunh popofnom« ca<ira-vitn. rine. opekline, bule. ture. krast« in Khatt.
poin« nofre. kurje ot°-eaa. ozeblin« » par dneh ou-iMjiixuii* o,!»imiiirn Krdor bi moje Mrtvili brea uapoha rabil mu jamAim m I&.UU. 1'lšite takul i>« oentk. kujiiiou in fe|>n« Koledar louotljlta « t-uu * tuarkahaa poutnii.o
JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64. St.. Cleveland. O.
i
Pozorl \
Pozor!
V zalogi imamo iz starega kraja importiraue
S R R E.
Cena 60 centov s poštnino.	v
PRANK SAKSER,
\ 82 Cortlandt Street,	New York, N. F.
Ivan
MS4 Sl.
Cleveland. Ohio.
Henčit
(.lair A««
Kadar j« kako društvo namenjeno kupiti bandere, mastave, regaije, /•»lhenfc lufitrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, prlveako, prstane Itd., kupite prej nikjer, da tudi meno aa cene vpraAat«. UpraiooM '.'u aLau« le 2c. pa al bodete prihranili dolarje.	^
«>i1ke. vci1 vrat pošiljam brezrdačno. Plšlto ponj.	,
IVAN PAJK Ji CO. Conemauiek, Pa. Box 828. n
Zdravje
dvigaln|e, s pomočjo katerih U bodočnost, ie Teejo kot VUdivo-
..... Ji........... .
V- - ' H ; _
ZASTONJ
Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju.
Ta knjižica povo enostavno, kako so nekatero bolezni, kakor sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in ilru^e moške tor žensko liolozni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški
Pove tudi o našem vspošnem zdravljenju drugih bolezni, kakor sn nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične tošlcovo.
ALI TRPITE
na liatorem izmod slfrierih simptomov: bolečino v kri/11, bolorine v segibih, pla-vo!j«>I, izguba a pet« to, kisli.l»:i v žcltulen, povrafanj«- biaae, bljuvanj«*, /nMno riganjf, n^rist jezik, smrdela sisfia. i/guba spanja, sluh«* sanje, alaboat in nagla razburjenost, nervoznost iu ruzilra/.fnost, onemoglost jutrih. «'rni kolobarji pod	sramežljivost in i7.(ijjih:inje družbe, nemarnost, h.ija/. ii in sr^oa
ttif»a i — Ti simptomi so znamenje, da vaS t«deMni siKtem Ili v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in poinocL
Naša brezplačna knjižica vam pove dejstvu ^lode teli simptomov in trSko?; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga mo>kim do zdravja, moči in evežosti, da so zopet možje. Z:ilo<j:t znanosti j»- in v«i'lnij(> nasv^to in po<1atke, katere bi moral znati vsak mo?ki in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo žoniti. Iz nje laliko sj>o7nnt«' vzroke svojega trpljenja in kako bi »e vaše teškoče obvladale, ritajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite Be z njo.
' Pošljite ta kupon še danes*
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000 Madiion A Clinton Sta.. Chicago, 111.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj va.?o zdravniško knjižico popolnoma zaatonj in poštnine prosto.
Stev. ln nlica ali Box Nc. Mesto . . ,
Država


P^PP| gp
G-LtAS NAJtODA, 5. JUX. lf»15. ■ -
I
wwwwwwwwm 9 m >»fft»yfir ..............m s a a a
BVOEN 8UB1
VEČNI ŽID.
(Priredil J. T.)
W W
.i
• * <i a e a a jfi A n * * ,g> aw^dh^Adb^hAdfc^A
12
CNadaljevanje).
—	(Jnspod — je rekel Rodin. — Tukaj je pismo gospoda inten-danta prineezinj.> Saint Dizior. — Tz pisma boste razvideli, da sem jaz pooblaščen prinesti nekaj listin, ki se zdaj nahajajo v takozvani
sobi. v Pariz.
Diipont je prebral pismo in nato pogledal Rodin« od vrha do tal.
—	Žal mi je, gospod Rodin — je rekel po daljšem molku — da smo pa smrti gospoda grofa poslali ključe v Pariz in da....
—	Kljnee sem jaz prinesel seboj — mu je odvrnil Rodin. — Prosim. tukaj so.
—	To je pa že nekaj drugega. — Kako se pa ka j godi naši go »ipej prineezinjif
—	Ona živi kot v malih nebesih.
—	Kaj pa gospodična Adriena f
—	Ah. prosim, oprostite! — je odvrnil Rodin in zastokal.
Kaj pa je? — Kaj je T — Strašno ste me prestrašili. — Pa se .ji vsaj ni zgodila kaka nesreča? — je rekel Dupont.
—	Ona jo preveč lopa in preveč duhovita. — Boljše bi bilo zanjo. če bi imela malo manj teh lastnosti.
Po teh besedah ko vsi utihnili.
—	(ilede zelene sobe — j«- rekel slednjič Rodin — smo torej na •'•istem. — l*a še neko drugo naročilo imant, gospod oskrbnik. — Go tovo se spominjate, izvršuje »rospod marki Aigrigny, ki je hil svojeeasno dragon ski polkovnik, /daj dtihovski polili«-.
—	še nikdar nisem slišal tega — je odvrnil oskrbnik. — Seveda, kako bi mi tukaj vedeli, kaj se dogaja v svetu.
—	Da. gospod marki, je z«laj član duhovskega reila, meni je pa dana čast, da sem njegov privatni tajnik. — <iospod marki se je ne-l:oe dvobojeval z nekim navdušenim Bonapartistom. nekim generalom Simonom. Tedaj je bil izstopil iz vojaške službe.
—	Tako* — Tako? — se je čudil Dupont.
—	Da. — Z^.aj je že več kot četrt leta po pravkih v Italiji. — Tja je tudi dobil poročilo, da mu je umrla mati. — Mati je bila jeseni na posestvu Saint Dizier.
Moj Bog, gotovo je gospod marki zelo žalosten?
—	Seveda je žalosten, toda zdaj poslušajte. — Gotovo vam je znano, da je grad, katerega oskrbujete, prodan.
—	Ne. tudi o tem nisem še ničesar slišal.
—	No. pa zdaj poslušajte. — Kupila ga je gospa Sainte Colombo iz Pariza, ki je imela svoj čas modno trgovino.
Tako? — Moja žena je pa rekla, da je to zelo ugledna gospa.
—	Saj ne rečem, da ni ugledna. — Zdaj prav pošteno živi, hodi v eerkev in daje miloščino. — Da jo bomo pa obdržali na tej poti potrebujemo vaše pomoči, gospod Dupont.
Moje? — Moje pomoči? — je zajeeal oskrbnik.
—	Seveda. Ko bo prišla v grad, moramo poskrbeti, da ne bo imela razen župnika v Roivrlle. nobenega drugega duhovnika za svojega svetovalca. — Gospod marki, ki je pa seveda zdaj gospod abe Aigrign.v se za to^a župnika prav zelo zanima.
—	Gospod Rodin, v tej okoliei ga vsi smatraj za jezuita.
—	Nikar no verujte takim hajkam. — Dandanes ni več jezuitov. — To so jakobinske zgodbe, moj dragi. — Ako boste delali natančno po mojih navodilih, bom že poskrbel, tla boste še nadalje oskrbnik in da boste dobivali tnalo boljšo plačo.
Dupont se je popraskal za uše-mi in ni vedel, kaj bi odgovoril
Tedaj je stopila \ snbo njegova žena, ki se je bila po Rodinovem prihodu odstranila.
Možu je povedala, da je gotovo kaka ladja v nevarnosti, ker že dajejo signale za pomor-.
—	S terase se vidi jadrnieo in majhen parnik. — Jadrnica ima /e vse tri jambore zlomljene. — S parnika streljajo.
Ali n« nobene pomoči? — je vprašal Rodin.
Ako jih vrže morje ob pečine, jim no more uikdo pomagati.
—	Strašno, strašno! —
—	Nekaj moramo pa le storiti — se je oglasila žena.
—	lakaj, bom šel po ljudi, mogoče se bo dalo kaj opraviti. — Napravi ogenj m segrej sveže perilo. — Tudi na pijačo ne pozabi. — Veliko upanja sieer nimam, toda morda bo Bog vseeno komu posebno milostlji\ in naklonjen. — Ali greste z menoj, gospod Rodin?
—	Zelo rad bi šel gospod Dupont. pa se mi zdi, da sem že nekoliko prestar. — Velikih naporov ne prenesem več. — Si bom pa rajs'' med tem časom ogledal zeleno sobo. — Vaša žena bo gotovo tako prijozna. da me bo peljala tja.
Le napravi uslugo gospodu — je odvrnil Dpont. — Predno grem, me moraš pa še poljubiti. — Pravijo, da prinese to veliko srečo. —
Ko je divjala zunaj najhujša nevihta, je pokazala Dnpontova Rodinu zeleno sobo. — Zatem *.e je vrnila v kuhinjo in pričela moliti, da bi se vse srečno izteklo.
Drugo poglavje. BRODOLOMCI.
Na visokem morju se vrti jadrnica, ki je izgubila že vsa svoja jadra in jambore. — Z vzhoda prihaja parnik, ki si na vse načine prizadeva in brani, da bi ga vihar ne zagnal proti obali. — Toda vse prizadevanje, vsi napori nič ne pomagajo. Silen val prinese parnik in ga trešči ob skalovito obrežje, da se razbije na kosce.
.ladrnioa, ki še vedno ustraja, se imenuje "Orel" in prihaja z Azorskih otokov.
V**«"-inoma vsi ljudje so na krovu. — Nekateri pričakujejo smrti v molitvi, nekateri pa v kletvi.
Pri ograji stoji dvajsetletni mladenič črnih las in zagorelega o-braza. — Niti ne gane se, pač pa neprestano opazuje potnike. — Pre-denj pade ženska z otrokom v naročju in ga prosi, da naj jo reši. — Mladenič prime otroka, potem pa žalostno odkima z glavo. češ. da ni rešitve.
Nedaleč vsi ran tolaži nesrečneže mož, ki ni star več kot petindvajset let in je zavit v črno haljo. — Njegov obraz je podoben obrazu angelja. — Glavo mu kitijo svetli lasje in mu padajo na ramena.
Za njim stoji mestie. oblečen samo v srajeo in platnene hlače. — Te*»a mestiea smo že videli v Indiji. On je član morilcev, on je umoril Malaha. kateri je bil izdal zarotnike vojaštvu.	%
Sredi krova stoji visok starec plešaste glave in dolge sive brade. K njemu se stiskata dve mladi deklei, ki imata pri sebi velikega p*a. —
Morje postaja vedno bolj viharno, valovi vedno večji. — Jadr-a se začne z bliskovito naglico bližati skalovitemu obrežju, potniki prestrcšeno zakriee in se pripravljajo na smrt....
Dupont je vrnil ves premočen domov.
Ui si vendar prišel mož? — je vzkliknila žena in ga objela, je manjkalo, pa bi ne bilo.
it
—	Skoraj bi rekel, tri smo pa vendarle le rešili.
—	Samo tri?
—	Morda se je še kdo rešil, toda jaz ne vem — Strašno vreme je zunaj.
—	Kdo so pa oni trije? — je vprašal Rodin. ki je med tem stopil v sobo.
—	Poglejte, ravno zdaj prihajajo z mojimi ljudmi.
—	Zdi se mi, da so tudi ženske poleg — se je oglasil Rodin. — Dvoje deklet je. ki nista stAri preko petnajst let. — Le pripravi o-bleko. žena.
Rodin se je čisto približal oknu.
—	Deklici sta oblečeni v žalno obleko.
—	Pripovedovali s»» mi, <la sta siroti in da jo staree ki ju je spremljal, utonil.
—	Reviee — je rekla žena in se zamislila.
Rodinu se je nagubal obraz. — Po dolgotrajnem premišljevanju je prišel do zaključka, da sta dekliei, ki potujeta v spremstvu starega vojaka hčerki generala Simona.
Samo to se mu je čudno zdelo, kako sta dospeli na ladjo. — Saj so bili vendai vsi skupaj zaprti v Lipskem.
—- Gotovo se boš čudila — je rekel Dupont ženi — ko boš videla moža, kateri je rešil deklici. — Misliš, da je velik in močan? — Ne ne, motiš se. — Rečem ti. da ima angeljski obraz. — Na sebi ni imel drugega kot srajco in hlače. — Tako se mi je smilil, da sem mu po sodil svoj plašč.
— Toraj ni mornar?
(Dalje prihodnjič).
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, isvsem&i nedelj in po* stavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 36 strani berila, v mesecn.156 strani, ali 624 starani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in razne alike. Sedaj ga aleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je liat zelo razširjen. Vte osobje liata je organizirano in apada v atrokovne unije.
Cenjenim naročnikom v Petim in v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiaka) nafl zaatopnik

MODERNO UREJENA
TISKAM! GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVIN« IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
: DELO OKUSNO. J 5
m m m m
IZVRŠUJE PREVODI V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST tO t
DRUiTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.

tsa naboOla poduin na«
SLOVENIC PUBUSHINfi C9.
82 Cortlandt Si., New York, N. T.

Kaj pravijo pisatelji, n^njakl In drJavnlkt o knjigi Berta pL Snttner.
"Doli z orožjem f
Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užit
kom prebral in v njej nafiel voliko koristnega. Ta knjijja zelc vpliva na flovoka in obsejra nobroj lepih misli.
Friderik pL Bodenstedt: Olkar je umrla madame Sfael nI *bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega ftisa. Ko človek prečila to knjigo, mora nehote pomisliti, da K«* bližajo človeštvu boljši f^asi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri Griegla«-h in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko ivčem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da hi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki hi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral--
C. Neumann Hefer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spi-sali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. ,
Hans Land <na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posadil. Naj bi tudi ta knjiga na£la svoje apostolje, ki bi Sli žnjo križemsvet in učili vse narode.
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-£ki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Sutrnerjeva. Prosim Vas, posvetite par nr temu delu. Mislim, da se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV.
Naročajte Je prt:
Slovenic Publishing: Co.,
82 Cortlandt Street; . New Tork City, N. T.
OMJuLMMMJ*«^^^	MMMMMMMM
'OLA8 NAHODA" JE SDXM1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NABOClTK SE NANJ 1
Veliki vojni atlas
fojskqofih 80 evropskih drža? m pa kolonij stih posestev vseh yetesfl.
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naro£ nino in izdajati tozadevna po trdila.
Upravniitvo "Glaa Naroda"
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDU& TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali Če ao c njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in ponk v naturalizacijskib zadevah — kako postati državljan Združenih dr žav, kje se oglasiti za državljan ake listine.	■ —-
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT
OP LABOR, BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem Se nad 18 let tukaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo sahteva brea nadaljnlb vprafanj.
JOHN WEN ZEL, iti? East C2nd St., Cleveland. Ohle
11 runih zemljevidov.
na 20tih straneh in vsaka stran je pri 13M» palca velika.
Cena samo 25 cento?:
Manjši vojni atlas
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Ceni nmo 15 centov«
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vRak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre-bivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obse» površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 2">e. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemn damo popust.
Slovenic Publishing Company,
32 Cortlandt Street,
nm mm w«ni3 »mu i t&s&l
New York, N. Y.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR_
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem.
iBEBESS?
ISBHHK.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?,
VeUkoal Je 21 pri 38 ppldh. Cena 15 centov.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio !n okolici naznanjamo, da jih bo obiakal naš zastopnik
JDHN KUM&E, ki je pooblašean pobirati naročnino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Glaa Naroda.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drogi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije e mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Fran-eije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 eentov.
Naročila in denar pošljite na:
SloTenic Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega tea n preprJCal, da dospejo denarne poHljatve tadi sedaj aancatjivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta« 4a potre) boje jo poftiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dniJ
Torej ni nobenega dvoma sa poliljanje denarjev sorodnikom bi znancem ▼ staro domovino!
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vre£
FRANK
82 Cortlandt Street,
New York, N. YI
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
>
>