Ali ste že videli nov prospekt £fej^c?, Dobite ga v vseh naših prodajalnah! LETO XXIII. — številka 71 tstanovlteljt: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič. _ Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar *■ Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 16. 9. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od ? janucrja 1958 kot poltednik. Od januarja 1960 trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ->b sr-dab In sobotah 4 stran: Krajevne skupnosti v 5-letnem načrtu razvoja Tržiča stran: So lan trle, so kup veselih razdrle III. sejem obrti in opreme v Kranju Gorenjski sejem Jn strokovni odbor za obrt bosta prihodnji mesec v delavskem domu v Kranju pripravila že III. sejem obrti in opreme. Sejem bo odprt od 10. do 19. oktobra, zanj pa se je do nedavnega že prijavilo 53 razstavljavcev. Sodeč po prijavah bo tudi na letošnjem sejmu obrti in opreme še vedno precej zastopana trgovina s prodajo obrtnih izdelkov (prijavilo se je namreč 6 trgovskih podjetij), vendar pa bo tokrat na sejmu sodelovalo precej več obrtnih podjetij, kot na prvih dveh sejmih. Za zdaj je že prijavljenih 10 obrtnih podjetij z Gorenjske. Lani in predlanskim pa je. bilo na sejmu le eno obrtno podjetje. Prireditelji pa napovedujejo še en kvaliteten premik. V primerjavi t prejšnjima dvema sejmoma bo na letošnjem neprimerno več razstavljenih izdelkov, ki jih ne bo moč kupiti. To bodo izdelki zanimivi za industrijo in za sklepanje komercialnih oziroma poslovnih dogovorov. Stroje in orodje za obrt bodo na primer razstavljala tri podjetja: Metalka. Mer- kur in Avtotehna, sosedje iz Italije bodo prikazali nekaj strojev za predelavo mesa, zanimivi pa bodo tudi kovaški izdelki Poljanske doline. Manj bo na sejmu letos tekstila in pletenin, več pa izdelkov kovinske in elektro stroke. Glede na napovedi in prijave bo letošnji sejem obrti in opreme veliko verneje prikazal raznoliko obrtno dejavnost. Z njim pa bodo skušali opozoriti trgovska podjetja, da bi se v prihodnje bolj prilagodila prodaji tovrstnih izdelkov. A. Ž. ^tu »• letina na Gorenjskem je letos zelo dobra. Tako kot prejšnja leta so tudi letos Kmetijsko živilskemu kombi- dobii anJ P1"* pobiranju krompirja priskočili na pomoč učenci osnovne šole France Prešeren. Z denarjem, ki ga učenci ftl *J° od pobiranja krompirja, gredo potem ob koncu šolskega leta na izlet. — Pobiranje krompirja ni najbolj lahek posel. M kmetje pravijo, da je to danes najbolj zamudno delo na polju. Foto: F. Perdan III. SEJEM OBRTI iN OPREME V KRANJU OD lO. - 19. X. 70 Polde Kejžar — sekretar medobčinskega sveta ZK Na ponedeljkovi seji medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenj sko v Kranju so izvolili za novega sekretarja medobčinskega sveta tovariša Poldeta Kejžar. Polde Kejžar je bil strokovni sodelavec v centralnem komiteju zveze komunistov Slovenije, pred tem pa je bil sekretar občinskega komiteja ZK v šk. Loki. A. Ž. 70-letnica podjetja Ljubljana Transport V dvorani Kazine na Bledu bo v petek opoldne slavnostna seja podjetja Ljubljana Transport. Z njo bodo proslavili 70-let-nico obstoja oziroma delovanja podjetja. Ta dan dopoldne pa bodo v prostorih Doma podjetja v Ljubljani odprli tudi razstavo o razvoju podjetja. A. Ž. Obisk delegacije iz Sel na Koroškem škofjeloški predsednik Zdravko Krvina je minulo soboto, 12. septembra, imel v gosteh dokaj redke obiskovalce: 9-člansko skupščino iz občine Sele na Koroškem, ki jo je vodil župan Herman Veliki, spremljali pa so ga predstavniki avstrijskih političnih strank in gasilcev. Prišleke so domačini seznanili z osnovnimi značilnostmi škofjeloške komune; z zgodovino celotnega ozemlja, s številom prebivalcev, z razvojem posameznih gospodarskih panog itd. Potem si je delegacija ogledala industrijsko cono na Trati ter posebej Gorenjsko predilnico, nadalje samo mesto, Loški muzej in razstavo na-ivcev v grajski galeriji. Popoldan so odšli v Poljansko dolino in se ustavili v Hotav-Ijah, kjer jim je — po obisku Marmorja — prebivalstvo pripravilo prisrčen sprejem. Posadili so jih namreč pod »Lipo prijateljstva« v zgor- njem delu vasi, ki že od nekdaj predstavlja simbol hota-veljske gostoljubnosti. Zaključna večerja v vincar-škem penzionu Minihotel Zorka je potekala v znamenju razgovorov o poglobljenem sodelovanju med občinami iz različnih dežel, pred- vsem med škofjo lx>ko in slovenskimi pokrajinami onkraj severne meje. Ločani upajo, da bo sčasoma prišlo do pobratenja s Selmi, saj pravkar mineva tretje leto, odkar sta občini navezali stike. V ta okvir sodi tudi sobotni obisk Korošcev. I. G. O uresničevanju stališč I. konference ZF1S V okviru priprav na sejo centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, ki bo obravnavala uresničevanje stališč I. konference zveze komunistov Slovenije in dru- ga aktualna vprašanja gospodarskega in političnega razvoja v Sloveniji, je bila v ponedeljek dopo'ldne v Kranju razširjena seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, ki Dosedanji sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Franc Rogelj je v ponedeljek do-fy/ai poldne sklical razširjeno sejo medobčinskega sveta, ki sta se je udeležila tudi predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Popit in član CK ZKS Janez Vipotnik. sta se je razen članov sveta, in komunistov, ki delajo na odgovornih mestih v gospodarskem in političnem življenju, udeležila tudi pred* sodnik CK ZKS Franc Popit in član centralnega komiteja ZKS Janez Vipotndk. Na seji oziroma posvetovanju so komunisti pojasnili izkušnje, ugotovitve in probleme, * katerimi se srečujejo v gospodarstvu in družbenih de« javnostih na Gorenjskem. P°" daiili so, da so polletni rezultati gospodarstva na Gorenjskem v nekaterih panogah sicer ugodni, vendar Pa. se srečujejo z mnogimi težavami zaradi sistematskih vprašanj, zastarelih delovnih priprav, pomanjkanjem ustreznih in kvalitetnih kadrov itd. Opozorili so tudi na Pr°" bleme, ki "največkrat močno ovirajo srednjeročno programiranje v delovnih organizacijah. Posebej pa so se taknili tudi šolstva in otroškega varstva ter nalog i° odgovornosti članov zvezč komunistov pri uresničeva-j nju stališč prve konferenc« < zveze komunistov Slovenije-I A. žalar Vsi na tabor! Kakor so se na zgornji poziv zbrali naši predniki pred sto leti, in sicer 31. julija 1870 na Bistrici pri Pliberku in dne 18. septembra na Žopračah blizu Vrbe, bo v nedeljo, 20. septembra 1970, ob 14.30 PROSLAVA 100 letnice ljudskih taborov na Koroškem na zgodovinskih tleh pod košatimi lipami na Bistrici pri Pliberku zbrala koroške Slovence iz Kanalske doline, Zilje, Roža, Podjune, Jezerskega in Mežiške doline Na sporedu bodo: Govori — Nastop pevskih zborov — Prizor iz Miklo-ve Zale — Ziljsko štehvanjc in rej pod lipo — Narodno zabavni ansambel — Godba na pihala iz Raven — Ljudsko rajanje Za dobro pijačo in jedačo je poskrbljeno Na prireditev vljudno vabi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze in okolišev taborov KRANJ Kranj, 15. septembra — Na predlog republiške konference SZDL so se dopoldne sestali predstavniki občinskih konfe* renc socialistične zveze i vseh gorenjskih občin. Razpravljal* so o volitvah vodstev socialistične zveze in uresničevanju sistema f**lll>rga evidentiranja kadrov, o delovnih programih občinski.1 konferenc SZDL in njihovih organov, akcijskem projrnuji^ ?a pomoč in varstvo ostarelih ljudi v Sloveniji i° o delovanju konference za družbeno aktivnost žensk. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki republiške konference SZDL: Franc Kimovec. predsednica konference za družbeno aktivnost žensk pri republiški konferenci Valentina Tomlje ter sekretarka konference za družbeno aktivnost žensk tovarišica Vrhovščakova. A. £• RADOVLJICA Radovljica, 15 septembra — Popoldne so se sestali seki"^ tarji krajevnih organizacij zveze komunistov v radovijisk' občini. Razpravljali so o nekaterih aktualnih nalogah organizacij zveze komunistov v prihodnjem obdobju in o oblik''!1 usposabljanja komunistov. Danes (sreda) popoldne pa se bo na redni seji sestal tud' izvrsni odbor občinske konference SZDL. Na seji bodo p*e' gledali dela#občinske konference SZDL oziroma njenih org3' nov od junija do septembra, govorili pa bodo tudi o naloga^ občinske organizacije socialistične zveze v jesenskih meseci'5- Prav tako pa bo danes ob 16. uri tudi seja predsedsfl* občinskega sindikalnega sveta. Člani predsedstva bodo ra*' pravljali o poti ku volilnih zborov za volitve delegatov z» kongres samoupravljavcev, o uresničevanju političnih cilicV in nalog slovenskih sindikalov tei novem statutu zveze si*ad^ katov Slovenije in o delovnem programu sindikata v obeh1* v jesenskih in zimskih mesecih. Na sejo so povabili tud1 predsednike komisij občinskega sindikalnega sveta A. 2* P *> •Ju' pri, Gorenjski kreditni Vabi na izlete tridnevno potovanje z avtobusom (od 25. do 27. septembra) » Gradec—Dunaj—Znojmo in s Prisostvovanjem na tradicionalnem kraljevem banketu v Znoj m u enodnevni izlet 20. septembra 2 ogledom koroških jezer -oodnevni izlet 26. septembra v Cortino d'Ampezzo tridnevno potovanje °d 2. do 4. oktobra 5 yer°no—Gardsko jezero— uo|omitske prelaze—Cortina d'Ampezzo tridnevno potovanje o«* 26. do 29. novembra na Dunaj—Bratislavo— Budimpešto "formacije in prijave v na-"J Poslovalnicah: Škofja ai tel 85-025; Radovljica, thu °"189; Bled. tel. 77-575; LJUb')ana, šubičeva 1. tel. 20-316, 20-188 Začetek javne razprave o stanovanjski problematiki Kranj, 15. septembra — Z dopoldanske razširjene seje delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj (udeležili so se je tudi predstavniki stanovalcev in vlagateljev) se je v kranjski občini začela javna razprava o izhodiščih za resolucijo o nadaljnjem razvoja stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Na seji so razen tega razpravljali tudi o poslovanju Podjetja v prvem polletju letos ter o nakupu stanovanj iz sredstev od amortizacije. — V četrtek pa bodo o problemih stanovanjske izgradnje, zbiranja sredstev in nalogah na po- Potrošniki: Obiščite na novo odprto prodajalno VTS »Florijan Bobić« na Jesenicah, Prešernova 29 NUDIMO VAM veliko izbiro opreme za gospodinjstvo in gostinstvo gospodinjske aparate TV sprejemnike Izkoristite izredno ugodne pogoje kupovanja na kredit: 6 mesecev brez pologa, obresti in jamstva 12 mesecev z 20"» pologom 24 mesecev z 20 °"» pologom TV sprejemniki RIZ in Ei na 30 mesecev brez pologa KRAJEVNA SKUPNOST GORJE OBVEŠČA vse občane Gori j, da se bo pobirala pristojbina za grobove za leto 1971 in 1972 na krajevnem uradu Gorje od 22. septembra do 7. oktobra vsak dan od 17, do 19. ure f razen sobote in nedelje). Lastniki grobov, ki pristojbine za dobo teh dveh let v navedenem roku ne bodo plačali, bomo šteli, da niso več kupci in se bo to zemljišče prodalo. dročju stanovanjskega gospodarstva razpravljali tudi na razširjeni seji komisije za življenjske in delovne pogoje pri občinskem sindikalnem svetu Kranj. Na sejo so povabili tudi predstavnike pod jetij iz kranjske občine, ki se strokovno ukvarjajo s stanovanjsko problematiko. Po seji delavskega Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo bo to prvi razgovor o omenjeni resoluciji. Uvodne misli na četrtkovi seji bo imel direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo tovariš Ivo Miklavčič. A. ž. Dva kandidata za I. konferenco ZliJ Po ponedeljkovi seji medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko so se sestali tudi sekretarji komitejev občinskih konferenc zveze komunistov z Gorenjske. Sporazumeli so se, da bodo na sejah občinskih konferenc zveze komunistov na Gorenjskem, ki se bodo v kratkem sestale, predlagali dva kandidata za prvo zasedanje konference zveze komunistov Jugoslavije. Na sejah občinskih konferenc ZK na Gorenjskem bodo izmed dveh kandidatov potem izvolili enega delegata za konferenco. Kot kandidata so v ponedeljek predlagali inž. Toneta Crneta, direktorja enote K2K v Radovljici in Tineta Kokelja, načelnika cddelka za gospodarstvo pri škofjeloški občinski skupščini. A. 2. Razpisna komisija pri osnovni šoli LUCIJAN SELJAK Kranj razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE — FIZIKE ALI FIZIKE — TEHNIČNI POUK Pogoji: PU ali P lizike — matematike ali PU ali P lizike — tehnični pouk. Nastop službe takoj! SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31 tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, kr milno moko, koruzo, pšenico, oves, Ječmen pšenic ni In koruznf zdrob Cene so konkurenčne — skladišče Je odprto od 5 do 19. ure in ob sobotah V atriju tržJJke občinske skupščine so v soboto odprli novo slaščičarno. Investitor novega lokala je bila Slaščičarna in kavarna Kranj. — Foto: F. Perdan V soboto, 19. septembra ob 16. uri bo v Stražišcu pri Kranju finalna dirk:» v speedwayju z mopedi za ODPRTO PRVENSTVU Kranja in v počastitev 25. obletnice osvoboditve Jugoslavije. To je zadnja pi ireditev v tej sezoni in bodo vse vožnje borbene in zagrizene. Temu vzdušju bodo pripomogle tudi lepe nagrade. Vse ljubitelje, posebno pa mladino, vabimo, da si ogledajo to zanimivo prireditev. Vstop prost! Avto-moto Kranj dr • štvo SREDA — 16. septembra 197© Krajevne skupnosti v 5-letnem načrtu razvoja Tržiča V trži.ški občini deluje 13 krajevnih skupnosti. Samoupravljanje občanov na ožjem območju njihovega biva nja postaja vse bolj dejanska potreba in ne več politična parola. Marsikaj tega je pokazal tudi nedavni posvet s predsedniki krajevnih skupnosti, ki sta ga skupno sklicala predsedstvo občinske skupščine in izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze. Problematiko tega razgovora lahko razčlenimo v tri navidezno sicer različna izhodišča, ki pa povezana drugo z drugim predstavljajo enoten koncept razvoja krajevnih skupnosti: analiza rezultatov dosedanjega gospodarjenja, razgovor o vključitvi v 5-letni načrt razvoja in nadaljnji razvoj turizma na območju celotne občine, za kar obstajajo specifični pogoji. Naj nam nekatere ugotovitve pomagajo pri našem razmišljali ju! Krajevne skupnosti se v sedanjem trenutku ukvarjajo predvsem s komunalno dejavnostjo, ker so tu potrebe najbolj vidne, ostala problematika pa je za zdaj še v drugem planu. Podeželske krajevne skupnosti, in te so najštevilnejše, se čutijo prikrajšane, ker je skoraj vsaka njihova akcija združena ali s samoprispevkom ali z drugačnim deležem prebivalcem, kar v mestu sicer ni navada. Vsaka krajevna skupnost ima svoje probleme, skoraj vsem pa so skupni ureditev cest, vodovodov in kanalizacije. Predstavniki krajevnih skupnosti so enotnega mnenja, da bi pred sprejetjem proračuna morali pregledati načrte KS in ugotoviti, kaj je investicija in spada v pristojnost občinske skupščine, m kaj je vzdrževanje, za kar je odgovorna krajevna skupnost. In končno: programi KS naj bodo čimbolj realni in naj upoštevajo finančne možnosti občinskega proračuna. Zato naj bi bil pred vsakokratnim zborom volivcev, ki bi obravnaval proračunu, posvet s predsedniki KS, na katerem bi bili le-ti seznanjeni z višino predvidenih sredstev za prihodnje leto. Občina pa lahko priskoči na pomoč tudi s strokovnimi službami pri vseh večjih investicijah, ki jih bodo financirale KS. V zveznem merilu je razpisano tekmovanje krajevnih skupnosti v petletnem časovnem razdobju. Tekmovalni program predvideva izvajanje statutarnih zadev v KS, razvijanje družbenega upravljanja, skrb za ostarele občane, skrb za otroško varstvo in šolstvo ter komunalno dejavnost. Petletni načrt akcij krajevnih skupnosti Krajevne skupnosti so pred poletnimi meseci dobile obvestila s pozivnicami, da se vključijo v petletni načrt akcij krajevnih skupnosti. Tekmovanje krajevnih skupnosti, ki bo trajalo od 1. januarja 1971 do konca decembra 1975, podobno kot pred dvema letoma, tudi tokrat organizira zvezni odbor Družine in gospodinjstvo. O tej petletni akciji oziroma tekmovanju krajevnih skupnosti je za zdaj že razpravljal izvršni odbor republiške konference socialistične zveze, v ponedeljek popoldne pa je pogovor s predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze in kranjske občine pripravila tudi sekcija za komunalni sistem pri občinski konferenci SZDL v Kranju. Tako kot na prejšnjih pogovorih, so tudi v Kranju napovedano petletno tekmovanje podprli. O tem bo na en? prihodnjih sej razpravljala tudi občinska skupščina, ki bo najbrž podobno kot pred dvema letoma imenovala poseben koordinacijski odbor, ki bo vodil akcijo v občini. Na ponedeljkovem razgovoru co poudarili, da bi se krajevne skupnosti • petletnimi delovnimi programi morale vključiti v srednjeročni program razvoja občine. Dogovorili so se, naj krajevne skupnosti v občini do konca meseca pošljejo p »jave (če sc bodo vključile v tekmovanje) na občinsko konferenco SZDL v Kranju, Pričakujejo, da se bodo tudi tokrat v tekmovanje vključile vse krajevne skup Kosli v občini, ki so že ob zadnji enoletni ajkciji dobile vrsto lepih nagrad in priznanj za dosežene delovne uspehe. Prihodnji mesec (po prijavah) bo sekcija za komunalni sistem pri občinski konferenci SZDL pripravil;, posvetovanje, kjer se bodo podrobneje dogovorili o sestavi delovnih programov krajevnih skupnosti. A. Ž. Na posvetu so sklenili, da se v tekmovanje vključi krajevna skupnost Tržič — mesto, ki ima največ možnosti za kompleksno razvijanje vseh naštetih dejavnosti, ostale krajevne skupnosti pa sodelujejo v občinskem tekmovanju. Krajevni skupnosti Lom in Jelendol se potegujeta za čimprejšnjo postavitev televizijskega pretvornika, o čemer je razpravljala tudi že občinska skupščina, na Brezjah pri Tržiču so vsi vaščani angažirani pri izgradnji družbenega doma, ki je pred zaključno fazo, za adaptacijo družbenih prostorov v nekdanjem Bor-novem gradu pa si prizadevajo prebivalci Doline in Jelen-dola, podobne želje pa imajo tudi v krajevni skupnosti Ko-vor, kjer pa verjetno prihaja bolj v poštev zgraditev novih prostorov. Čeprav smo problem ceste že omenili, pa se moramo po-muditi pri verjetno najbolj kritičnem primeru — cesti iz Križev na Golnik. Po neurjih se nekateri njeni odseki spremenijo v pravcati hudournik. Upajmo, da bo zagotovilo občinske skupščine, da bo cesta v bližnji prihodnosti utrjena in kasneje prevlečena z asfaltom, kmalu uresničeno. Komunalne ureditve posameznih krajev bodo dobra materialna osnova za razvoj kmečkega in visogorskega turizma, saj pretežna večina krajevnih skupnosti spada v to področje. Široka akcija, ki sta jo sprožila občinska kon-efrenca socialistične zveze in občinski upravni organ za turizem, je široko odmevala med prebivalci. Nad 1500 občanov, ki so se udeleževali turističnih predavanj v letošnji sezoni, je odprto sprejelo občinski program turističnega razvoja, katerega osnovne nosilke bodo prav krajevne skupnosti. Medtem ko so v občini razpolagali do nedavna s komaj 22 turističnimi sobami s 47 ležišči pri zasebnikih, je sama akcija turističnega prosvetljevanja prebivalstva pridobila še 22 sob s 33 ležišči, z ustreznimi krediti pa bi v najkrajšem času lahkt) usposobili še 29 sob s 44 posteljami. Toda žal še niso spregovorili v skupnem jeziku s kreditno banko, katere nekoliko okoreli predpisi ne dovoljujejo višjega kredita od 15.000 din, in še to kratkoročno (na 5 let) in z relativno visokimi 8 % obrestmi. To seveda za razvoj lokalnega turizma nikakor ni stimulativno, čeprav bi investicija v tako turistično posteljo znašala vsega 6.170 dinarjev, medtem ko sodobni hotelski turizem zahteva med 50.000 in 100.000 din za ležišče. Do leta 1972 imata turistično društvo v Tržiču in uprav-i ni organ za turizem v načrtu j usposobitev 350 turističnih • postelj za tranzitni in stacio-I narni turizem, lepe perspektive pa se odpirajo tud.J tako-I imenovanemu vveekend turi-\ mu. Imajo tudi že načrt, kako te sobe zasesti, kako tudi j sicer zagotoviti turistični utrip. Zato se bodo v kratkem povezali s turističnimi organizacijami na območju Zagreba, Slavonije in Vojvodine, saj so prebivalci teh pokrajin že tradicionalno usmerjeni v alpske predele. Ce bodo ti načrti uspeli, se bo to močno pokazalo tudi v življenju marsikatere krajevne skupnosti. Ni odveč povedati, da so ljudje pripravljeni delati, vaščani želijo ostati doma in si tu najti kruh. Že so ustanovili vaške odbore v 11 krajevnih skupnostih, v katere so izvolili najbolj veljavne domačine. In ti odbori že zdaj ne mirujejo. Skrbijo za videz kraja, predlagajo tiste izboljšave, ki jih sami ne morejo urediti, načrtujejo pa tudi strokovno ekskurzijo na Koroško, kjer bi v praksi spoznali kmečki in visokogorski turizem. Tako se odpira krajevnim skupnostim nova dejavnost, ki jih bo resda močno zaposlila, toda če jo bodo znali izkoristiti, bo marsikje prinesla s seboj možnosti takega razvoja in tudi materialne koristi, s kakršnimi doslej sploh nismo mogli računati. In ker to velikopotezno akcijo podpirajo tako družbenopolitične organizacije kot občinska skupščina in turistično društvo, ker načrtovanja niso samo kratkoročna, geografski pogoji pa kar najbolj primerni in ne nazadnje, ker so ljudje akcijo sprejeli kot svojo, prihodnost v tej smeri veliko obeta. -ok Odred Jeklarjev je bil v Karigadorju Spomladi je odredu jeklarjev z Jesenic pogorela vsa oprema, ki so jo imeli shranjeno pri nekem posestniku v bližini kampa v Karigadorju. Da bi tudi letos lahko taborili, so taborniki takoj začeli z akcijo zbiranja denarja in druge pomoči, da bi kupili novo opremo. Približno 10 podjetij in ustanov jim je pomaga/lo z okrog 2000 dinarji, nekaj opreme pa so dali TVD Partizan, DMP in Trgovsko podjetje Rožca. S tem so omogočili letovanje 140 tabornikom. B. B. Mojstrana — Krajevni odbor SZDL v Mojstrani je zelo delaven. Pretekli teden so imeli sejo, katere so se udeležili tudi predstavniki KS in drugih družbenopolitičnih organizacij. Kritično so pregledali dosedanje delo in sprejeli sklepe za bodoče. B. B. Jesenice — Prejšnji leden je odpotovala v Novigrad skupina 120 učencev jeseniške posebne šole. Učenci bo do skupno z vzgojitelji preživeli v letovišču občinske zveze DPM Jesenice štirinajst dni. V času letovanja pa se bodo učenci učili gospodinjstva, seznanjali se bodo s krajem in njegovo zgodovino ter se učili plavanja. — d. s. Javornik — Dramski odsek delavsko prosvetnega društva Svobode z Javornika bo tudi v prihodnji sezoni pripravil več predstav. V načrtu imajo spevoigro, ki bi jo pripravili ob sodelovanju jeseniške glasbene šole, pevskega zbora in jeseniškega pihalnega orkestra. Z dramskim odsekom iz Žirovnice pa se bodo pripravljali na praznovanje ob 100-Ietnici rojstva Frana Šaleškega Fin-žgarja, ki bo januarja prihodnje leto. d. s. Jesenice — V sredo, 16. septembra, bodo v mali dvo rani delavskega doma na Jesenicah odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Silvestra Kornela iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 27. septembra. — d. s. Jesenice — Na komunalnem zavodu za zaposlovanje na Jesenicah je trenutno prijavljenih kar 308 ljudi, ki iščejo zaposlitev. Od tega je 277 žensk, večinoma nekvalificiranih. 39 jih ima kvalifikacijo, 58 ljudi je priučenih, višjo izobrazbo ima 9 ljudi, nižjo strokovno pa eden. Že pred časom so nekvalificirane delavke dobile zaposlitev v obratu Iskre na Blejski Dobravi, nekaj pa so jih sprejeli tudi v predilnici Tržič. S 15. septembrom pa bodo v obratu Iskre spet vzeli v redno delovno razmerje 37 delavk, ki jih bodo sapoelili brez rednega tečaja za priuči-tev. Delavke, ki so sedaj zaposlene v Iskri so morale prej opraviti poseben tečaj. Na zavodu za zaposlovanje sedaj že zbirajo prijave za zaposlitev v Iskri. — d. s. Jesenice — Na Jesenicah je že precej časa odprta majhna trgovina, v kateri prodajajo vse tiste predmete, ki jih odvzamejo cariniki našim ah tujim potnikom ob prestopu meje. . Večinoma prodajajo gramofone, magnetofone, razne tehnične predmete vseh svetovnih tovarn in znamk. Kupci prav radi zaidejo v to trgovino, ki jo je odprlo podjetje Tobak iz Ljubljane skupno s carinarnico Jesenice. — d. s. Festivalske nagrade Zlati Triglav je dobil kanadski film Etuda v 21 točkah. Srebrni Triglav — Belci, rjavci, vranci (SZ). Bronasti Triglav — Beg (Poljska). Nagrado I. C. S. P. E.- Unesco, komiteja za šport in turizem si delita francoski film Calanques in jugoslovanski Po Uni. Nagrado Pierre de Cou-bertin, ki jo podeljuje francoski minister za šport, mladino in rekreacijo je prejel madžarski film Pet dni. Žirija Cidalc je podelila tudi častno diplomo in specialno bronasto medaljo režiserju Jožetu Pogačniku za uspešno in domiselno prikazovanje košarke v fil- mih Kvišku in Zlati fantje. Specialno nagrado za najboljši turistični film je prejel francoski film Marseille en provence. Francija je prejela tudi nagrado za najboljši izbor svojih filmov. Posebna nagrada za najboljši vzgojni film je pripadla avstralskemu filmu Športna medicina. Festivalu ob rob Nagrade so razdeljene. Festivalskemu Kranju in festivalu bo v dveh letih do naslednjega festivala športnih *n turističnih filmov padla temperatura in spet bo treba na novo dramiti zanimanje Za ta v tujini uveljav-tjeni mednarodni festival, m mu pri nas manjka gledalcev. Kranjski festival h, če bi ga sodili po zanimanju zanj, pravi nesmisel. Festival zaradi festivala. Pa vendar ne. Ustvarjalci filmov ne snemajo teh filmov v svoje lastno zadovoljstvo. Žal se do spoznanja, da športni film na primer pomeni mnogo več *°f Pa je trenutno v naši družbi cenjen niso »dokopale« ta-° Pomembne in velike insti-Ucije kot je na primer turistima zveza Jugoslavije, zvezni ol»npijski komite, športna zvezq itd. Vsem tem verjetno je do tega, da pri nas šport napreduje, da kar največ mladih goji eno od športnih panog: vendar pa še niso spoznali kako cenena in učinkovito reklama ali bolje spodbuda za gojitev športa je prav športni film. Podobno je s turizmom. Znana so prizadevanja, da postanemo turistična velesila. Za sedaj turistič)ii film v ta prizadevanja še ni vključen, ker se le malokate-remu sanja o njegovi učinkovitosti. V drugih deželah na primer v Franciji posvečajo športnemu filmu veliko večjo pozornost. S tem še ukvarjajo v olimpijskem komiteju in drugod in celo v ministrstvu za šport, mladino in rekreacijo. To ministrstvo je za kranjski festival prispevalo tudi nagrado za najboljši športni film. Pri nas pa pustimo, da tako Prešernovo gledališče Kranj Dragi obiskovalci! Zaradi adaptacijskih del se bo otvoritev sezone zakasnila. Interesente abonmaja za sezono 1970/71 obveščamo, da bomo objavili razpis abonmaja v mesecu oktobru. pomembna kulturno športna manifestacija kot je kranjski festival, o katerem se laskavo izražajo tuji ustvarjalci, životari na stranskem tiru. Nagrade prispevajo tuja ministrstva, naša institucija pa nobene. Kje je izhod? Uradna mednarodna žirija je predlagala, naj bi bil odslej festival vsako leto, da ne bi v daljšem razdobju splahnelo zanimanje, kolikor ga sploh je. Festival naj bi postal jugoslovanski festival na ta način, da bi se zanj zavzele in ga financirale institucije kot so športna zveza Jugoslavije, turistična zveza Jugoslavije in podobno. Do sedaj sta vse stroške festivala nosila pokrovitelj ZP Iskra in pa občina Kranj kot gostitelj festivala. Za sam festival bi se dalo napraviti še kaj drugega ne samo, da dobi »domicil« tudi pri nas, potem ko ga že poznajo po svetu. Morda z večjo pomočjo televizije ali kako drugače. Vsekakor pa naj festival ne bi postal še naprej zbirališče filmskih ustvarjalcev navdušenih za šport in festival najboljših filmov te zvrsti na svetu, pač pa odsev kulturnih in športnih potreb našega človeka. L. M. eki e° TmuiuIc2a meseca smo v Glasu že zapisali, da francoska filmska ekipa v sodelovanju z Škor an Fihn snema pri nas zgodovinsko TV nadaljevanko Mandrin. Po snemanju na Pred v»°ŠkCm gradu' na Vist>kcm in v Ribnem sta se pred kratkim ekipi preselili v Bohinj. ,la /!ote,Pm Jezero so morali postaviti grad in zamaskirati vse okoliške objekte. Zgodba bo dane Prikazovala dogajanje na francosko-italijanski meji v 18. stoletju. — Kako draga je }>oblS toyrstna umetnost, med drugim pove podatek, da so morali hotelu Jezero za vsak dan A ganja« odšteti pred začetkom snemanja 100 med snemanjem pa 200 starilh tisočakov. — • *« — Foto: F. Perdan TISKARSTVO NA GORENJSKEM (nadaljevanje) H koncu prejšnjega zapisa, ko smo govorili o kranjski tiskarnici »Kolektor«, bi morali poudariti ugotovitev — kako velik materialni in človeški delež je prispevalo malo podjetje v narodnoosvobodilnem boju: s tiskarskim strojem in črkovnim gradivom Pogačnikove delavnice je začela z delom partizanska tiskarna »Julija« ob Poljanski Sori, njen solastnik Ludvik Pogačnik pa je kot tiskar in borec padel . .. TISKARNA V KAMNIKU Navsezadnje moramo le prekiniti pripoved o tiskarnah v Kranju. Vsaj do let po osvoboditvi, ko je dozorel čas združevanja manjših podjetij v večje, osrednje tiskarne. Takrat, ko bomo govorili o tiskarni »Gorenjski tisk«, o njenem nastanku in razvoju do današnjih dni, se bomo morali seveda vrniti v Kranj. Zdaj pa res že moramo na pot v Kamnik, na Vir pri Domžalah, na Jesenice, v Groblje in v Tacen pod Šmarno goro in se pobliže seznaniti s tiskarnami, ki so tamkaj delovale do okupacijskih let ali pa do prvega obdobja po končani drugi svetovni vojni. Za vse tiskarnice lahko rečemo, da so tiskale na ozemlju Gorenjske, zato jih tudi vključujemo v našo pripoved o tiskarstvu na Gorenjskem. Brž moramo seveda poudariti, da gre Kamniku skoro prav tako stara tiskarska tradicija kot Kranju, kjer je pričel 1. 1888 z malo tiskarno Ignacij Reš. V Kamniku, ki se je uveljavil že pred drugo svetovno vojno kot drugo tiskarsko mesto na Gorenjskem, so stekli prvi tiski dvajset let pozneje — 1. 1900. (Sedajle je priložnost, da poravnamo droben dolg staremu kranjskemu tiskarju Ignaciju Rešu. V šestem nadaljevanju naše pripovedi o tiskarstvu na Gorenjskem smo dne 13. maja t. I. zapisali, da se je Vaclav Reš — v maticah zapisan seveda po nemško VVenzel Resch — rodil 1. 1812 v Frainspitzu na Moravskem. Opravičil sem se, ker takrat nisem mogel navesti tudi češkega imena tega kraja. Sedaj vem: Frain-spitz so po češko Branišo-vice, onkraj Pohofelice pri Bmu na južnem Moravskem.) ANTON SLATNAR Kot je imel Kranj v letih pred prvo svetovno vojno markantno tiskarsko osebnost Ivana Primoža Lampreta, tako je imel Kam- nik tiskarja Antona Slalnar-ja. Bil je kamniški domačin (rodil se je leta 1867). Tiskarstva se je izučil v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani. Potem pa se je kot pomočnik izpopolnjeval v Narodni tiskarni in v Kleinmavr-Bambergovi tiskarni v Ljubljani, v Mohorjevi tiskarni v Celovcu in nato spet v Ljubljani v Katoliški tiskarni in pri Rudolfu Milicu. Sprva je bil Antonu Slat-narju pri vodenju tiskarne v oporo — kot sodelavec in družabnik — Hinko Sax, ki pa je ostal v Kamniku le do 1. 1910. Kamniška tiskarna je imela svoje poslovne prostore najprej na vogalu Velike ulice in Glavnega trga. L. 1906 pa je Slatnar preselil svojo tiskarno na šutno, kjer je poslovala potem ves čas svojega obstanka. Seveda so bili začetki Slat-narjevc tiskarne kaj skromni: imel je le dva tiskalna stroja, enega večjega, drugega manjšega — oba na ročni pogon! Kajti takrat Kamnik še ni imel elektrike — šele 1. 1912 je pričela poganjati Slatnarjeve stroje mehanična sila. Resda je bila kamniška ti-skarnica v svojih začetkih kar se da ponižen in skromen obrtni obrat — je pa spet res, da je imela že od prvih dni izbrano črkovno gradivo in velik smisel za estetsko oblikovanje tiskovin, za strokovno prvovrstno delo in za pošteno poslovanje. Prav te odlike so potem Slatnarjevemu podjetju pripomogle do neslutenega razmaha in slovesa: njegovi knjižni tiski so pričeli veljati kot vzor ostalim tiskarnam na Slovenskem. Zanimivo je gotovo dejstvo, da so bile skoro vse knjige, ki jih je brala sedanja starejša generacija v svoji prvi mladosti, tiskane prav v Kamniku: v Slatnarjcvi tiskarni so bile tiskane povesti, ki jih je izdajal založnik Jožef Gi-ontini pa tudi založnik mladini tako priljubljenih »indi-janaric« in »roparskih povesti« Anton Turk iz Ljubljane je dajal tiskati svoje knjige v Kamnik. Po drugi plati pa je Slatnar tiskal tudi kvalitetno literaturo, katere založnik je bil ljubljanski Larvo* slav Schvventner. Skoro vsi prvi natisi Cankarjevih del so izšli v Kamniku! Slatnar pa je kot prvi tiskal tudi Kettejeve, Murnove, Župančičeve in Aškerčeve pesniške zbirke. (Dalje prihodnjič) Črtomir Zoreč 3Tretji se predstavi, Žolna se mu pravi, pesniška je duša, vince rad okuša. Na koncu kozolca je v senci sedel Žolna. Tako so mu pravili ljudje bržčas zaradi njegove večne želje po pitju. Pesnil je: Sonce je sijalo, da je trava rasla in družina kurja, ves dan se je pasla. »He-he-he, odlično, ne?« si je zadovoljno zabrundal. »Pa naj še kdo reče, da nisem pesnik!« »Napisal bom še eno o sosedu Simnu,« je glasno govoril sam s sabo. »Moram pokazati težak položaj na vasi.« Besee so mu kar same vrele iz toplega srca, svinčnik jih je pridno zapisoval na poma-ščeni papir: Gruntar Simen ščetke nič ne rabi, konja raje skrbno z bičem zgladi; njivo pa prepustil je naravi, setev, žetev sama si opravi. Dve telici davi so prodali, mleko malo bode v eni kravi, bije šimnu le po stari glavi, da zvečer bi spal pri kakšni babi. »Ni slabo,« je zvil spodnjo ustnico. »Samo zadnja vrsta je premalo pesniška. Ah, kaj! Življenje je pač trdo. Naj bo pa še pesem taka. Sodi pa med moje najboljše,« se je zadovoljno pogladi! po bradi. »Pogumen sem, kot bi kdo ne mislil, ko pa sem pesnik,« se je rad pohvalil. Ničkolikokrat je pripovedoval: »Sedimo pri peči. Ravno po večerji je bilo Kar naenkrat zaropota v zgornji sobi. Re čem Temnemu valčku: »Vzemi sekiro in poglej, kaj je!« Toda on kar sedi in si ne upa. Rečem Gobezdalu: »Vzemi ti in razčesni, karkoli že je!« Tudi ta si ne upa. »Pa pojdi ti, Trlica moja mala!« A se tudi on ne upa. Mene pograbi jeza, vzamem sekiro in odhitim zgornjo sobo. Odprem vrata in kaj vidim. Na tleh se maček bori z veliko podgano!« Večkrat je gledal v potok, ki je žuborel skozi vas in si pesnil: Potok, zlati ti, zakaj le voda si; če teklo bi vino, bilo bi bolj fino. »Napolnil bi vse kadi, čebre, sode — vse, kar je votlo,« je pravil. »Se lepše bi bilo, če bi teklo žganje. Vsaj pol ure!« Ljudje pa so se mu smejali: »Si preneroden, še škorenj si ne bi obul toliko časa.« Bil je stalni, največkrat nepovabljeni gost na gostijah. Prišel je pod večer in se usedel v vežo ali pa je prišel kar v hišo, kjer so bili svat je. Vendar pa ni hotel piti zastonj, ampak je vedno povedal kakšno pesmico ženinu in nevesti, kot na primer: Ženin, le rad jo imej, in drugih nič več ne glej, ti pa mu, brhka nevesta, ostani do konca dni zvesta. Ivan Sivec Crnuh, Mihec pa še Žolna 5> Žolna je imel nekaj čez štirideset let, vendar je bil videti najmanj šestdesetletnik. Svojo zunanjost je popolnoma zapustil. Bil je kosmat, umazan, razcapan. Kmetijo je že zdavnaj prepustil ženi. Otroci so že zrasli m so ji pomagali na polju. »Za pesniško dušo zemlja že ni,« je vedno razlagal Žolna. Spesnil je čez dvesto pesmic, edina škoda je bila v tem, da ni vseh zapisal. Mnogo papirjev je tudi izgubil. Največ je opeval gostilničarko Tončko in pijačo okrog nje, napisal pa je tudi več pesmi o vaščanih. O krčmarici mu je bila najbolj všeč naslednja: Daj mi Tončka, vinca daj, da prišel v srci bo maj, ti ne veš, kako lepd piti vince je sladkd. »Ljudje mislijo, da je narodna, a sem jo jaz napisal,« je večkrat komu potožil. Ženi je rad izmaknil kaj denarja. Ce ga je le kdo hotel poslušati, je povedal, kako je nekoč staknil denar: »Pridem v sobo. Pogledam gor in dol. Ničesar sumljivega. Odgrnem posteljo. Nič. Pogledam za slike. Nič. Odprem vse predale. Zopet nič. Ko pa sem šel mimo Marijinega kipca na omari, se mi je zazdelo sumljivo. Marija mi je namreč pokimala. Primcm kipec in... bil je poln denarja. Kar bolj veren sem postal.« Svojim sinovom je dal posebna imena. Najstarejši je vedno zelo skrbel za lase, imel je črne in skodrane, zato ga je imenoval Temni valček. Drugi njegov sin je vedel vedno veliko povedati, zato ga je klical Gobezdalo. Tretji je bil suh in bled v obraz. Žolna mu je dal ime Trlica. Take pesmi si je včasih zapisal in so bile dolge po dvajset kitic in še več. Na neki svatbi se je spravil že ves pijan za peč. S sabo, na pot, je dejal, si je vzel še liter vina. Popil ga je in zaspal. Ker je bilo pred pustom, so peč dobro zakurili. Zatorej se mu je vžgala obleka in začelo je smrdeti po hiši. Sam ni opazil, le preklinjal je: »Preklete babe, kar kurijo, nič pa ne pogledajo kaj je na peči«. S peči so ga morali pozneje odnesti, ker se mu je obleka vžgala. Polili so ga z vodo in ga spravili domov. Tudi v bližnje mesto je kolovratih Bos in razcapan na rami pa je nosil vrečo s semensko deteljo. Na rami je nosil pravzaprav opravičilo, d« je lahko šel v mesto. Obral je vse hiše in tako se je znašel v sejni dvorani, kjer je ravno zasedal deželni zbor. Dolgo je poslušal pri vratih, ko pa je tisti na odru rokel, če ima kdo kaj pripomniti, je stopil Žolna v dvorano in ponudil: »Nekaj detelje bi rad prodal.« Dva dni je imel potem brezplačno stanovanje in hrano v mestu. Nekje so mu vzeli tudi deteljo, le vrečo so mu vrnili. Ko se je vračal na Potok, ga je bilo sram, zato si je vrečo nataknil na glavo, da ga ne bi poznali. Otro čaji pa so vseeno vedeli, da je on in so vpili za njim: »Žolna si, Žolna. Saj vemo, da si Žolna.« Tudi danes, ko je bil lep sončen dan, je po časi nehal pesniti in jo ubral čez travnik v gostilno. Tarice so urno obdelale lanene »butare«. — Foto: A. U. »Mi smo trle lanovo bile, smo vino pile, smo jele meso kak krava seno. še bi pojele mačka in psa, če ne bi kosmata bila.« (Segava pesem taric) So lan trle. Srečo, zares srečo so imeli člani turističnega društva Davča, ki je preteklo nedeljo organiziralo zanimiv folklorni dogodek — Dan taric. Kakor bi vedeli, da ne smejo skaliti veselja obiskovalcem valovite, z gozdovi obrasle planote pod Poreznom, so se težki, črni oblaki ognili prireditvenemu prostoru in mokri tovor raje spustili na bližnjo Selško dolino. Celo ozki, skalnati, enajst kilometrov dolgi kanjon Davščice, P° katerem je tja do zgodnjega popoldneva priropotalo okrog 250 vozil vseh znamk ter registracij, ni bil deležen niti kapljic dežja. Nemoteno smo sledili prikazu obdelovanja lanu, ki bo — vsaj tako obljubljajo domačini — postal tradicionalen. Železniki, organizatorji znanega Čipkarskega dne, so torej dobiU konkurenco. Zanimalo nas je; ali ni morda prav vsakoletni klekljarski praznik navdihnil prebivalce največje slovenske vasi (mimogrede: vleče se kar 15 kilometrov v dolžino) h* jim vcepil zamisel o lastni, nič manj zanimivi prireditvi. »Ne, ne, ideja je čisto sa-morastniška,« sem zvedel od Lojzeta Kodra, predsednika krajevne skupnosti in enega glavnih organizatorjev Dneva taric. Čeprav sva stara znanca, bi ga skoraj ne prepoznal. Oblečen v pisano nošo svojih prednikov in pokrit mehkim, širokokrajnim klobukom je bil namreč bolj podoben slikovitim osebam iz Tavčarjeve Visoške kronike kot pa naprednemu kmetu 20. stoletja. »Prepričanje, da moramo etnografsko izredno zanimive postopke tkanja lanenega blaga, ki so zamrli šele pred dobrim dvajsetimi leti, rešiti pozabe, Je zraslo ob pre- davanjih inž. Janeza Ahačiča. Tuhtali smo, kako bi lj«*11 opozorili nase, kako bi j"1 pritegnili, saj tudi mi nameravamo razvijati kmečki tu' rizem. A ker zgolj papirnat reklama ne zadošča več, Je bilo treba 'pogruntati' kaj bolj privlačnega, kakšno za* nimivo prireditev. In takO se je rodila ideja, ki smo i° danes uresničili. Vaščani ra* di sodelujejo. Navdušeni s0» ker pomagajo oživljati star0> še ne povsem izumrlo dejaV nost Davčarjev.« Predelava lanu med trdo* živimi gorjanci resnično 9 pozabljena. Morali bi videU. kako spretno jim je šlo rok sušenje, tarjenje, prodč" Razcestja j MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 131 »Ja, biti mlad! Vse življenje je še pred njim,« opazuje Slavka trčmunski gospod m naj-Večji beneški Slovenec monsignor Trinko. »Ni Že tako dolgo, vsaj tako človek misli, sem bil sani tak fant pa grem že proti šestdesetim. Ja, ^e leto iin pot! Moj bog, kako beži čas.« se nasmehne, ker bremena svojih let sploh še ne čuti. Naposled je monsignor v resnici še videti mlad. Ves je raven in pokončen. Visok, v/iuv Dan, položen v samo večerno zarjo na zahodu. »Ja, prav tak sem bi!,« gleda Slavka. »Le naše senožeti niso tako lepe kakor tale. Vse seno smo moraili znositi v dolino. Ja, vse na hrbtu. Nobene vozme poti. Same kamenite kozje steze. Saj poanate Trčmun .. .« »Poznam,« prtrjuje nono, ne da bi povedal, je pred tremi leti šel s Slavkom tja do!, da "i vnuku pokazal Beneško Slovenijo, ki sega VSe tja do furlanskih nižin, in, seveda, tudi dom največjega beneškega Slovenca. Tudi Slavko misli na tisto pot, na obronek onstran Matajurja, s kaiterega sta z nonom zagledala trčmuir.ako cerkev z značilnim benečan-skiirn zvonikom. Potem sta se spustila v sedlo Kostanjeve hoste, kjer mu je nono rekel da Pojedo revni beneški Slovenci več kostanja kakor kruha in da je kostanj pravzaprav njihov vsakdamji kruh, dokler seveda traja. Tam sta z •ionom obšla trčmunski hrib. Dekleta so spravlja s polj krompir in ga odnašala z velikimi x°ši, oprtanimi na hrbte. Govorica ni bila prav j1!^ drugačna kakor borjanska. Le tu in tam je 'la pomešana z italijanskimi besedami. Ko je nono vprašal po pesnikovem domu, je Slavko zaslišal skoro pojoč odgovOr: — A, čie je hiša profesora? U dolenji vasi je, ko pridete na drugo stezo, kar na pravo bježte, pa pridete subito do profesora... Potem sta skoro zdrse>la po kamniti poti navzdol in zavila desno dokier se v lepem zatišju ni dvignil pred njima pesnikov dom. Tam sta videJa pesnika, pa si ga nista upala nagovoriti. Zdaj pa je ta pesnik tu. Sedi pred ko libo, ki jo naglo čistita in urejata strica Andrej in Anton, medtem ko nono, stric Jakob, profesor Andrej in on poslušajo pesnika, ki jim pripoveduje o svoji mladosti. Tri leta je bil star, ko so se beneški Slovenci s plebiscitom odločili za Italijo. »Ja, za Italijo,« bridko pripomni monsignor in pripoveduje, da so bili takrat drugačni časi. O kaki slovanski državi, v katero bi se združili vsi Slovenci, živeči pod avstrijskim cesarstvom, niso mogli niti sanjati. Izbirali so lahko samo med Avstrijo in Italijo. Glasovati za prvo bi pomenilo takrat glasovati za nazadnjaštvo. Mimo tega pa so tudi gospodarski razlogi kazali smeri proti Vidmu in Čedadu. Italijani so vabili z gmotnimi in moralnimi obljubami, češ da je nova Italija dežela svobode in da bodo v državi svobode Slovenci lahko ostali Slovenci in se svobodno razvijah. Toda komaj so postavili nove mejnike med Avstrijo in Italijo, so novi gospodarji na obljube pozabili in beneške Slovence upravno in kulturno izenačili z Italijani. Avstriji in Italiji je moralo biti na tihem všeč, da sta postavili mejo po strateškh vidikih čez slovensko ozemlje. Avstrija nas nikoli nd priznavala. Za Avstrijo Slovenci nismo bili nikoli Slovenci marveč samo Štajerci, Korošci, Kranjci, Goričani in tako naprej. Cepila nas je, pokrajino odtujevala pokrajini, podžigala deželne spore, vcepljala sovraštvo med slovenskimi deželami, da bi lažje gradila čez naše ozemlje svoj nemški most do Adrije. In ta pregrada med beneškimi in drugimi Slovenci ji je prišla kar prav. Pa tudi Italiji, saj sta obe že slutili naraščajočo slovensko narodno zavest in težnjo po lastni slovanski državni tvorbi . . .« In monsignor že primerja leto 1866 z lansko jesenjo, ko so romanski in germanski tvorci sedanje Evrope ponovno oslabili slovenstvo Z odcepitvijo koroških Slovencev od matičnega naroda in njegove države, a še mnogo bolj krivično s SVOjlm darom slovenskega in hrvaškega! ozemlja Italiji. , »To je krivica. Velika krivica. Nam so jo storili že pred petinpetdesetimi leti. Toda krivica ne zastari, če pri nas traja že več kakor pol stoletjai pa četudi bi trajala še enkrat toliko in več, ne bo nikoli postala pravica, čim dalj traja, tem bolj narašča krivda onih, ki jo vzdržujejo,« poudari monsignor, potem pa govori o sebi, kako se je te krivice zavedel, šola v če-: dadu, kamor je odšel iz domače vasi. ni bila slovenska. Že otroku so mu v šoli dopovedovali^ da je Italijan. »Ne na surov in nasilen način,-Na prijazen in dobrot I j iv, kakor znajo italijanski nacionalistični učitelji zapredati mlade ljudi v raz narodov a! ne mreže, da bi svoje neitalijan-sko državno ozemlje čimprej asimilirali,« pripoveduje beneški pesnik o svojih otroških letih; ko je prvič zaslutiti, da nekdo nasilno posega v njegov duševni svet, obenem pa se je kot Slovenec, ki ni še ničesar vedel 0 slovenski kulturi, počutil v bogastvu italijanske kulture in umetnosti neizmerno revnega in bednega. »Vse novo in tuje me je kot slehernega mladega človeka mikalo pa spet odbijalo. Italijani so mi prinašali nauke in knjige, učenost in izobrazbo,-Za vsem tem me je žejalo. Takrat nisem še ničesar vedel o knjižnem slovenskem jeziku. Nisem vedel za Trubarja, Prešerna, Levstika. Jenka, ki sem ga kasneje tako zelo vzljubil in ga imel celo za vzor. še nobene slovenske leposlovne knjige razen domačih molitvenikov nisem videl. Mislil sem, da v mojem rodnem je*: ziku ni mogoče napisati ne pesmi ne povesti,-Šele v nadškofijski gimnaziji v Vidmu sem y knjižnici našel prvo slovensko knjigo ...« t- Slavko posluša, kako veliko doživetje je bila tista knjiga za četrtošolca Trinka, ki se je izobraževal na nadškofijski gimnaziji v Vidmu.; so kup veselih razdrle nie in tkanje, štiri ključne faze spreminjanja bilk v blago. Radovedni prišleki so najprej obkrožili s kamni obloženo laneno jamo, polno gorečih bukovih drv, nad katero je Stanko Cemažar — «% sušil zajetne snope že godnih, pod vedrim nebom uležanih stebel. Dasi sušenje *erja veliko mero previdnosti otep mimogrede zaplamti — Hlipu ni zmanjkalo duho "vitih šal in pripomb. Če bi Lojze Koder ne bilo taric Malke Peternelj, Cilke Cemažar, Marije Pre-zelj, Kristine Peternelj, Ma-ričke Kejžar in Viktorije Florjančič, ki so nedaleč stran sedle na trlice in začele energično obdelovati pregrete lanene »butare«, bi radovedna množica bržkone zlepa ne zapustila v dim ovitega možakarja. Toda udarci lesenih tolkal so jo zvabili k šesterici žensk. Krog in krog skupinice je letel dro ban pezdir (prašnati, nevredni ostanki stebelnih ovojnic), medtem ko so se šopi vlaken, s katerimi je ducat spretnih rok »krmil« škarja-ste čeljusti, spreminjale v predivo. Potlej smo jo mahnili čez hribček, do nasmejanih pre-dic Rozalije Peternelj, Marice Prežel j, Jožefe Bevk, Marice Primožič in Kristine Fre-lih. Le-te so pravkar narejeno prejo najprej 'zrni kale' (sčesale). Davške gospodinje pri zmikanju uporabljajo pripravo, imenovano greben. Gre za strgalu podoben ploh, poln žebljev, čez katere vlečejo šope lanu. Tisto, kar ni ostalo med špicami greberifc, je peterica domačink oblikovala v valjasta povesma in ko- delje. Oboje so potem namestile okrog palic, ki jih je treba čez čas izvleči, lepo zaobljeno predivo pa namestiti na koželj kolovrata. O slednjem ne bomo izgubljali besed. Gotovo ste ga že kdaj videli, gotovo tudi vsaj približno veste, kako deluje. Povemo naj le, da predice z njegovo pomočjo splelejo štrene, katerih spiranje v vročem pepelovem lugu in mrzli vodi ter kasnejše ože-manje je zelo težko. Ko so štrene suhe, jih previ jejo v klovčke in prepustijo tkalcu. Tkanje lanenega platna, tkanje, kakršno je bilo v navadi svoje dni, ni enostavna reč. No, od vseh Davčarjev zna statvam najbolje streči Anton Bevk, Bičkarjev ata po domače. 71 let ima. a je še nedavno tega »pridelal« kar 600 metrov prvovrstnega lanenega platna. Pod kozolcem smo ga našli, skritega za več metrov debelo steno zvedavih obiskovalcev, prek katere si komaj kaj videl. Seveda ni utegnil potešiti moje radovednosti. Gledalci bi gotovo negodovali, če bi zlizani čolniček nehal begati sem ter tja skozi dvojno vrsto nitk. Krstni 'Dan taric' je mimo. Organizatorji zaslužijo iskrene čestitke, kajti docela so bili kos zahtevni nalogi. Odlično izvedena demonstracija predelovanja lanu, razstava tkalskega orodja in drugih naprav, domiselno speljan zabavni program (spoznali smo kopico starih, šegavih običajev, povezanih z delom teric), v katerem so sodelo vali Veseli Gorenjci in ki ga je vzorno tekoče vodil ter povezoval dramski igralec Jože Logar, nadalje razširjena, utrjena in lepo označena cesta, domače specialitete, kot sta, denimo, znani davški želodec in žganje, vrsta dragocenih spominkov — vse to je jamstvo, da bo prihodnje leto zagotovo prišlo še več obiskovalcev. Kajpak ne smemo pozabiti deleža pokroviteljev. Gorenjske predilnice Škofja Loka ter občinske turistične zveze, ki sta prirediteljem nudila znatno moralno in materialno pomoč, in seveda miličnikov, ki so usmerjali promet. Morda pomeni nedeljski dogodek že prvi korak na poti k razvijanju kmečkega turizma. I. Guzelj Anton Bevk, Bičkarjev ata Prometno, gostinsko in turistično podjetje Ljubljana Transport poslovna enota Jesenice razglaša prosta delovna mesta 1. več šoferjev za avtobusni in tovorni promet 2. več avtomehanikov 3. več strojnikov in strežnikov za žičnice Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje: pod 1. ustrezno vozniško dovoljenje in kvalifikacija v prometni stroki, pod 2 KV delavec avtomehanske stroke z odsluženo vojaščino, pod 3. za strojnike: KV delavec kovinske stroke, za strežnike: PK delavec kovinske stroke ali končana osemletka. Delavci bodo sprejeti v redno delovno razmerje za nedoločen čas razen strežnikov žičnic, ki bodo sprejeti na delo samo za čas zimske sezone. Poskusno delo je določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s krajšim opisom dosedanjih zaposlitev v 10 dneh od dneva objave razglasa na naslov: Ljubljana transport, poslovna enota Jesenice, Titova 67. Preozka cesta v Mavčičah »Ne vem več, kaj naj storim? Naj podnevi in ponoči stojim na cesti in opozarjam voznike na previdno vožnjo mimo hiše, naj lovim voznike, ki mi s prevelikimi tovornjaki poškodujejo ostrešje? Tako je potožil Jože Zavrl Iz Mavčič št. 60.« Za kaj gre? Cesta III. reda Kranj — Medvode je v Mavčičah med hišnima številkama 60 in 59 tako ozka, da tovornjaki, ki so višji od 2,85 metra, poškodujejo ostrešje. »Prometnega znaka, ki bi opozoril na omenjeno višino ni. Pred kratkim mi je spet neko vozilo poškodovalo streho. Zgodilo se je že, da je bila cesta zaprta, ker se je vozilo zagozdilo med hiši in ni moglo ne naprej ne nazaj. Ko se je neko vozilo zadelo v ostrešje in strgalo cerado, je voznik zahteval, naj mu plačam za cerado, še huje je pozimi, ko orjejo sneg in mi ga porinejo ob hišo. Ometa že skoraj ni, cesta pa je še ožja. Dovolj mi je tega, odgovorni naj nekaj ukrenejo,« je pribil Jože Zavrl. A. U. Precej zaslug za to, da je v Davči vse teklo kot po maslu, so imeli tudi dežurni miličniki. Komandanta postaje v Železnikih tov. Ivana Grudna smo našli z walky-talkyjem v rokah. Ravno je zvedel za prometno nesrečo nekje v dolini in brž dal svojim podrejenim navodila, kaj morajo storiti. — Foto: A. U. RAZSTAVA GOB V AVLI KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE — Spomladi ustanovljena Gobarska družina v Kranju Je s sodelovanjem Mikološkega (gobarskega) društva v Lju°" Ijani v ponedeljek v avli kranjske občinske skupščine odprl3 prvo razstavo gob. Na razstavi, ki jo bodo zaprli danes (sreda!) je razstavljenih okrog 80 vrst užitnih in strupenih gob. Zanimanje za razstavo je bilo že prvi dan in vCerjJ^ zelo veliko. V ponedeljek si jo je namreč ogledalo okrog 9000 (devet tisoč) obiskovalcev; od tega preko 1200 učencev osnov' nih in srednjih šol. Občinska skupščina je prostore za razstavo odstopila brezplačno. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Tudi na Jesenicah razstava gob Letos je bilo podobno kot lani. Vse do tega meseca ni bilo v bližnji okolici Jesenic kaj prida gob. Gobarji so slabe volje prihajali iz logov in gozdov, kajti planirani dopust za nabiranje gob jim je naglo kopnel. Bolj pa so prišli na račun v tem mesecu upokojenci, ki niso navezani na sobote in nedelje. Kot pravi eldorado jurčkov je Jc-tos zaslovelo področje okoli tromeje nad Ratečami, kjer je treba imeti posebno obmejno dovoljenje. V tem mesecu je tudi go barska družina Jesenice postala bolj aktivna. Kot v lanskem letu predstavlja občanom gobe v izložbi »Rožca'< na Plavžu. Izložbo po ves dan z zanimanjem opazujejo otroci in odrasli. Otroci vrtca Angele Ocepek so napravili že nekaj poučnih sprehodov, da bi spoznali užitne in strupene gobe. Odbor gobarske družine Jesenice pripravlja svojo drugo gobarsko razstavo. Otvoritev razstave bo 26. tega me- seca ob 18. uri v prostorih gostinskega lokala »Majolka« na Plavžu. Razstava bo odprta dva dni. Da pa bo ra^; stava čim bolj uspela, pTOS* odbor vse gobarje za poifllOC pri organizaciji razstave. P°-trebovali bi pomoč pri ureditvi prostora in dekoracije z mahom. Vsi, ki ste pripravljeni pomagati, se zglasite n3 balinarskem igrišču na Plavžu. A. Korene GORENJSKA OBLAČILA Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo STISKALNIC ZA LIKANJE Javna dražba bo v ponedeljek, 21. septembra, ob 8. uri na upravi podjetja- SREDA-16. septembra 1970 Ugodno prodam rabljen KAVČ in OMARO za dnevno sobo. Bcrtoncclj, Delavska 20, Kranj 4011 Prodam italijansko PLINSKO PEC. Naslov v oglasne::' oddelku 4078 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK goran kabinet na drva. Markuta, Žanova 32, Kranj 4079 Prodam KROMPIR igor za seme.Rovte 12, Podnart 4080 Prodam KRAVI s teletom ali brez. čut, Žirovnica 17 4081 . Prodam KRAVO s teletom in PSA ovčjaka, dobrega čuvaja. Podljubelj 90 4082 Prodam JABOLKA. HRUŠKE (tepke) in SLIVE. Pre-šern, Gorica 17 pri Radovljici 4083 Zaradi selitve prodam ŠTEDILNIK na drva. Moša Pijane 46, Kranj 4084 Prodam 600 kosov STREŠNE OPEKE špičak. Klemen-čič Vinko, Sebenje 23 4085 1 Poceni prodam nove PO- j STELJE z omaricami, novo dvodelno OKNO za rolo (za-stekleno), skoraj novo ai~>r MOREZNICO z elektromotorjem. Naslov v oglasnem oddelku 4086 BETONSKO ŽELEZO, premera 6, zamenjam za premer 8 ali 10. Vodice 102 nad Ljubljano 4087 Prodam dobro ohran jen globok OTROŠKI VOZIČEK. Čadež, Trnje 12, škofja Loka 4088 Zelo ugodno prodam malo rabljeno PEČ za hišno centralno kurjavo na trdo gorivo 30.000 kal. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. šempetrska 44, Kranj, Stražišče 4089 Prodam rabljeno žgano OPEKO bobrovec in ščipaka l krovi. Kunstelj, Nova vas 6. Radovljica 4090 prodam dva ŽREBICKA, stara šest mesecev in eno leto in pol. šenturska gora 6. Cerklje 4091 Prodam 8 mesecev brejo JpAVO, H tednov brejo SVINJO, in PRAŠIČKE do 30 kg težke. Nasovče 3, Komenda 4092 p'odani mlado KRAVO, ^m mesecev brejo, suhe rnacesnove PLOHE in odprto BARAKO 6X3 m. Naslov v oglasnem oddelku 4093 Ugodno prodam NAKLADALNI VOZ mengele Lvv 19. Svetje 20, Medvode 4094 Prodam HERAKLIT 2,5 in BETONSKO ŽELEZO, premera 6 mm. Naslov v oglasnem oddelku 4095 Prodam dve POSTELJI z MODROCI. Nartnikova 7 — Kranj (Laborc) KUPIM Kupim rabljen KOTEL za žganjekuho. Jeraša, Straži-ška 15, Kranj 4096 MOTOBNA VOZILA Prodam precej dobro ohranjen MOPED T-04 na dve prestavi, v voznem stanju ali zamenjam za ponni cxpres. Ponudbe poslati pod »Poceni« 4097 Ugodno prodam karamboli-ran FIAT 750, letnik 1963. Ogled v Britofu 116, Kranj 4098 Prodam dobro ohranjen AVTO renault 10. Cena ugodna. Ogled pri Zlati ribi, Sejmišče, Kranj od 17. do 18. ure v sredo in četrtek 4107 lzdaja in tiska ČP »Go senjski tisk« Kranj, Ulica M°še Pijade — Naslot uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči-ne- - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-'ooglasna in naročniška služba 22-152. — Naročni-"a: letna 32 polletna 16 dln, cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. STANOVANJA Učiteljica, samska, išče majhno stanovanje v Kranju ali okolici. Plača vnaprej. Ponudbe poslati pod »oktober« 4099 I Zakonski par išče SOBO v j Kranju ali Medvodah. Po-I nudbe pod »300 din« 4100 I Kinooperater v Tržiču išče SOBO v Tržiču. Alihajdaraj, Duplje 24/a 4101 POSEST! 11 Od Kranja do Bleda kupim 1 ZAZIDLJIVO PARCELO ali nedograjeno HIŠO (v tretji ; fazi). Plačam lahko v devi-I zah. šparovec Jožica, Kidri-I čeva 39, Kranj 4102 j Proda se STANOVANJSKA HIŠA z gospodarskim poStlop-! jem in sadnim vrtom v Pod-J brezjah št. 48. Interesenti naj ' se zglasijo v nedeljo 20. 9. od 8. do 12. ure v Podbrezjah 48 ! 4103 i . . Iščem ŽENSKO za varstvo otrok. Valenta Grga, Ješetova 34, Kranj ? " 4104 FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč in VAJ EN KO sprejmem takoj. Plačam dobro. Rasim Telkin, Frizerski salon 17, Tržič 4105 OSI A tO J Iščem 7000 din POSOJILA. ! Vrnem v osmih mesecih. Po-[ nudbe poslati pod »25 do I 30% obresti« 4106 Jesenice RADIO 16. septembra amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGA DA 17. septembra amer. barv. CS film KORAKI REVOLVE-RAŠA 18. septembra amer. barv. film DETEKTIV Jesenice PLAVŽ 16. septembra amer. barv. CS film KORAKI REVOLVE-RAŠA 17. —18. septembra angl.-amer. barv. film SLED VODI V SOHO Dov je-Mo j strana 17. septembra nemški barv. CS film VVINETOU V DOLINI SMRTI Kranjska gora 17. septembra amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA Javornik — DELAVSKI DOM 16. septembra angl.-amer. barv. film SLED VODI V SOHO Radovljica 16. septembra italij. barv. film ITALIJAN V AMERIKI ob 18. uri, amer. barv. film KRVAVI POKER ob 20. uri 17. septembra angl.-nemški barv. film KLUB MORILCEV IZ BROOKLYNA ob 20. uri 18. septembra amer. barv. film SAM WHISKEY ob 20. uri Kamnik DOM 16. septembra premiera franc. barv. CS filma JU DOKA, SKRIVNOSTNI AGENT ob 18. in 20. uri 17. septembra franc barv. CS film NAIVNEŽ ob 18. in 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 16. septembra angl. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 19. uri 17. septembra angl. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 19. uri škofja Loka SORA 16. septembra franc. barv. VV film BODI TAKO DOBRA ob 18. in 20. uri 17. septembra franc. barv. CS film DVE KARTI ZA ME HIKO ob 20. ur 18. septembra franc. barv. CS film DVE KARTI ZA ME HIKO ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 16. septembra amer. barv. film — risanke PEPELKA ob 16. uri, amer. barv. CS film HLADNOKRVNI ob 18. in 20.20 17. septembra amer. barv. film PEPELKA ob 16. uri. amer. barv. film DIM REVOLVERJA ob 18. in 20. uri 18. septembra zah.-nemški barv. CS film BELI VOLKO VI ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. CS filma MOSTIŠČE ob 20. uri Kranj STORŽIČ 16. septembra angl. barv. CS film MOST NA REKI KVVAJ ob 16. in 19. uri 17. septembra amer. barv. CS film DNEVI JEZE ob 1«. uri, amer. barv. CS film SAMA V TEMI ob 18. in 20. uri 18. septembra amer. barv. CS film DNEVI JEZE ob 16 in 18. uri, amer. film KRALJICA KRISTINA ob 20. uri Tržič 16. septembra premiera zah.-nemškega filma VRNITEV NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 18. in 20. uri 17. septembra zah.-nemški film VRNITEV NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 18. in 20. uri 18. septembra amer. barv. risani film PEPELKA ob 16. uri, amer. barv. CS film SLAVNI REVOLVERAŠ ob 18. in 20. uri OBVESTILO Obveščamo lastnike — uporabnike motornih vozil — MOPEDOV, ki jim bo veljavnost prometnega dovoljenja pretekla v mesecu SEPTEMBRU ali OKTOBRU 1970, da bomo od 21. septembra do 22. oktobra 1970 podaljševali registracijo mopedov pri oddelku za splošno-upravne zadeve SO Kranj, v sobi št. 177/11. vsak dan od 7 do 12. ure, ob sredah pa od 7. do 12. in od 14. do 18. ure po priloženem razporedu. S seboj je treba prinesti (osebno ali po drugi osebi): — prometno dovoljenje, — veljaven karton o tehničnem pregledu mopeda. Cestno pristojbino, zavarovalnino in predpisano upravno takso (v skupnem znesku 80,00 din) bo — lastnik ali uporabnik mopeda — lahko vplačal ob predložitvi zahtevka za podaljšanje registracije v sobi št. 177. Kdor ne namerava podaljšali veljavnosti prometnega dovoljenja, naj prinese s seboj (osebno ali po drugi osebi): — prometno dovoljenje in — evidenčne tablice motornega vozila. V primeru, da v tem opozorilu določene obveznosti, ki se nanaša na oddajo evidenčnih tablic, lastnik ali uporabnik mopeda ne bo izpolnil, bomo uporabili izvršbo s prisilitvijo po čl. 285 zakona o sprošnem upravnem postopku (denarna kazen do 100,00 din). OPOZARJAMO na določilo 13. člena pravilnika o registraciji motornih m priklopnih vozil (Uradni list SFRJ, št. 20 67), da je treba registracijo motornega vozila za naslednjih 12 mesecev opraviti pred pretekom veljavnosti prometnega dovoljenja. Tehnične preglede motornih vozil — mopedov, opravlja pooblaščeno podjetje CREINA (servisna delavnica) v Kranju —- Ljubljanska c. 22 — vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 14. ure in od 16. do 18. ure. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za splošno upravne zadeve RAZPORED ZA PODALJŠANJE REGISTRACIJE MOTORNIH VOZIL (MOPEDOV) KR 51-001 — 51-070 v ponedeljek 21. septembra 51-070 — 51-140 v torek 22. septembra 51 140 — 51-230 v sredo 23. septembra 51-230 — 51-320 v četrtek 24. septembra 51 320 — 51-400 v petek 25. septembra 51-400 - 51-500 v ponedeljek 28. septembra 51-500 - 51-570 v torek 29. septembra 51-570 — 51-640 v sredo 30. septembra 51-640 — 51-720 v četrtek 1. oktobra 51-720 — 51-800 v 'ek 2. oktobra 51-800 — 51 850 v ponedeljek 5. oktobra 51-850 - 51-900 v torek 6. oktobra 51-900 - 51-970 v sredo 7. oktobra 51-970 - 52-050 v četrtek 8. o ;tobra 52-050 — 52-120 v petek 9. oktobra 52-120 — 52-250 v ponedeljek 12. oktobra 52-390 — 52-440 v torek 13. oktobra 52-440 — 52 530 v sredo 14. oktobra 52-530 - 52-575 v četrtek 15. oktobra 52-741 - 52-830 v petek 16. oktobra 52-830 - 52-900 v ponedeljek 19. oktobra 52-900 - 55-900 v torek 20. oktobra 55-900 - 58-600 v sredo 21. oktobra 59-90C - 60-050 v četrtek 22. oktobra Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka proda 1. stroj wulilmaus izruvač krompirja 2. stroj bucher izruvač krompirja Vse potrebne informacije dobijo interesenti na naslovu Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, obrat Posestvo, telefon 85-556 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tete in svakinje Marije Kalan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo spremili v njen prerani grob. Posebno se zahvaljujemo družini Zelnik. žalujoči: mož Janez, hčerka Sonja, sin Bojan, brata Franc in Ivan z družinama, sestri Slavka in Danica z družinama Podreča, 12. septembra 1970 KMETIJSKO GOSPODARSTVO Škofja Loka sprane 1. EKONOMISTA za elektronsko obdelavo podatkov 2. KVALIFICIRANE MESARJE v klavnico in predelovalnlco 3. NEKVALIFICIRANE DELAVCE za čistilce, v kožar-no, v mešalnico močnih krmil 4. VEĆ VAJENCEV v klavnico in mesnice Kandidati za delovno mesto pod ti morajo imeti II. stopnjo ekonomske fakultete, praksa in dodatna izobrazba za delo na računalnikih zaželeni. Ponudbe naj pošljejo interesenti na naslov Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mestni trg, 20. Rok za oddajo prijav je 30 dni po objavi oglasa. Zaletel se je v prikolico tovornjaka. — Voznik je ostal živ. — Foto: F. Perdan Po težki in mučni bolezni nas je v 56. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Janko Gašperlin mesar v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 16. septembra, ob 16. uri izpred hiše žalosti na farno pokopališče v Šenčurju. žalujoči: žena Anica, sinova Janez z družino in Rajko, hčerki Jelka, por. Erzin z družino in Anica, brat Matija, vnuki Jani, Robert in Andrejka ter drugo sorodstvo Šenčur, Kre.nJ, 14. septembra 1970 NESREČA S TRAKTORJEM V petek, 11. septembra, popoldne se je na svojem domu hudo ranil Jakob Praprotnik iz Prezrenja pri Radovljici. Praprotnik je v vzvratni vožnji zapeljal po dovozu, ki je zgrajen kot most na skedenj. Hotel je priključiti prikolico. Ročna zavora, ki jo je sicer zategnil, je popustila in traktor se je začel premikati po dovozu. Praprotnik je tedaj skočil na traktor, da bi zavrl, vendar pa je vozilo z njim vred padlo z nadvoza 3 metre globoko na dvorišče. Ranjenega Jakoba Praprotnika so prepeljali v bolnišnico Petra Deržaja v Ljubljani, kjer pa je nekaj ur zatem umrl. KOLESAR ZAVOZIL V ŠKARJE Na Cesti talcev v škofji Loki se je v soboto. 12. septembra, zvečer pripetila hujša prometna nezgoda. Branko Porga, star 9 let, iz Škofje Loke je na kolesu prehiteval traktor s prikolico, ki ga je vozil Slavko Draganja. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus. Ko je Porga videl, da vozi v škarje, je močno zavrl in zaradi tega tudi padel pod zadnje kolo naložene traktorske prikolice. Z zlomljeno nogo so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. TRČIL V MOPED Na Slapu v Tržiču se je v soboto nekaj po deseti url zvečer voznik mopeda Drago Meglic iz Doline pri Tržiču zaletel v zadnje kolo mopeda, s katerim je nepričakova%o prišel čez cesto Matija Snedic iz Raven pri Tržiču. Meglic je zaradi trčenja padel in se laže ranil. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. TRČIL V ELEKTRIČNI DROG Na vaški poti med Britofom in Orehovljami se je v soboto okoli enajste ure zvečer zaletel v električni drog voznik osebnega avtomobila Franc Blažun iz Orehovclj. V nesreči je bila ranjena njegova žena Marija Blažun. PODRL VAROVALNO OGRAJO Zaradi neprimerne hitrosti se je v soboto zvečer pripetila prometna nezgoda v vasi Belca. Voznik osebnega avtomobila holandske registracije Bijkerk Jelle je vozil proti Jesenicam. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal v desno in pri tem podrl 12 metrov železne varovalne ograje ter se nato še prevrnil. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 6000 din. »PLES« AVTOMOBILA NA VIADUKTU Na cesti prvega reda na viaduktu Ljubno se je v nedeljo, 13. septembra, dopoldne pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Djurdjevič Svetislav iz Svetoza-rcva je vozil proti Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti ga je pred viaduktom začelo zanašati. Pri tem je oplazil drsno ograjo na viaduktu, od tu pa ga je odbilo najprej v levo, kjer je oplazil osebni avtomobil Goddertza Klau-sa, nato pa ga je ponovno odbilo in je trčil v osebni avtomobil nemške registracije, voznik Količ Stjepan. V nesreči sta bila huje ranjena voznik Količ Stjepan in njegov sopotnik Jakov Gulin, laže pa voznik Djurdjevič in njegova žena. škode na vozilih je za 20.000 din. NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI V nedeljo popoldne je na cesti tretjega reda v Radovljici voznik osebnega avtomobila Marjan Dermota iz Kamne Gorice zadel Franca Se rajnika z Brezi j, ki je zapeljal preden j *» kolesu s pomožnim motorjem. Nesreča se je pripetila, ko je Serajnik zapeljal s kolesarske steze na prednostno cesto in tam izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom. V nesreči je bil Serajnik huje ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. PADLA Z MOPEDA V nedeljo nekaj po sedmi uri zvečer se je na cesti med Kranjem in Brnikom pripetila prometna nezgoda vozniku mopeda "Francu Jenku iz Virmaš. Z njim se je na mopedu peljali tudi Ivanka Jenko. Ta je iz neznanega vzroka padla z vo*t'«a in se hudo ranila. PREPOZNO OPAZIL MOTORISTA Fit cesti prvega reda na Polici pri Kranju je v nedeljo fA) deveti uri zvečer voznik osebnega avtomobila Milan Ves i* iz Ljubljane zadel voznika z motornim kolesom Draga Hriber-ška iz Ljubljane, ki je vozil pred njun. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Veslč zaradi dolge kolone vozil iz nasprotna smeri zasenčil luči in zato potem prepozno opazil motorista. Motorist in sopotnik Darko Hriberšek prav tako iz Ljubljane sta padla in se hudo ranila. Zdravita se v ljubljanski bol' nišnicL L> M. 25 let gorenjske nogometne podzveze Osrednji dogodek: nogometna tekma bivših najboljših igralcev Gorenjske V okviru 50-letnicc organiziranega nogometa v Sloveniji bodo v soboto, 19. septembra, gorenjski nogometaši in funkcionarji proslavili tudi 25-letnico gorenjske nogometne podzveze. Osrednja prireditev jubileja bo nogometna tekma bivših najboljših igralcev Gorenjske. Pomerili se bosta ekipi bivšega Korotana iz Kranja in reprezentanca Gorenjske. V moštvu kranjskih veteranov bodo nastopili vsi nekdanji ljubljenci kranjske publike: Kovačič, Martelanc, Božič, brata Brezar, štular, Majce, Mihelčič, idr. Barve icpiv/mtance Gorenjske pa bodo branili bivši igralci iz Tržiča, Škofje Loke in Kranja. Tekmo bodo vodili Milan šegula kot glavni sodnik, njegova pomočnika pa bosta Miro Kraljic in Franc čadež. Ob teJ priložnosti so poslali svečano vabilo tudi nekdanjemu zvestemu navijaču »Canču«. Istega dne dopoldne pa bo svečana seja izvršnega odbora, na kateri bodo tudi predsedniki vseh klubov Gorenjske in vsi dosedanji predsedniki gorenjske nogometne podzveze. Več 0 tej proslavi nam je povedal dolgoletni predsednik NPG tov. Vili Planinšek: »Že dolgo se intenzivno pripravljamo za ta pomembni jubilej. Veseli nas, da bodo Kranjčani ponovno videli mi igrišču svoje nekdanje ljubljence. Žal v ekipi Gorenjske ne bodo nastopili bivši igralci Jesenic, Radovljice in Lesc. Imenovani klubi so nam sporočili, da pri njih ni zanimanja za to tekmo. Kljub temu pa smo prepričani, da bodo prišli v Kranj v soboto Janežič, Knific, brata Langus, brata Brun in se oblekli Po dolgih letih spet v nogometni dres.« Hkrati s tem (jubilejem bo pomembno obletnico praznoval tudi sekretar GNP Pavle Novak. Prav toiiko let kot jih praznuje GNP je tovariš Novak opravljal funkcijo sekretarja. Njegove zasluge za razvoj organiziranega nogometa na Gorenj-sekm so tako velike, da se jih samo z besedami ne da opisa-11 Naslov zveznega nogometnega sodnika — inštruktorja, ki Ea je dobil tov. Novak od nogometne zveze Jugoslavije, je *WlBp4t priznanje za njegov trud. Naše iskrene čestitke tov. Pavletu Novaku ter vsem biv-m in sedanjim funkcionarjem in nogometašem Gorenjske. P. Didič Od nedelje do nedel e NOGOMET — V tretjem kolu republiške lige so gorenjski predstavniki osvojili kar pet točk. Rezultati: Triglav : Kovinar 5:1 (2:1), Tržič : Tabor 2:1 (0:0), LTH : Nova Gorica 3:3 (2:1). Pari prihodnjega kola: Nafta : Triglav, Hrastnik : LTH, Tržič : Bela krajina. ROKOMET — Tržiš ki rokometaši so z največjo težavo iztržili točko v igri z Rudarjem na domačem igrišču. Rranjskogorčanke so se domačemu občinstvu prvič Predstavile v igri za točke v republiški ligi Ekipa Alp-lesa je odpravila Brežice z golom razlike/ Rezultati: Tržič : Rudar 13:13 (9^), AIples : Brežice 9:8 (5:3), Kranj ska gora : Branik 7:2« (5:13). Pari prihodnjega kola: Piran : Tržič, Brežice : Kranjska gora, Polet : AIples. KOŠARKA — V republiških ligah so bili zabeleženi naslednji rezultati: Moški: Triglav : Jezica 84:60, Kroj : Branik 98:73. Rudar : Jesenice 99:95: ženske: Jesenice : Slovan 47:31, Kroj . Maribor 65:55 Pari prihodnjega kola: moški: Jesenice : Triglav, Tolmin : Kroj; ženske: Li-t]ja : Jesenice, M. Sobota : Kroj. ODBOJKA — V republiški moški ligi je Kamnik premagal Savo s 3:2, tekma ženske lige Jesenice : Celje Pa je bila preložena. Pari prihodnjega kola: Branik : Kamnik, Fužinar : Jesenice. TENIS — Na prvenstvu Kranja je nastopilo več kot 6° igralcev in igralk. Pri članicah je zmagala Vesna Žni-dar, med mladinci je bil najboljši Iztok Purič, med člani pa Davor Žnidar. J. Javornik Atletsko prvenstvo Jugoslavije za člane Srebro za Fistra Pavle Novak — 25 let sekretar GNP Treningi kranjskih smučarjev Smučarji kranjskega Triglava se že dva meseca pripravljajo na novo sezo-ao. Alpinci imajo redne treninge vsak ponedeljek in četrtek od 16. ure dalje na stadionu Stanka Mlakarja, skakalci pa vsak torek in četrtek ob enakem času, prav tako na vranjskem stadionu. J. J. Naporna dalmatinska turneja V soboto bodo kranjski vaterpolisti odpotovali na naporno desetdnevno dalmatinsko turnejo, kjer bodo odigrali še šest tekem v I. zvezni vaterpolski ligi. Prvi njihov nasprotnik bo v sredo, 23. septembra, hercegovski Jadran. V Kotoru se bodo v petek, 25. septembra, pomerili z domačim Primorcem. Nato jih bo pot peljala v Dubrovnik. Njihov tretji nasprotnik bo v nedeljo, 27. septembra, dubrovniški Jug. Iz Dubrovnika se bodo nato odpravili v Split. Tu jih čakajo še tri naporna srečanja. Prvi njihov nasprotnik v Splitu bo v torek, 29. septembra POŠK. V četrtek, 1. oktobra, se bodo srečali z Jadranom, v soboto, 3. oktobra pa v zadnji tekmi z Mornarjem. Po besedah trenerja Didića ni pričakovati razveseljivih rezultatov, saj so bili treningi pred nadaljevanjem slabi. Igralci imajo obveznosti v siužbi in šoli, tako da trenirajo le enkrat dnevno. Na pot bodo odšli samo z mladimi igralci, ki bodo drugo leto steber moštva. Doma bodo ostali starejši igralci in to: Chvatai, Torkar, Košnik ter Klemenčič. šele na tretji tekmi v Dubrovniku se jim bo priključil Nadižar. Ker je trener D:dič kaznovan za dobo treh mesecev, bo ekipo vodij dr. Veličkovič. — dh Prekrasne tartanske naprave na atletskem stadionu Borisa Kidriča v Celju so v soboto in nedeljo s prvenstvom Jugoslavije za člane in članice doživele svoj krst. Med številnimi udeleženci 26. prvenstva so nastopili tudi predstavniki kranjskega Triglava — osem članov in dve članici. Za Kranjčane je osvojil drugo mesto Franci Fister v najtežji atletski disciplini — deseteroboju. Drugo mesto si je »prigaral« šele v zadnji I disciplini, teku na 1500 m, i kjer je temeljito obračunal s svojim najnevarnejšim tek-| mečem Bezjakom, članom za-■ givbškega Dinama. Zanimivo je, da so v deseteroboju nastopili kar trije Kranjčani; ; poleg Fistra sta bila uspešna i tudi Konc s četrtim in Ka-I štivnik s petim mestom. Po-I hvaliti velja predvsem veterana v tej disciplini Toneta I Kaštivnika, ki je tokrat prvič nastopil po vrnitvi iz JLA. Največje veselje v taboru I Triglava je pripravil najmlaj-| ši udeleženec teka na 800 m slovenski prvak Iztok Kavčič. Po sorazmerno slabem teku v prvem delu proge je nadaljeval odlično in si izboljšal položaj, v ciljni ravnini pa se je s silovitim finišem uspel uvrstiti na odlično četrto mesto. Slovenski prvak v skoku v daljavo Slavko Udovč je v Celju zasedel peto mesto. Tokrat ni premagaj meje 7 m, kar bi mu zadostovalo za tretje mesto. Sicer pa moramo povedati, da je veter v prsa zelo oviral skakalce, ki so dosegli samo poprečne rezultate. Prav tako peto mesto je pripadlo pri skoku v višino Dušanu P rezi ju. S skokom 200 cm je izenačil svoj osebni rekord, le za las pa je nato zgrešil 205 cm, kar bi zadostovalo za bronasto medaljo. saj sta kar dva boljeuvrščma skakalca dosegla enak rezultat, še en zastopnik Triglava je nastopil med najboljšimi. V finalnem delu tekmovanja v suvanju krogle je Jože Sa-tler osvojil šesto mesto. Med članicami je Metka Papler, letošnja državna prvakinja med mlajšimi mladinkami, nastopila v metu diska in osvojila sedmo mesto. Ema Žagar .je metala kopje in zasedla deseto mesto. REZULTATI PREDSTAVNIKOV TRIGLAVA — moški — 800 m: 4. Kavčič 1:53,7, višina: 5. D. Prezelj 200, daljava: 5 Udovč 675, krogla: 6. Satler 14,01, deseteroboj: 2. F. Fister 6471, 4. Konc 6162, 5. Kaštivnik 6111; ženske — disk: 7. Papler 37,80, kopje: 10. Žagar 34,16. M. Kuralt Alpinizem — smučanje Filmi iz Trenta tudi v Kranju Turistično-prometno podjetje CRE1NA se je odločilo za zanimivo prireditev. V dneh 2. in 3. oktobra bodo namreč v dvorani kina Center v Kranju predvajali nekaj najboljših filmov s filmskega festivala smučarsko-alpinističnih filmov v Trentu v Italiji. Prireditev bo prva te vrste v Jugoslaviji in bo zato še toliko bolj zanimiva za vse ljubitelje alpinizma in smučarskega športa. Več o prireditvi bomo še pisali. J. Javornik Ki a nfsfe I skakalci, odpotovali v CSSR Skupina osmih skakalcev kranjskega Triglava je včeraj odpotovala na petdnevni trening na skakalnico iz umetne mase v Bansko Bvstrico (CSSR). Tu bodo vadili na 65-me-trski skakalnici za novo sezono pod vodstvom trenerja Dejana Sinka. V soboto, 19. septembra, pa bodo nastopili na tradicionalnem trohoju Zakopani —Banska Bvstrica—Kranj. Lani je prvo mesto osvojila ekipa Kianja v sestavi štefančič, M. Mesec in Bogataj. Za tiste člane kranjskega Triglava, ki so obenem tudi člani državne reprezentance, je trening na umetni masi v CSSR zelo dobrodošel, saj državna reprezentanca v CSSR letos ne bo trenirala. Jugoslovanski smučarski zvezi namreč ni uspelo obdržati stikov s češkoslovaško smučarsko zvezo in ima zdaj samo Triglav možnost treningov v tej državi. V CSSR so odpotovali: Marjan in Franci Mesec, štefančič, Gorjanc, Bukovnik, Kapušin, Nor-čič in Kobal. J. Javornik 1 vpraša n j e 3o d govori NI toliko pomembno, kako se podjetja od časa do časa spomnijo svojih nekdanjih delavcev — upokojencev. Pošteno in posnemanja vredno pa je, da se jih spomnijo. Ponekod jih ob praznikih obiščejo, ponekod povabijo v podjetje in jim razkažejo, kako se podjetje razvija in podobno. V tovarni Sava pa so jih letos že šesto leto peljali na izlet. Ob tej priliki smo tri upokojene člane tega kolektiva poprašali, kaj delajo v prostem času in kakšni so njihovi stiki s tovarno. KAT I HUBER (rojena 1917) doma iz Britofa pri Kranju: »V Savi sem bila zaposlena sedem let.' Upokojila Sem se 1956. leta in od takrat še vedno malo honorarno delam. Na izlet, ki ga pripravi za upokojence naše podjetje, pa grem vsako ieto. Vsi smo zelo veseli, da se enkrat na leto spet srečamo in obudimo spomine na leta, ko smo še delali, saj drugih stikov s tovarno tako nimamo. < JOŽE KRALJ, (1914) do ma iz Predoselj pri Kranju: »22 let sem bil zaposlen v Savi. Delal sem v pnevmatikami pri avtoplaščih. Lani sem bil invalidsko upokojen. Čeprav se še ne počutim najbolje, sem se odločil, da grem na izlet. Zelo sem bil vesel povabila, lepo in prav je, da kolektiv ne pozabi svojih nekdanjih delavcev. Saj smo se tudi včasih trudili, da bi čimveč dosegli in da bi bili rezultati čimboljši. Zato predlagam, da bi tudi druga podjetja pripravila od časa do časa takšna ali podobna srečanja za nekdanje člane kolektiva.« MARTIN BAJŽELJ, (1909) doma iz Stražišča pri Kranju: »1966. leta sem šel v pokoj, pred tem pa sem delal v Savi 40 let. Nekaj časa sem delal v mehanični delavnici, potem sem bil šofer, nazadnje pa vodja transporta. Sedaj še malo »honorarčim«, pa veliko hodim v gozd. Na izletu sem bil že lani in predlanskim. To je lepa ideja in prav škoda, da se tudi druga podjetja na podoben način ne spomnijo svojih nekdanjih delavcev. Ni lepo, da ponekod nekdanje člane kolektiva tako hitro pozabijo.« A. Ž. Dvodnevnega izleta upokojencev Save se je udeležilo okrog 150 nekdanjih članov kolektiva — Foto: F. Perdan 150 upokojencev na izletu Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju je letos že šesto leto zapored pripravila izlet za upokojene člane kolektiva. V ponedeljek popoldne so trije avtobusi odpeljali okrog 150 redno in invalidsko upokojenih članov na dvodnevni oddih v dom zavoda za klimatsko zdravljenje otrok v Novigrad. Vsakoletni izleti za upokojence so brezplačni. Z njimi so odpotovali tudi pevci in god- 25 let loške knjižnice Ob koncu letošnjega leta bo škofjeloška knjižnica praznovala 25-letnico svojega obstoja. Ta jubilej bodo počastili z več prireditvami, ki jiih pripravljajo v sodelovanju z občinskimi organi. Naklonjenost skupnosti si je knjižnica pridobila s solidnim poslovanjem ter prizadevnostjo njenega vodstva. Le-to v zadnjem času skuša na vse načine povečati knjižni fond, ki naj bi do tisoč-letnice mesta postal tako obsežen, da bo na vsakega občana prišla vsaj ena knjiga. Samo lani so nabavili 1624 novih del in pridobili 330 novih članov. Z izposojevalnino, članarino in drugimi dejavnostmi so uspeli zbrati 19 tisoč 309 dinarjev lastnega dohodka. V oddaljene kraje občine pošiljajo kovčke s knjigami. Ta »potujoča knjžnica« obsega že 1800 knjig. Obenem posojajo knjige iz svoje zaloge tudi društvenim knjižnicam v Podlonku, Lenartu, Sorioi, Dražgošah in drugih okoliških vaseh, škofjeloška knjižnica je lani organizirala razstavi o Cvetku Golarju in Francetu Koblarju, ki sta lepo dopolnili njeno osnovno dejavnost. A. Igličar beniki — člani kolektiva. Ko smo se pred odhodom pogovarjali z vodjem oddelka za socialno varstvo pri kadrovski službi v podjetju tovarišem Blažem Studnom, nam je povedal, da vsako leto povabijo na ta izlet vse upokojence, ki so nekdaj delali v tovarni. »Mnogi med njimi gredo vsako leto z nami. Letos so se povabilu odzvali skoraj vsi; razen tistih, ki zaradi bolezni ne morejo na potovanje.« Izlete za upokojence orga-1 nizira oddelek za socialno varstvo pri kadrovski službi v podjetju skupaj z osnovno sindikalno organizacijo. Vsako leto že v gospodarskem načrtu podjetja predvidijo denar za to tradicionalno srečanje upokojencev — ne kdanjih članov kolektiva. Za letošnji izlet v Novigrad so namenili 1,8 milijona starh namenili 1,8 milijona starih dinarjev. A. 2. Jugoslovanskemu veteranu padalskega športa Janku Lutovcu enemu izmed udeležencev 1. svetovnega prvenstva v padalstvu na Bledu in vrhovnemu sodrdku na letošnjem jubilejnem p*"" venstvu, so v nedeljo, 6. septembra, po svečani otvoritvi podelili zlato kolajno mednarodne letalske organizacije. Izročil mu jo je častni predsednik mednarodne komisije za padalstvo Jacques Istcl. — Foto: F. Perdan