j**» i »r»* « trto«•«««■ m*wr» to to ■ v *!!(, i 2 j Posamezna iter. K l*GO S S Ob nedeljah K 3’— S j tTABQJi* uhaja V8*k dan, ratvcn " fiodolje in prasnikor, ob 18. uri t “ fa.umom uaeilednjego dne ter stane « tte8«čno po poiti K 20*—, » ino- " temsivo K 40-—, dostavljen na dom « K 2* ~, pr*j Jinan r upravi R 20*—* * iaaerati po dogovoru, d ^aro6a se pri upravi -TABORA*, * MARIBOR, Jurčičeva ulioa iter# 4. a O O 1?.^^CVr^,A,XiXTE^.A.lSr (y (" B e e ■■■■■■■ »Ul iti ste« » w n » » n j Posamezna iter. K 1*60 S : Ob nedeljah E £•— ’ * * ■ UREDNIŠTVO se naluja t Mari- J ■ bora, Jurčičeva uL it, 4, J, nad- ■ S stropje. Telelon internih. čt. 276. “ « UPRAYA m nahaja v Jurčičevi » J ulici st. 4, pritličje, desno. Tele« J| ■ fon it, 24. SHS po&tnočekovui m- » J čun štev. 11.787. * a a J Na naročila bre* donuja •• ne ■ ■ osira. — Rokopisi bo ne vračajo, S 'as?; Uto: lii. Maribor, četrtek 9. februarja 1922. Številka: 32. dogajanja za obmejni promet. Maribor, 8. februarja 1921. , V Beogradu so so pričela pogaja-w med našimi iix avstrijskimi zastopniki glede ureditve obmejnega prometa, Gre za važno lokalno vprašanje, na ^terem je zainteresiran Maribor in Ploh ves vzhodni dol bodočo maribor-oblasti. Vprašanje, ki ga bodo rešeni v Beogradu, je akutno že od one-dno, ko smo zapustili Radgono, sem jo šo v spominu, kako naglo smo J^ali zapustiti itadgono. Na mejo je Prispelo par antantnih oficirjev, našo olasti so so jim globoko priklonilo in “dale servilni ukaz, da so čete umak-05jo. ML nismo dobili niti papirnatih j^ancij, da bomo lahko vzdrževali pro čez avstrijsko ozemlje- Edina ga-i^cija je bila dana z neko klavzulo P^vne pogodbe, katero jo takrat v ®tili citirala Pitamiceva vlada. Toda d to klavzulo pa do resničnosti jo dol-dolga pot, ki je še danes nismo pre-..^*ili. Avstrijci so se postavili na sta-',S(A da nam smejo nagajati in nas .ražiti: naša zadrega jim jo bila v za-/lV°- Če je naše prebivalstvo zahtevalo, a se nxu dovoli tranzitna zveza čez .dlesno avstrijsko ozemlje, so v Grad-? brž namignili: Šilo za ognjilo! Jugo-genska uprava jo nemškemu Rivalstvu direktno onemogočila v®®zit mod Okrajno in Gradcem Špilja! — Kadarkoli se je naša . ® ined njimi celo izročitev Apačko j°tline Avstriji. Šolo na celovški kon-jo prišlo do sporazuma. V ju-lanskega leta so je otvoril zaželje-j} tranzit, ki je pa trajal -samo kakih j.° dni. Zopet so bili avstrijski obmejni ^r°gi tisti, ki so onemogočili jugoslo-j®uski promet. Neštetokrat so naši Aroipoljci apelirali semintja, pošiljali ._splucijg v Beograd in Ljubljano, pojo^* se celo z zastopnikom tajinstve-*bbmejniih krogov« dr. Karauiker-a zadeva so je vlekla in vlekla, ,i A’spzadnjc skoraj ni bilo upanja več, jj. ,.t Avstrijci odnehali in se sporazumi na takšni podlagi, ld bi bila ugod-oa °^a dela. ^ Sedaj se pogajanja obnove. Kakor la ° 'j^nanili vtorkovi številki, je irne-denVCOrai’ masirati Maribor avstrijska V kt potujo v Beograd. Že $ d?tičnem brzojavnem poročilu smo iu/'!!rtpli dejstvo, da se teh pogajanj lezita kot eksperta in zastopnika ob-Prebivalstva dr. Kamniker in h j , Kdor pozna politično ozračje, hV J ■ ^ 'na Tneji in dvolično politiko j^^njske vlado nasproti Jugoslaviji, v W ^trom na to dejstvo dvomil, da bi . Pogradu prišlo do sporazuma in do h j ,e .^roditve obmejnih odnošajev, ki tuvc- ,sn-csna sa oba dela obmejnega j^ivailstva. tjo 'ra n'a liaži strani ni nerazpoloženosti sporazumu z Avstrijci, je j/.^islco obmojno prebivalstvo prešo o,n° sovraštva do našo državo in naje 1,?.Tnc.i,r'0 uprave. Priznavamo, da so Votj1 ° avstrijskim sosedom težko vži-n°v položaj, ki jo nastal ob pre-Pa L,1 v ppodnji murski dolini, mislimo Če ^ himajo danes nobene koristi več, dejam \ 5?'°v uti^olntno ncizvršljivim na-na ‘ ^aša me ja jo in ostano trdna t^do^-r 7n no mo,ro mpremeniiti šo tako »lepa ,n o171co ™ velja kot nekak J obmejnega nemškega prebival- jZMižanje med Vatikanom in Kvirinalom. Nadaljevanje Benediktove politike. — Nezadovoljnost ameriških kardinalov. DKU Rim, 7. febr. Papež Pij NI. je potrdil kardinala Gasparija kot državnega tajnika. Tudi prelati, ki tvorijo papežev dvor, ostanejo na svojih mestih. Danes ob 11. uri dopoldne se jo podal papež v spremstvu kardinalov, papeževega dvora in garde v sikstinsko kapelo, kjer jo sprejel tretji poklon kardinalov. Nato je dal blagoslov tor se umaknil v svojo prostore. DKIT Rim, 7. febr. Papež je danes popoldne sprejel diplomatski zbor. DKU Rim. 7. febr. Listi naglašajo, da jo bil papežev prvi blagoslov z zu- nanje logije zgodovinski dogodek, ki priča, da bo med Vatikanom in Italijo, zavladalo dobro razmerje. V tem, da je kardinal Gaspari poverjen z nadaljnjim vodstvom državnega tajništva, vidijo jamstvo za nadaljevanje od Benedikta XV. začetega političnega kurza. DKU Pariz, 7. febr. Kardinal Connel jo kritiziral postopanje kon-klava. tor zahteval za, bodočnost nekak modus, ki bo ameriškim kardinalom zajamčil 'sodelovanje pri volitvah papeža. Železničarska stavka v ^ Nemčiji končana. DKU Berlin, 7. febr. (Wolff). Berlin silno trpi vsled stavke. Ker je primanjkovalo, vode v bolnicah, je u-mrlo več bolnikov. Vsiod pomanjkanja j moke je več pokam brez kruha. Mala ; industrijska podjetja so morala ustaviti delo vsled pomanjkanja gonilne . silo. ] DKU Berlin, 7. febr. Okoli 5. uro ’ popoldne je dospela na rotovž vest, da ; vodstvo stavko samo priporoča mest-jnim uslužbencem, da prekine stavko. »Kljub temu pa vztrajajo voditelji v ! posameznih obratih pri stavki. Vršilo ; so bo šo enkrat glasovanje, ki mora : bit i j u tri do pol 1"2. ure-končna o -in ki naj odloči, ali se stavka nadaljuje ali j-pa konča. j DKU Berlin, 8. febr. S pomočjo tehničnega pomožnega osobja so jo po-srečilo vzpostaviti obrat v nekaterih | berlinskih mestih elektrarnah. Raču-| na se, da bodo danes zvečer zopet vsi idebivali električni tok za razsvetljavo, j DKU B o r 1 i n, 8. febr.' Včeraj so so i sestali berlinski obratni sveti. O stališču napram stavki železničarjev in mostnih uslužbencev je podal poročilo j neodvisne# Barth. Njegova izva janja j so zadušili burni in ogorčeni medklici poslušalcev. Na stopnišču in pred poslopjem se jo zbralo nad 1000 ljudi, ka-jterim jo Barth pri odhodu* le s težavo ušel, da ga niso linčali. Končno je bila sprejeta resolucija, ki pravi: V očivid boja železniških uradnikov in delavcev za svoj obstoj in nerazumljivega zadržanja vlade, smatrajo zbrani o-bratni sveti proklamacijo generalne stavke po vsej Nemčiji za neobhodno potrebno ter poživljajo osrednji odbor obratnih svetov, da v tem smislu vpliva na vodilne organizacije. O tej resoluciji objavljajo večinski socialistični •stranki pripadajoči obratni svetniki v »Vorrvartsu« izjavo, da je bila resolucija sprejeta pod pritiskom poslušalcev in da torej ne more predstavljati sklepa za. generalno etavlco. DKU Berlin, 8. febr. Zelezmrnir--ska stavka je končana. Ker je zastopnik uradništva po razjasnjen,ju razmer obljubil skorajšnji konec stavke, sta bila pozvana dva zastopnika državne strokovno zveze na zadnji razgovor, na, katerem jo bil dosežen sporazum. Strokovna zveza jo obljubila, da bo še danes zvečer preglasila stavko za končano, ker jo tudi državni kancelar izjavil v imenu vlade, da se bodo v slučaju, če se stavka tako konca, kaznovali le krivci po določitvi vsega kabineta,. Vlada se v tem slučaju h e bo posluževal acelotnega discipliniranja in odpuščen ja, Vsem v poštev prihajajočim uradnikom se dovoljuje običajni rok za pritožba • —v Rudarska stavka na Češkem traja daljo. DKU Praga, 7. februarja. (Češkoslovaški dopisni urad) Pri pogajanjih zastopnikov posestnikov rudnikov in rudarskih organizacij se je dosegel nc-. kak sporazum glede odstranitve spora za pasivno Falkenauerjeve premogovnike, kateri spor je pravzaprav privedel do stavke. Ostravski posest, rudnikov pa nočejo priznati načela, da bi paritetna komisija odločila o naduljni ureditvi rudarskih mezd in doklad. Razen tega je proti vsemu pričakovanju .nastala načelna diferenca glejlo delov-inoga časa, kor podjetniki zahtevajo, da ,se mora v rudnikih izvajati zakoniti , 48urni delavnik z vsemi konsekvenea-jmi. Pogajanja so nadaljujejo popoldne pri ministrstvu za javna dela. DKUP r a g a, 7. februarja, »Pragor Abendzeitung« poroča, da so razen steklarn v Ustju tudi sladkorne tovarno vsled pomanjkanja premoga odpustile delavce. , Angleški predujem Avstriji. DKU London, G. februarja. Lloyd George je v teku debate izjavil, da je , vlada z ozirom na nevarnost popolne* j ga poloma k Avstriji, poloma, ki bi o* grožal vso Srednjo Evropo, predlagala, da se Avstriji takoj izplača dva mili- ■ jena funtov šterlingov od onih 10 mili- j jonov, ki jih je zbornica že odobrila za sanacijo Srednje Evrope. Lloyd Geor- j ge je pri tem omenil, da namerava tudi Francija izplačati Avstriji nekak' pre-1 dujom na posojilo, Amnestija na češkoslovaškem in Madžarskem. ^ DKU Budimpešta, 7. februarja. ’ Češki dopisni urad doznava iz pristojnega vira, da sta Češkoslovaška in Madžarska sklenili pogodbo, glasom katero se vsi politični delikti v prid drugo države amnestirajo. Amnestijo pa niso deležni lastni državljanL, Boji mod Bolgari in Grki. DKU Rim, 7. februarja. »Tribuna« javlja iz Aten: Grčija'in Bolgarija sta danes odredili mobilizacijo. Bolgarski komitaši so na več mestih napadli grške tolpe in razrušili več mostov, v TraikijJ stva. Da bi si ta dr. K. ohranil svojo politično glorijo in svoje nepomirljive pristaše, igra dvolično vlogo: na eni strani hujska svoje ljubljence okrog »Bauernkommando« proti. Jugoslariji in našim obmejnim oblastem (glej »Deutsche Grenzwacht«), na drugi strani pa^potujo v Beograd k pogajanjem. Mogoče je celo, da bo dr. Kamniker pritrdil sporazumu avstrijske vlade z našo vlado, a ko se bo vrnil v Radgono, si bo umil roke, kakor Poncij Pilat in se postavil v svojo intransigontno pozo. Mi mislimo, da je krivda, da ne pride do sporazuma, ravno na strani Radgončanov in njihovega župana dr. Kamnikerja, ki uganjajo proti jugdslo venskim intex*esom zoprno demagogij*5 in pritiskajo na štajersko vlado. Omenimo samo najnovejši slučaj: Južna železnica jo nameravala poslati za progo Gornja Radgona—Ljutomer; 100 vagonov premoga. Vršili so se to* zadevni dogovori med našo vlado in avstrijskim prometnim ministrstvom, ki je privolilo, da se ta transport od« premi čez Špiije in Radgono. V zadnjem trenutku pa je avstrijsko promet no ^ministrstvo brzojavno preklicala svoje privoljenje, češ, da »Bauernkoon-mando« ne dovoli prevoza Toliko te« daj velja sporazum z avstrijskimi ministrstvi! Dvomimo, da bi navzočnost dr. Kamnikerja pri pogajanjih v Beogradu izboljšala situacijo. Dr. Kamniker jo človek, ki ne zasluži zaupanja in ki no pozna političnega takta, šo manj^ pa kakih obveznosti. ftračilno je, da avstrijska vlada delegira k pogajanjem zaupnike obmejnega prebivalstva, dočim mi niti ne vemo, kdo se bo pogajal na naši stra« nt V Beogradu bodo rekli: »To su trice!«, ampak take »trice« (malenkosti) so km zapravile že marsikatero prednost na naši meji. Svarimo in zahtevamo previdnost! O zaščiti dece in mladine v Starihom i. 1921. Odbor Drž. krajevne zaščite dece in mladine je bil v lanskem letu sestavljen sledeče: predsednik višji- sodni svetnik Jos. Stergar, .podpreds. ravna-klj v p.^ Mihael Nerat, tajnik vodja Drž. dečje stanice Slavoj Dimnik, odborniki dr. Makso Wrischer kot zastopnik okr. glavarstva, dr. Ford, Trenz in dr. Albert. Leonhardt Kot zastopnika mestne občine, stolni župnilc Fran Moravec kot zastopnik cerkve, okr. šol. nadzornik Mat. Lichteuvall-ner kot zastopnik šolstva, ga. Olga Ba-lonova kot zastopnica ženstva, odborniki poverjeniki ravnateljica Antonija Štupca in nadučitelj Marrin Vodenik za mesto, nadučitelj Miroslav Pučelik za, Krčevino-Lajtersberg, nadučitelj Jos. Klemenčič za Pobrežje, g. Srečko Vokač za Studence, nadučitelj Anton Brumen za Tezno, nadučitelj Rad, Knaflič za Radvanje- Delokrog krajevne zaščito obsega mesto Maribor in sosednjo občino Krčevino-Laj terborg, Pobrežje, Studence, Tezno in Radvanje, Odbor je imel v teku leta 5 sej v katerih se je sklenilo 153 zaključkov, kateri so bili vsi izvršeni. Tajništvo je prejele v teku leta 674 dopisov in prošenj od katerih jo ostalo nerešenih 13. Število popisane dece, ki so jo je stavilo pod državno zaščito je bilo sledeče: popolnih sirot 54, polusirot (tu so všteti tudi nezakonski otroci) 318, otrok zelo ubožnih, bolnih ali moralno propnlib' staršev 138, slepih 1, gluhonemih 1, božjastnih 1, slaboumnih 3, telesno neraz-vitilr 21 otrok. Stalno podporo, oziroma rejnino je uživalo 97 otrok, enkratno podporo ie prejelo .49 otrok, v. 16 slučajih && IJe telcom leta denarna podpora ukl-aila. Pomoč v obleki, obutvi in perilu jje prejelo 376 otrok, brezplačno pravno pomoč se je preskrbelo 27 otrokom. — Skupno se jo pomagalo 501 otroku, Vš ileČje domove, drž. vagojevališča, dojiS-siioo, otroško bolnioo, gluhonemnico, za-■yod za slepce ali Salezjanske zavode se ye oddalo 54 otrok, izmed teli dva nenormalna in 18 nezakonskih. K rednikom na deželo so je oddalo 4 dečke, a-doptiranje se je preskrbelo 2 dečkoma in 2 deklicam, očeta se je našlo enemu dečku, brezplačna rednika sta se priju-yila dva- Skupna državna pomoč v novcih kot podpora ali rejnina je znašala letno 47.451 K 8 vin-, o katere razdelitvi se je pošiljalo mesečne račune ob zaključku vsakega meseca oddelku socijalne politike pokrajinske uprave v Ljubljani, odseku za zaščito de c o in >nladine v odobrenje. Skupna pomoč v blagu je znašala 174 parov čevljev, 60 parov nogavic, 55 komadov dekliške »bleke, 158 m delti. blaga, iz katerega so je izdelalo obleke za deklice in 140 m modrega volnenega blaga, iz katerega se je izdelalo suknjiče in plašče za jdečke. Izdelovanje zimskih dekliških oblek so prevzele požrtvovalne članice Slov. ženskega društva v Mariboru, do-Čim je vsa ostala krojaška dela izvršila delavnica Drž. moške kaznilnice.v Mariboru- Državna krajevna zaščita deee in (mladine v Maribora je potom okrožne zaščite dece in. mladine v Mariboru Srevzela v lastno upravo bivše Mestno eško zavetišče in je preosnovala in razširila v Drž. dečjo slanico. Kura-jfcorij Mestnega deškega zavetišča se je prostovoljno razšel, odnosno se spojil z /krajevno zaščito dece in mladine v Mariboru ter )X) s la 1 v odbor kot za s1 opni-jke kuratorija 4 člane in sicer: Gg. Vik-jstorja Grčarja in Ivana Tomažiča kot ;»a®topnika mestne občine, Iv. Šoštariča 5n: Gustava Schetbauma pa kot jgastop-,!ka Mestne hranilnice. Zavod ima sedaj sledeče oddelke: Deško dnevno zaveti-Ečc^za 50 dečkov, dekliško dnevno za ivetišče za 50 deklic, popoldansko zave-itišče za 50 .dečkov, všprejemališče z /20 Posteljami, zdravniško ambulanco, posvetovalnico za matere in oskrbiva!-, r.ico za dojenčke. r Gojenci zavoda so izključno sirote, nezakonski in nbožni zapuščeni oi-flori,' 4ci prejemajo v zavodu kosilo in jnžino, popoldanski pa samo nadzorstvo. Nov oddelek v zavodu je vsprejemaliSeoFku-ter.ega ustanovitev .je bila ena na.jnnj-rejših sceijalnih potreb v Mariboru, jOpremljeiic je z 20 posteljami in telesnim' perilom. in obleko za vsakega no-fvovs.rire.ietega otroka. V ta oddelek se je od 1. VI. 21. t. j. od ustanovitve vspre jelo dosod;,) začasno 46 otrok in sicer iz sledečih vzrokov: padi. posepn.4t.va 0 jdeakbv in 1 deklico, radi zapora staršev (nezak. mater) 1 dečke in 1 deklico, ‘ radi repatriacije iz inozemstva 6 dečkov in 2 deklici, radi pobega staršev 2 dečka, radi bolezni ■staršev (oddaje v bolnico) 3 dečko in 2 deklici, radi odsotnosti staršev (delo v tujini) 5 dečkov, brez svojcev 2 dečka in 1 deklico, radi stanovanjske bede 4 deklice in 2 dečka. Vsi navedeni otroci raaven 5 so popolne sirote, polusirote ali nezakonski. .V zavetiščih in v sprejemališču se jo razdelilo v teku leta 20.320 kosil, 29.320 južin, 1800 zajutrkov in 1800 večerji. Vi ^sprejemališču sc jo razkužilo 43 o-trolf, kompletno opremilo 20 otrok, delno opremilo IS otrok, 8 za kratek čas prehodno sprejetih’ je bilo neopremljenih. Dohodki zavoda so bili sledeči: dr žavna podpora in subvencija 136.916 K, zbirka Slov. žen. društva za ustanovitev dekliškega zavetišča 14.783 X 50 v, čisti dohodek zbirko dečjega dne 67.005 Iv, podpora mesta Maribor 20.000 K, manjši prispevki, prispevki gojencev, takse in dr. 54.527 K, skupno torej kron 304.366 50 vin. Stroški za vzdrževanje kuhinj, plače služinčadi, nabavo nove ga inventarja, perila, obleke, popravila in preureditve poslopja, oprema kopalnice in drugo skupno 300.777 K 97 vin. Tekoči mesečni računi so se koncem vsakega meseca zaključevali in pošilja Ii_odseku Za zaščito dece in mladine a Ljubljani v odobrenje. Stroški vzdrže vanja so naraščali s cenami in navalom dece, kakor tudi z razširjenjem zavoda, tako da je država zviševala st oporna svojo subvencijo od 3000 K na mesečnih 20.000 K. Zavod se mora radi narasle draginje boriti z velikimi denarnimi težkočami in uprava je . skušala pridobiti cenejša in darovana živila pri čemur so večkrat pomagale tvrdka G. Scherbanm in bratje Tavčar v Mariboru in izvozna tvrdka Kostič in Markovič v Beogradu. Izdatki leta 192-1. so bili tako visoki tudi radi prenavljanja poslopja in nabave nove opreme vspre-jemalisca in dekliškega zavetišča. Od ustanovitve Drž. krajevne zaščite dece in mladine je zaznamovati v Mariboru znaten napredek v tem soci-jalne.m delu, a to je za Maribor kot in-duetrijelno mesto in kraj z največjim procentom nezakonske dece v Sloveniji vsekailco le mal začetbk’. iti nujno potrebno je. da se ustanove tu še drugi mladinski za,vodi, ki bodo odgovarjali ttotfitbam celega mariborskega okrožja. Politične vesti. Madžarska stranka v Jugoslaviji. Nemcem hočejo v naši državi slediti tudi Madžari. Iz Subotice poročajo, da se je vršil tam sestanek zaupnikov v svrho ustanovitve madžarske stranke. Začasno jo izvoljen pripravljalni od-boi oljili ojec h GO (*Ižviiov. V posaiTif^znili mestih v Vojvodini nameravajo osnovati krajevne organizacije, ki naj zdru-iži.jo vse. v Jugoslaviji živeče Madža-ire. *_ Bonomijeva demisija — zasluga klerikalcev? Rimski listi poročajo, da je Bonomi odstopil vsled intrig katoliške stranke, ki si pridobiva Vedno več vplii a na vlado in so skuša uveljaviti Feuilfeton. .. ®i°.vauni Nerga Te dni je umrl italijanski pesnik in. pisatelj Giovanni Nerga, katerega poznamo pri nas najbolj po libretu vCavallerjo rusticano«.'. Ijegga se je rodil leta 1840. v Gataniji v Siciliji, sloves pa si jc pridobil s svojimi romani, pisanimi v stilu francoskih senzacijskih romanov. V zbirki ■njegovih vaških pripovedk sc nahaja tudi "Cavalleria rusticana«. Njegovo najboljše in najbolj poznano delo jc roman >11 mariito di Elena«, ki ,jc izšel leta 1882. V slovenščini nimamo razen ■ Cavallerie rusticano« nobenega prevoda njegovih del. Lolandska predstava v berlinskem gledališču. V berlinskem gledališču »Am KurfUrstendammc »o igrali te dni v holandskem jeziku, da tako pokajo kulturno solidarnost Germanov. Solonov kip. V Rimu so dolga leta kazaii občudovalcem starih' umetnin nek krp kot kip Sofoiklejn. Sedaj pa je iv francoski akademiji dokazal Theodo. ve Kernach, da to ni kip Sofoklcja, ant-SoJona. Remhardfbvi načrti. Rež^ jo r Max Reinhardt, ki bo letos sodilo, vaj pri' slavnostnih solnog raških igrali', & BUtem mmma zlasti oh’ teh dneh', ko se vrše volitve 1 papeža. Ker je del poslancev demokratske stranke stopil v opozicijo in s tem omogočil katoliški stranki, da je postala najmočnejša skupina vladne večine, je Bonoani odložil odgovornost, zakaj katoliška stranka, ki je dosegla, da se je država udeležila žalnih slavnosti ob papeževi smrti, se pripravlja na izvršitev svojih nndaljnih načrtov, tičoeih se Vatikana. Cerkveni .krogi dvomijo, da bi novi kabinet stopil v pogajanja o odnošajih italijanske države do papeža, tudi, če bi v njem odločevala par lito popolare. Italija no bi na ta način mnogo pridobila, ker jo v bližnjem ori-jentu že danes podpirajo italijanske kongregacije, pa zaenkrat tudi sporazum^ z Vatikanom ne more izboljšati položaja. Vatikan pa bi izgubil avto riteto neodvisne cerkvene sile in posta vazal italijanske države. r Nova Rusija. . Zagrebška »Slob Tribuna«_ je objavila v sobotni številki članek profesorja Sergija Čahotina o novem gibanju ruskih emigrantov ki se zbirajo okoli pariškega lista Srn jena Vjeh«. Ta skupina priznava rusko revolucijo, agitira za povratek v Rusijo in je.voljna sodelovati pri izgradnji nove napredne Rusije. Profesor Čahotjn izvaja: Obstojajo štiri dejstva s katerimi moramo računati. Prvo dejstvo: ničesar ni brez Rusije. Evropa in celi svet se ne more ustaliti, če ne sodeluje Rusija.. Drugo dejstvo je: Rusija živi. Ruska revolucija se no da izbrisati. Tekom petih let je postala listoričen poj a. v ruskega narodnega življenja, ki obstoja in bo obstojal tudi če je za nas strašen in neprijeten. Tre tje dejstvo je: počasna izprememba sedanjega režima v Rusiji ali evolucija revolucije. Sovjetske vlade danes več ne moremo zrušiti. Boljše viška stranka je danes edina organizirana stranka v Rusiji, njeno uničenje bi povzročilo popolno desorganizacijo. V Rusiji bi nastala strašna anarhija, nevarna tudi vsej ostali Evropi. Četrto dejstvo je. imamo mlado, novo, energično, aktivno narodno Rusijo, v kateri bo narod sam gospod in gospodar. Življenje zma-ffuje, Rusija se obnavlja, Rusija je stopila v popolno novo dolx> svojo zgodovine. Zakaj Rusija, a ž njo tudi Slovanstvo, morata še dahi človeštvu svoj del in reči mnogo novega. Samo ta narod, ki se danes očiščuje v ognju trp-jenja m presnavljanji, ima. pravico na veliko bodočnost, ne pa oni njegovi sinovi, ki so ga zapustili in čakajo, da so vrne car ali da jih Rusija pokliče koV svoje edine rešitelje. * Nesporazum med Leninom in Troc. sijem. Finski listi poročajo, da je nastal med Leninom in Trockijem nesporazum, ker Troekij noče demobilizirati sovjetsko armade, tudi če bi to genovska konferenca izrecno zahtevala. V Moskv i so se baje vršili radi tega veliki izgredi. ja v Ameriki. S filmsko režijo se je bavi! tudi že v Berlinu. Z druga strani se poroča, da bo gostoval.letos tudi v dunajskem operetnem gledališču, kjer lx> na novo inseeniral opereto »Orfej« v podzemlju«. Nova slika Sandra Botticellija. V Ameriki so odkrili novo sliko slavnega »likerja. Sandra Botticellija. Slika predstavlja dečka z rdečo kapo ter spominja na njegove nedosežne slike angelov. Baletna šola v Osijeku. Osiješko gle-dnjsee je otvorilo baletno Šolo, v kateri bo poučeval brezplačno baletni mojster Semenov. Senzacijonelna iznajdba. Nekemu mlademu budihipcštanskemu ipženir- 3Č kakor Poročajo ma- džarski listi, iznajti aparat, s katerim so za more fotografirata na veliko daljave. Novi aparat jo naaval »Tele-Plmr«. 'Ako je vest o tej tznajdbi res. mena, potem -bo to opdbalnega pomena osabito za astronomijo. » v Za^r 3T^3ai PT*iw^wskega v. Magrebu. Lotos slovi znani noLhki .a kiij.evnega delovanja. Njegoš , , 1)0 P-rcfcla-vilo tudi zagrebško Sledalisco z vrprjagfritjvijoi njegovo dx?« Dnevna kron! — Pobrežje. Nabiranje za zvonove na pokopališču. (Dopis.) Nekega dne v januarju som sc ravno vračal domov z dola. ko sta me naenkrat sredi ceslf ustavila magdalenslšj župnik in pose stnik Pa ar ter me po nemško nagovori' ■la. naj jima poklonim maj dar za zbir ko za zvonove pobreško kapelice na pokopališču. Ker sem priucipijehio proti temu, jima seveda nisem nič dat zato sta šla daljo tor.mo pri drugib opravljala. Da, res je, da nisem dal ni? in to zato, ker kot reven človek tel> zvonov nc potrebujem in sicer iz eno* stavnega vzroka, ker se revežem spleb no zvoni, ampak samo bogatašem. ("e-mu naj bi potem, reveži darovali zvonove? Pogreb in rakev preskrbi r®’ vozu se občina, cerkev pa ne zvoneni3 in ne blagoslova, če ve, da ne bo. dobil* .plačila- Za reveža torej niti poti v n#‘ oesa. ni! Leta 1898, sem kupil več srečk' za zgradbo nove cerkve sv. Magda-le" ne, katero so takrat vsiljevali z velik® agitacijo. Preteklo je nad 20 let, tod* še vodno ni nove cerkve. Ivje je zanj® nabrani denar\ Ce bi imeli naši gg.du-h ovni res krščansko usmiljenje do veže.v, bi jih spremili na poslednji Pofi ter jim zvonili tudi brezplačno, kat bi. edino odgovarjalo pravi veri, -potenj bi sc gotovo nihče ne branil darovati ne .za cerkev, ne za zvonove, tako P3 naj daruje zanje tisti, ki je vsled svojega bogastva, ne vslod svoje vere vreden blagoslova! Pobrežje. (Nov patent.) Na Šem u Stržinu ne gre v glavo, da pripada Pobrežje Jugoslaviji. To je zopet pokaži e svojimi vabili na fajerberški-ples i« običajni pretep. Da morajo vabila hiti tudi nemška, čeprav vsak Pobržand°' bro razume slovensko, to se mu zdi P°; (robno, ker s tem se ohrani nemški značaj tukajšnjega fajerbera; saj je bil ravno Stržina tisti, ki je napel vso meči, da bi ne prišlo društvo pod narodu® vodstvo. A težko mu done, da no mor® stati blažena nemščina .na prvem m®* stu.^ Pa tudi iz te zadrege si zna pomagati pametna glava. Na. to brihtno najdbo misli vzeti patent. Sedaj šel® s.ud im, kako bi se ta iznadha dal* vpombiti tudi na lepakih in patentu* pravica je pridobljena, .... Kamnica. (Dopis.) Dne 31. J3«- SG, vr‘‘*ila P*'! okrajnem sodiš®11 v Mariboru proti Stefanu ŽižekiuFram cu Leponiku in Vincencu Krojšti k3' zenska razprava, pri kateri so se n«** dem zagovarjali radi prestopka in 496. k. z. Ker so obtoženi kazensk® dejanje sami priznali, bi bili na vsak način obsojeni, če zasebni obložil®11 ne bi privolil v poravnavo. Vse drn£° lesti, katere sirijo tukajšnji uetnšk11* tar ji, so neresnične in lažrtjive-’ - Romantika Ptujskega polja- M spe i ar iz Ptujske okolico se je vri*®3 v soboto iz Pragerskega proti Ptuj* - a samotni cesti je srečal v lmlie z*' vito zensko s košaro v roki. Ženska je prosila, naj jo vzame na voz. Ne pozabite naročnino! me »Sneg«, kal ero-prevaja intendant profesor Benešič- Petindvajsetletnica Beličevega znanstvenega delovanja. Profesor beograjske univerze Jer član Srbske akademije dr. Aleksander Belič je slavil t,e dni 25letnico svojega znanstvenega delovanja. Profesor Belič jo slovanski filolog, poznan posebno po znamenitih delih o macedonski.Ii dialektih. Njemu na čast, bo izšel poseben »Zbornik ling vi stični h in filoloških študi,j« s prispevki najboljših in sploh slovanskih ilologov. Profesor Belič je sodeloval med vojno tudi muogo pri »Revne Jou-goslave«, katera je v inozemstvu propagirala idejo narodnega edinstvn. Nova opera v Pragi. Kakor poročajo praski listi, bo postalo »Narodno di-vadlo« izključno dramsko gledališče Za oporo, ki lx> nosila ime skladatelja Smetane, bodo zgradfl i čisto novo stav-bo- Anatole France in berlinska »Grška boginja«. A noto 1 o Franco je o priliki svojega zadnjega bivanja v Berlinu ^»30. eno utftilepdilv umethito sfarega berlinskega muzej«. Zanamivo m tem je to, da je bal ta kip začasa svetovne vojne v Pariz« v Lasti nekega nemškega trgovca, kateremu eo toda, med ir- plombo ga je Nemec prodal nek’®111’1 italijanskemu trgovcu, kateremu £fl le rranccska vlada kot podaniku zave*111' ske države morala izročiti. Po vojni 9* je prišla ta boginj a, preko Švice v im, kjer jo je kupil muzej za mili.1"011 mark. Pariški .listi prinaša jo navdu®®11 opis toga kipa iz peresa Anafola Fra»' c®a. ter dodajajo, da je pariški Louvr® orlbil ponudim za nakup, ker ni h° . plačati zahtevano svote poldrag m1'11' Jon frankov. Znanstveno delo v sovjetski repubtf-ki. Ihansko leto so ustanovili v P®!'1’’1 gradu na akademiji znanosti tri zavode za, raziskovanje (fizik,hnat®11ia' Lemi, radiološki in jafetidološki), a log tega v decembru še fakulteto K elektrotehniko. V Moskvi bodo to o0' oi vor.il i Mnrxovo. poJitlnoiiia jasno iz repertoarja berli’1' eJkih' gledališč, ki je sestavljen v©^ ma iz francoskih' dol. Torej eo-vaO^ nbramičiie nemške babarije, da, n® P?; trebujejo francoske kulture, ki že — proživl jena! marmor, 9. rehrnafja 1922; ;j: S BO K « Stran S *e 3® 3*6 usmilil. Ko je plezala na voz, 30 zapazil, da ima izredno velike roke in popolnoma moške kretnje. Zazdela se mu je sumljiva in premišljeval je, kako bi se je iznebil. Spustiti se s to navidezno žensko v boj, ni kazalo, ker Špehar jo bil invalid z leseno nogo. Spomnil se je, kako so naši pradedi v tem slučaju postopali, ko še ni bilo železnic, ko se je voznikom na cesti več-krat pridružil kak nebodigatreba- Spustil je bič z voza, nato pa prosil žensko, *\aj ga pobere. Ženska se je sprva pro-tivila, ko pa ji je pokazal svojo leseno-noffo, je vendarle stopila z voza. V tem trenutku je pognal Špehar konje ter ubežal. V prvi vasi je ostal ter pogledal v košaro, ki je ostala na a'ozu. Sedaj ^le je uvidel, v kaki nevarnosti se jo Uahajal. V košari sta bila dva nabita Samokresa in dolg, habrušen nož. Dozdevna ženska je bil preoblečen ropar, •ki se je najbrže hotel polastiti špehar-jeve listnice. Vesel, da je tako srečno Utekel nevarnosti, je popil polic dobre-Ba viučka ter odjadral domov. — Ta zgodba se v raznih verzijah razširja včeraj in danes po Mariboru. Koliko je ujej resnice nam.kljub poizvedovanju ni bilo mogoče ugotoviti. — D beg) i kaznjenci. Tz subotiških" za-fbrov je pobegnilo zadnjo dni ppetekle-ftu tedna šest kaznjencev na jako preleten način. S pomočjo posteljne železne noge in žlic so predrli strop celice, se nahaja v tretjem nadstropju, spl o. *,!lli orl tam na streho in po strelovodu tla. P»eg so opazili šele zjutraj, ko 80 bili ubežniki že na varnem. Uvedejo0 zasledovanje je ostalo dosedaj še brezuspešno — j večji potres v zgodovini. Glo- ue javljenega daljnega potresa se poro-°a>vda ni bil v panamskem pasu, temneč 60o km severno od San Frančiška ha dnu morja. Tresenje je trajalo 70 himut. Po mnenju geologov je nastal Potres vsled pogrezanja gorovja na hiorgkem dnu. To je bil dosodaj naj-''ečji potres, kar jih omenja zgodovina. —1 Komunist Novakovič se vrne. ®pograjsko občinsko zastopstvo je spredlo pd u begi ega bivšega, komunističnega. pcslanr.a Novakoviča pismo sledeče ''sebine: »Iver se mi je posrečilo pobeg-n>ti v Avstrijo, sem sklonil, da napra-yim izpreliod po Jugoslaviji-. Policija mnenja, da je poslal to pismo kak 'Novakovičev prijatelj, d očim se nahaja Novakovič sani onkraj državne meje. —’ Nemški napad na češkoslovaški ftleji. Minulo soboto zvečer je vdrla v h'nlo obmejno češko mesto Bohanin iz kakih 30 oseb obstoječa oborožena tol-PSj ki je prišla iz Nemčije preko v.eloz-«iškega, mestu. Tolpa je napadla sod-uijske zapore ter izpustila vse jetnike, hied katerimi sta bila dva Nemca, ki rda bila. radi protidržaimega rovarje-Kt i v zaporu. Oboroženi tolpi se ni ni--do slavit v bran in tudi pomoči ni bi-‘° od nikoder mogočo tako hitro poklicati. Tolpa se je po izvršenem činu vr-hdg po drugi poti preko meje, pri če-I1JUr .je streljala na vsakogar, ki se je Ukazal. Dva finančna stražnika in več hiosčaaov je bilo ranjenih. Češka jav-PCs‘. je . vsled tega dogodka zelo razburjena. . Grozna nesreča na 9tavnem kolodvoru. Danfeg zjutraj krog 8. ure se je zgo-■ na mariborskem glavnem kolo-'ly°:-u grozna nesreča. Petindvajsetlot-i samski premikač južne železnice, * mrtin Fliess,. stanujoč na Aleksandro-1 cesti st. 24 jo pri premikanju garni-«re nekega toAmmega vlaka padel pod teku se nahajajoč vagon, ki mu jepo-j/trnoma zmečkal desno nogo in desno oko. Poleg t0ga je zadobil Fliess tudi c.trnnje poškodbe ter veliko odprtino %ehnJu\ tako da so nm izstopila ere-Telefonično pozvan rešilni oddelek' 'co Pr ^lel nemudoma na mesto nesce-ter P0 ^l ponesrečenemu prvo pomoč iein** v splošno bolnico. Po bi U, Zamikov jo malo upanja, da T&nn f'0.^'08511 TOŠiti življenje, kljub Pri tvi>*a Je ve® &>* nesreče in tudi m; S vTP®}1 m pozneje pri polni zave-celi a, * «Weiek jeiuiel pri nesreči Mariborske vesti. Maribor 8. februarja 1022. m Petdesetletnica novinarja Franja Pirca. Danes slavi novinar Franjo Pirc petdesetletnico svojega križevega- pota •življenja- Rojen jo bil 8. februarja 1872. v Ivandiji pri Novem mestu, kjer je po-sečai ljudsko šolo ter šel potem na gimnazijo, določen da postane frančiškan. Vsled nenaklonjenosti nekega nemškega profesorja je potem zapustil gimnazijo tor vstopil v neko trgovino v Ljubljani in potem v Celju, odkoder je odšel k vojakom. Že med tem časom je dopisoval raznim listom, po vrnitvi od vojakov pa se je popolnoma posvetil novinarstvu. Bil je mnogo let dopisnik in sotrudnik naših slovenskih listov »Slovenskega Naroda«, »Edinosti« itd; urednik tednika Dolenc«, sourednik in odgovorni urednik Plutovega »Jutra« ter so-trudnik graških in dunajskih listov. Med vojno je bil na fronti ter radi nekega dopisa ljubljanskim listom po-vprekem sodu obsojen na smrt, vendar pa vsled prizadevanja nekega madžarskega generala, prijatelja novinarjev. pomilošeen. Po prevratu ga je general Maister pozval v Maribor, kjer mu je poveril najprej vojaško bolnico, potem pa je postal sotrudnik mariborskih listov, urednik »Nove pravde* tor je sedaj dopisnik ljubljanskih in drugih listov. Njegovo življenje je bilo od početka do konca križeva pot. Jubilantu želimo, še obilo let! m Seja širšega odbora JOS, ki je bila napovedana za dan 9. februarja, se ne bo vršila, pač pa se vrši dno 11. februarja ob .20. uri zvečer v Narodnem domu seja načelstva krajevno organizacije JDS v Mariboru. m Narodna godba prirodi v soboto dne 11- februar ja ob 20. uri v Narodnem domu velik zabavni večer, katerega .čisti dobiček se bo deloma porabil za Jugoslovansko Matico. Spored večera bo: I. Resni del: Smetana, Muhvič, Ivano? novič-Mecger. II. Humoristični del: gobda, soloseene, soloplesi. Dve komični enodejanki: Kleiueoke-Vanous: Olimpijec in Rimljanka,- bogovski I.iubavni komad: Ivanovič - Mec^e^ ip Vanous: Nesrečna ljubezen, strašna tragedija slovenskih pasmi. Ples, tombola, šalji va pošta, jedilni, vinski, slaščičarski, ka-varnn.rski in tobačni 'šotori. Vstopnina 26 K za osebo. m II. Redni občni zbor Jugoslovanske Matice v Mariboru se vrši dne 20. t. m: ob S. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. m »Le vkup!« sc sestane v četrtak' dne 9. febr. t. |. ob 20. uri a- posebni sobi »Grajske kleti«.' m Društvo privatnih nastavljesseov v Mariboru naznanja, da pričnejo plesne vaje v petek, dne 10. t. m. ,.,in ^kisk trgovske nadaljevalne šole. Trgovci, ki zaposlujejo v svojih trgovinah ucence, sc naprošajo, da strogo pazijo na to, da jih pošljejo vodno točno pred pričetkom pouka, v trgovsko nadaljevalno šolo. da ec s tem preprečijo še nadaljna poškodovanja šolskega inventarja. Pouk se prične ob 14. uri, u-čenci pa prihajajo že od 13. ure naprej in razsajajo v šoli tako, da jo že razbitih mnogo stolov* tintnikov itd. Odredilo se je vsled tega, da je vstop A' šolske prostore dovoljen šele pet minut pred pričetkom pouka. — Trgovski gremij. m Nevarni ptiček. Že daljo časa. so .ie klatil po naši državi 281etui Ludvik M. Duhanjuk iz Galicije, ki se je preživljal na vse mogoče, samo ne poštene načine- Pred par meseci je »deloval« at Pakracu, kjer je nekega dne med pol danskim odmorom vlomil v trgovino nekega zlatarja ter odnesel za Okrog 200.000 K razne zlatnine. Po dolgotrajnem zasledova,ju jo vendrKprišel v roko pravice. Sled je vodila, preko Celja, kjer se je našel del ukradenega blaga, v Maribor k nekemu kovaču K., ki jo bil Duhnojukov pomočnik'. ’ Pri njem je Duhanjuk' shranjeval ukradeno blago in ta mn je tudi izdeloval Adoinil-sko orodje. Duhanjuk jo večkrat napra-y proiko Spil ja v Avstrijo, Kjer je ukradeno blago razprodajaj. Kovne K- je priznal sodelovanje tor je bil Izročen državnemu pravdo ištvu. m VeHka Kavarna. Ob 17. uri po-'poldne čajanka. s Koncertom v »Klnb-Jtacuv Ljudska univerza. TRETJE PREDAVANJE »Ljudske univerze« se vrši v soboto ob 8. uri v mali kazinski dvorani. Predava gosp. ravnatelj M. Pirc o »Naselitvi Jugo-slovenov na sedanjem njihovem ozem-lju«. Sedaj, ko so se jugoslovenška plemena. zedinila v ono državo, ni zanimivejše in aktualnejšo torne, kakor si jo je zbiral g. predavatelj. Vsak naš državljan bi moral poznati vsaj v glaA’--nih obrisih najstarejšo zgodovino Jugoslovanov. Pričakujemo, da bo udeležba kar najštevilnejša. Predavanje iz medicino, ki je bilo oznanjeno pri zadnjem predavanju, se vrši v poznejšem .času. . Odborova seja »Ljudsko univerze« $p. vrši y četrtek ob #6. uri zvečer na magistratu. Ptujske vesti. . Bestialen umor in rop. O roparskem umom, o katerem smo poročali že v pondeljek, smo prejeli še sledeče podrobnosti: Iz ptujske okolice, tega od žganja in re-nogutstva najbolj pokvarjenega dela naše domovine euje-mo pogostemu o različnih zločinih, toda slučaj, ki se .je izvršil preteklo soboto vzbuja skrajno in splošno ogorčenje in opozarja pravošOdstvo, da je že skrajna potreba nastopiti z eksemplaričnimi kaznimi proti zločincem in končno že enkrat. opustiti pomilošče-nja. Trgovec s poljskimi pridelki Henrik Rosenfeld (in no Rosenberg) ima svojo trgovino na Bregu pri Ptuju, v vasi Podvincih pri Ptuju ima pa pori nržnico trgovine, kjer prevzema od kmetov jajca, semena itd. Že pred več dnevi sta se pojavila pri Rosenfeldu dva moška in se dogovorila, da mu v soboto 4. t. ni. pripeljeta več zabojev jajc. Rosenfeld si je za mikup jajc svojo denarnico dobro založil in čakal v soboto na blago A' svojem skladišču v Podvincih. Krog 10. uro dopoldne pa .prideta omenjena moška, vržeta Rosenfeldu Arrvico z zanko krog Amatu, ga. zadavita, oropata denarja, , ure. in celo prstanov iz rok, tor pobegneta neovirano in neopaženo. Da ,se je vršjl hud boj med nesrečn© ž.rtvijb in ropar,--jeiha, dokazujejo v' prostoru razmetano in raztrgane vreče z živili. Kmalu na' to,na lice mesta došla sodna komisija je nemudoma ukrenila pogon na morilce ^ ter jih, kakor doznavnmo, menda že imajo na varnem. Orožniki 50 prijjdL pri Ormožu dva sumljiva moška, ki sta hotela čez most preko Dravo na IIrva.tsko. Ljudje, ki so videli zločinca a' Podvincih, ju bodo go-tovo spoznali, a.Jco sta prava. Kakor izgloda sta zločinca podanika Radičc-ve '■republike« iz Varaždinske okolice. Prekmurje. Solarska prireditev v Beltincih. Dne 6. januarja je bila y naši šol i prva šo-larska prireditev, odkar je Prekmurje a' Jugoslaviji. To p-riroditCA’ eo’ 1.5. januarja ponovili. Pri obeh prireditvah 80 se nabirali prostovoljni .prispevki ra božičnico revni dcei. Nabralo se je toliko, da je bilo 2. februarja 25 otrok obdarjneih s perilom in obleko- Lepo je bilo videti prekmursko doco na njihovi prireditvi. Še lepše pa, ko je sprejemala darila. Za naše Beltince je bilo to nekaj novega: bilo je prisrčno”in domače, narodno. Prirediteljem gre vsa hvala! Železniški odbor v Beltincih. Ne-davpo se jo tukaj vršil shod zastopnikov občin in drugih interesentov gleje zgraditve železniške, progo M. Sobota —Dolnja Lendava: Iver smo poročilo 0 tean shodu dobili A>recej pozno in so že drugi listi obširneje poračali o njem, se omejimo B®- P6-r podatkov: Shoda so ss udeležili zastopniki 23 obč]n, l{i m inte-fesi ran i na tej rrrogi. Železnica M. Sobota—Dolnja Lendava go. je že začela projektirati od kolodvmra v Murski Soboti na zahodni strani Rakičan, med Brabonoi in Lipovci ter na vzhodni strani ‘Beltinec in Odranee; nadaljnje trasiranje je pa vsled zim.0 prekinjeno. Aa -to železnico govore razni gospodarska razlogi. Izvoljen je bil železniški odl>or (predsednik Ivan Oigut in tajnik l-Ye]iOBl®Yi Bcitkioo). pr, katerem se nahajajo zastopniki vseli večjih občino ob tej progi. Resolucija se glasi: Na jaA-nem shodu zbrani zastopniki občin Beltinci, Turnišče, Lipa, M. Sobota, Odranci, Dohležovje, Lipovci, Bratonci, Gančani, Renkovci, Ižakovci, Melinci. Gornja, Srednja in Spodnja Bistrica, Čerenšovci, Trnje, Gomilica, Žižki, Gornja in Spodnja Polana, Brezovica, Ne« deljica so sklenili apelirati na vlado, da se takoj prične z gradnjo lokalne (poljske) železnice Murska Sobota— Dolnja Lendava, ki bi šla skozi a^so Areč-je prometno kraje; kakor na pr. skozi Beltince, med Grenšovci in Turniščem itd. Pri tem na j se pazi na to, da se bo nova proga trasi rala kolikor le mogoče po Arcleposestuiški zemlji, da se nc. bi prerezalo preA*eč posestev’ srednjih in malih kmetov. Gradnja te železnice naj pa nikakor ne škoduje graduji železnice M. Sobota—Ormož, katera naj =e čim-prej prične in njen sedanji projekt naj se preloži v smer Murska Sobota— Beltinci—Ljutomer. Obenem apeliramo na vlado, naj nemudoma vzpostavi promet na železnici M Sobota—Hodoš. »Demokratsko protidržavno delo * Prekmurju«. Zadnja »Straža« se hudo Arznemir.ia nad našim ljutomerskim dopisnikom (katerega, v začetku ironično taji in na to prijema s svojimi kleščii), ker si je dovolil nekatere pomisleke proti progi Murska Sobota—Dolnja Len dava- »Stražinega« dopisnika je najbolj zbolelo to, da. je naš list opozoril na mahinacije gotovih ljudi, ki vpletajo svoje čisto osebne interese v prekmursko že-1 ezulsko vprašanje. »Stbažin« dopisnik misli, da je .n j o go a-, načrt tako sakro-sankten, da.bi se sploh ne smelo dvomiti o njegovi prosperiteti. Mi smo objavili tildi poročilo o akciji za železnico M. Sobota—Dolnja Lendava, kakor hitro smo ga prejeli in mislimo, da se lahko sliši o tem tudi nasprotno mnenje’. Na.m gre za to, da se prekmursko prometno vprašanje reši tako, kakor ga zahteArajo krajevni in državni interesi, odklanjamo pa vsak političen in osebni vpliv.» te ali one strani. ■ > Sokolstvo. o Jezdni odsek Sokola v Maribora ima v četrtek, 9. feb. t. 1. ob 20. url zvečer svoj prvi redni letni občni zbor v kmečki sobi restavracije v Narodnem domu, ; na katerega se Arsi člani bratsko Arabijo. Ob pol 20. uri pa im'' sejo načelstvo. ZdraA’o! Načelstvo. .>) ------- ----------- . 1 1 . 1 1 JlA kultura in umetnost x Orkester »Glasbene Matice«. Občni zbor odseka A’ svrho volitve novega odbora, združen z redno orkestralno vn jo se ATŠi a' četrtek, dne 9. februarja 1922. točno ob pol 20. uri a' Matičnih prostorih. Prosim, da pridejo A’si člani in tečno. — Načelnik. x Hermes. Naši študenti trgovske šole so izdali drugo številko svojega lista »Hermesa«. Rusinov piše o trgovskem slogu: ShiA-oljub spomin na 3. nov, 1920; Jugajlo: Dvom: Nadja Kavečino« va: Ge doma. jim dobro hi, žerjavi sa čez morje vzdignejo . . Bepos: »Jaz* iii »Ti«; Rlavoljub: Zopet (Pesem.); Goj-mira: Vrednost čase; Ado Makarovič: O reformi zgodovinopisja; Edo: Pomen bank. O »Hermesu« bomo spregovoril o priliki skupaj z »Utrinki«. Gospodarstvo. Borza 7. februarja. Zagreb, devize: Berlin 149—151, Bukarešta 210, Milan 1420—1435, London 1314—1318, Pariz 2570—2577. Praga 570—577, Švica 5900—5950, Dunaj 3.70—3.85, Budimpešta 47—4754, Ne\v-york ček 300—301, v a 1 u t e: dolarji 299)4—3002» avstrijske krono 4—1.50, franki 2525—2550, napoleondori HGtl, marko 152—160. leji 230—235. Curih, devize: Berlin 2,52, New?i york 511, London 22.18, Pariz 43.20, Mii lan 24.20, Praga 9.62, Budimpešta 0.77( Zagreb 1.65, Varšava 0.16, Dunaj 0.17 avstrijske žigosane krone 0.08. g Važno za trgovce. »Orient«, mednarodna špedicija poroča: Zelo važni odlok je izreklo te dni višje sodišče V Bmn, ffledc vračanja obveznosti od«. Stran Mart«««', 9. rimarju 1022 februarja 1920. ee Vam sporoča, Ha so je nadaljno disciplinarno postopanje zoper Vas ustavilo. Zdravstveni odsek ee je prepriča!, da je zadevno sumničenje Vas in Vašega oddelka brez vsako realne podlage. Po zaslišanju prič, po vpogledu v zapisnike in po ugotovitvi razmer na Vasem oddelku, ki se jo našel v naj lepšem redu, nimam povoda, da bi v smislu § 112. službene pragmatike za državne uslužbence zoper Vas nadalje postopni- O tem je bil na primerni način obveščen tudi primarij dr. Matko, Sanitetni šef: Dr. Dražen.* Dostavljam, Ha je isti docent- dr. Matko, ki je mojemu sekundariju, ko je zahteval od njega ime »osebe s Ptuja«, zatrjeval: »Le naj zahteva disciplinar no preiskavo, pa naj nikar no misli, da ga bom jaz kril«, na koncu preiskavo, ko mu je pritekla voda do grla, izjavil preiskovalnemu referentu zdravstvenega odseka, da mi ni hotel tega očitati, marveč me zgolj opozoriti, da bi bil še bolj previden kot sem. Zanimivo in značilno je tudi, da je docent dr. Matko na zdravniškem sestanku 22. IV- 1921. v Mariboru trdil, da sem ga s tem denunciral, ko sem zahteval radi njegove obdolžitve disciplinarno preiskavo proti sebi in svojemu oddelku. V svojem prvem »Poslanem« sem zapisal, da mariborski internist, kedar- j koli ga primem, taji in pobegne. Ali; sem imel pravi ŠL : Primarij dr, Černič. pošiljatelja blaga po železnici In s tem zvezanim transportnim zavarovanjem. Na podlagi odloka Kv. I- 61. 21. je bilo v konkretnem slučaju razsojeno, da je bil odpošiljatelj obvezan blago zavarovati proti transportnim nezgodam tudi v tem slučaju, ako je bilo blago odposlano s' fakturno klavzulo: »Na račun in nevarnost prejemnika«. Z ozirom na ta odlok višjega sodišča se je vpisalo v judikatno knjigo: »Za časa tatvin na železnicah je odpošiljatelj obvezan skrbeti za zavarovanje blaga, katerega je oddal železnici v svrho nadaljnega prevoza. To zahteva pažnja vsakega rednega trgovca glasom trgovskega zakona. Ta odlok sili vsakega poedinega trgovca, zavarovati in sicer ne samo tu-in inozemske pošiljatve dotičnih naročnikov, kateri so izrecno zahtevali zavarovanje njihovega blaga, temveč tudi vse tiste pošiljke, pri katerih ni samo odpošiljatelj jamčil, da se prevozi pošiljka na njegovo lastno nevarnost. Ker je višje sodišče klavzulo »za račun in nevarnost prejemnika« odklonilo, jo u-mestno, da opozorimo na ta odlok vse naše trgovce, da vsak' pri predaji svoje transporte zavaruje v izogib nepotrebnih stroškov in škodo Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Poslano.* Da homo narod poštenjakov . » . Docent dr. Matko me je obdolžil, Ha ne na mojem oddelku delajo kriminalni splavi. To. je trdil napram mojemu sekundariju in dostavil, da mu je to povedala »neka oseba s Ptuja«, katere ime Ha je tajnost. Zahteval sem radi te ne Jčuvene obdolžitve disciplinarno preiskavo proti sebi in svojemu oddelku, katere rezultat podajam javnosti. Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro. ,161. 1844. [Vi Ljubljani, 19. marca 1920. Gospod dir. Mirko Čemic, primarij f Ikirurgionega oddelka v Mariboru. j Z ozirom na Vašo vlogo z dne 24,. Matko vendarle ugovarjati in še vodno nastopiti dokaz resnice. Končno moram izjaviti, da smatram za skrajno nekorektno, da se akt, določen izključno samo za dr. Černiča in doc. dr. Matka, vporablja v najširši jav-nosti potom časopisja v namene osebne polemike. Dr. Fran »Jankovič v Maribora * ' Potrjujemo, da jo g. doc. dr. Matko po svoji vrnitvi iz Prage podpisanemu društvu kot član naznanil, da no sprejme razsodbe častnega soda ljubi jansk* ga zdravniškega društva. Maribor, 8. februarja 1922. Zdravniško društvo v Mariboru Izjava. Še enkrat izjavljam, da ne morett slediti dr. Černiču na poti. katere jo nastopil, ker stanovske zadeve in zadeve bolnice ne spadajo v javno časopisje. Štajerski zdravniki doslej niso WU vajeni svoje stanovsko zadeve obravnfl-vati »Coram pnblico«. To navado je u-vedel g. prim. dr. Černič v našem časopisju, ki je svojedobno napadel javno san. podipolk. dr. Kobala v »Slov Narodu« leta 1918. Za to žalostno slavo dr. Černiča ne zavidamo in odklanjamo .:a bocloce take polemike. Objavo vaših senzacijonelnih dokumentov, kot je bil protokol častnega soda, pričakujemo mirnim srcem! | Sicer pa končam s tem javno debato ! 1’° nalogu zdravstvenega odseka v Ljubljani. ; Mariborski internist. Poslano. ! Z ozirom na poslano g. dr. Černiča v včerajšnjem »Taboru« pripomnim v pojasnilo zadeve: Takoj po svojem prihodu iz Prage mi jo g. doc. dr. Matko izročil prepis zapisnika iste oblike, kakoršnega je objavil g. dr. Černič. Pojasnil mi je, da ga je vprašal njegov zastopnik dr. Jan- I kovič pred odhodom v Prago, kaj da na,j zastopa; informacij pa da ni dobil, ker takrat niti dr. Jankoviču niti doc. dr. Matku ni bilo znano, kaj g. dr. Čer-nič sploh inkriminira. Poznejših pismenih pozivov g, dr. Jankoviča za informacijo v Prago pa je pošta vrnila v Maribor vsled potovanja g. doc. dr. Matka po Nemčiji. Ta sklep častnega soda se jo torej vršil,'ne da M so sploh doc. dr. Matka zaslišalo. Nato sem mu izjavil, Hia tak sklep »in contumaciam« ne more biti velja- [ ven, vsled česar naj na prihodnjemj občnem zboru zdravnikov v Mariboru ’ sklopa no prizna in pojasni zadevo, ker j ni več član društva zdravnikov v Ljubljani. Na podlagi tega nasveta je že takrat obvestil g. doc. dr. Matko tajnika društva zdravnikov v Mariboru, da se potrebno ukrene. Dr. Stanko Štor«. IZJAVA. " Podpisana zdravnika dr. V- Marin in dr. Majcen protestirava proti objavljanju zapisnika častnega soda z dne 23. okt. 1921., ker midva kot osebno prizadeta v zadevi dr. Cemiča - dr. Matko še sploh do danes nisva bika od nikogar zaslišana. Zaradi tega smatrava objavi jenjo nedovršenih dokumentov po prim. dr. Černiču kot neumestno. Dr. Majcen. Dr/ V. Marin« Poslano. Z ozirom na poslano g. prim, 'dr. Černiča z dne 8. febr. 1922., sem primoran izjaviti sledeče: Danes obžalujem, da sem pri seji častnega soda dne 23. oktobra 1921. so. glašal z ostalima dvema gospodoma in podpisal zapisnik, katerega je objavil g. dr. Černič; to pa radi tega, ker nisem imel pojma, da pisma, naslovljena doc. dr. Matku v Prago niso prišla adresa-tu v roke in mi je manjkala vsled tega potrebna informacija. Nadalje konštatiram, da je zapisnik častn. soda od 23. oktobra 1921., kakor ga je objavil prim. dr. Černič, nepopoln, ; ker je bila v zapisniku tudi točka, da ; zamorc doc. dr. Matko vsak čas zahtevati obnovitev častnega soda. Splošno sc jč namreč priznalo, da utegne doc. dr. Za „Pos!ano“ previame uredništvo le r toliko odgovornost, v kolikor to določa zakon. • Izjava uredništva. Ker bi se utegnila polemika med zdravniki raztegniti v neskončnost, kar bi ne škodovalo le ugledu prizadetih, ampak tudi zdravni* štvu kot takemu v celoti in ugledu nivoja naše javne morale, izjavljamo, da od danes dalje ne sprejmemo v našem listu v tej zadevi nobenega poslanega več, ne z ene, kakor tudi ne z druge strarti. SOSPOIHIICI SVETU. Avanturističen roman. Spisal: Karl F i g d o r. Prevol: R. R. . ,v ^nr: (4) »Mislite, ’da postopate z 'nami belimi' lahko, Kakor rumenimi Sužnji? Varujte se, rumeni šuftl« Njena troka zgrabi njegovo povešeiio ter jo Strese, da zaklo-poče vso njegovo suho telo. V tem trenutku je tako lepa, da Be celo tresoča Cu-Maj ojunači, dvigne glavo ter Se zazre vanjo, občudujoč njeno lepoto in' njeno Smelost. Hai-Pengov obraz je ves začmel od strahu. Za par trenutkov ga prevzame strah . . . njega, ki se še nikogar nikoli hi bal. Toda to je le trenutek, potem tepreloti ves njegov obraz peklensko režanje. Sunkoma jso osvobodi njene roke, zgrabi za srebrno piščalko in ( jo nastavi na usta. Brneč žvižg odmeva po čolnu; iri jže^fio pojavita med vrati dva v modre halje oblečena Orjaka. Molče zamahne Hai-Ferigova roka proti Mavdi. Orjaka Se vržeta na Mavdo, jo zgrabita in vlečeta veri, Zlemljeha Bi zakrije Cu-Maj obraz z rokama, toda Batno za trenutek, potem se zopet vzravna mirilo iri brezizrazno, kakor zahteva življenje na čolnu »Trikratno sreče«. Sama je v sobi, koraki so oddaljijo, le Rekje tam' Spodaj se Čujejo obupni vzdihi. Za stenama, mimo katerih drvi Hai-Foiig z orjako-/Hr., ki nosita Mavdo, so zbirajo dekleta, prisluškujejo, kakor prestrašena *živali. % ha ?. Komaj slišen trepet napolni čoln’. Orjaka vlečeta Mavdo navzdol po BfopnlčaH. Sunkoma se odpro nekje spodaj neznana vrata v polu-temeri, ozek jami podoben' pr »sr,or. Se par stopnic ju Mavda obleži na najnižjem dnu, ki ga obseva i vrl m le medla, viseča Svetilka. »Tu se naučiš ubogati,« sikne Hai-Feng . . . »'Ali pa umreš, če ti jc ljubšo . . .!« Kor ton ne odgovori, Bo krohotale zasmeje te Ra-fhiguo orjakoma, ki odpreta v dnu ležeča vrata, zgrabita Mavdo ter jo pahneta skozi njo na strme slspni-fce. Mavda Be zdizhe od groze. Stopnice, na katerih stoji obviSo v zraku; tla pod njimi se ndro v tehtno globino, iz katero vre voda. Nad njo zazveni peklenski smeh Ifai-Ft-nga, zaropočejo verigo, znšklepočo ključavnica . , poteni gc oddaljijo koraki iri izgijfcjo JJ ozgorju, Mavda 'jo Baifi’T, njeHe roKe Se dotaknejo razgretega čela, za katerim se vzbudi začudono vprašanje; »Ali Bo to sanje — ali je resnica?« Tod aniso sanje, vse jo resnica, strašna, gola reBiil-fa Kakor zadeta od udarca, skoči kvišku po Stopnicah na katerih je ob/šena. JGeda Spodaj eq dvigali Ali «aj utehe? Iz prs se ji izvije strašen’, obupen krik' groze. Sunkoma se požene kvišku^.., toda 'stopnice končujejo pred zaprtimi vrati, pod njo v globini pa se dviga veda gedno hitreje, ved do bolj grozeče. Mavda sede da najvišjo mesto, Bi zagreTlo pršto v Jase ter zre s polblazhirrt usmevont v bližajočo Be smrt. Mala oznanila. Gospodična, vešča pisarnižk del in strojepisja, išče dela i dom. Cenjene ponudbe pod „ Postranski zaslužek” na upravo tega lista. 187 3—2 Agilnega mestnega zastoj: nika (nkvniterja) sprejme po ugodnimi pogoji pri sigmi bodočnosti Oglasni zavod Voi Sič, Cankarjeva ul. 15. Penz jonist ima prednost, 192 2-1 Dobro idoča tvrdka išče posojilo z 50—100 000 Din. proti 8—10% obresti. Ponudbe na upravo pod St. 179. 179 3-8 Steklenice vinsko in buteljk kupuie vsako tudi najmanj«, množino Gjuro Valjak, Grajsk klet, Maribor. 1C2 7—: Proda se ceno enonadstropno hiša v bližini Glavnega trga-Naslov v upravi, 191 2—f Žepne ure, precizijske in stenske popravim najsolidnejc tvid* ka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica 16. 6* Utekel je iz Kamnice pgs križane ovčarsko volčjo pasnih eno leto strr, brez oVratnika in znamke Odda naj se pr«1* nagradi pri tvrdki Ernest Z*' lenka. Maribor, Šolska ulica štev. 5. 139 Citajte In razširjajte povsod naš list „TABOR“ In' voda Se dviga, centimeter za Centimetrom v igrajoči, brezčutni neusmiljenosti. . „ Zgoraj v, mrzlem vzdušju plapola modla, pojemajoča luč. Če ugasne?... 4. Ob' stopnicah’ »Trikratne sreče« stoji šampari poleg sam pan a. V krogih lahkoživcev so jo bila raznesla vest, -da pripravlja Hai-Feng zabavo, kakršna še ni videl Kanton, in' ker so bilo zabave pri Hai-Ferigu vedno prvovrstne, je vse prepričano, da tudi tokrat ne bo razočaranja. Nekateri čelo vedo tudi nekaj več ter si na 'skrivaj šepečejo: Hai-Feng je ujel belo ženo, damo visokih krogov, morda celo ženo kakega mandarina z dvorov belih vragov. j Po visečih' stopnicah’ prihajajo vedno novi gosti,1 večinoma izživeli sladostrastniki zaviti iri zakrinkani v svoje halje, kajti tudi v Kantonu ni ravno prijetno! biti opažen na tej poti od nepoklicanih, radovednih' oči širokega sveta. \ rh stopnic stoji Hai-Feng v svoji riajlopši obleki. Nad tanko haljo iz tanke mu visi druga iz težko modre svile; povrh obeh ima oblečeno še makvo, kratek oprsnik iz dragocenega atlasa; krog pasu mu veže oblačilo širok pas, na katerem se nahaja vse polno dragocenih žepkov, o katerih noben bel vrag ne ve, če-?nu služijo sinovom nebeškega carstva. Na nogah ima čevlje s tri prste debelimi podplati, katerih gornji deli so napravljeni iz črnega atlasa. Z obraza mu sije zadovoljstvo. Vsakemu došlemu gostu napravi poseben poklon', vsakega posebej preceni iri prevdari po njegovi vrednosti. V velikem' veseličnem prostoru so prižgane vse luči. Čudno in brez reda vise izpod stropa, metajo pisane žarke skozi poslikana stekla. V njihovi svetlobi se leske-čojo zlati ornamenti; na stenah, mizah iri stolicah se odražajo dragoceno vezane blazine. Ob vratih v veselično dvorano sc Hai-Fettg. prikloni še enkrat vsakemu gostu posebej ter mu podari za gosto pripravljeno darilo, v rdečo svilo vezano knjigo, skrbno omotano z rdečimi trakovi. V tej knjigi so na sricžrio bolem papirju skrbno naslikana riavodila ljubezenskih odnošajov med moškim in žensko, sestavljena po najboljših izkušnjah hiše »Trikratno Breče«. To je Hai-Ferigov prospekt, znari po celem mestu, izpolnjen vsakokrat znova z naravnost klasičnimi iznajdbami. Danes jc dvakrat tako obsežen: kakor prejšnji,; kar z zadovoljnim, tajnim nasmehom konstatirajo tudi gosti Sami. Godba zaigra. Gode? Bo skriti za bogato izvozariim zastorom. Glasovi piščalk iri cimbal polnijo dvorane. Debeli Jarig-Pi, ki je prišel zadnji, Btopl k Hal-Fetjgu ter ga potegne pa str ari. (Dalje prihodnjič.) I Stev. 735. ........ i Razglas. Dne 24. februarja 1922. ob 11. se vrši pri gradbeni direkciji .v, Ljubljani, Turjaški trg štev. I, II. uadst. ponudna obravnava za dobavo mejnikov za novo državno mejo med kraljevino Srbov, Hrvatov iri Slovencev ter republika Avstrijo. Natančnejši podatki so na razpolago pri grudbenl direkciji med uradnimi urami. Zapečatenim ponudbam, lcolkovanhri s kolkom' 20 Din. jo priloži ti ^potrdilo finančno deželno blagajne v Ljubljani o vplačani kavciji v znesku 5% ponuderio vsote z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme dobavn0 pogoje, dovolitov ministra za gradbo, da se ponudnik sme^udeleževati javnih licitacij ter potrdilo pristojn0 davčne oblasti, da so plačani vsi davki, Vse prilogi morajo biti pravilno kolkovane. Namesto dovolitve zOv udeleževanje pri javnih ^" taoijah zadošča za sedaj ponudbi priložena prošnja n* ministrstvo za gradbo, kolkovana in opremljena * zmislu razglasa gradbene direkcije štev. 3776 z dne oktobra 1921., Ur. 1. štev. 129 z dne 26. oktobra iri pravilno frankirana kuverta, naslovljena na mio1' strstvo za gradbe. Gradbena direkcija Bi izreorio pridržojo pravico, d® odda dobavo brez ozira ria ponujeno vsoto. Nepravilno kolkovane alt pomanjkljivo opremil0* ne ponudbe so ne bodo vpoštevale. • Gradbena direkcija za Slovenijo V Ljubljani, dne l. lobiuurja 192?. 190 Gradbeni direktor: Inž. A. Klinar *. r. Aaataifc / Konzorcii -TaborV — tiskarna d. d