I Prvi slovenski dnevnik v Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. /o >3 Glas Naroda 4 List Slovenskih delavcev v cAmeriki. The-first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. f| Entered m Second-Clam Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congres of Kerch S, 187». TBLEPON PISARNE: 1279 EEOTOB. NO. 32. — ŠTEV. 32. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 7, 1908. — V PETEK, 7. SVEČANA 1908. Financir Morse ušel. Odnesel milijon dolarjev. IMENOVANI MILIJONAR IN ŠPEKULANT, KI JE DELOMA ZAKRIVIL SEDANJO KRIZO, BEŽAL JE V INOZEM-* STVO. Njegovi prijatelji trdijo, da se nikdar več ne vrne. DOLGOVI. VO L UME XVI. - LETNIK XVI \ 1'harles \Y. Morse, znani newyor-ški finančnik, kterimi je s svojimi divjimi in nezdravimi špekulacijami u-propastil v našem mestu vse polno bank in deloma zakrivil, da je nastala v minolem oktobru nevarna kriza, koja še vedno traja, je minolo soboto 8 Cunardovim parnikom Campania bežal v Evropo. Seboj je nesel milijon dolarjev, oziroma svoto, ktero je za-mogel še rešili od svojega velikanskega premoženja. Potoval je v Pariz, kjer se bode za s tal no nastanil in njegovi prijatelji trdijo, da se nikdar več ne vrne. Tekom zadnjih tednov je nabral ostanke njegovih nekdanjih milijonov in na ta naern je dobil kakih milijon dolarjev, s ktero svoto bode sedaj pričel v Evropi novo življenje. Delniee, kakor tudi posestva in hiše, ktere je imel v Ameriki, je na tihoma prodal in z denarjem, ki pa je xa to dobil, zamore sedaj v Franciji sijajno živeti. Njegova žena .je ostala v New Yorku in stanuje v njegovej hiši na 5. Ave. Bode li ona potovala za njim, še ni znano. V Parizu ima Morse krasno palačo, tako da pride na svoje. Njegovo premoženje se je še lani cenilo na $20,000,000, in tedaj je kontroliral veliko število bank, kakor tudi trust za led. Vsled nesrečnih špekulacij so njegove banke propadle in večina premoženja je Ne hitrejše šla, kakor je prišla. Poslovanje kongresa. Delavski zakoni. OD SEDANJEGA KONGRESA NI PRIČAKOVATI, DA BI IZDELAL KAKE DELAVSKE ZAKONE. Mogoče je, da dobimo zakon, ki določa jamstvo delodajalcev za varnost delavcev. DRUGI PREDLOGI SPALI. BODO ZA- Gospodarski položaj. Konvencija brezposelnih. V ST. LOUIS PRIDE "GENERAL" COXEY, KI JE SVOJEČASNO VODIL VOJSKO BREZ-POSELNIH V WAS HING -TON. Beda med brezposelnimi postaja vedno večja; dela je le malo. POLOŽAJ V PENNSYLVANIJI. ZA TAFTOVO KANDIDATURO. Tudi v Clevelandn pričenjajo volilci ostavljati Forakerja. (Posebno poročilo "Glasa Naroda''.) Cleveland, Ohio, ti. febr. Foraker-jev klub 3. warda v tukajšnjem mestu je sklenil, da bode podpiral predsedniško kandidaturo vojnega tajnika Tafta. Imenovani klub je tekom zadnjih 20 let neprestano podpiral politiko senatorja Forakerja. Klub je bil tudi v Forakerjevo kol-ist or-ganizovan. GLEDIŠČE SO SKUŠALI ZA ŽGATL V Millville, N. J., je nek deček pravo-čano našel v gledišču požar. Millville, N. J., 5. febr. Tukajšnje vaudevilsko gledišče je v minolej noči hotel nekdo požgati, in sicer v času, ko je bilo gledišče polno ljudi, oziroma med predstavo. Požigalec je vse, kar je za požar potrebno, skrbno pripravil. V zadnji del poslopja je prinesel zaboj s petrolejem polite slame in je ta zaboj postavil na mesto, kjer bi ga bilo mogoče najti fiele potem, ko bi bilo že prepozno. Deček George Wilson je opazil dim in je o tem takoj naznanil Harvey Pennu, kteri ima v istem poslopju saloon. Penn in poslovodja gledišča O'Donnell sta takoj pričela gasiti in kmalo se jima je posrečilo ogenj pogasiti. Pri tem se je O'Donnell na roki nevarno opekel. Poslušalci v gledišča naravno niso ničesar vedeli, kaj se godi v nji-hovej bližini Washington. G. febr. Predsednikova zadnja poslanica, s ktero je očital kongresu, da se ne zmeni za delavske zakone, je gotovo vznemirila vso deželo in večina prebivalstva odobrava predsednikova izvajanja. Tudi v za-stopniškej zbornici je prišlo do raznih tozadevnih govorov, v kterih so se pa govorniki bavili z vsemi mogočimi stvarmi, le glavno stvar so pregledali. Vsled tetja smo lahko prepričani, da predsednikova poslanica ne bode imela prakt ionega uspeha, kajti za to je že sedaj skrbljeno. Predlogi, tičoči se vseh onih stvan, koje omenja predsednik v svojej p.>-slaniei. so bili že vloženi, predno je Roosevelt poslal kongresu svojo poslanico. Toda od vseh teh mnogoštevilnih predlogov pride le jeden do veljave in ta je oni, kteri določa, da morajo biti delodajalci za varnost svojih delavcev odgovorni. Tozadevni zakon smo sieer že imeli, toda. kakor znano, ga je najvišje sodišče proglasilo protiustavnim. Vse ostale predloge so v za-stopniškej zbornici izročili pravosodnemu oddelku, kteri j-ih je na to zopet izročil pododseku. eegar naloga je, te predloge za vedno pokopati. V tem pododseku so zastopniki Littlefield iz Maine. Malbv iz New Yorka in Henry iz Texasa. Littlefield je sedaj gospodar položaja. Predloge so izročili njemu, da mu tabo dajo priliko izvojevati poli tični boj v njegovej državi, kakor se njemu poljubi. Ta zastopnik bode skrbel za to, da ti predlogi ne pridejo več nazaj, kajti on je znan kot najhujši nasprotnik organizovanih delavcev, Pri zadnjih volitvah so organizo ve ni delavci skušali storiti vse, da bi Littlefielda porazili, kar se jim pa ni posrečilo. Vsled tega je sklenil, da bode sedaj storil vse, kar je v njegovej moči, da se osveti delavcem. Da se pri tem ne bode oziral na predsednikovo poslanico, ktera je delavstvu naklonjena, je povsem narav no, in to tudi vse delavske organiza cije pričakujejo. Tudi ako bi predsednik Še več takih poslanic poslal kongresu, slednje baje ne bodo prav nič hasnile; tako se namreč tukaj zatrjuje. Zbornični predsednik Cannon, proti kteremu je povodom zadnjih volitev delavstvo tudi nastopilo, se z Littlefieldom popolnoma strinja. Washington, 6. febr. Pri zborničnem odseku za momarične zadeve je danes zahteval mornariČni tajnik Metcalf, da se dovoli $73,770,000 za gradnjo novih in popravo starih vojnih ladij. Ker pa preti vladi deficit in ker so vsled krize vladi ni dogodki manjši, se splošno zatrjuje, da bodo v kongresu ta predlog tako spremenili, da se bode v to svrho dovolilo le $40,000,000. MornariČni tajnik predlaga, da se dovoli potrebni denar za gradnjo štirih novih oklopnic, ktere bodo veljale $38,000,000, štirih kri žark za $10,000,000, deset toipedovk za $8,500,000, štiri podvodne čolne za $1,700,000 in popravljalni parnik za $2,000,000. lEIOPŠ ni kakih aStnofltS ako kupiš vožni listek za svojce ali prijatelje iz ■tare domovine v Z jed. države, pri FK. SAKSEE CO., 109 Greenwich £t, 2Jew York. - Lakote t> Chicago. 111., 5. febr. Tukaj so našli V hiši 49 Carpenter St. Mrs. Ellen Schwarzovo in njeno 11 mes. staro dete mrtva. Zdravnik je dognal, da sta mati in otrok umrla vsled lakote in pomanjkanja. Nesrečno mater je njen mož pred par meseci ostavil in neznano kam odšel. Od tedaj je nesrečnica živela od tega, kar so jej dali ljndje. Končno je najbrže zbolela in ker m bilo nikogar, da bi jej pomagal j« končno zajedno » detetom ▼ mraza is lakoti nmrla. St. Ix»ui>, Mo., ti. febr. Tukaj se je pričela konvencija brezposelnih delavcev, ktera bode trajala tri dni. Konvencijo je sklicala Brotherhood Well-fare Ass'n. Med drugim se je dosedaj predlagalo, da se brezposelni delavci napotijo peš v Washington, kakor se je to zgodilo pri zadnji veliki krizi. Do gotovih sklepov dosedaj še ni prišlo. pač se je pa. ustanovil odbor sed-moriee, kteri bode sestavil posebno spomenico, kojo bodo poslali kongresu v Washington. II konvenciji brezposelnih je prišlo kacih 800 ljudi iz vseh krajev Zjed. držav. Prihodnje seje se vrše v petek in v nedeljo. V petek prideta .semkaj znani "general' J. S. Coxey, ki je povodom zadnje krize vodil brezposelne v Washington, kakor tudi Swift, znani soeijalist iz Bostona. Konvencija bode od kongresa zahtevala, da se stori vse za izboljšanje položaja brezposelnih, kterih število še vedno narašča. Tekom par dni je pričakovati, da pride semkaj še 500 nadaljnih delegatov. Pittsburg, Pa.. 6. febr. Tukajšnji brezposelni delavci so včeraj v pravem pomenu besede naskočili City Hall in med tem, ko ima mesto le 3000 služb na razpolago, ktere lahko takoj odda, je mesto sprejelo vendarle 6000 prošenj za delo. Mesto je dovolilo $220,000 za razna javna dela, pri kterih bode mnogo delaveev dobilo začasni zaslužek, seveda je pa vse to premalo v primeri z velikim številom brezposelnih ljudi. Mestne oblasti so skrbele, da bodo dale delo pred vsem oženjenim ljudem in šele potem samcem in mladeničem, kterim ni treba skrbeti za druzega, kakor samim zase. Philadelphia, Pa., 6. febr. Pennsylvania Steel Co. je sklenila pričeti v svojej tovarni v Steeltonu, Pa,, z delom, tako da bode 1000 delaveev dobilo zopet delo. Imenovana tovarna je bila že več nego mesec dni zaprta. Iz New Yorka je namreč k sreči prišlo mnogo novih naročil za gradnjo stav-binskega železa, ktero se bode potrebovalo pri gradnji nove City Hall. Kljub temu bode pa v tovarni delalo le 40 odstotkov običajnih delavcev, ker so došla naročila premajhna. W tovarnah Baldwin Locomotive Works, ktera družba dela običajno z 19,000 delavci in ktera je povodom pričetka krize odslovila 10,000 delav cev, se le po malem dela, kajti sedaj ni jedna železnica ne naroča novih lokomotiv, kojih je itak preveč na razpolago, ako se upošteva, da je promet vsled krize izdatno nazadoval Louisville, Ky., 6. febr. Lonisville and Nashville železniea je vsled slabih časov in slabega prometa svojim uslužbencem znižala plačo za 8 do 10 odstotkov. Uslužbenci, ki dobivajo po $400 in veČ mesečne plače, dobe v nadalje 10 odstotkov manj, oni pa, ki dobivajo na mesec od $250 do $400, se jim zniža plača le za 8 odstotkov. Veliki [ožari v raznih državah. V RACINE, WIS., JE ZGORELO ALSCHULERJEVO POSLOPJE; DVA GASILCA STA RANJENA. V Peoriji, HI., je zgorel ves blok hiš; pol milijona dolarjev škode. V CINCINNATUU, O. Racine, Wis., 7. febr. V Alschuler-jevem poslopju, v kterem je nastanjen Racine Club. je včeraj nastal požar, kteri je razdejal prostore imenovanega kluba in napravil $120,000 škode. Pri gašenju sta bila dva gasilca nevarno ranjena. Peoria, III., 7. febr. Na So. Adams Street, sredi trgovinskega dela tukajšnjega mesta, je včeraj zgorel cel blok hiš. Med temi hišami je tudi več trgovinskih poslopij, ktera so popolnoma razdejana. Skupna škoda znaša pol milijona dolarjev. Največjo škodo ima tvrdka s pohištvom Scbleicher & Son. Gostje Grant hotela so morali bežati iz svojih sob, vendar pa hotel ni zgorel. Cincinnati, O., 7. febr. Tovarna Newport Rolling Mill Co. je včeraj zgorela. Škoda znaša $175,000. Obilo snega v Michigann. Po vsem Michigan u je zapadlo mnogo snega, tako da je železniški promet zelo oviran. Pri Otter Lake je nek vlak Perre Marquette železnice obtičal dva dni v snegu. Potniki so odšli po snegu več milj daleč do bližnjih farm, kjer so jih farmerji gostoljubno sprejeli. Hotel zgoreL Mount Clemens, Mich., 5. febr. Dvonadstropni Minnesota hotel jc ▼ minolej noči zgoreL Gostje so se rešili, toda vse, kar so imeli pri sebi, jim je zgorelo. Škoda, ktero je napravil požar, znaša $20,000. Hotel je bil le majhen in ni imel vet sob kot 50. LA MANO NERA. Zopet bombe v New Yorku in v Penn-sylvaniji. Včeraj po noči se je v našem mestu na Bowery v veži hotela, čegar lastnika sta Autonio in Pietro Laba raba, razletela bomba. Razstrelba je razdejala tla v veži in steno, ktera je med vežo in saloonom imenovanih italijanskih bratov. V hotelu je spalo 300 ljudi, ki so večinoma brezposelni in vsi so bežali le deloma obleeehi na ulice. Tudi iz bližnjih hiš. ktere so tenementne, je pribežalo na ulico najmanj tisoč ljudi. Detektivi so takoj zaslišali brata I>abarba, da bi izvedeli, sta li dobila kaka grozilna pisma, toda oba sta izjavila. da se to ni zgodilo. Pač pa je jeden naznanil, da je La Mano Nera sedaj spremenila svojo taktiko, tako da prireja razstrelbe preje in šele potem pošlje grozilna pisma. — Brezdvomno pa sta brata dobila grozilna pisma, o kterih pa iz strahu pred os veto nečeta naznaniti policiji. Greensburg, Pa., 6. febr. Pod pro-dajalnico Samuela Leeoviča v bliž njem mestecu Export se je razletela bomba, ktera je poslopje razdejala in hišo užgala. Požar je napravil za $16,000 škode. Leeovič je v novej šem času dobil vee grozilnih pisem, ktera so bila podpisana z "La Mano Nera". Dogodki na Portugalskem Franco v Franciji. BIVŠI PORTUGALSKI DIKTATOR IN MINIST. PREDSEDNIK FRANCO BEŽAL V FRANCIJO. Z njim beže tudi njegova žena in otrok ter senator Novas. MIR NA PORTUGALSKEM. Madrid, 7. febr. Bivši portugalski ministerski predsednik Franco, ki je moral radi svojega divjaškega postopanja proti ljudstvu in radi kraljevega umora bežati, je dospel semkaj. Z njim potujejo njegova žena, sin in njegov intimen prijatelj, senator No- Iz Avstro-Ogrske. Za skupno vojsko. AVSTRIJSKA DELEGACIJA ZAHTEVA, DA O T ANE AVSTRO-OGRSKA VOJSKA SKUPNA. Izjava grofa Clam - Martinica, kteri zahteva, da se vojska razdeli. AEHRENTHAL NE ODSTOPI. Dunaj, 7. febr. V odseku za vojsko avstrijske delegacije so se te dni posvetovali o delitvi vojske, ktera naj ne bode več skupna, temveč naj se po madjarskih željah razdeli v avstrijsko in ogrsko. Tem povodom je grof Clam-Martinic, ki je dedni član go- vas Franco stori vse, kar je mogoče, ^^ zbornice, govoril 0 osn.skem CHICAŠKI ANARHISTI. Anarhisti in socijalni demo krat je že dolgo niso bili v Chicagu tako nevarni, kakor letos. Chicago, 111., 5. febr. Predvčerajšnjim so tukajšnji anarhisti in slični nasprotniki reda priredili veliko zborovanje, kteremn je prisostvovalo tudi mnogo socialnih demokratov. Tem povodom so javno odobravali umor portugalskega kralja Carlosa in prestolonaslednika. Policija naznanja, da anarhisti v Chicagu zajedno s so-cijalnimi demokrati še nikdar ni3o bili tako nevarni, kakor baš sedaj. Policija pazi na vsa njihova gibanja in njihovo delovanje, kajti nikdar ni mogoče vedeti, kedaj zamorc zopet priti do kakih anarhističnih nemirov. da bi ga nihče ne spoznal. V hotelu, kjer stanuje, ga niftče ne more obiskati, in do sedaj sta bila pri njem le portugalski poslanik in civilni gover-ner mesta Madrid. V Madridu je lopova videlo le malo ljudi in spoznal ga ni najbrže nihče, kajti ko se je vlak ustavil, je takoj skočil iz vagona in se s svojimi odpeljal v hotel. Železnica je bila obveščena, da bode Franco potoval iz Alcan-tare v Madrid, nakar je železnica skrbela za varno potovanje. Franco stanuje v Hotelu de la Pais, ktero poslopje čuva policija. Tukajšnje časopisje piše o Francovem prihodu in trdi, da njegovo po to vanje ni bilo druzega kakor beg v varstvu policije. Zvečer je Franco s svojimi odpotoval z ekspresnim vlakom v Pariz, kamor pride danes zvečer ob 9. uri. Lizbona, Portugalska, 7. febr. Beg bivšega ministerskega predsednika Franca se potrjuje. Tudi bivši finančni minister senhor Carvalho in bivši pravosodni minister dr. Abreu sta begala iz Portugalske. London, 6. febr. Tukajšnjej Evening Standard se poroča iz Madrida, da je novi portugalski kralj izdal tekom včerajšnjega dne splošno amnestijo in da je odpravil vse diktatorske odredbe bivšega ministerskega pred sednika Franca. Ministerskemu posvetovanju, ktero se je v Lizboni vršilo takoj po umoru kralja, je prisostvoval tudi kraljev brat, vojvoda 0-portski, kakor tudi tedanji ministerski predsednik Franco. Tem povodom je vojvoda Francu očital, da je on zakrivil kraljevo in prestolonasledniko-vo smrt, na kar ga je osobno napadel. Pri tem jra je skušal udariti v obraz, kar so pa ostali ministri preprečili. Lagos. Portugalska, 6. febr. Semkaj so dospele štiri angleške vojne la-dije, koje so se v tukajšnjej Inki usidrale. Madrid, 6. febr. Španska križarka Princessa de Austria je dospela v Lizbono. * Mnogo portugalskih republikancev, kteri so bivali v Madridu, je bežalo iz mesta, ker se boje, da bi jih ne zaprli in poslali nazaj na Portugalko. V Saragossi so zaprli večjo število Portugalcev, kteri so .bili sumljivi Na Portugalskem ne bode prišlo do revolucije, kajti republikanska stranka ima svoje prisfcaže le v Lizboni in v Oportu Dežela se je naveličala nemirov in si želi miru. « . * ■ ----- oj-J- u n Nezgoda na železnici Detroit, Mich., 4. febr. Osobni vlak Wabash železnice je pri Brit-ton Station ponesrečiL Šest vagonov se je prevrnilo in dva potnika sta bila na mestn ubita, dočim je veS ranjenih. Ranjenee so pripeljali semkaj v bolnico. Denarje v staro domovino pošiljamo: *a * 10.36 ............ 60 kron. za 20.45 ............ ioo kron. ^ 40-90............ 200 kron. t 102.00 ............ 5oo kron. 204.00 ............iooo kron. sa 1017.00 ............ 6000 kron. Poštarina j« všteta pri teb vvotah. Doma ee nakazane zvote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošOjatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Danarje nam pozlati j« naJprfHČ-neje do $25.00 t gotovini t priporo-«amm aH registriranem piano, večje mezke po Domeztte Postal Money Order ali pa New Tork Draft. RAXX OO, 1M Greenwich flt. Yew Tik, ONIL tolmačenju te zahteve, ktere namen je, ogrski del vojske popolnoma ločiti od avstrijskega dela. Martinic je tem povodom take ogrske želje odločno zavrnil in izjavil, da je neobhodno potrebno. da ostane avstrijska vojska tudi v nadalje nespremenjena in da Avstrija v to ne bode nikdar privolila, kajti skupnost vojske je baje simbol Avstrije. — Med merodajnimi krogi Avstrije in Ogrske prišlo je do spora radi eks-pozeja ministra inostranih del Aeh-renthala. Spor je nastal posebno radi poročanja o stališču, ktero zavzame Avstrija napram Ogrski po letu 1917. Sedaj se tukaj tudi zatrjuje, da namerava minister inostranih del odstopiti, toda to zatrjevanje je neosnovano. Pri zadnjej seji ogrske delegacije so te diference baje poravnali, tako da je sedaj potrditev proračuna zagotovljena. Karlovi vari, Češka, 7. febr. Tukaj so našli novi mineralni vrelec, o kterem se zatrjuje, da je še bolj zdravi len, nego so ostali. h NASELJEVANJE BOLGAROV. Tekom zadnjih štirih let jih je prišlo nad 90,000 v Zjedinjene države! Chicago. 111., 6. febr. Semkaj je dospel lastnik nekega časopisa v Sofiji. Bolgarska, imenom P. X. Daška-lov (od "Večerne Pošte"), kteri potuje po Zjedinjenih državah, da prouči položaj tu naseljenih Bolgarov. Daškalov bode sedaj poročal bolgar-skej vladi, da je naseljevanje Bolgarov v Zjedinjenih državah nesmisel in da izseljevanje Bolgarov ni priporočati. Daškalov je položaj Bolgarov natančno proučil v New Yorku, Chicagu, St. Louisu, Granite City in Madi-sonu, 111., kjer je največja naselbina Bolgarov v republiki, in je pri tem baje prišel do zaključka, da njegovi rojaki v Ameriki ni so v stanu poboljšati si svoj položaj. Tekom zadnjih štirih let se je izselilo v Ameriko kacih 90,000 Bolgarov, vsled česar je sedaj sofijska vlada v velikih skrbeh, ker se prav lahko pripeti, da bode doma nastalo pomanjkanje ljudi, ako se bodo Bolgari tako hitro izseljevali, kakor sedaj. Vsled tega je imenovanemu uredniku "Večerne Pošte" naročila, naj poroča vladi, da ne more priporočati izseljevanje in da si Bolgari v Ameriki ne morejo poboljšati svoj položaj. Ameriški Bolgari so pa seveda povsem drugačnega mnenja in mišljenja. Razne novosti iz inozemstva. V MAROKU SO BOJI MT:T> FRANCOSKIM VOJAŠTVOM IN ARABCI NA DNEVNEM REDU. Knez kneževine Monaco pride v Rim obiskati kralja Viktor Emanuela. RUSKO BRODOVJE V ITALIJO. 1>aris' febr. Francoski poveljnik vojaštva v Maroku poroča, da se je morala obrežna kolona včeraj pri Kasbi zopet bojevati z Arabci. V prvem boju so Francozi Arabce popolnoma porazili, toda takoj nato so dobili Arabci pomoč in so francoski tabor še enkrat napadli. Boj je bil hud, toda končno so morali Arabci bežati proti Setatu. V boju je bilo pet Francozov ranjenih. Francoska vlada je odredila, da se mobilizujejo nadaljne čete, ktere bodo poslali v Maroko, kjer postaja položaj zopet bolj kritičen. Rim. 7. febr. V kratkem pride v Rim knez kneževine Monaco, da ob-išče Quirinak oziroma italijanskega kralja Viktor Emanuela. Za ta obisk se vrše v Rimu velike priprave, s kterimi pa v Vatikanu niso zadovoljni. kajti po njihovem nazoru ne sme ni jeden katoliški vladar, ako pride v Rim. obiskati italijanskega kralja. Ko so zvedeli, da pride v Rim obiskati kralja, so mu pričeli pretiti, toda knez se za to ni zmenil in svojih načrtov ni spremenil. Semkaj pride dne 20. t. m. Tu se bode mudil tri dni, ne da bi obiskal papeža. Vatikan bode radi tega pri ostalih vlastih protestiral, kakor je storil svoječasno, ko je prišel v Rim predsednik francoske repubhke. Rim, 7. febr. Rusko vojno brodov-je pod poveljem admirala Staova pride dne 22. t. m. v Neapolj. Admiral bode takoj odpotoval v Rim, da obišče kralja Viktor Emanuela v imena carja Nikolaja. Obisk ruskega vojnega brodovja tolmačijo tukaj kot znak, da bode ruski car v kratkem obiskal Rim. Pearyjeva ekspedicija na severni tečaj. Washington, 4. febr. Kapitan Peary, kteri je znan potnik po severnih nepoznanih krajih, kjer je že čestokrat skušal najti severni tečaj, je včeraj obiskal predsednika Roose-velta, kteremu je naznanil, da bode prihodnjega julija ponovno potoval proti severu z namenom, da najde severni tečaj. Viharji na Atlantiku. Boston, Mass., 5. febr. Parnžk Pallanza je na svojem potu iz Hamburga v Philadelphijo dospel v tukajšnjo luko, ker mu je na poti zmanjkalo premoga. Kapitan naznanja, da je vladal, odkar je parnik ostavil Evropo, na morju neprestano vihar in da se je parnik moral vedno boriti z velikimi valovi. Vsled tega je bila vožnja le počasna. V soboto je divjal na morja sfeežni vihar, ki je bil tako jak, da se je moral parnik za 18 nr ustaviti. Na parniku je le Se sto ton premoga. Premog bodo sedaj nadomestili, odpluje parnik dalje v Philadelphijo. S^HMSSIL KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli so: Koenig Albert 6. febr. iz Genove a 350 potniki. Statendam 6. febr. iz Rotterdam* s 345 potniki. Bovic 6. febr. iz Liverpool*. Finland iz Antwerpa 0. febr. z 284 potniki. Dospeti imajo: Kroonland iz Antwerpa. Margherita iz Trsta. Neckar iz Bremena. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. St. Laurent iz Havre. St. Paul iz Southampton®. Lucania iz I/iverpoola. Columbia iz Glasgowa. Cedric iz Aleksandri je. Vaderland iz Antwerpa. Irene iz Trsta. Kronprinzessin Cecilie iz Bremen*. Caronia iz Reke. OdphH Pennsylvania 7. febr. ▼ Hamburg. Lnsitania 8. febr. v Liverpool. Philadelphia a febr. ▼ Southampton. Koenig Albert & febr. v Genovo. Caledonia 8. febr. v Glajgow. »L" (Slovenic DaOy.) f J Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (* corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR V A L.I A V FX \ Stir- tary. LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of Buaine^of the corpora t ion and addrsb? es of abovH officers; 109 (irct'im- .ch Street, Borough of Manhattan, York City, N. y._ Za leto velja li-i ;*.a Ameriko . f .0 " „ pol leia ......... i „ leto zh mesto New A'ork ... A „ pol leta za mesto .Ww York . . -,, za Evropo in Cauado za v.-e 1 *to . M M »» !' 1 h til £."■ „ ,, _ četrt I< ta 1 V Evropo in Canado pošiljamo s-kupno 11 i številke. **GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzeiuži iie-te.lj in pra"Dik«>v. ««OLAS NARODA" ("Voice of the People'') lasoed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisi in odobnoeti ee ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudiprejšnjebivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov: "GLAS NARODA" 109 greenwich Street. New York City. Telefon: 1273 Rector. Beda in pomanjkanje. Naša civilizacija in človekoljubje, ktero se Čestokrat tako nepopisno hvali, je vendarle neznatna in malenkostna, ako se kedaj pojavi beda z vso svojo grozo na vratih naše splošnosti. Dasiravno imamo vse polno javnih in zasebnih dobrodelnih zavodov in dasiravno se pri nas baje skrbi za siromake, je izreden mraz zadnjih dni med onimi ljudmi, kterim sreča ni mila, provzročil take razmere, da se mora omehčati tudi najtrše srce, ako opazi v neposred-njej bližini toliko bedg in pomanjkanja. Otroci, kteri ostavijo rano zjutraj svoje mrzlo Btanovanje, da se saj v šolah nekoliko ogrejejo in zavarujejo pred neznosnim mrazom, se čestokrat onesvestijo vsled lakote; javna prenočišča za one, kteri nimajo niti stanovanj, so vsako noč prenapolnjena, tako da mora vsaki večer na stotine ljudi zopet oditi v ledeno noč. V vežah je najti vsako noč stradajoče in na pol zmrznjene ljudi, kteri se t išče jeden drugemu, da se tako medsebojno nekoliko ogrejejo, v kolikor more biti o takem gretju sploh govora. To je le trpljenje siromakov in bednih ljudi, o kterih se izve iz dnevnih policijskih poročil, kakor tudi iz poročil časopisja. Koliko bede in pomanjkanja in koliko solza bi pa našteli, ako bi zamogli odkriti vso bedo, ktera se nahaja v milijonov bogatem New Vorku in jo predočiti iftvnosti t Prava utopija bi bila, ako bi tidili, da je mogoče vse trpljenje in vso bedo saj nekoliko omiliti in olajšati. Med siromaki je na tisoče tacih, kteri živetraje tudi v najhujšej bedi, nego da bi pozivali javno ali pa zasebno dobrodelnost na pomoč. Kjer se pa pojavi prošnja za pomoč in kjer v resnici vlada pomanjkanje in beda, tam bi se tudi moralo pomagati. Pred vsem je pa treba skrbeti za to, da otroci, kteri si sami ne morejo pomagati, ne trpe gladu in mraza, kajti od njih je odvisna vsa bodočnost naše velike republike. Svote, ktere se vsako leto izdajajo za javno in zasebno dobrodelnost, so tako velike, da bi dvakrat in tudi trikrat zadostovale za to, da se vsa beda odpravi. Toda kje so te svote in kara prihaja ta denar? Lerjavna tajnost je, da doseže k Večjem vsaki peti dolar od za dobrodelnost podarjenega denarja svoj pravi namen, dočim gredo ostali dolarji večinoma v nenasitne žepe dobroplačanih uradnikov "dobrodelnih" družb. Te vrste uradniki le redkokedaj store kaj eega, kar bi se moralo v resnici prištevati k dobrodelnosti. Tudi za zasebne dobrodelne družbe, ktere čestokrat dobivajo mnogo denarja, bi bilo boljše, ako bi skrbele ta to, da bi se v nadalje same sebe ne hvalile tako, kakor dosedaj, in da bi več dobrega storile. Rusija in Turčija. Petrogradski list "Novoje Vrem-ja'' postaja nervozen, kajti tam, kjer se spajajo meje Rusije, Perzije in Turčije, se zbirajo vojni oblaki, tako da smatra imenovani list umestnim petrogradsko vlado na to opozoriti. Ako "Novoje Vremja" priporoča vladi, da nemudoma stori vse, kar je potrebno, da tudi sedaj ne bode po Turčiji iznenadena, vidimo, da si v Rusiji vojno z Japonsko vzeli k srcu iu da jih ne bode mogoče več takohitro iznenaditi. Da je bila Rusija v resnici po Japoncih iznenadena in da na vojno sploh ni bila pripravljena, nam najbolj dcJkazuje obravnava proti generalu Šteslju, katera se morda že danes zaključi pri vojnem sodišču v Petrogradu. "Novoje Vremja" je objavila o-menjeni članek, o kterem smo v Glasu Naroda že včeraj poročali, vsled tega, ker se v novejšem času gode izvanredni dogodki ob perzijsko-tur-škej meji. Turške čete so tamkaj prekoračile perzijsko mejo in oto-manska vlada svojega vojaštva neče kljub vsem pozivom od strani Rusije in družili vlasti odpozvati. Na ta način je bila Rusija končno prisiljena svoje vojaštvo na meji pomnožiti. Ako ruski častniki izjavljajo, da pričakujejo vojno s Turčijo že v aprilu, pri tem seveda ni mnogo druzega, nego govorice in želje po odlikovanju, vendar so pa razmere v resnici take, da vojna med Rusijo in Turčijo nikakor ni izključena. Pri sedanjem sporu se gre za perzijsko pokrajino Aserbejdjan. Med to pokrajino in bližnjo Rusijo je že od nekdaj velik promet in tam vlada med obema deželama živahna trgovina. Ta pokrajina tvori zajedno tudi nekaka vrata za vhod Rusije v Perzijo. Tam so Rusi nedavno zgradili železnico, kojo so baš te dni izročili prometu, dasiravno ]e ta železnica le bolj strategičnega pomena, kakor pa trgovinskega. Nova železnica ni druzega, nego podaljšanje kavkaške železnice, ktera vodi sedaj od Ale-ksandropola pa vse do perzijske meje. Železnice so bile za Rusijo že od nekdaj najboljše orožje za razširjenje ruske carevine v osrednjej Aziji. Kar se tam ne posreči mečem in topovom, to se prav gotovo posreči železnicam, to tem bolj, ker v Rusiji še vedno vlada vojaška energija, in sicer kljub Port Arthufju in Tsusliime. DOPISI. NA PRODAJ je saloon in pohištvo radi odhoda v šnmo v West Virginijo. Kdor želi kupiti, naj se zglaBi pri lastniku: Charles Kuhel, 3839 St. Clair Avenue, N. E., (5-11—2) Cleveland, Ohio. Kje je moj brat JOSIP KEBEt Pred iti rimi meseci sva bila skupaj ▼ Collinsu, Wash., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Frank Kebx 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. * FRAN ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607 Forest City, Pa, Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Compagnie Generale Tiansatlantip (Francoska parobrodna družba.) OIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN SJUBUANE, Poštni parniki »o: "La Provence" na dva vijaka... **La Savoie" ,, „ ...... "La Lorraine" „ „ „ "La Touraine" , „ „ ____ "La Bretagne".................. "La Gasgogne"................. .......14,200 ton, 30.000 konjskih mod .......12,000 „ 25,000 „ ^ .......12,000 „ 25,000 „ Z .......10,000 „ 12,000 „ ... ... 8,ii00 „ 9,"00 ....... 8,UO0 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplojojo od sedaj nsiprpj T«*dno oh C-efrtkih oh 10. nrl dopoladne iz pristanišča št. North River, ob Morton St., N. T« •LA LORRAINE 13. febr. 1008 La Bretajsme 19. marca 190«. La Bretagne 20. febr. 1908 *LA TOURAINE 26. marca 1JW«. "LA TOURAINE 27. febr. li*«S *LA SAVOIE 2. aprila 190a •LA SAVOIE 5. marca 1W* »LA PROVENCE 9 apri. 1908. •LA PROVENCE 12. marca 190* »LA LORRAINE 16. apr 1908. Drupi razred samo $40.00. Nix e*ae za 3. razred oo vseh krajrr. PaT ni ki* i zvo/ili) zazoainof ani in«a o no dva vijaki Al. VV. Kozmlriski, P' tamlni :i;•.» t ■ it POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse prijatelje in znance v Jumcs City, Pa., posebno pa Fr. Valesa in Fran Mišica ter se objednem zahvaljujeva za izkazano nama prijaznost pri odhodnici. New York, 6. svečana, 190G. Fran Vales, Ivan Bizjak. Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse rojake sirom Amerike, zlasti v Clevelandu Fran Ulcfa in soprogo ter ostale znance po Col-linvvoodn. New York, 6. svečana, 190G. Josip in Josipina Šustaršič. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in prijatelje po Ameriki, posebno svoje sorodnike Antona in Mici Gros v Frontierjn, Wyo., ki so me spremili na kolodvor. New York, 6. svečana, 1906. Jakob Gros. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse svoje znance in prijatelje, posebno pa moje tri sestre in njih soproge ter čast. g. župnika v Pittsburgu. New York, C. svečana, 1906. Fran Žagar. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake sirom Amerike, posebno svaka na Tercio, Colo., in one prijatelje v Secundo, Colo. New York, 6. svečana, 1906. Ivan Škerlj. Kje je MANE RAMSHOCK T Začetkom tega leta je bival v Seattle, Wash., in nam poslla denarno nakaznico v znesku $3.00. Ker ne vemo, za kaj naj se ta znesek uporabi, prosimo, naj nam on sam to naznani. Ker smo mu pa glede tega že pisali, a list mu pošta ni mogki dostaviti, so cenjeni rojaki v Seattle, Wash., naprošeni, da nam o njem sporoče. ako ga kedo pozna. — Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, (v d do prek) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom ▼ Rock Springs, Wyo., in okolici naznanjamo, da je za tamosnje mesto in okraj nai pooblaščeni zastopnik Mr. A. JTJSTIN, P. O. Box 563, Rock Springs, Wyo., ▼sled česar ga sa ts« posle prav toplo priporočamo. Frank Sakser Company. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam pvojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eel en največjih hotelov v mestu. M a čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnepa doma napravljenega vina in dobre smodke. Na raz|>olago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — V zameni tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja 1 Za obilen pot?et se priporočam udani Božo Gojsovlč, JobnstoTn, Pa. JOHN VENZUL, 1*17 E. 42ad Street N. E„ Clevelaa*. 0M« izdelovalec kranjskih in nemSkih HARMONIK, Delo napravim na zahteranie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. TriVrstni od $23 do $46. PloiCe so i* najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploUeii aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $W>. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IU NAJCENEJŠI DNEVNIKI ^ ■5» - ' :-S ' . —— Jugoslovanska Katol. Jednota.1 » T - ^flSr 1 Jnkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY."MINNESOTA. URADNTIKI: Predsednik: Fran Med oš. 947S Ewing Avenue, So. Chicago, III. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-Pa. Glavni tajnik: Jurij L. Brožič, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržišn 'k, L. Box 383, Rook Springs, Wyot Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nads;>rnega odbora, Box 57, Braddock, P&. Alojzij Virant, LL nadzornik, Cor. loth Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio. Ivan Primožič, IIL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. Ivan Keržišnik, II. nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, III. porotnik, 710 High Street, W. Hoboken, N. j. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, Joliet, ni. i Krajevna društva oaj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brocioii, Box 424, T1Št»eeo J6 "G-LAS NARODA" Drobnosti. kranjske novice. Zgodnji cvet. Krov&kemu mojstru Teodorju Komu je v zadnjem času začelo zmanjkovati z škovih ulicah v Ljubljani večje množine cinaste pločevine: Tako je te nedavno zmanjkalo kar 70 kg, drugič pa še več. Dognalo se je, da tatovi umetnima otokoma .ni Chlumeckyjev marveč ženijskega generala Gustava Ilermanna. Izvedel se pa v Avstriji ni. Pač so pa po Hermannovi smrti izpeljali njegov načrt Francozi, ko so utrjevali svoje vojno pristanišče v dvorišča v Slom- [ Cherbourgu. štajerske novice. Uboj. Nedavno so se zbrali, kakor t ^ „ ____ ____ „ , navadno, srednjepoljskavski fantje- prodajajo ukradeno blago pri kupo- ' ponočnjaki na vasi za cesto prepeva-. .v« Tnru*t ' jot izzivajoče pesmi, vriskajoč in kri- 'aui'-biks". Mimo prid-ta valcih starega železa. Ko so zopet Kornovi opazili tatvino, je šel pošlo-jčoi ^-------- vodja k neki kupovalki železa, kjer hudega sluteč železniški delavec Rušo uzmoviči že preje prodali ukrade- i dolf Windisch in železniški pisar Fr. cul, ko sta tam čaka- ' Žagar iz Spodnje PoLkave. Tolpi no plo. evino, je čul, ko sta tam čaka- ! Žagar iz Spodnje PoLkave. Tolpa ju jo,"a dva mlada fanta rekla: "Zdaj 1,rez v.-akega povoda napade. Prvi je pa le beživa!" Ker .-e mu je to zdelo k ušel, drugega so pa pobili na sumljivo, ju je prijel in takoj obvestil; tla in ga z železnimi grabljami tako policijo, da je oba aretirala. Areto- pretolkli, da je umrl v groznih mukah vanca sta IGletna postopača Franc cez ^ v najlepši dobi 26 let. Glav-Berr.ard in Ivan Gašperšič. Pločevino ne-a ubijalca Blažiča so s tovariši so kradli na ta način, da so odtrgali I- Kikerjem ml., Sieherlom ml. «in pri dvoriš,*u oqrajo, koder so potem Loršakom že spravili pod ključ. roparski nmor. V Ivnici Poskusen prišli do nje in jo istotam spravljali, -----------„ ------ na ulico. Pri tatvini pa nista bila sa- na Štajerskem je Franc Miklavžin iz ma, ampak še pet njunih tovarišev, Gornjega Saleka pri Slov. Gradcu ru-med kterimi je bila tuli ena deklica, tlarja \ olimajerja vrgel ob tla in ga Proti kupovalki ~o se izgovarjali, da Javil, da oe je onesvestil, nato ga oro-izvira ta pločevina od neke barake, PaI vse?a denarja v znesku 100 K. ki so jo don.a podrli. Cela osmerica, RoParJa so zaprli. ki «e bode zagovarjala pri deželnem Ubil se je v Spodnji Novi vasi pri sodišču zaradi hudodelstva tatvine, Slovenski Bistrici posestnik Fr. Po-stanuje na Selu pri Ljubljani. , ljanee. Padel je samo dva metra glo- boko na pod. PRIMORSKE NOVICE. Ljubosumnost. 3Gletni vdovec L. G. v Trstu se je pred časom seznanil 7. Ernienesildo Z. Ljubila sta se. G. je vzel ljubieo k sebi, kjer mu je'porodila otroka. Ker je morala zdaj bolj doma ostajati nego on, je bila silno ljubosumna, tako da ga je slednjič pustila, zahtevala pa od njega prispevek za otroka. G. Ji je dal, kolikor je imel, a njej to ni bilo dovolj. Ko sta se na cesti srečala, vrgla mu je v ob-az žgočo tekočino. Ako bi si G. ne bil t-.koj dal pomagati v lekarni prišel bi bil ob oeL Rubijski most odkupljen. Cestni odbor za goriško okolico je odkupil most čez r ko Vipavo v Rubijah, ki je bit privatna lastnina baronu Bian-chija, in sicer za 22,000 K. Ponesrečil se je 3Cletni železniški uslužbenec Barič. Blizu Hudejužne so ga našli z zlomljeno nogo in ranjenega na fclavi. Prepeljali so ga v tržaško bolnieo. Trst trdnjava? Rimska "Tribuna" poroča iz Trsta: Obisk avstro-ogrskih delegatov v Tjstu, Pulju in Reki, koder so si ogledali vojne vaje mornarice, ladjine delavnice in popravljal nice itd., ni imel drugega namena, kakor da V>8tanej° delegati dovzetni za nova vojaška posojila. Najbrže je zopet splavsl na površje Chlumeckyjev na-S rt, da« naj se otrdi Trst. Trst spremeniti v trdnjavo, ni lahko. Stari grad San Giusto nima modernih ob-ramber.ih priprav. Chlnmecky je na-•vetovsl. da naj se odprti tržaški zaliv zapre z dvema umetno utrjenima otokoma. Rimski krogi ne vrjamejo, da ** ta na:*rt izvede, a resnica je, da avstrijska vlada dosledno ntrjuje istrsko, dalmatinsko in fnrlansko tnor«ko obrežje. — Tako "Tribuna". Načr*. da naj se Trst utrdi z dvema Nadebudna mladina. Na paši pri Spodnjem Velovlaku pri Ptuju sta lSletni Ivan Alt in 131etni Ivan Do-mlnko tako pretepala lGletnega Alojzija Majeriea s palicami in bičem, da je nezavesten obležal. Bila bi ga ubila, da ju niso prepodili. Obsojen je bil prvi na dva meseca ječe, drugi pa na 14 dni zapora. Ljubil in tepeL 211etni posestnikov sin Jurij Svenšek iz Ložine pri Ptuju je ljubil hčer Andreja Svenška zelo in močno. Ko je pa neki večer prišel na pod svojega bodočega tasta, kjer je imel sestanke s svojo ljubico, našel je tam Jurija Vuzema, ki je prenočeval. Svenšek je pa bil o drugih namenih Vuzemovih prepričan, zato je tega tako pretepel, da je dobil pet mesecev težke ječe. KOROŠKE NOVICE. Samomor. V Vrbsko jezero je skotil posestnikov sin Iv. Gorienik iz Spodnjih Dol in utonil. Slekel se je popolnoma. Vzrok samomora je prepir doma. Obstrelil se je v Celovcu neki Wie derschwinger, ki je bil tri mesece zaprt, nato pa šel k svoji nekdanji pri- rečo vžigalico izbil iz roke. Hacma-njeka je to razjezilo tako, da je potegnil samokres in ustrelil maskiran- malen. Zgorel je pri Št. Vidu pri Celovcu 701etni mož, kteremu je gorela hiša, v kteri je prebival, in se ni mogel vež rešiti. HRVATSKE NOVICE. RAZNOTEROSTL Proti draženju premoga. Dunaj, 19. januarja. Nižjeavstrijski deželni zbor je sklenil, da si napravi svoj premogovnik, da bo vočigled pomanjkanju in draginji premoga skrbljeno vsaj za deželne potrebe. Da se tedaj preišče in razširi premogovnik Wiesfleck-Thomasberg, dovolil je deželni zbor deželnemu odboru 35,000 K. Iz strahu pred kaznijo lakote umrl je neki šolo obiskujoči deček v Mese-ckenliagenu. Deček bi imel radi neke nerednosti biti kaznovan. Radi tega je pobegnil od svojih starišev. Nekaj ča-a se je potikal po bližnjih gozdih, dokler ga niso prisilile mrzle noči, da si je -poiskal gorko nočno bivališče. To je našel v bližini vasi v nekem sto-gu slame, kjer je napravil globoko jamo, v ktero se je vsako noč in ob neugodnem vremenu zatekel, ifesreča pa je hotela, da so v bližini orali in da deček ni mogel skrivaj zapustiti svojega skrivališča. Slednjič ga je vendar lakota prisilila, da je zlezel iz svojega bivališča, a je že tako oslabel, da se je takoj zgrudil, kjer so ga naslednjega dne na polju našli mrtvega. Pustolovska vožnja v avtomobilu. Ogrski knez Zika je vzel v službo za šoferja Italijana Harverja, ki se je zaljubil v kneginjo, a bil odločno zavrnjen. Ker je obljubil, da zapusti takoj službo, ni kneginja ničesar povedala knezu. Knez je bil iznenaden vsled šoferjeve odpovedi in ga je pregovoril, da je še enkrat vodil avtomobil. Grozno hitro je vozil avtomobil. Knezu ni dopustil, da prevzame vodstvo. Med knezom in šoferjem je na-*tal boj. Šofer je hipoma izročil vodstvo knezu in rekel: "Pogubiti sem vas hotel," nakar je skočil iz avtomobila. Knez je ustavil avtomobil, v cestnem jarku je ležal mrtev šofer. " Kneginja je vsled strahu obolela. Grof milijonski goljuf. V Berolinn Kje je JANEZ ŠENICA ? Doma je iz vasi Selo. fara Toplice na Dolenjskem. Pred kakimi 3. meseci je delal kovaško obrt v So. Seattle, Wash. Kdor izmed rojakov zna za njega, ali pa on sam naj blagovoli naznaniti njegov naslov sestri in bratu, ker sva v skrbeh, ako se mu ni kaj dogodilo, ker nobeno pismo ga ne najde. Naslov za odgovor: Francis Pikelj, 4826 Blaek-berry St., Pittsburg, Pa. (6-7—2) " Kje je FRAN VILČNIK? Doma je iz Krškega na Dolenjskem. Omenjeni je srednje postave, črnega obraza ter oženjen. Žena biva v starem kraju. Bil je pri meni na hrani, preskrbel sem mu delo ter posodil denar, nakar jo -je po prejemu zaslužka baje popihal k bratu v Michigan. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Math. Lushin, Box 294, Eveleth, Minn. (5-7—2) ***** »j^ -YVi'i'ilWUWl VALVAZOR v usnje vezan, skoraj nov, je na prodaj. Več pove Upravništvo "Glasa Naroda". Pozor! Slovenci Pozor 1 t?SALON'a ZmodernJm kogijid5em. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ur druge raznovrstne pijače ter unf'sk* smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, IIL odr>isAHa oriDoro- ČaEi p-JttijtU,:;^ i in Hrvatom svoj....... SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma preŠana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............. Za obilen poset se priporoča FRIDAvonKROGB 107-109 Greenwich St, New York. J I -X--- manjek, ženinov brat, pobi ril -denar | Zanimiva operacija. V Londonu so za godce. Neka moška maska mu ni 1 operirali neko tuberkulozno žensko, hotela dati ničesar, ampak odšla na ! ktere bolezen je že tako napredovala, hodnik, kamor je prišel tudi Hacma- da so ji zdravniki prisodili le še par njek, ki ja* prižgal vžigalico ter hotel tednov življenja. Prežagali so ji par reber ter nato kirurgičnim potom odstranili bolni del pljuč. Pri tej operaciji je rabil dotični kirurg neko zdravniško orodje, ki je tako urejeno, da obenem tudi ustavi kri, kar je bilo dosedaj nepremagljiva ovira za enake ca, ki se je zgrudil in v par minutah operacije Operacija se je popolnoma umrl. Bil je nevestin sorodnik. Hae- posrečila, manjek je bil pred zagrebškim sodi-ščem obsojen na tri leta težke ječe. Ranchov program. Tudi Srbi so nastopili z vso ogorčenostjo proti Rau-ohovemu programu. Ban je izjavil, da naj vprašanje železniške pragmatike reši regnikolarna deputacija. dotlej naj pa ostane status quo, to se pravi: madjarski službeni jezik. Druga velika pridobitev, ki jo je dal Hrvatom, je ta, da smejo naklade sklepati na državne davke. — Kakor Hrvatje so tudi Srbi ogorčeni nad frivolnostjo, s ktero jim novi ban priporoča te 1 pridobitve". "To je impertinenca. da si večje ni mogoče misliti." piše "Srbo-bran,T. Ker ni misliti na to, da bi regnikolarna deputacija prišla v do-glednem času do tega, da uzakoni pravico hrvatskega jezika, je Rauchova obljuba isto, kot bi $e za vedno priznal madjarski služl>eni jezik. — In pravica, nalagati naklade? To pravico ima vsaka avstrijska provineija in občina. in ravno če se privoli v to ponižanje, bi se sankcionirala popolna odvisnost Hrvatske od Ogrske. Bilo bi razmerje med Zagrebom in Budimpešto, kakor je med Ljubljano in Dunajem. Sen o hrvatskem kraljestvu bi bil za vedno izsanjan. — Madjari vedo, kaj delajo. Oni ponujajo Hrvatski pravico do naklad in posojil zato, da bi ubili njeno finančno samostojnost. Se več, oni hočejo s tem onemogočiti vsako povoljno finančno pogodbo med Hrvatsko in Ogrsko. Ivajti kadarkoli bi se Hrvatska pritožila, da od njenih davkov premalo pride nazaj v deželo, ampak da se porabi preveč za Ogrsko, tedaj bi odgovorili gospodje v Budimpešti: "Xu. saj Imate pravico, da si sami zvišati dohodke z nakladami in da se zadolžite, če vam treba." Hrvatska bi bila torej po Rau-chovem programu .še na slabšem nego je sedaj. — Zato pa Rauch sam vidi, da ne more ž njim iti nihče, nego brezznačajni štreber ali pa kdor je prisiljen. Železna roka je potrebna, kjer se s pametjo in poštenostjo ne da izhajati. Pa železo se lahko zlomi in železna roka tudi. LISTNICA UREDNIŠTVA F. R., Chicago, 111. Na vprašanje brez podpisa ne m25 II. RAZRED do TRSTA ali REKE.................................. $38.— Parobrod "ALICE** odpluje 25. Febrimrj:« 1008. Parobrod "ECGKNIA" odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odpluje 25. Marca 191R ________»ajtM nuotajt« sa as "Olaa Ha- na "ofeet", je muzikant Anton Ha- ' idn^Ii ves denar^v^dr^To.^ * M. PhdpS BfOS. & Con GeiU AgdltS, 2 Washington Street, NEW YORK* Rodbina Polaneških. poljski spisal H. Sienkiewicx, poslovenil FodravskL TRETJA KNJIGA. (Nadaljevanje.) Oba se v tem hipu nista zavedala, da jo ibilo to v najugodnejšem primeru le vprašanje časa. Ali gospa Maszkova se še ni odrekla nadi, da utegne to biti nekak nesporazumek, nekakšna začasna jeza, nekaka razdraženost fantasta, nekakšno razvnetje, ki si ga ni mogla pojasniti, izkratka: nekaj takega, kar more biti manj odločilno, nego se zdi na prvi pogled. En razgovor, ena beseda, izrečena o pravem času, ji še lahko pojasni vse. Ker je mislila, da tudi Polaneški čuti potrebo takega razgovora, mu je sklenila dati takšno priliko. Po čaju se je jela ravnati domov. Pogledavši PolaneŠkega, je dejala: "Sedaj moram naprositi enega izmed vas, gospodje, da me spremi domov." Polaneški vstane. Utrujeno, a obenem jezno lice je bilo videti, kakor bi dejalo gospe Maszkovi: "Ako le hočeš zvedeti čisto resnico, pa jo sveš." Toda Bigiel jima zdajci prekriža račune, rekoč: "Večer je tako krasen, da vas lahko spremimo vsi.'' In to se je tudi zgodilo. Gospod Plawicki, ki se je danes smatral za viteza gospe Maszkove, ji je jako galantno podal roko in jo vso pot zabaval z razgovorom, tako da ni imela prilike izpregovoriti niti besedice s Polane-Škim. ki je spremljal gospo Bi-gielovo. Šele pred vrati mu je želela lahko noč. Te besedici 4'lahko nočki ji je spremljal nežen stisk z roko, sta bili • ... novo vprašanje — brez odgovora. Po- laneškemu je bilo celo po volji, da mn ni bilo treba dajati pojasnila. Saj bi bil oni, ki bi ga ji mogel dati, nejasen in neprijeten. Gospa Maszkova je ie sedaj budila v njem toliko duševne odpornosti kolikor telesne strasti, in iz obeh teh vzrokov je sodil, da bi jo imel preblizu, ko bi ostal še dalje v Bigielovi hiši. Sicer je poiskal Buči-nek in ga vzel v najem zlasti zato, ker morajo prožni značaji, kadar se slučajno močno stisnejo, po nagibu nekaj storiti, najsi njih ravnanje ni v neposrednej zvezi s tem, kar jih stiska. Ni pa se dovolj zavedal, da je beg pred nevarnostjo enak vrnitvi na pot poštenosti ali vsaj stezica do nje; sedaj se mu je zdelo, da je to že prepozno in da je stvar že izgubljena za vselej. "Čas je bil, da sem zbežal," si je dejal. Sedaj je to le egoizem živali, ki si, preplašena z enega ležišča, poišče drugo. Izneverivši se prej Marici, se sedaj izneverja gospe Maszkovi iz bojazni, da bi ta razmera z njo ce bila preroučna, toda izneverja se ji na enako podel kakor sirov način. To je zgolj nova podlost, ki jo zvršuje kot obupnež, prepričan, da končno vendarle pade v prepad, naj se trudi, kolikor se hoče. Na dnu teh misli se je skrivalo neizmerno čudenje. Ako bi se bilo to pripetilo Iromu drugemu, H je znan za lahkoživca, bi bil ^amo zamahnil z roko ter sodil, da je doživel eno veselo epizodo več. Polaneški je vedel, da bi mnogi zrli na to stvar prav takisto. Toda on je bii ustvaril v sebi načela, jih imel, sedaj pa &e je prevrnil z njih višine in zato je bil njegov padec tolikanj večji. Mislil si je sedaj: Tako torej naposled nič ne reši vsega, po čemer sem hrepenel doslej in k čemur sem dospel. Človek si zlomi vrat z načeli prav tako, kakor bi jih ^pe imtl. .A ta stvar se mu je zdela naravnost neumevsa. Čemu t Iz kakega vzroka t Na to vprašanje ni našel odgovora. Ko je bii prej prelomil palico nad svojo poštenostjo in častjo, je jel sedaj dvojiti o svojem razumu, zakaj čutil je, da tu nečesa ne more pojmi ti in se obvestiti o njem Čutil se je pognanega v duševno puščavo kakor človek, ki ne more ničesar najti, niti naklonjenosti do že-n«. Zdelo se mu je, da je tedaj, ko je bil ugonobil v sebi človeške lastnosti, ugonobil tudi sposobnost in pravico, da jo ljubi. Ns nič manjše čudenje ni zapazil, da v globini svojega 'srca to-di po svoji krivdi goji nekakšno odpornost zoper njo. Doslej še ni bil storil nikomur jič zalega, torej ni mogel vedeti, da človek navadno čuti odpor, da, celo sovraštvo do onega, kteremu dela krivico. V tem se je družba poslovila od gospe M&azkove in se vrnila domov. Marica je šla sedaj z možem, toda ker je mislila, da se ukvarja z računi, o nakopa Bučinka in ker je vedela, da se ob takih prilikah ne daje rad motiti, je stopala molče. Večer je bil tako topel, da so po vrnitvi ie ostali na balkon n. Bigiel je jel pridrževati Bwir&kega ecz noč, šaloma govoreč, da tak Herkul ne bo imel prostora v njegovem kolesJju poleg gospoda Pla-wickega. Polaneški, ki mu je tudi u-gajala navzočnost tujega Človeka, je takisto prigovarjal Swirskemu, naj ostane. "Ostanite," mu je dejal, "jutri /.arana pojdem v mesto, pa greva sku-pa j." "Rad bi že zopet slikal," odgovori Swirski. "Jutri sem se hotel takoj poprijeti dela, toda na ta način ne bom sposoben za delo." "Ali morda izdelujete kaj, kar mora biti dodelano o določenem času?" vpraša Marica. "Ne, milostiva gospa, toda Človek izirubi spretnost. To je takšno rokodelstvo, pri kterem človek ne sme nikoli počivati; izgubil sem že toliko dni s klatenjem na Pritulov, pa zopet semkaj k vam, in barve se mi v tem suše.'' Obe gospe sta se spustili v smeh, da tako govori sloveč mojster, ki mora vendar biti prost bojazni, da bi pozabil slikati. Toda Swirski jima odgovori: "To se le tako zdi. kadar dospe človek do izves-tne popolnosti, da jo ima stalno.. Toda človeški organizem je čudna stvar; človeku je treba samo izbirati; iti naprej ali nazaj. Ne vem, ali je tako v vsem, toda v umetnosti si človek ne sme reči: Sedaj sem na vrhuncu, človek ne sme obstati. Ivadar ne slikam teden dni, ne izgubim le gibčnosti v rokah, nego nimam tuli veselja do dela. Roka postane okorna — to še umejem! — toda pri tem se otopi tudi moj umetniški Čut, otopi celo nadarjenost. Mislil sem si, da je tako samo v mojem pozivu, zakaj v njem ima ogromen pomen tehnika, toda pomislite, ta Sniatinski, ki piše za gledališče, mi je dejal prav tisto. A kaj pomeni tehnika v slovstvu? Tu o knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kncippovih) Kneipp«»vili zdravil" katero d >b š zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi "blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija!, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK, 109 Greenwich Sti New York, N. Y. -.-...--■----------innrmnnnnii«Kii.> % Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu * Chicagi, lu.. kako* tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", S. Center Ave., Chicafo, IHn blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležalo Atlas* pivo, izvrstni whiskey. Najbolj* vina in dišeče smodke so pri mfpi na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-ljikče in igrzdna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vše bodem dobro postregel. Za obilen ob'sk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, MOULT V JfiNIKI: DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Bar raga), platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1.00. vezano v platno 76e. KLJUČ NEBEŠKIH VBJLl. «nuc v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90e NEBEŠKE ISKRICE, vezano ▼ platno 50c. RAJSKI GLASOVI 40c. OTROŠKA POBOŽNOST 25c. VRTEC NEBEŠKI, platno 70«, slonokost imiit/ $1.50. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, veum 20e. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŽKI TOLMAČ, 50c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRSSS DER SliOVENI-'SCHEN SPRAGHE, vezan ,^L25. HRVATSKO - ANGLEŠKI BAZ-GOVORI, vezano 50c., nevezano 40* KATEKIZEM mali 15e., veliki 40c NAVODILO ZA SPISOVAKJE RAZ- KAKO POSTANEMO ŠTABI 40«. MAKSIMILIJAN L, cesar mehikar ski. 20e. MALI VITEZ, 3 zvezki, skup« $2.25. MARIJA. HČI POLKOV A, 20c. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50c. MIKLOVA ZALA 30c. MIRKO POSTENJAKOVIČ 20e. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40e. MRTVI GOSTAČ 20e. MALA PESMARICA 30e. MALI VSEZNALEC 20«. NA INDIJSKIH OTOCIH 25a NA PRERIJI 20©. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki 20c. Naseljenei 20e. NASELNIKOVA HČI 20«. NAŠ DOM. Zbirka povesti. V«a» aue NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20e. NIKOLAJ ZRINJISiKI 20®. OB TIHIH VEČERIH 70e. OB ZORI 50c. ODKRITJE AMERIKE 40e. PREGOVORI, PRILIKE, REKL 30c PAVLIHA 20c. POD TURŠKIM JARMOM 20e. POSLEDNJI MOHIKANEC 20c. PRAVLJICE (Majar) 20cl vrrrr dtcpu aa PRED NEVIHTO 20c. NIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75^ 1 PRI SEVERNIH SLOVANIH 30c PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20®. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. ROČNI ANGLEŠKO-SI/) VENSKI IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30e. j ______--- ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI i REPOSTEV ^ SLOVAR 40c. 1 RINALJX> RIN1ALDINI 30c. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI' ROBINSON, vezan 60c. Janežič-Bartel, nova izdaja, fino ve- RODBINSKA SREČA 40e. zan »3.00. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezk SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI »50-Janežiž-Bartel, 3no vezan $3.00. PRI VRBOVČEVEM GROGI 20c. PRST BOŽJI 15c. PRVA NEMŠKA VADNICA 36c. StPISOVNIK LJUBAVNTH IN ŽE- NITOVANJSKIH PISEM 25e. SPRETNA KUHARICA, broiirovaDo 80e. SLOVARČEK PRIUČITI 8E NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40e. VOŠČILNI USTI 20e. ROPARSKO ŽIVLJENJE 20c. SANJE V PODOBAH, male, 15e. 3ENILLA 15e. SITA, mala Hindostanka, 20e. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30e. SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 zvezka po 20s. SPISJE 15e. ZBIRKA LJURAVNiEH IN SNUBIL- i SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJ NIH PISEM 30c. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40e rano 30c. ZABAVNE hroŠi- NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Irrrstma tropa vice od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati, aročiloi ______„w^fttli'«n i Money'_____ Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Francisco, CaL AA^A * I T \ V -rv r Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 3«-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam^ da t zalogi vsakovrstno meso, namreč: Mob—e, rebra, jezike, Šunke itd. Govorim v vseh slovanskih mSS. IN RAZNE KNJIGE. A Ti A DIN S ČAROBNO SVETHiNI- ' OO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 00c^ never. 70a BARON TRENK 20a. BELGRAJSKI BISER I60. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BERAČIOA 20a. BOJTEK, v drevo vprsšsni vites, BOŽIČNI DAEfoVI 10«. BURSKA VOJSKA 30c. CESAR FRAN JOSIP 20e. CIGANOVA OSVETA 90a CVETINA BOROGBAJ8KA 10s. CVETKE 20e. CERKVICA NA SKALI, 15c. ČAS JE ZLATO 20o. DARINKA, lf ATaA ČSMOGOfiSA, 90s; DETELJICA, fivljonje 4nb krmxj-skih bratov, fraimtih vsjakov, SKE ZGODOVINE 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SRBČOLOVEC 20ol STANLEY V AFRIKI 20c. STEZOSLEDEC 20e. I STO BERIL ZA OTROKE 20c. j STO MAJHNIH PRIPOVEDK 26c DRUGE STRELEC 20c. STRIC TOMOVA KOČA 40e. SV. GENOVEFA 20c. SV. NOTBURGA 20c. 60 MAiT,TH POVESnj 20«. STOLETNA PRATTKA 60c. ŠALJIVI SLOVENEC 75c. ŠTIRI POVESTI 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIMOTEJ IN FHOMENA 20c. TISOČ IN ENA NOČ, SI zvezkov. #6.50. V DELU JE REŠITEV 20«. VENČEK PRIPOVESTI 20c. V GORSKEM ZAKOTJU 20e. VRTOMIROV PRSTAN 90s. V ZARJI MLADOSTI 90*. WINNETOU, rdefi ^■i11oiiim> tn zvezki fLOO. ZLATA TAS 25e. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL BOe ZNAMENJE ŠTIRIH, zanimiva po- veat, 19sl Z OGNJEM IN MEČEM J0J50. ŽENINOVA SKRIVNOST 96«. DOMA IN NA tujem DOMAČI ZDRAV3TEK n ERI EVSTAHUA Ifis. GENERAL LAUDOK GEORGE nie, 40a. GOLOBČEK Dl GOZDOVNIK, 9 GROF EAIWCT1 9fta HEDVTKA, liMiikii HTLDBGARD^ »s. HXRLANDA JO«. HI TRT RAČONAJL IVAN RESNICOLJUB 90s. IZANAML —^ Jspo^% ! izdajalca muornm IZGUBLJENA 8KBČA Wa. IZIDOR, pobožni kasst, 99«. JAROMCL 20e. TUR^IČEVI SH1CU, 11 mnetuo KAKO JE EEGOnL OOCD KNEZ ČRNI KKD 90a. ZEMLJEVID A VtflUO - OGUKSKE, veliki »a, mah lici ZEMLJEVID evkofs ŽIT HOD. s cvetlicami in ducat SOo. eat 30e. Avs Marija 10e. Albom mesta Ksnr Točk • stikand nato 40sl OPOMBA. HanrfOsm |a ti denarno vrsdaoat bodisi v poitni nakaold ali poibdk k. Poštnina Ja vri is« u [meta je imela trrdka FK. SAK8ER CO., s cČ kr. dunajsko poštno hranilnioo j leta 1907. Ti milijoni ao bili vistini prometu, ne le na papirja, in to I dokazuje kako veliko zaupanje si Je pridobila ta trrdka med Slovooei. BE1BBJE nje t staro domovino le onemu, ki te brzo postreže in ceno. To pa atori vestno tvrdka FR. 8 AKSER OO^ 109 Greenwich St., New York, ali 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^ Velllca zaloga vina In žganja. Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gaUon r> ^rno vino po........50c. Drožmk 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12 00 ali 4 gal. (sodček) za.......... $16.00 Za obilno nwodlo K priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E.f Cleveland, Ohio. T Rojakom Ir naznanjam, da jo za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle« F»ittst>urgru, Pa, In okolici 4824 Blackberry Alley- Pittsburg, Pa. -' Uradne ure: vsak dan od £7. do ure, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer. priporočam. Frank Srtkser. ■ ■^li' 11 nšk "VI'' as ^ Mirno spiš, ako izročaš tvoje denarje v jKJŠiljanje v staro domovino, ali pa nalagaš v trdne banke, za ktere deluje FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. HRANI svoj denar in kupi vo-žni listek, ako potuješ v staro domovino in to najlaglje pri FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, ali 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. MARKO KOFALT, 24S|So. Front St., STEELTO.S, Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pv'nomcii (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih sivari, ktere točr.o in po ceni izvrSujem. Dalje prod? ,em parebrodoe listke za v stari kraj Ta vsf* b- parnike in parobrodne proge ter pošiliam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Air. Marko »Cof nI t je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Telefon 1279 Rector, N. Y. Fr. Sakser Co. (Inkorporirana v državi New York.) 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E._CLEVELAND, 0. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. pri vil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani,- ljubi janska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti. * •i % % K K % S Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako naznanijo dohod in jih spremimo na pamik. Kdor hoče biti solidno in brzo po«trezen, naj se i zvest no obrne le na FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, 0. rW W W WW W k I f f If » W W W W -IP Telefon 246. Frank Petkovsek 720 Market Street. Waukegaa, HI. priporoča rojakom svoj ^SALOON, ^ > v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina In wliiskey, ter \ ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJAUN1CI ima vedno jveže groce> ► rye po nizkih cenah. Podilja denarje t staro domovino selo hitro In ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Torku. 1 i 4 ■ K 4 i i m -----I--- A