Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejoman velja: Za celo leto predplačilu 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za on mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo loto 12 sld., za pol leta 6 gld., za četrt lota 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 'JO kr. več na leto. Posamezne številko veljajo " kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Seraoniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo je v Semoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedeljo in praznike, ob '/,6. uri popoludne. tev. 233. V Ljubljani, v četrtek 13. oktobra 1887. I iOluik KoimTtovimfc knmjsk^u zcm-Ijisčno - odiT/iBe^i dolga. (Spisal dežolni poslanec dr. A. Moscho.) (Dalje.) Poračuojenje z državo in komercijalna ocena vzajemnih tirjatev, kolikoršne bi bile dno 1. janua-rija 1888, so podrobne razprave, s kojimi se ni pečala brošura, ker jej je bil edini namen, da sproži vprašanje o konvertovanji; naglašamo pa, da vzlic temu tudi načrt brošure predlaga s kompenzacijo zgorajšnjih 1,033.815 gld. 2 kr. in odpovedjo ob-restljivim predplačain v znesku 041.441 gld. 52 kr., naj bi država dala deželi manj zagotovili 1,675.256gld. 547s kr., česar gotovo ni prezrl pazljivi bralec. Vsekako so dotični predlogi ,.Unionbank"-e velike vrednosti ter olajšujejo izvršitev konvertovanja. Oprti na avtentično podatke deželnega odbora in v zaupanji, da je „irnionbank" prav računila, prevdariti hočemo še enkrat koristi, ki bi mogoče navstale deželi iz take transakcije, in presoditi, kar bi morala za to žrtvovati. V tem oziru priznavajo tudi ljudje, ki niso prijazni konvertovanju, da bi to dalo deželi takoj sredstva, s kojimi ne more razpolagati danes. Ti ljudje imajo proti temu sledeče pomisleke: Prvič bi so no mogla ta sredstva takoj koristno porabiti in drugič bi moral bodoči rod to naenkratno izobilnost tem dražje poplačati. Glasi se sicer neverjetno in naravnost grozovito, da bi dežela Kranjska še danes ne mogla koristno in plodovito porabiti svojih preostatkov. Vendar pa ostanimo pri tem stališči, kakor je napačen, in pra-šajmo samo, ali no bi bilo priprosto znižanje deželne naklade za zeinljiščno-odvezui zaklad samo ob sebi že tolike koristi za deželo, da jo nujna dolžnost vsacemu rodoljubu posvetiti vse svoje moči, da se doseže ta namen. Vzemimo n. pr. veliko srenjo Ljubljansko in •v preiščimo, kake posledke bi imelo zanjo tako zni- žanju naklad. Ljubljana plačuje neposrednega davka blizo 400.000 gld. na leto. Ko bi se deželna naklada skrčila od 16°/0 na 10°/o, pripadlo bi na Ljubljano znižanje priklade v okroglem letnem znesku 24.000 gld.; s tem pa bi se lahko, ne da bi morali Ljubljanski davkoplačevalci primakniti jeden sam krajcar, v nekterih letih poplačala nova šola, in nekaj let pozneje tudi v zboljšanje zdravstvenih razmer mesta toli potrebno kanalizovanje. Iz tega izgleda, ki more veljati tudi za vse deželne občine, je razvidno, da je mogočo s znižanjem zemljiščno-odvezne naklade ukrep i ti deželne občine, ne da bi se pri tem nalagala večja bremena davkoplačevalcem. Mislimo, da bi bila to koristna in plodovita poraba v časi, ko se nalagajo občinam skoraj nepremagljiva bremena. Ob enem smo pa tudi mnenja, da naš davkoplačevalec še ni dospel do onega vrhunca v blagostanji, da bi mogli smatrati za nesrečo znižanje davkov, ki se uvede njemu na korist, ako bi hoteli raje porabiti prihranitve v to, da se zmanjšajo davki. Kako bi mogla dežola sama porabiti plodovito to preostatke, razpravili smo že v brošuri; sicer nas pa poučuje vsako deželnozborsko zasedanje, koliko plodovitega bi se še moglo in moralo storiti za deželo našo, kar je pa nemogoče, ker manjka sredstev. Ako bi se ta sredstva porabila za splošuo koristne namene, o čemur pa ni uiti dvoj iti pri vestnem našem deželnem zastopstvu, ne užival bi koristi teh osnov samo sedanji, marveč tudi prihodnji rod; zaradi tega jo pa tudi pravično in primerno, da zadnji današnjo generacijo nekoliko olajša, ali boljo rečeno, da za skupno korist deli bremena sedanji z bodočim rodom. (Daljo prih.) Celii in Ncmci. (Daljo.) Mnogi Nemci na Češkem so spoznali potrebo, da se njihovi otroci uče čoščine. Tako se jo lota 1883 izmed 4754 nemških gimnazijcev učilo češčiue 1455, in od 1770 rejalcev 401. Še več čeških dijakov učilo se je nemškega jezika. Dr. Eieger je sam javno izrekel: „Vsak omikan Ceh mora znati nemški." Zato se daljnemu opazovalcu toliko bolj čudno zdi vedno bolj rastoče sovraštvo med Cehi in Nemci, ki že stoletja skupaj živo. A temu so največ krivi nemški hujskači a la Pickert, akoravuo morajo priznati, da vlada in Cehi nepristransko postopajo. Sovraštvo so zasejali narodni fanatiki že na gospodarskem polji. Ijo vsled tevtonske agitacije izstopilo je 31. julija 1884. lota 27 zastopnikov nemških okrajev iz deželnega kulturnega sveta. Agitatorji na severnem Češkem škodovali so interesom nemškega prebivalstva. A to jim ni mar, da le dosežejo namen strankarskega terorizma! Taki zagrizeni Nemci zaničujejo vsako češko besedico. Tako je pl. Plener govoril v češkem deželnem zboru: »Nemščina je več kakor deželni jezik, nemščina je državni jezik, in Češko jo le del Avstrije." Ta stavek je popolnem napačen. Nemščina je sicer več kakor le deželni jezik na češkem ; nemščina je, kakor je grof Taaffe povdarjal v gospodski zbornici 15. oktobra 1885, »svetovni jezik, ki ne potrebuje postavnega varstva". Toda o tem ni bilo govora v deželnem zboru v Pragi. Na Češkem in Moravskem nima nemščina niti za pičico več pravic, kakor češčina. Nemci na Češkem in Moravskem niso le Nomci sploh, temveč prebivalci teh dežel, na kterili razmere in posebnosti se morajo ozirati. V okviru teh dveh dežel imajo Čehi in Nemci enake pravice v uradu, šoli in javnem živ-ljeuji. Ker se Nemci na češkem toliko ponašajo s svojim svetovnim jezikom, jo pač to njihova sreča, a nikakor ne zasluga. LISTEK. Iz potnih spominov. (Daljo.) Sedaj naj saj poskusim povedati, kaj sera videl v razstavi. Kataloga nimam, toraj kar nekoliko po dnevniku in iz spomina. Prvo sobo v razstavi so okrašene z mozaiki, daljo pa se vidijo podobo s čopičem naslikane in vmes manjši in večji kipi iz marmorja in brona. Nekoliko umotvorov naj tii navedem. Z neko otožnostjo pa tudi zadovoljnostjo navdaja gledalca slika, ki so zove: »poslednja leta". Starčki so tu videti v nekaki hiralnici, v ktori morejo mirno preživeti poslednjo dni svojega življenja. Na drugi sliki pa jo videti nekaj kaznjencev, ki so drug pri drugem priklenjeni na noge, pa toliko narazen, da so morejo prestopati. Daljo ugledam naslikano priprosto kmečko deklo s cokljaini na uogah. Prav tako so te coklje, kakor jih nosijo po nekterih krajih na Gorenjskem, lo malo manj zavihano so bilo spredaj. Sicer pa so tudi tako podkovane, da so žeblji še debelejši, kakor pri konjskih kopitih. Zelo živahen jo prizor, ki ga kažejo na veliki sliki tepeče se laške babe. Skoraj se zdi človeku, da sliši njihov vik in krik, in boji se, da se sedaj, sedaj eni kri pocedi iz nosu, kajti s povzdignenim škrpetom je ena pripravljena, da vmes vdari. Za izvrstno sliko, kjer se kaže zeleno morje z malimi čolniči, dala je kraljica menda 30.000 lir. Nekaj čisto nenavadnega za nas vidi so na sliki, kjer duhoven v mašnem plašči ob altarni pregraji obhaja vernike, cerkovnik pa drži nad njim baldahin v podobi širokega, rudečepisanega dežnika. Dva bronasta kipa predočujeta Jezusa, ko ga hudič skuša ob kraji gore. Drug tak kip kaže ra-beljna, ko Jezusa slači. Na tleh leži velikansk bronast umotvor: razbojnik na križi. Občudovati se morajo na vseh teh kipih natančno izražene žilo in kite. Kaj pa ona na rokah in nogah na skalnato pečino priklenjena in privezana revica tam v kotu, ktera tako željno zro doli proti središči združene Italije? Pred onim kipom stojimo, o ktorem je bilo žo pri odprtji benečanske razstave govorjeno tudi po slovenskih listih. Laško predrznosti in neuasit-Ijivosti umotvor je to: nerešena Istra. Spodaj ima vsekan razločni napis: Soror tu a! Tam nekje jo zopet videti naslikan razjarjen Garibaldinec z razgaljeno rudečo sraico in pisanim robcem okoli vratu. Ne daloč proč pa vihti razgrajajoč belgijsk anarhist kladvo v roci. V razstavi jo videti tudi podoba Kajnova, potem Kristus v grob položen in sv. Marjeta. Idilična je slika, kjer so stari možje grejejo in pomonjkujejo pri plapolajočem ognji. Groza pa spreleti človeka pri krvavi sliki: umor na cesti. Ravno tak, če ne šo mučniši vtis mora napraviti na gledalca ona slika, kjer zblaznela ženska, na tleh krvaveča, divje zre v noizmerno daljavo. Šo na drugi taki sliki pa so vidi gosposka ženska, ležeča na železničnem tiru. Solnčnik leži razpet na drugem tiru, proti njej pa se bliža železni hlapon. Pa kmalu so duh človekov umiri, če so lo oko ozre na pobožnih romarjev veliko trumo, ki za malim ban-doroni koraka proti svetorau kraju. Še bolj pa so srce povzdigne kvišku, ko zapazi oko Leona XIII.. še kardinala, pobožno klečečega pred podobo Marijino. Po tolikih in tako raznovrstnih vtisih so jo bilo treba malo oddahniti na prijaznem in z vodometi poživljenom vrtu, na ktorem stoji tudi zelo prostorna in lepa koncertna dvorana. Tam blizu imajo zaprtega črnega slona, zunaj pod košatim drevesom pa imajo v žičnati ograji vjetih nekaj t,- Vv. . __i_ „Veliko zlo nemškega naroda na Češkem", kakor trdi dr. Knotz, »je tudi zatiranje nemških šol." Toda resnica je le to, da so Cehi upirajo šolam nemškega „šulvereina". Prvotni namen tega društva jo po pravilih, da podpira revne uemške občine in nemške šole v mešanih krajih. Ta namen sam na sebi gotovo ni slab. Ali v resnici nemški „šulveroiu" zasleduje druge namene. Z verskega stališča je to društvo vdano verskemu indiferentizmu, z narodnega stališča pa je sovražno drugim narodnostim. Glavni njegov namen je sedaj, da vabi ue-nemške otroke v svoje šole. Načelnik nemškega »šul-vereina" v Avstriji, državni poslanec dr. Weitlof, je ustanovnik »nemškega kluba", ki noče pridevka »avstrijsk". Uradno jo dognano, da so v mnogih šolah nemškega „šulvereina" nenemški otroci v večini. Sploh so vso tožbe o zatiranji nomškega šolstva neosnovane; na Češkem in Moravskem je ravno nasprotno resnica. Na češkem je 62 79% Cehov in 13• 17°/0 Nemcev; ljudskih in meščanskih šol s či'Skim poučnim jezikom je 55°/0, z nemškim pa 45%. Na Moravskem je 70'41°/o Čehov in 29'3S0/0 Nemcev; ljudskih in meščanskih šol imajo Cehi C7'8°/0, Nemci 29 9°/0. Te številke dokazujejo, da se Nemci ne morejo pritoževati glede ljudskih šol. Kavno tako neopravičene so tožbe Nemcev glede višjih šol. Na češkem je bilo 1885. leta 5(3 gimnazij, 25 z nemškim in 31 s češkim poučnim jezikom. Še ugodnejše so razmere za Nemce na Moravskem. Tii je 20 gimnazij, od teh 15 nemških, tri so češko, dve pa ste polovičarski. Enaka je z rejalkarai. Na češkem je 10 nemških in 12 čeških rejalk; na Moravskem pa je 12 nemških in štiri češke. Je-li nemštvo v nevarnosti? Vrsta nemških tožba o zatiranji je dolga. Pritožujejo se tudi, da državna uprava ni pravična glede jezika. V gospodski zbornici tožil je o tem dr. Unger. Očital je vladi, da se premalo upira na--rodnim strankam, ki »hočejo upravo kolikor mogoče spraviti v roke svojih pristašev". Vsled tega „moral bo izginiti izvrstni duh, ki navdaja avstrijske uradnike. Ti so doslej ne glede na narodnost imeli pred očmi le koristi države ter se ozirali ua postavo in občni blagor, ne pa na narodnostne simpatije in antipatije." Kar jo predsednik avstrijskemu državnemu sodišču pogojno izrekel v gospodski zbornici, to so skušali v zbornici poslancev nemški zastopniki s Češkega podpreti s konkretnimi dokazi. Plener, Heilsberg in tovariši so trdili, da oblasti ne skrbč za varnost Nemcev, ker jih hoče vlada potisniti s prejšnjega stališča v državi. Poslanec lvnotz trdil je 19. oktobra 1885 v državnem zboru, da »vlada in redarske oblasti zapirajo oči proti nevarnostim Nemcev". »Pod krinko sprave in enakopravnosti je vlada zanetila narodnostni prepir" itd. Te neopravičene napade na vlado in njene organe, posebno pa na ces. namestnika, FML. bar. Krausa, zavrnil je odločno ministerski predsednik grof Taaffe. Obsojati moramo izgrede, ki so se vršili v zadnjem časi med Nemci in Čehi ua mnogih krajih; vendar pa ne smemo surovosti in strasti tujih živali. Med njimi pa se mora seveda tudi par opic prekucovati tam okrog. Povrnivši se zopet v razstavo, ogledam si sobe, kjer so razobešeni razni stavbarski načrti. Med temi so nad vso zanimivi posnetki posameznih olepšav in okraskov cerkve sv. Marka. Nekdo mi tii izroči rumenkast francoski tiskan list, iz kterega toliko spoznam, da je na prodaj cela izdaja velikanskega dela „La Basilique de Saint Marc" z vsemi ilustro-vanimi prilogami za 2333 frankov. No, si pravim, malo bom že še počakal, predno si to omislim. Dalje je sobana, kjer je razstavljena razno-barvaua porcelanasta posoda, posebno veliko vaze in vrči. V posebnem oddelku je tudi umetno izrezljana sobna oprava, lesketajoči se lestenci in podobno. Prideš zopet v sobe, v kterili so razobešeno dragocene slike in mnogoteri kipi. Tu je naslikana mlada ženska, ki ima take uhane v ušesih, kakoršua so nazobčana kolesa pri navadni stenski uri. Dalje se vidijo tam pogumni vojaki, ki na Casainicijoli . rešujejo podsute. Izvrstno jo pogojena misel: bogastvo in uboštvo pokazati v dveli malih kipih, ki drug poleg druzega stoječ kažeta dve dekleti, prvo iz premožne, drugo iz revne hiše. Prva se gizdavo j šopiri, druga pa jo videti vkljub borni svoji obleki I vendar-le prav zadovoljna. Srčna zadovoljnost poleg posameznikov zapisati na rovaš celega naroda. Prepiri so bili in ostanejo med pivci. Nom.ika opozicija pa ne more dokazati vladi, da ne izvršuje svoje dolžuosti. Prvo vlogo v prepiru med Nemci in Cehi igrajo židje. Nemško časopisje jo z malimi izjemami v rokah Židov. Ti vodijo liste in note prepir, ker jim douaša dobiček. (Daljo prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 13. oktobra. Notranje dežele. Načelnik poljskemu klubu, državni poslanec dr. Groholski, prišel je vzlic svoji bolehnosti v državni zbor, kjer so ga prisrčno pozdravljali od vseh strani. Upajo, da^se mu posreči doseči sporazum-ljenje Poljakov s Cehi glede postopanja proti nauč-nomu ministru. Tržaško iredentovsko časopisje prepeva velikansko slavo Crispiju, da je toliko dosegel pri železnem kancelarji. Imenujejo ga pokrovitelja iredeute, ki se gotovo ne bo nikdar dal pregovoriti, da bi so odpovedal tirjatvam Italije nasproti Avstriji in Slovanom, ter izražajo upanje, da bo kmalu dobila Italija s pomočjo Nemčijo svoje »naravne" meje. — Prašamo, ali ni sredstva v Avstriji, ali je ni postave, da bi se tem »patrijotičnim" (?) kričačem za zmeraj zaprla široka usta, da bi se jim pokazala vrata v zaželjeno Italijo? Dopolnilne volitve v državni zbor v St. Piiltenu vršile se bodo dne 13. t. m., v Pfibramu dno 15., v mestnem okraji Tarnovskera dne 20. in za veliko posestvo v istem volilnem okraji 25. t. m. Hrvatski ban odpotoval je na željo ministra Tisze na Dunaj, kjer se je zadrževal več dni. Pravijo, da je hotel tam primerno vplivati zaradi znane Zagrebške pritožbe. V ii h nje države. Pri bolgarskih volitvah bilo je 24 osob usmr-tenih, 30 ranjenih. Srditost na obeh straneh je velika. V Plevni hoteli so baje vladi nasprotni volilci oropati državno blagajnico. Po drugih poročilih je mrtvih in ranjenih ua stotine. Boje se, da bodo na-vstali še mnogi krvavi prepiri. Nasprotne stranke sestaviti hočejo spomenico o imenovanih vladnih pritiskih ter jo objaviti in razposlati evropskim velesilam. Pri volitvah propali so med drugimi tudi Ra-doslavov, Karavelov, Slavejkov in Cankov. V vshodni Rumeliji vdeležili so se volitev tudi Turki in Grki. Kako da sodijo ruski krogi o bolgarski zadevi, razjasnuje »Times" z dopisom nekega Petrograd-skega diplomata: »Bolgarsko vprašanje suče se vedno v istem nesrečnem kolobarji, in zadnji turški predlogi tega niso predrugačili. Ni ga sredstva, s kterim bi se mogla Bolgarija privesti do tega, da bi se uklonila ruski politiki. Ničesa dejanjskega ni mogoče storiti, dokler ne bodeta izpodrinila Ferdinanda in današnjo bolgarsko vlado ruski in turški komisar. Ker pa gospodje v Sofiji nočejo iti prostovoljno, ni ga pota, po kterem bi se mogla Rusija rešiti iz te zedrege, kajti niti Rusija, niti Turčija ne mislite uporabljati silnejših sredstev od nedolžnih diplomatskih not in pretenj. Kdino upanje za Rusijo je bolgarska vstaja zoper tamošnjo vlado . . . ." — Car prišel bo dne 17. t. m. v Petrograd. Potem bo pa odpotoval za dlje časa s celo svojo družino v Moskvo, kjer se v tamošnjem Kremlji delajo že ve- velikega uboštva se vidi tudi na dveh Neapolitaucih, kteriina so sicer že pogledala koščena kolena skozi hlače, pa vendar še veselo drgneta ob stare gosli. Neka slika predočujo tekmovanje gondolirjev, druga zopet ples treh laških deklet, ki se za roke drže skupaj, poleg njih pa jim dva znak ležeča otroka radostno ploskata z nežnimi ročicami. (Dalje prili.) Govor prof. dr. Cwiklinskega. Nad grobom blag. sponi. prof. dr. Sigisraundu W <;cl o vvskoga.*) Roka gospodova nas je zadela. Niso še predoneli glasovi žalosti in bolesti zaradi smrti moči, duha in dela, kojih smrtni ostanki bili so nedavno položeni v senci kraljevega gradu; niso še obmolknili naši tužui klici in tožbe zaradi izgube Bogu prijetnega duhovnika-zgodovinopisca, od kterega sta komaj pred nekimi meseci vzela slovo na tem prostoru po zgovornih možeh dežela in narod — in zopet moramo si pat i gomilo zraven druge nad ostanki mož višjo mere in veljave. V teku j enega, v teku zadnjega meseca je izgubila nauka | poljska tri vrle boritelje. Izguba ta je tem britkejša, *) tiloj 1'J'J, 200 in 201 štov. ,,Bi,venca". likanske priprave. — »Moskovskije Vjedoraosti", ki so lastuiua Moskovskega vseučilišča, oziroma na-učnega miuistorstva in kture je imel rq,njki Katkov v najemu, dali so v zakup na dvaijajst let pričenši z dnem 1. januarija 1888 bivšemu vredniškemu tajniku Katkovemu, publicistu Petrovskemu. Postopanje Nemčije v zadnjem časi razburilo jo zelo ruskega cara. Diplomatskim potom dokazali so čaru, da jo Bismarck glede Bolgarije nož, ki reže na obeh straneh. Ta okoliščina pa je pripomogla, da so zelo izpodkopana tla, ua kterih stoji Giers. V vladnih krogih menijo, da se bo sam odpovedal svoji službi. — Vsi nemški ministri izimši Bismarcka so sedaj v Berolinu, ter marljivo izdelujejo gradivo za bodoči dežolni zbor. — Državni zbor sešel se bo pa meseca novembra, kakor je bilo to določeno pred tedni. — V Lipskem obsodilo je državno sodišče anarhista Neveja na petnajst let ječe, ker je pošiljal neopravičeno streljivo in lista »Froiheit" in »Rebell." Petnajst let ječe jo največja kazen, ktoro določuje postava za ta zločin. Angleška glasila Gladstone-ovcev in liberalne unije, ki je spojena s Tory-stranko, protivijo se najodločneje zvezi z Nemčijo in Italijo. Vlado svarijo, naj se ne meša v kontinentalno zadeve, ki jej nikdar ne bodo donašale koristi. — Pri tem pa se je poizvedelo od neke strani, da se je Anglija že za časa Gladstoneovega ministerstva pogajala z Nemčijo glede Maroka za slučaj smrti ina-ročanskega sultana. Dogovorilo se je neki, da bo pri tej priliki dobila tudi Francija kos maročanskega ozemlja. Francoski ministerski predsednik Flourens sprejel jo italijanske pooblaščence Eleno, Luzzattija in Branco zaradi trgovinske pogodbe. — Cnifarel zatožen jo na podlagi treh točk: 1. Ker se jo podpisoval na menice polnim naslovom kot podpoveljuik vojnega generalnega štaba; 2. ker je kupčeval z dekoracijami, in 3. zaradi goljufije, ker je kupoval konje po 10.000 frankov ter jih še isti dan potem prodajal za G000 frankov. Italijanska, duhovščina v južni Italiji nabira podpise za peticijo, v kteri prosi narod kralja, naj podeli papežu Rim kot darilo za njegovo zlato mašo. — Papež Leo XIII. rekel je zadnje dni v zasebni avdijeuci, da je rešitev rimskega vprašanja nemogoča, ako se mu ne odstopi Rim ; vzlic nasprotnim zatrjevanjem Crispijevim obravnavala se je ta zadeva v Friedrichsruhe. Ani/leski listi se zelo hudujejo nad irskim državnim pravduikom, ki je tako slabo podprl svojo javno obtožbo zoper Dubiitiskega župana Sullivaua, izdajatelja lista »Natiou". Po angleškem pravu mora biti namreč vsaka najmanjša točka obtožnice vsestransko utrjena. Državni pravdnik pa tega ni storil, zaradi tega je moral policijski sodnik oprostiti lcrd-majorja. Slednjega spremil je narod, kakor smo že poročali, navdušeno iz sodišča v mestno hišo. Tukaj pa jo govoril Sullivan javno zbranemu ljudstvu o »irski zmagi nad Anglijo". Španska vlada poslala je evropskim velesilam okrožnico, v kteri poprašuje, ali bi se hotele države vdeležiti skupnega posvetovanja o maročanskem vprašanji. Nemčija je odgovorila, da stori to rada, ako ostale vlade ne odklonijo predloga. JJanija se oborožuje. Vojni minister Bahnson zahteva za utrdbe na suhem 31,671.000 kron za dobo petih let in za utrjevanja na morji 15,005.000 kron za dobo sedmih let. Poleg tega odločenih je za pomnožitev mornarice blizo devet milijonov kron; letni stroški za vojno namene znašajo 22 milijonov. Levičarji državnega zbora, kojih je 74, odločevali bodo o osodi teh predlog, kajti desna stranka ima samo 25 glasov. kajti nagloma in nepričakovano zmanjšala je samo ob sobi majhno število poljskih učenjakov. Skoraj istočasno pobrala je neizprosljiva smrt dva člana Krakovske sestrice. In glejte, stojimo tii zopet nad krsto enega iz dostojnikov, ki je bil dika našega vseučilišča. Padel je mož, o kterem res moremo trditi: unus instar multorum, eden, ki je veljal za muoge; padel je mož, ki je z ljubljenim rimskim pesnikom mogel reči: »non omnis moriar", no bom zamrl popolnoma. Prof. Sigismund W(iclewski blagega spomina ni iskal niti želel je razglasa, slave, dostojanstev; sila in moči svojega duha posvetil jo izključno in edino dolžnostim učiteljskega poklica ter natančni delavnosti preiskovalca. Ali njegov trud in delovanje prinesla sta mu sad, postala sta glasna, kajti okrašena sta bila z ljubeznijo do Boga, pravde in domovine. Trud douaša potrpožljivost, potrpežljivost skušn jo, skušnja pa nadejo — pravi pismo. Potrpežljivosti izučil so jo Sigismund že v mladostnih letih, v trdi šoli življenja, v onej deželi davne republike, v kteri se jo rodil ter izobrazil; a potrpežljivost ter mravljinčna delavnost, vstrajnost in moč duše zgodaj so obogatile no samo njegovo vednost, marveč tudi ob enem njegovo skušnjo. In po tetn potu jo vtrdil v sebi niidejo, pridobil ju vero v prihodnost in upanju dobrega vspelu svojega. Maročansleemu sultanu obrnilo se je na bolje, kakor smo že včeraj povedali. Najnovejša poročila potrjujejo sicer to vest, vendar pa pristavljajo, da ni upati popolnega ozdravljenja. Nikdar več ne bo mogel vladati, kajti vsled zastrupljenja otrpnili so mu vsi udje. Zavdala mu je neka tuneška oda-liska. Poročila iz Afganistana o osodi Ejuba kaua nasprotujejo si popolnoma. Komaj smo zvedeli, da je prišel protendeut v Ghazi, da je toraj sredi svojega prijateljskega rodu Ghilzaisa, že pripoveduje brzo-jav, ki vežo Azijo iu Evropo, o smrti Ejubovi. Brat njegove prve žene je neki povedal, da je trpel svak njegov v puščavi grozno žejo ter da je najbrže tam poginil. Dostaviti nam jo Temu, da je ta vest iz angleškega vira, to je toliko, da poročilo ni posebno verjetno. Neguš abeainslii pooblastil je ruskega kozaškega hetmaua Ašinova, da med kozaki nabira prostovoljce za abesinsko armado. Ašinov je srečen pri tem poslu, kajti oglasilo se jih je ogromno število, ki hočejo poskusiti svojo vojaško srečo v Afriki. Izvirni dopisi. Cirknica, 'J. oktobra. Oktobra prvi dan nepozab-ljou ostane v kroniki Oirkniški. Imenitnega tega tre-notka bo se spominjal sedanji rod tudi čez petdeset let. Nadepolua mladina pravila bodo — osivela se ve — zarodu bodočemu o izvanredni slavnosti v prvi dan oktobra leta 1887. Okolu 2(30 številk najdeš na pročeljih bivališč naših tržanov; a na jedni hiši samo zarezano v zvonki kamen letnico leta tekočega. To poslopje je lepota prostranemu trgu, uredjeno je po sedanjih zahtevah in prav pripravno svojemu namenu. Sredi Cirknice stoji na glavni ulici, od daleč že zagleda je opazujoč potovalec. Glej! to je naša nova šola. Pred 50 leti našel si tii in tam na deželi kako pritlično šolsko zavetje (pribežališče za silo). Škol-nika si malokje srečal. Mnogi naših očetov niso poznali ne črtala ne pisala. Marsikteri župan posluževal se je pri svojih zapisnikih na omarici križev, kre-velj iu kolov, kakor župan in krčmar na Obrhku. Vendar vse napreduje, velikansk napredek je na šolskem polji. No, mi se bližamo dvajsetemu stoletju. Iu da storimo svojo dolžnost, da bodeino z lahka rekli »non frustra laboravimus" — na to delamo sedaj z vsemi mogočimi stroji — „nulla dies sine linea" — na ta rek naperjene so vse naše sile in moči. Miuoli ponedeljek bil sem v Podplivnici. Poto-vaje nazaj snidem se z možem stare korenine, ki ima že osem težkih križev na ramenih in je videl še Francoza v deželi. Marsikaj se meniva prod bu-čelnjakom . . . „E gospod, lahke so letos, vzdihne, lahke; še za-se niso nabrale. Pa mene bodo pustile. Več ne morem tako za njimi. Na drevje mi kar v kolenih ne da. Bomo šli pod važo." — Prideva do učilnice. »Takrat nas niso gonili v šole. Ilodil je vanje kdor se je sam silil. Jaz sem hodil v Cirknico, eno zimo pa v Ribnici. Popreje je bil pouk v branji v Jiričevi hiši; na to so pa kapelanijo, ki je bila pri truda, s kterim je hotel pripomoči k boljši prihodnosti. Ko je Sigismund WQclewski zapuščal šolske klopi, da bi se podal na vseučilišče — bilo je to v petem desetletji tek. stoletja — postalo so naše zadeve in razmere pod prusko oblastjo malo ugodnejše; v Poznanji razvilo se je nenavadno slovstveno in znanstveno gibanje; združevali so se resnobni misleci, veljavni pisatelji. Sigismund \Vqclewski, akoprav še mladenič, razumel je, da prerod more so v trd i ti in okrepiti lo po pfavi in odvetni odgoji mladega pokoloiija. Kakor mnogo drugih, malo starejših ali pa enovrstnih mož, kot Cigielski in Malecki, Banvinski in Motty, izvolil si jo tudi on s svojim starejšim bratom učiteljski poklic in lotil so z vso vnetostjo študij klasične ftlologije, goječ pri tem s posebno ljubeznijo domače slovstvo. Malo potem, ko je odlično dokončal izpite, pričel je trudapolno ali hvaležno službo učiteljsko na gimnaziji v Poznanji. Vendar so se hitro v Po-znanjskem spremenile one ugodnejše razmere in okoliščine. Illos I nit ille caducus, cvet, ki so je tako lepo bil razcvel, zgodaj, prezgodaj je vsahnil — krivi pa nismo bili ini. (Konoo prih.) tleh, dvignili za eno okno, in zgoraj so stali gospodje, spodaj smo pa mi otroci zahajali. Ali tisti časi so minuli. Vlade jele so se zanimati tudi za pričetni pouk. Postave začele so siliti deco k izobraževanju. Stariši radi ali neradi morali so svoje otroke pošiljati v šolo. Popreje malo da ne prazni šolski prostori postali so na jedenkrat pretesni. Treba je bilo učilnice širiti, dvigovati in popolnovati, kakor veleva »dih časa". To narekovala je postava, to je zahtevalo vedno množenje ljudstva. Zlasti dve sobi imela je naša četverorazrednica do sedaj neprilični in premajhni. Naraščaja pa vedno več! Postavimo, leta 1886 umrlo jih je 78, a rodilo pa 175. Kaj storiti? Novo prostorno šolo, pa je. Toda za to trebalo velike požrtvovalnosti. Leto in nekteri dan delalo se je na tem novem domovanji krilatih modric. Faranje dovažali so kamenje, pesek, opeko; pomagali, kjer se je dalo z roko pomoči; pa tudi v denarjih bilo je treba težke tisočake šteti. Taka reč stane truda, napora, ako hočeš kaj stalnega, vkusnega in priličnega napraviti. Vsak čas zapazil si mimoidoč nadzorovati to delo ali g. Iv. Dermelja, ali g. Šerkota, g. Pogačnika in druge. Vsem bila je stvar močno pri srci. Danes, hvala Bogu, skrbi, težave, trud, zoper-nosti, vse, vse je prebito! Nova naša šola pod streho! To poslopje ponosno stoji. Ima štiri prostorne in svetle šolske sobe — pritlično prvi razred, v prvem nadstropji pa druge tri. Na južno - vzhodni strani zdolej je stanovanje šolskega vodje; zgoraj dve sobi za dva učitelja. Sedaj vrtajo zadej še vodnjak. Vrt malo preveč stisnen, je letos nekoliko duška dobil. Blagorodna gospa vdova Obreza podarila je nekoliko sveta. Želeti bi bilo, da bi se raztegnil do naravne meje — do poti! (Konec prih.) Iz Celovca, 10. oktobra. Novo vodstvo v bogoslovji je pričelo svoje delovanje, in ker nasprotniki in njihovi časniki niso proti novim voditeljem v semenišči mogli s svojimi surovimi in hudobnimi napadi ničesa opraviti, za to pojemlje njihov boj proti udom J. R. Ves hrup naših sovražnikov in vse resolucije liberalnih občinskih zborov niso upo-gnile jeklene volje našega vrlega višjega pastirja; temveč vse to je koristilo, da se ljudstvo katoliško na Koroškem še bolj okleplje svojega vladike, ki hočejo več in zvestih gospodov poslati v vinograd Gospodov. Hogoslovcev je do zdaj 54 vsprejetih — med temi tudi obilica Cehov. — Na dijaškem zavodu »Marianum", za kterega so naš požrtovalni knezo-škof najeli dve veliki prostorni hiši, je 50 učencev, lani jih je bilo le 27. Potemtakem se bo že velikemu pomanjkanju duhovnikov opomoglo. Slovstvo. Rječnik hrvatsko-slovenski. Za slovensko svojo članove izdala »Matica Hrvatska". Zagreb. Naklada »Matice Hrvatske" 1887. V 8°, str. XVII + 6(5. No samo udom »Matice Hrvatske", nego vsem izobražencem slovenskim, ki čitajo hrvatsko knjigo, je dobro došla knjižica pod zgornjim naslovom. Namen tega slovarčka nam pojasni uvod, kterega tu ponatisnemo: Ovaj rječnik napisao jo prof. dr. A. Mu si d, a »Matica Hrvatska" namjenjuje ga evo slovenskim članovom svojim. Videči naime, da svakom godinom sve više Slovenaca k njoj pristupa, smatrala je »Matica Hrvatska" svojom dužnošču, da im poda sredstvo za lakšo i bolje razumievanje svojih knjiga. Ovaj rječnik dobit če na dar svaki S 1 o v e n a c , k a d s o m o d j u članove n j e-z i n e u p i š e. Osim toga može ovaj rječnik po-služiti još i toj svrsi, da hrvatsku književnost u obče učini Slovencem lakše pristupuom. Medjusobno upozuavanje može samo učvrstiti onu liepu slogu, koja od vajkada spaja hrvatsku i slovensku braču, duševna sveža s najbližom bracom može samo podati nove snage u borbi za sretuiju budučnost. Naročilo mogli Slovenci premu čiščemu in napred-nijemu hrvatskemu jeziku svoj književni jezik obra-zovati, a bujnije razcvita književnost hrvatska rnožo im liakuadjavati ono, čega sami u svojoj književnosti još nemaju, i biti primjerom. za kojun se i oni mogu povoditi. Osobitu vriednost za Slovence ima znanstvena književnost, hrvatska, naročite sada, kad se slovenskoniu jeziku stalo širiti područje u školi i uredu, koji je hrvatski jezik več odavno osvojio. Ali prije svega naiuienjen je ovaj rječnik, kako je spomonuto, slovenskim članovom »Matice Hrvatske", da mogu lakše i bolje razuinievati knjige, koje im ona podaje, a medju njimi naročito i narodne pjesme, koje če doskora početi izdavati, zašto su i običnije turške rieči (zvjezdicom označene) u rječnik primljene. U tom smislu neka se rječnik i prosudjuje. Nema sumnje, da če se rječnik gdje-komu činiti premalen, gdjekomu preobširan, a riedko če tko pomisliti, koliko je truda trebalo, dok se i takav sastavio. No nedostatci, bez kojih takav pokušaj ne može biti, uklonit če se moči samo s pomoču onih, kojim je rječnik uamienjen. Zato »Matica Hrvatska" moli svakoga, tko čitajuči hrvatske (a napose »Matičine") knjige s ovim rječ-nikom u njemu na kakav n o d o s t a t a k n a d j e (naročito ako koje rieči nema), da ga ili tajniku »Matice Hrvatske" ili s a s t a v-1 j a č u r j e č n i k a priobči, da se, ako igda do H. izdanja dodje, može izpraviti. Načrt slovnice hrvatske izporedjene sa slovenskem, koji se pred rječnikom nalazi, ako i jest kratak, sadržava ipak najzuatnije razlike izmedju hrvatskoga i slovenskoga jezika te če Slovencu, koji počinje hrvatski čitati, dobro doči, a poslije toga bit čo najbolja hrvatska slovnica za Slovenca marljivo čitanje hrvatskih knjiga. Izpunjujuči evo »Matica Hrvatska", što je slovenskim članovom svojim odavna obečala, želi samo još, da bi ovo djelce urodilo liepim plodom na sreču jednoga i drugoga plemena. Potem sledi: »Kratek načrt hrvatske slovnice primerjene s slovensko", str. V do XVII. Na to slovar do str. 03. Pridejan je še: »Izvadak iz pravila ,Matice Hrvatske'", in slednjič imenik »nakladom ,Matice Hrvatske'" izišlih knjig, kjer čitamo na konci še to-le nazuanilo: Da bi novi članovi Slovenci »Matice Hrvatske" što lakše nabavili i one knjige, koje je »Matica Hrvatska" dosad izdala, pripravna je »Matica" do u s k r s a buduče godi ne 1888. svakomu članu Slovencu dati sve knjige od svake godine, koje ima još u zaliki (a to su godine 1881., 1884., 18S5. i 18S6.), za obični pri nos od 3 fr. za svaku godinu; a sve ostale »Matičine" knjige za p o 1 o v i c u o b i č n e k n j i ž a r s k e c i e n e. Kolikor bolj od nemške in laške strani na nas preže, toliko rajše bodo Slovenci na literarnem polji segali po plodovih svojih rodnih bratov, tem bolj, ker po svoji tehtnosti no zastajajo, marveč v mnogih obzirih že presegajo izdelko bahastih nemških piscev. Podpirajmo raje domače dobro blago, kakor da bi novce pošiljali na tuje. Tndi mi upamo z odborom »Mat. Hrvatske", »da bude ovo djelce urodilo liepim plodom na sreču jednoga i drugoga plemena". Domače novice. (Presvitli cesar) podaril je pogorelcem v Ribnici 500 gold. podpore. (Cesarjcvič Rudolf in Štefanija) mudila se bodeta ob priliki njujinega prihoda v Gradec dne 24. t. m. tudi nekaj ur v Mariboru, kjer so so zaradi tega že pričele slavnostne priprave. Obiskala bodeta mil. knezoškofa, ogledala si ondašnjo vinarsko šolo in mesto. Sprejem na kolodvoru bo jako slovesen. (Ljudske šole Ljubljanske.) Ker smo že objavili število učencev na nekterih ljudskih šolah, dostavimo še nastopne podatke: Na drugi mestni deški petrazreduici vpisanih je 673 učencev, na vad-nici c. kr. učiteljišča 150, v Waldherrjevem zavodu 42, na deški šoli nemškega »Schulvereiua" 171, v Marijanišči 53. (Kmetijsko predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe, g. Gustav Pire, v nedoljo 16. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu na Vrhniki. (Utrgalo) se je skalovje predvčerajšnjim nad železničnim natirjem med Zagorjem in Savo. Skalovje je zasulo oba tira ter napravilo veliko škodo. Promet je bil pretrgan lo nekaj ur. (V Lnkovici) je bila včeraj odprta brzojavna postaja. (Umrl je) g. Janko F 1 e r e, oficijal deželnega računovodstva, po dolgi inučni bolezni v 47. letu svoje starosti. Nekaj časa bil je zavarovalen uradnik. Leta 1860 bilje v vojski ter postal častnik, pozneje pa je vstopil pri deželnemu odboru, kjer je več let služboval v deželni bolnici, pozneje pa kot računsk oficijal. Pokojnik je bil vešč uradnik, iskren rodoljub in več let čitalnišk pevec. Zapustil jo vdovo in jednega sinu. Naj v miru počiva! (Svetovna razstava v Barceloni 1888.) Dasi vodijo v Španijo od raznih strani železnice in dasi držita poleg njo dve morski svetovni trgovinski cesti, vendar se v Španijo uvaža na leto iz Avstro-Ogerske proizvodov in blaga samo za kakih 8 milijonov peset (frankov). Naša država, ki izvaža svoje proizvode in blago še v oddaljenejše kraje ter išče vsakega kotička, kjer le more razpečavati svoje blago, zanemarjala je do zdaj popolnoma španski trg, če tudi ima Španija kot moderna kulturna država vsa svojstva trgovinske in kolouijalne moči. V Španiji bi mogla naša država zamenjati blago, kar bi jo gotovo mauje stalo, nego dolge zveze z najoddalje-nejšimi kraji, kamor izvaža blago z velikimi žrtvami in stroški. Pozdravljali so tedaj krogi, kteri se zanimajo za izvoz blaga iz naše Avstrije, vest, da bode leta 1888 svetovna razstava v Barceloni, glavnem mestu Katalonije, kjer bode znova dana prilika avstrijskim trgovcem in obrtnikom, da so tesneje zve-žejo s svojimi španskimi tovariši in da ožive trgovino in promet med obema državama in obema državama v korist. Barcelona, glavno mesto Katalonije, najbogatejše obrtne pokrajine med vsemi španskimi, je najvažnejše pristanišče, trgovišče in fabriško mesto Španije, ktere osodo vodi sedaj modro avstrijska princesinja kot kraljica-vladarica. Barcelona je za-jedno jeduo najlepše zidanih mest španskih, na katalonski obali, pri pristanišči, v ktero pripluje vsako leto okoli 1600 parnikov in blizu 3000 jadrnic. Barcelona sama šteje do pol milijona prebivalcev, ima krasne spomenike umetnosti in arhitekture, velikanska obrtna podjetja. Toda nam ni namen naštevati vseh trgovskih in obrtnih posebnosti ; dosti bo, ako povemo, da imajo obrtni izdelki Španije posebni značaj svojega narodnega dela, s čimer se odlikujejo in tudi razlikujejo od drugih narodov. V Barcelono toraj, v Španijo naj pohiti drugo leto tudi naš trgovec in obrtnik; v Španijo, kamor izvaža na leto Francoska blaga za 235 milijonov, Angleška za 187, Nemška za 87, Belgija za 38 in Italija za 23 milijonov peset (frankov), toraj vsaka država veliko več nego Avstro - ogerska, ktero so ostale evropske države prehitele, ktera pa še jih more dohiteti, ker ima primernega blaga in izdelkov, kterim je le treba pot odpreti v španska kupovališča. Naše usnje in blago od usnja, pohištvo, les in lesni izdelki, papir in papirnato blago, komični proizvodi, orožje, orodje, mlinski in drugi stroji, alkoholi, živila, oblačila, tkanine, posamenterije, stekle-niua in porcelansko blago, pahljače, zlate in srebrne dragotine, glasbeno orodje, cerkveni predmeti itd. itd. morejo se tamkaj z vspehom zastopati. Trgovinska in obrtna zbornica na Dunaji je imela ta dobrohotni namen pred očmi, ter je z dovoljenjem visokega c. k. trgovinskega ministerstva sestavila posebno poverje-ništvo, kteremu je naloga skrbeti, da bodo avstrijski izdelki častno zastopani na svetovni razstavi v Barceloni. Avstrijska komisija za svetovno razstavo v Barceloni 1. 1888 daje vso potrebne napotke in pojasnila, pošilja programe in obrazce tistim trgovcem in obrtnikom, ki nameravajo svoje blago razstaviti prihodnje leto v Barceloni. Oglasila sprejema ta komisija („Oesterreichische Commission fiir die Welt-ausstellung in Barcelona 1888 in AVien, Goldschmied-gasse 12.") najdalje do 15. novembra t. 1. Programe in obrazce preskrbi, in daje razjasnila tudi trgovinska in obrtua zbornica v Ljubljani. (Iz Rateč na Gorenjskem, 12. oktobra.) V sosedni vasi Podkorenom mudi se neki angleški pisatelj, da popiše Angležem v vsej strahoti našo gorenjsko zimo. Sreča mu je mila v tem oziru, kajti že včeraj jo lahko občudoval prvi sueg, ki je nale-taval prav gost. Boljšega kraja si Anglež ni mogel izbrati. Današnje solnce bo sicer vzelo prvi sneg, vendar bo sin Albijona dobil še ugodno priliko, da občuduje, opisuje in čuti našo zimo. (Štajarske trte) prav dobro kažejo v F o č i v IJosni, kjer je pred dvema letoma neki Štajarec vinograd ž njimi nasadii. (Pobegnil) je dimnikarsk učenec, Jak. Ferlan, svojemu mojstru v Borovljah, kjer je pustil svojo knjižico, ter je utegnil vstopiti kot vajenec pri kakem mizarskem ali dimnikarskem mojstru. (Nesreča.) Neka delavka iz Ljubljane ponesrečila se je 10. t. m. v G r a d c i v tovarni za žveplenke. Težak sod petroleja zvalil se ji je na levo nogo ter jo zlomil. (Trgatev) pričela se bo v Ormoškem okraji okoli 20. t. m., če bo vreme lepo in gorko. Ako pa bo deževalo, jeli bodo trgati 15. oktobra. (Ušel je) 11. t. m. prisiljenec Franc č r e-pinko iz Graške občne bolnišnice, kamor so ga bili poslali iz neke prisilne delalnice zaradi bolnih oči. Pobral je nekaj perila in drugih reči, ki so mu prišle ravno pod roko, da ni šel prazen po svetu — kako daleč — ni še znano. (Pasji kontnmac) za tri mesece dal je oklicati Mariborski župan, ker se je pri ondašnjih psih zasledila steklina. (Na smrt obsojen) bil je preteklo soboto pred porotnim sodiščem v Trstu Matija P a r o v e 1 zaradi zločinstva umora. („Triester Zeitung"), ki Slovanom ni ravno prijazna, obsodila je ostro Tržaškega župana, ki porabi vsako priliko, da pokaže svoje protiavstrijsko mišljenje, in je vedno „službeno zadržan", kedar bi se moral pokazati kot prvi meščan avstrijskega Trsta. Tako se jo službeno vdeležil pogreba ranjcega Ju-retiča, ki je kot vrednik prvega irredentovskega lista v Avstriji, „Indipendente", delal za „zjedinjeno Italijo". Sv. maše povodom cesarjevega godu pa se g. župan ni vdeležil. (Letošnja suša) uničila je posebno po Furlauiji skoraj ves pridelek, in bodo največji posestniki komaj toliko vina pridelali, kar ga za dom potrebujejo. Za prodaj ga ne bo nič. Poleg tega jih pa nadleguje še grozna bolezen „pelagra". Ubogi ljudje so usmiljenja vredni. Najhuje je neki okoli Červinjana in Gradiške. (Poskušinja) z električno razsvetljavo na Dunajskem severo-zapadnem kolodvoru izvršila se je 11. t. m. ponoči na občno zadovoljnost navzočih vojaških zastopnikov. (Polkovni oddelek c. kr. domobranskega dra-gonskega polka št. I.) išče mlade može, ki bi vstopili prostovoljno vsaj v dveletno službovanje. Taki prostovoljci dobivajo naslednje službene doklade: Računski podčastnik I. razreda 17 gld., stražmešter 17 gld., četovodja 14 gld., desetnik 9 gld. 50 kr., eškadronski trobentač 9 gld. 50 kr. in dragouec 8 gld. To velja, za one šarže, ki vstopijo iz rezerve c. kr. vojske. Za one iz neaktivnega sebranja c. kr. domobrancev so pa določene te-le doklade: Za kovača 14 gld., za eškadronskega jermenarja 9 gld. 50 kr., za dragonca 8 gld. in za slugo častnikom 8 gld. Oddelek tega domobranskega dragonskega polka ima svoj garnizon v Stokerau-u, kamor mestui magistrat neposredno one naznani, kteri se oglase k temu prostovoljnemu službovanju. (Telefon) namerava trgovinski minister potegniti od Gradca do Dunaja po eni, in od Gradca do Trsta po drugi strani. Kedar bo ta dodelan, potegnili ga bodo tudi z Dunaja v Budimpešto. Razprave o tem so se že pričele. (V Ameriko) jeli so se Korošci iz Belanske doline (Mollthal) prav pogosto seliti. Vzrok temu je neki ondašnji rojak, ki je šel že pred leti v Ameriko in se mu sedaj ondi prav dobro godi; tako vsaj mož piše na Belansko. Marsikteri precej trden kmet prodal je kmetijo in se zaupal s precejšno svoto go-toviue v žepu neznanemu mu svetu in nestanovitni sreči na tujem. Kdo ve, če se ne bo ta in oni za ušesi praskal in solznih oči oziral preko atlautika po gorati prvotni domovini svoji — kedar bo že prepozno. Telegrami. Sofija, 12. oktobra. Občinske volitve po celi Bolgariji vršilo se bodo prihodnjo nedeljo. Bukurešt, 12. oktobra. Kralj zapustil jo danes Sinaio ter odšel v Slatino, da bo navzoč pri vojaških vajah, Novi York, 12. oktobra. Na Chicago-Atlantic-železnici trčil jo blizo Nort-Hudson-Indiane tovorn vlak ob brzovlak; štirje vozovi za osebe, med tem spalen voz, so so pre-kopičili in začeli goreti. Izmed potovalcev jo 17 mrtvih in več ko 25 ranjenih. TTmrli so: 9. oktobri. Jožefa Appe, uršulinka, 98 let, Kongresni trg št. 26, ostarelost. 12. oktobra. Vincencija Petrifi, hči izdelovalca orgel, 6'/9 lota, Poljanska eesta št. 18, Uraemie. Tuj «i. 11. oktobra. Pri MaJ.ifiu: V. Mauras, finančni nadsovetnik, z Dunaja. — R. Bauer, vdova uraduika, z Dunaja. — Saxinger, Hemisch, trgovca, z Dunaja. — Bilcliler, trgovoc, iz Budimpešto. — G. Griinhut, trgovec z Ogerskeg«. — A. Schere, zasebnik, s hčerjo, iz Gradca. — J. Winkler, župnik, z Nemčijo. Pri Slonu: N. Sgolia, zasebnik, z družino, iz Egipta. — Popper, Diem, Lenz, trgovci, z Dunaja. — J. Gamer, trgovoc, iz Solnograda. — J. Lowingor, trgovec, z Ogerskega. — Purjanowsky, zasebnik, iz Slavonije. — J. pl. Vinovif, zasebnik, s hčerami, iz Podkapla. — J. Grohmann, trgovoc, z Moravskoga. — K. Schnetz, uradnik, s soprogo, iz Gradca. — M. Markič, upravitelj, iz Gradca — C. Moser, posestnik, s soprogo, iz Vipave. — Dr. J. Mally, okrajni zdravnik, iz Kranja.Mankoč, Lackenbacher, Kadesich, trgovci, iz Trsta. — J. baroninja Benko, zasebnica, z družino, iz Pulja. Pri Bavarskem dvoru: J. Klovočič, kupčevalec, iz Zagreba. — ilandol, trgovec, iz Kočevja. — Ogrinc, trgovski pomočnik, iz Kočevja. Pri Južnem kolodvoru: K. Wahl, potovalec, iz Nemčije. — J. Grund, nadinženir, z Dunaja. — A. Ripler, zasebnica, s Češkega. — E. Jung, uradnik, s Češkega. — T. Szkely, trgovec, z Ogerskega. — J. Plihal, natakar, iz Gradca. VremcHMko nj»ococilo. © x > g Cas Stanje § ^ --Veter Vreme J2 ~ oi)A7nvanin zr"kl"»e™ toplomera o