Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za jeden
mesec 1 gld 40 kr.	j/
V administraciji prejeman velja:	j
Za celo leto 12 gld., za pol le'.a C gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld, 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Vredništva telefon-štev. 74.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeulšklh ulleah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 1(>7.
V Ljubljani, v četrtek 12. maja 1898.
Letnilc XX VI
Vemštvo v nevarnosti ?
Avstrijski državni zbor že leto dan zboruje, ne da bi izvršil najmanjše naloge. Čuje se večkrat: Volilce je treba poslati na Dunaj, cla poslance razženo, ker ničesa ne store. Mulo počasi! Istina je, da parlament visi med življenjem in smrtjo, dasi mu vlada umetno daljša življenje.
Vprašanje je pa: Kdo je kriv, da je državni voz zabredel v močvirje, koder je obtičal?
Desnica ne, najmanj pa še naši slovenski poslanci, ki so pošteno pomagali, da bi zvrneni voz spravili nazaj v' tir. — Toda nemški šovinizem, nemška ošabnost in vladoželjnost je, ki kot mora leži na parlamentarizmu ter ga tišči k tlom, da se ne more ganiti. Ncmci kriče, da so v nevarnosti, da jim preti slovanska povodenj na jugu in severu. To ponavljajo dan na dan, dasi je ravno nasprotno resnično. Znani Wolf je nedavno kričal v zbornici, da Nemci raje stradajo, nego cla bi se odrekli svojim predpravicam. — In večina nemških poslancev mu je ploskala. In vender je ni večje budalosti, nego trditev, da se Nemcem krivica godi, ali da je njihova narodnost v nevarnosti. Ravno v slovenskih pokrajinah niso Nemci že davno tako ponosno dvigali glave, kakor v zadnjem času. Dejstva govore.
»Nemštvo je v nevarnosti,« ta fraza je le krinka, pod katero nemški radikalci skrivajo svojo narodno sebičnost in nestrpljivost. Pred leti je pel neki nemški pesnik: »Aber \vir verstehen uns bass, \vir Germanen auf den Ilass«. To sovraštvo zopet zmaguje ter širi narodne prepire povsod, koder se čuje nemški glas. Črnilo in žolč nemškega šovinizma bi po besedah istega nemškega pesnika do vrha napolnila znani velikanski sod v Ileidelbergu.
To potrjuje tudi brezozirno postopanje nem-ško-pruske vlade nasproti Poljakom na Poznanj-skem. Od časa do časa se oglašajo celo nemški listi proti temu nečloveškemu početju.
Tako je dne 5. t. m. »Kolnische Volkszeitg.« zopet objavila daljši dopis iz Poznanja, v katerem piše poljski rojak:
»Žo davno niso bili Poljaki v pruski državi tako zatirani. Naš materinski jezik so že do cela pregnali iz šol; naših kmetov otroci se morajo učiti v tujem jeziku. Jednako krivico nam dela nemška naselbinska politika. Vlada z državnimi novci, katere moramo tudi mi skladati, kupuje velike dele dežele, cla izriva poljsko prebivalstvo. Naši ljudje se vsled tega izseljujejo v mesta, v zapadno Nemčijo. A zdaj Nemci kriče, cla Poljaki preplavljajo Berolin in nemški zapad. Kam pa naj gre Poljak ? Ali naj gre živ pod zemljo ? Vzamete mu rodno zemljo, ostane mu le golo življenje, torej pustite ga pošteno živeti!
Vsak mesec nove naredbe, novi odloki in ukazi proti Poljakom. Ob jednem morajo uradniki tudi izven uradnega posla braniti »nemštvo v nevarnosti«. In vender je vsakomur znano, da se nemštvo vedn<> bolj širi med poznanjskimi Poljaki in tla gine , 'jska zemlja kakor sneg na solncu Mi nimam milijonov, cla bi se branili.
Naša sveta pravica in dolžnost pa je, cla čuvamo in varujemo ostanke svoje očetovske zemlje, svojo vero in svoj jezik. Vlada pa odgovarja, da hoče ublažiti narodna nasprotja. Toda mi dobro poznamo njene nakane. Filozof Hartmann je izustil besedo: zatrite jih! In ta beseda odmeva po nemških glasili a nemški čitatelji verujejo na strašilo polomzma, poljske povodnji. Pisec tega poročila živi od rojstva na Poznanjskem ter zvesto in točno izvršuje svoje državljanske dolžnosti. Ker pa se noče odpovedati svoji veri in jeziku, ker svoje otroke vzgojuje v materinskem jeziku, ker ne čita časnikov, ki dan na dan žalijo in zasmehujejo njegova sveta čustva, ker ne hvali kričačev in hujskačev, ki brez odmora preganjajo in za-sramujejo naš poljski jezik in vero katoliško, zato je neveren »poljski agitator«. To je ona glasilka, ki navdušuje za boj proti Poljakom.
Odkod pa to sovraštvo? Ne iz strahu pred Poljaki. Saj Nemci, ki se boje le Boga in nikogar druzega na svetu, dobro vedo, da se jim ni treba bati Poljakov pod prusko vlado. Kneza Bismarcka sovraštvo do Poljakov jo bila neka politična mrzlica, toda njegovi oboževatelji ga hočejo v vsem posnemati. Osrečiti nas hočejo s svojo omiko Jezi jih, cla si hočemo ohraniti svojo »manj vredno« kulturo. Česar niso dosegli s svojo nem. omiko, hočejo sedaj doseči s silo, z denarjem, cla bi »ublažili narodna nasprotja«. Zato sipljejo milijone za nemške naselbine, za »nemštvo v nevarnosti«.
Ta narodni fanatizem pa ima tudi verski značaj. Povsod imajo prednost protestantje, vsaj 25% mora biti protestantov med novimi naseljenci na poljskih tleh, tako vladni ukaz. Pri tem delu pomaga vladi društvo »Gustav - Adolf«. V kratkih letih so na Poznanjskem zgradili nad 40 protestantovskih cerkvft v krajih, koder doslej ni bilo protestanta.
Germanizacija in p ro t es tan t i ze m sta si segla v roke. Nemška kultura se širi potom protestantizma, vse pa v imenu »zatiranega nemštva«.
Krivice so velike, žalost naša nepopisna, kajti izvrševati moramo točno vse dolžnosti do države ki nas zatira z izjemnimi zakoni. V časopisju slovstvu in na gledališkem odru žalijo in zasmehujejo naše svetinjo. Ne pričakujemo kmalu boljših časov, kajti strasti se hitro ne pomirijo. Le to želimo, da naš klic po pravičnosti prodere do ušes pravičnih ljudij. Navzlic izjemnim zakonom in ukazom ustrajamo v ljubezni do svoje pravice in najvišjega zakonodajalca, in ta ljubezen jc močnejša, nego človeški zakoni in človeško sovraštvo.« Tem besedam dostavljamo samo to, cla v Avstriji raste število nemških fanatikov, katerim so uzor pruska navodila.
LISTEK.
0 čebelnjaku.
Spisal Ivan G r a d a r. (Dalje.) III.
X < l^aukrti
»Kaj mi more? Treba je bilo vendar, cla je slišal enkrat resnico na svoja ušesa . . .«
Mrva je bil človek pri šestdesetih letih, slabotne in suhe postave. Njega obraz je bil naguban in trd, kakor od starega pergamena ; veliki naočniki z lesenim okvirjem so mu viseli na nosu, lica pa so bila posejana z redkimi, sivimi ščetinami.
Živel je na Brestovici že nad štirideset let. Davno že so mu bile oči oslabele in stopil je v pokoj. Gori na hribu je stala zapuščena, polraz-pala koča, in tam se je Mrva nastanil. Imel je prekrasen razgled po vsi široki, zeleni dolini; daleč do bukovih gozdov na jugu so se razgrinjali duhteči travniki, prepreženi s potoki in ozkimi, belimi stezami ; tu pa tam je dremala sku-
pina temnih hrastov in ob vznožju hribovja so se lesketale raztresene vasi.
Vsako jutro je sedel na pragu svoje koče. Nebo se je jasnilo polagoma in ozki svetli trakovi so se pričeli prikazovati na obzorju. Kakor beli pajčolani so se vile megle v dolini, plavale počasi in leno nad rosnimi travniki, dvigale se višje ter se izgubljale v kristalnem zraku. Zazibalo se je drevje in mrzle kapljice so se vsule na travo. Za trenotek je nebo obledelo in se pokrilo z meglami, — a že je zopet zasijalo v sre-brnosinjem svitu, raztopljeno zlato se je razlilo po vzhodnih gorah in solnce je vstalo v vsi svoji rosni krasoti . . .
Dobrih sto korakov od koče, malo nižje v dolini je stal Mrvin čebelnjak, njegovo jedino bogastvo. In ta čebelnjak ni bil posebno krasen. Videlo se mu je, d;i je doživel že visoko starost. Slike na posameznih panjih so že zelo obledele; le tu pa tam se je še bleščala glorijola nad glavo neznanega svetnika in razločno se je šo videlo črno kolo sveto Katarine. Pred panjem je stala preperela tepka s temnimi, razdrapanimi vejami.
Kakšno bi bilo življenje, da bi ne imel vsakdo nekaj najljubšega, kar mu daje moč in tolažbo, četudi mu iztrgajo vsa druga bogastva ? Mnogo jih je, ki se zavedo svojega najdražjega zaklada šele v nesreči, kadar jim ne ostane ničesar druzega več, — in solzne oči se zasvetijo od sreče in ponosa. A drugi so ga odkrili že zgodaj v razkošnem trenotku in čuvajo ga bolj kakor svoje življenje . . . Otrok ima svojo punico iz cunj, a ti imaš svojo filozofijo ; župan Blokar ima skrinje cekinov, a Mrva ima svoj čebelnjak.
Spomnil se je velikrat, kako se polagoma pomika njegovo življenje na večer, in mislil je o smrti. A cla bi se mogla kdaj zgoditi njegovemu čebelnjaku kakoršnakoli nezgoda, na to ni mislil nikoli.
Hladno je bilo, ko se je vračal iz županove gostilne proti domu; zavil se je tesno v svojo suknjo in privihal ovratnik, lliše ob poti so bile nizke in precej oddaljene druga od druge. V nekaterih so bila okna še razsvetljena, druge so dremale tihe in temne. Steza se je vila polagoma navkreber. Na obeh straneh se je dvigalo visoko
7 r /
Pogodbeni predlogi.
(Dalje.)
Tudi glede vinarstva smemo odobravati dogovor naše vlade z ogersko, ker jo isti vendarle v prospeh našemu vinarstvu.
Za našo državno polovico velja glede naprave in prodaje umetnega vina zakon z dne 21. junija 1880 in naredba k temu zakonu.
V 1. 1896 izdal se je zakon uravnavajoč postopanje v trgovini z živili, med katera spada tudi vino.
Za Ogersko veljajo glede umetnega vina druga določila, katera nikakor ne služijo v pro-speh poštene vinske kupčije. Obe vladi morale ste prevideti, da razlike v dotičnem zakonodajstvu morajo služiti le v kvar poštenemu vinarstvu, katero se ima vsled dražjih delavnih moči, vsled pomnoženih troškov za obdelovanje vinogradov, (liloksera, peronospera) itak boriti za svoj obstanek. In kolike škode pač no dela poštenemu vinarstvu sleparska trgovina s ponarejenimi vini, katera zaradi nizke cene spodrivajo naravno seveda dražje blago. Sedaj, ko je trtna uš ugonobila velik del vinogradov, cvetela je industrija po-narejevanih umetnih vin tako, da se je človek moral pač pogostoma prašati, li ni bolje, da piješ vodo, kakor tako brozgo, ki ni vredna, da nosi ime vina !
Vztrajnosti in žilavosti po irtni uši osiromašenih vinogradnikov pa je pripisovati, da zopet opustošene vinske gorice zelene in ako Bog da, bo v nekaj letih zopet polna klet neutrudljivega vinogradnika. Toda zanj, ki je toliko denarja in truda — oziroma če ni imel prihrankov, dolga moral žrtovati za zopetno obnovitev in zasaditev vinogradov, bo prvi pogoj, da bo mogel svoj vinski pridelek po primerni dobri ceni prodajati, da bo zmogel ne le vsakoletne tekoče stroške za obdelovanje, ampak tudi ob enem mogel amorti-zovati za obnovljenje vinograda potrošene stroške.
Zato je že sedaj treba misliti na varstvo poštenega vinarstva, da se zakonitim potom in na-redbami onemogoči sleparstvo v trgovini z umetnim vinom.
Dogovorjeno je sedaj med obema vladama, da se za obe državni polovici izdajo enaki zakoni, namenjeni v varstvo poštene vinske trgovine, in želeti je le, da hi se ne le faktični falsilikati, povsem ponarejena vina strogo zasledovala in kaznovali izdelovatelji ter trgovci s takimi falsilikati, ampak da se tudi strogo uredi, v koliko in pod kakimi uveti se sme n. pr. petijot prodajati, ki pa bi moral sploh v gostilnah biti popolnoma prepovedan in omejen biti le na domačo hišno porabo.
Enako kakor je z vinom, je z drugimi živili. Navajam le prevažni pridelek »surovo maslo« in koliko pač ne trpi poštena produkcija s tem, da podelujejo naravno maslo, kateremu pridevajo primesi iz loja koštrunovega, govejega, pa tudi razne rastlinske tolšče. Prav s tem, da se je razvila prava pravcata industrija, ki izdeluje na stotisoče centov umetnega masla, navadno margine imenovanega, se je morala že znižati cena poštenemu naravnemu maslu, kakeršnega po taki ceni, kakor se prodaja margarinovo maslo, ni mogoče odda-
grmovje; časih je zašumelo v njem s tistim skrivnostnim nočnim glasom, ki vzdrami človeka iz sanj, kakor bi ga prijel za roko ... Ali se je vzbu dila senica in zafrfolala s peroti ? Ali se je od-krhnila preperela veja? Ali je nastopil jež svojo pot med uvelim listjem ?
»Da, kaj mi more? govoril je Mrva polglasno. »To je bil zaslužil že davno . . . Vsi so njegovi hlapci ... On je naposled dobra duša, toda ljudje so ga razvadili, da ne pozna več nikogar druzega, kakor samega sebe . . . Človeku je naravnost nebeško pri srcu, kadar more malo podrezati ta-cega-le
Stal je pred svojim čebelnjakom ; povesil je glavo in noge so se mu tresle. Ne tnogcl bi povedati, česa se je prestrašil ; zakaj njegova slutnja je bila tako strašna, da jc v prvem hipu ni hotel priznati niti samemu sebi.
»Kaj mi more? . . .«
Pred davnim časom mu je bil dovolil Blokar iz posebne milosti, da si je postavil čebelnjak na njegovem svetu. A županovo je bilo vse, kolikor daleč je seglo oko . . .	(Dalje prih.)
jati, ker kilo margarinovega umetnega masla ne stane dokaj nad 50 do 60 kr. in poštenega naravnega masla pa pač ni mogoče pod 1 gld. do 1 gld. 20 kr. oddajati.
Prav tako treba zakonite obrambe za pošteno trgovino s živili n. pr. z mlekom, sirom, s tol-ščami, ker tudi glede tolšč — svinjska mast, olje, in druge snovi, se pogostoma silno pačijo, tako da so zdravju kvarljive, ker pa zmešane z malo-vrednimi snovmi tudi cenene in tako kvarljive pošteni ceni naravne dobre tolšče.
Celo z moko, iz katere se ima delati vsak-dajni kruh, brezvestneži vrse grozne sleparije. Kaj vse se ne prodaje pod imenom semen, kr-menskih snovi, umetnih gnojil. Da se varuje poštena produkcija, da se varuje ubogo ljudstvo, katero ne more najemati kemika, da preišče do-tične tvarine, pred sleparijo, je velike važnosti, da se izdajo zakoni v varstvo pošteno produkcije in trgovine s živili.
Zakon iz 1. 1896, izdan za našo državo, ureja trgovino z živili, a v onostranski polovici države (Ogorski) veljajo doslej druge določbe in ako hočemo, da bo naša trgovina z omenjenimi tvari-nami sigurna, treba, (la tudi v Ogerski veljajo iste zakonite določbe, ker sicer bi se razvila na Ogerskem taka industrija in od tam vpošiljala čez mejo v našo državo ponarejena živila v kvar zdravju našega ljudstva, pa tudi v kvar pošteni naši produkciji, katera ne hi mogla shajati več, ako hi iz sosedne Ogerske prihajalo blago nižje cene, kar bi moglo biti vsled ponarejevanja. Žali-bog ljudstvo povprašuje le po blagu z nizko ceno, bodisi že radi silne revščine, bodisi tudi radi navade, — ker se za isto svoto lahko dokaj več dobi.
Čital sem te dni na neki gostilni nabit cenik in tam stoji naravno dobro vino liter po 24 kr. ! Za to ceno danes, ko velja liter v kleti vinogra-darja 24 kr. in več, poleg skoro 7 kr. za dac, in potem trud ter dobiček, katerega hoče gostilničar pri litru vsaj 5 kr. imeti, pač nihče ni v stanu dati naravnega vina za 24 kr. in vender ljudje tje grme, kakor čebele na med!
V tem oziru je pozdravljati ta dogovor, ker le, ako bodete obe vladi strogo zatirali in preganjali ter onemogočevali sleparsko j>rodukcijo, potem bo pošten producent mogel shajati.
Konečno jc tudi Člen XXIII. premenjen, in sicer v bolje.
Doslej je minister za zunanje državne zadeve porazumno le s trgovinskima ministroma dogovarjal in določeval vsebino trgovinskih in carinskih pogodb, katero je naša država sklepala z drugimi ptujimi državami. Po novem dogovoru imata tudi kmetijska ministra določevati vsebino pogodb. Zalibog, da se doslej to ni godilo, ker dejanjsko ne bi mogla naša država nikdar skleniti z Italijo nesrečne carine za italijansko vino, katero more sedaj priti v Avstrijo s carino 3 gl. 20 kr. za hektoliter, ko je popred carina znašala 20 gld. v zlatu ! In k tem obravnavam imajo biti poklicani za naprej zastopniki vseh kmetijskih družb, tako da bo sleherna dežela mogla braniti oziroma zagovarjati interese kmetijske produkcije svoje.
Konečno navajam še sledeče številke, ki kažejo, koliko jc v poslednjih desetih letih jedna ali druga državna polovica izvozila svojega blaga v drugo polovico.
Leta 1886 znašala je vrednost iz Avstrije v Ogersko prodanega blaga 361,467.000 gld.; leta 1896 pa 451,956.000 gld , torej znaša diferenca v odstotkih več za 25 odstotkov.
Leta 1886 znašala je vrednost iz Ogerske v Avstrijo prodanega blaga 302,384.000 gld., leta 1896 pa 421,205.000 gld., torej 39 odstotkov več.
Zopet te številke kažejo jasno, kako izkori-stuje Ogerska skupno carinsko in trgovinsko pogodbo, koliko ji je v korist, in vzlic temu hoče, da ostane pri stari kvoti 30 : 70.
Pojasnil sem stvarno, kak dogovor je naša vlada dognala z ogersko za dobo prihodnjih deset let. Je nekaj drobtinic, je nekaj dokaj boljših določb, pa cela vsebina, osobito glede \redbe denarne hankc, glede razdelitve užitninskega davka, glede odplačevanja skupnega 80 milijonov dolga itd. kaže žal le prejasno, da si je vedela Ogerska dokaj več izposlovati, kakor pa se je za našo polovico od naše vlade doseglo. K vsemu pa moramo vzeti v kup silno zvišani davek na špirit, pivo,
slador in petrolej in če bo tudi precejšen del teh dohodkov, ki bodo trpko zadeli osobito delujoče stanove, odpadel deželam, vendar se mora reči, da je ta dogovor pač vreden, da se zavrne.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 12. maja.
O cesarjevem nagovoru na delegate, katerega glavno vsebino smo objavili včeraj mej brzojavkami, se izražajo vsi listi zelo povoljno. Posebno zadovoljnost je vzbudilo pri delegatih zatrdilo, da so razmere našo države napram vsem velesilam, posebno pa še napram sosednjim državam, najboljše. O trozvezi sicer v tem slučaju ni bilo nobenega govora, to pa največ vsled tega, ker se je komaj pred pol letom, ko je bil otvor-jen avstrijski državni zbor, naglašalo, da je tro-zveza še vedno trdna opora evropskemu miru. O odzovi naših čet s Krete naglaša prestolni govor le to, da so odpadli vzroki, ki so silili našo državo, tudi materijelno sodelovati na orijentu. Bolj znamenita pa je izjava glede španjsko-ame-riške vojske, ki se vkljub posredovanju sv. Očeta in evropskih velesil in vkljub resnemu prizadevanju in veliki popustljivosti od strani spanjske vlade ni mogla preprečiti. Naša država hoče ohraniti sicer strogo nevtralnost, izraža pa se želja, da bi se ta obžalovanja vredni razpor čim preje polegel. Te besede komentuje dunajska »N. Fr. Pr.« kot Amerikancem skrajno prijazni list tako, kakor bi bile izražene bolj v prilog Ameriki, kakor pa Španiji. Piše namreč: Sicer izraža mir ljubeči vladar samoumevno obžalovanje, toda to velja jednako obema nasprotnima silama, ravno tako, kakor izražena želja, naj bi se poravnala nasprot-stva pravičnim potom. Posebna simpatija se pa ne izraža niti za Španijo, niti za osebo cesarski hiši sorodne kraljice-vladarice. Le v besedah, da se vkljub veliki voljnosti spanjske vlade ni mogla preprečiti vojska, je opaziti tiho sočutje s Španijo. To beleži dunajska Židinja z velikim zadovoljstvom.
JPreosnova uradniških plač. Včerajšnji oficijozni »1'remdenblatt« objavlja na prvem mestu nastopno vest: Že nekaj dnij objavljajo novine vest, da se po zatrdilu nekega člana Thunovega kabineta uveljavi zakon glede preosnove uradniških plač s 1. julijem t. 1. Kolikor moremo presoditi to zadevo, konstatujemo lahko, da so take vesti ncosnovane, posebno kar se tiče časa uve-ljavljenja, in temelje le kombinacije najbrže na besedah linančnega ministra, ki jih je izgovoril v svojem finančnem ekspozeju. Dosedaj pa je le toliko gotovo, da si vlada resno prizadeva kar najpreje pripraviti pot uveljavljenju tega zakona, toda to se ji dosedaj še ni posrečilo in se toraj še tudi ne more določiti rok, kedaj se to zgodi. Popolno neosnovana pa je tudi nadaljna trditev, da uradniki, ki služijo že 40 ali več let, ne bodo deležni nikakih dobrot novega zakona. — Kratka vsebina dolgega dementija je ta, da je uradnikom dana še nadaljna prilika, nahajati se v prijetni nadi, da jim konečno vendarle zašije zarija boljše bodočnosti.
Mažarizaciia imen rut Ogerskem je
popolno oficijelna stvar, akoravno to taje razne vladi prijazne korifeje. Najmanj vsak mesec jeden-krat objavi mažarski uradni list celo vrsto imen, katera so »radovoljno« prevzeli železniški uradniki in sploh uslužbenci. Kaj pač pomenijo taka objavljanja druzega, nego da dajejo »dober« vzgled še ostalim »trdovratnežem«, ki še niso pri-begli v rešilni tabor.
O kandidaturi princa Jurija je nekaj časa sem vse tiho. Niti njegovi nasprotniki in ne njegovi prijatelji ga sedaj ne omenjajo v nobenem oziru. Spomnila sc ga je pa ob njegovem godu krečanska narodna skupščina, ki mu je doposlala v Kodanj, kjer sedaj prebiva, brzojavko, v kateri mu izraža srčna voščila, ob jednem pa nado kre-čanskega prebivalstva, da ni več daleč čas, ko ga bo lahko pozdravilo kot svojega guvernerja. — Princ se je v iskrenih besedah zahvalil za izražena mu voščila, ni pa omenjal z nobeno besedo kandidature za krečanskega guvernerja. Splošno pa se sodi, da ima grški princ precej nade na davno zaželjeno mesto.
Z volitvami v Franciji so razun pristnih radika'cev še precej zadovoljne vse francoske par
lauoentarne stranke, kajti vse so več ali manj pomnoženo zastopane v poslanski zbornici. Izgubili so in Bic^r do sedaj 17 mandatov raJikalci, od katerih jih je razmeroma največ pripadlo zmernim republikancem. Najbolj pa ie vesela vspthn Mali-nejeva vlad«, ki bo razpolagala z znatno večino. Zatrjuje »e namreč, da sme vlada računati na 300 glasov, opozicija bn pa Štela le kakih 130 glasov. V večino fitejejo 180 republikancev, nad 30 raili-ircev, nadalje vse monarhiste in zmerne radisalee. Moč opozicije je odvisna od ožjih volitev, katere se po vsestranski sodbi ne isvrše zanjo nič ugodneje, nego prvotne volitve.
Sagasta o položaju Španije. Londonski list »Morningpost« objavlja pogovor španjskega ministerskega predsednika Sagaste, ki je pojasnil obširneje, v kakem položaju se sedaj nahaja Španija. Akoravno treba zelo trezno presojati poročila ameriških in tem prijaznih angleških krogov, vendar je marsikaj resnično, kar navaja omenjeni list. Zadnji dogodki na Filipinih, pravi minister, so sicer provzročili precejšnjo žalost v Madridu, toda nikakor nam še niso vzeli vsega poguma. Naudušenje našega naroda za čast Španije je naša nada in srčnost naša tolažba. Pripravljeni smo boriti čast naše monarhije do zadnjega in tudi vse nade na konečno zmago nismo izgubili, toda jedino, kar nam manjka, je jedinost, ki je ravno v sedanjem kritičnem trenutku nujno potrebna. V svoji sredini imamo gotove kroge, ki ovirajo našo akcijo in sejejo nezadovoljnost mej naš narod. S tem zasramujejo vlado, prestol in domovino. In vendar ni nobeden teh zakrivil te nesreče. Storili smo vse, da bi se izognili vojski. Toda Ame-rikanci so drezali tako dolgo in hrepeneli tako po Kubi, da je moral navstati prepir. Mesto da bi bili naravnost povedali svoje mnenje, so skrivaj podpirali in podpihovali vstaše na španjskih naselbinah, za katerih utrdbe se je v 25 letih potrošilo nad 3000 milijonov. — Tako pojasnjuje toraj načelnik vlade položaj Španije in dopisnik zgoraj imenovanega lista pripominja, da se v kratkem izvrši preosnova kabineta.
Socijalne stvari.
O potrebi tehnike v Zagrebu.
Iz Zagreba, 8. maja.
Pri vseh nepovoljnih političnih odnošajih, v katerih se nahaja Hrvatska, se vendar le neprenehoma snujejo nove osnove o boljej njenej bodočnosti. Odkar je utemeljeno vseučilišče, postavljen je čvrst temelj narodnej naobrazbi, a ko se popolni še z medicinsko fakulteto, bode narod popolnoma neodvisen od svojih sosedov na tem polju. Manje ugoden pa je položaj za hrvatski narod, kar se tiče praktičnih šol. Sicer je v tem pogledu storjen v zadnjem času velik korak; odprle so se mnoge praktične šole, posebno obrtna šola v Zagrebu, ki skrbi za naobrazbo v mnogih strokah praktičnega znanja. Toda za višjo praktično naobrazbo so dozdaj manjkale šole. Za gospodarstvo je sicer dobra srednja šola v Križevcih, ali ona ni dostatna za sedanje odnošaje; zategadel se odpre že v jeseni prvi tečaj šumarske akademije v Zagrebu, kjer je za to že poslopje sezidano in profesorji imenovani. Ta šola je za Hrvatsko, ki je tako bogata na šumah, velike znamenitosti; posebno pa je važna še radi tega, ker je ogerska vlada nameščala na Hrvatskem v službe le preveč Mažarov, češ da ni bilo za to službo dosta izšolanih Hrvatov. Zdaj vsaj ne bo tega izgovora ter bode morala Hrvate nameščati.
Pred nedavnim pa je izročilo društvo hrvatskih inženerjev in tehnikov obširno sestavljeno spomenico banu ter mu toplo priporočilo, da se čim preje odpre v Zagrebu hrvatska tehnika. Omenjeno društvo je s tem činom izvršilo veliko domoljubno delo. Tehnike zares potrebuje hrvatski narod, da ne bode v taki važni stroki odvisen od tujcev, ki so do nedavno skoraj sami zastopali vsa inženerska mesta po hrvatskih uradih in pri privatnih podjetjih. Pomanjkanje strokovno na-obraženih inženerjev je na Hrvatskem nenavadno veliko, tako da so mnoga važna mesta prazna, a da nameščeni ne morejo pri najboljej volji opravljati vseh poslov.
Za zdaj naj bi se osnoval le inženersko-teh-niški oddelek te visoke šole, ker je le ta najpo-trebneji, ostali trije oddelki se morajo sčasoma po potrebi osnovati. Da se osnuje omenjeni od-
delek, zadostovalo bi za vzdrževanje letnih 36.000 gld. Imenovali bi se štirje redni in pet iz> rednih profesorjev in šest docentov z remunera-cijami. Prolesorji bi bili v plačali izjednačeni z vseučiliščnimi profesorji. Sicer bi se mogla tehnika posluževati pri poduku z zbirkami vseučilišča in nove šumarske akademije. Dijakov bi mogla imeti tehnika najmanje 100, a to število bi se sčasoma brez dvoma povečalo, kajti do zdaj so se po navadi celo realci vpisovali na vseučilišču, ker jim je bilo dovoljeno poslušati predavanja na matematično-prirodoslovnem oddelku ter tudi izpite polagati.
In ravno ta oddelek vseučilišča ima zdaj toliko poslušalcev, da ne morejo imeti nobene nade za nameščenje tudi po dobro dovršenih izpitih. Z otvoritvijo tehnike se odpre tedaj mlademu naraščaju čisto praktična pot, katere se bodo brez dvoma oklenili mnogi, saj se jim odpira po dovršenih naukih boljša bodočnost, nego dozdaj.
Ta visoka šola bode pa (udi neizmerno mnogo delovala na inteligenco hrvatsko, ki se posvečuje skoraj izključljivo le činovništvu Za narod je to slabo znamenje, kajti s tem se zanemarja ravno ona stran narodnega gospodarstva, ki more jedina storiti narod neodvisen. Trgovina in obrinost, velika kulturna podjetja od nekdaj bogatijo narode, nikdar pa ne birokracija, katerej se je žalibeg podal popolnoma ravno hrvatski narod. Nailedke t ••ga odnošaja vidimo povsodi, a posebro v polnilnem pogledu; saj je dobro znano, da na Hrvatskem či-novništvo odločuje pri saborskih volitvi h Le premalo je neodvisnih ljudij, a po današnjem zistemu jih bode Se manje, če se res ne stori kaj za boljo praktično naobrazbo naroda. Koliko potrebnih melioracij je treba izvesti na Hrvatskem, a nelma jih kdo, tudi ko bi bilo sredstev za to. Nova tthnka bo tedaj prava sreča za narod, če se odpre, ker bode pokazala novo pot. k boljemu narodnemu gospodarstvu, a tudi narodnej neodvisnosti.
Deputacija inženirjev, ki je omenjeno pred-stavko glede tehnike izročila banu , bila je vsprejeta prav ljubeznjivo; toda odgovor banov ni posebno ugoden za celo podjetje. Ban je sicer zavzet za tako šolo, toda sredstev morda ne bo zanjo, kakor on misli. Pride namreč nova na-godba, a ne ve se, kako bo izpala, povoljno ali nepovoljno za Hrvatsko. Izjava je vsekako čudna, kajti dežela, ki ima 25 milijonov gld. dohodkov na leto, bi vender le zmogla 36.000 gld. za tako potrebno šolo, saj si je do zdaj skoro vse svoje zavode narod sam osnoval ter zbral velike glavnice ter tako deželi olahkotil sedanje vzdržavanje. — Zdaj je vender že jedenkrat čas, da tudi vlada sama nekaj stori za napredek hrvatskega naroda. Nadejamo so, da se začeta akcija za osnovanje tehnike v Zagrebu posreči vkljub neugodnemu proračunstvu banovem glede nove nagodbe, ki more pa za Hrvatsko izpasti le tako, kakor on sam hoče, tedaj tudi povoljno. N;trod pa zdaj ne bode odstopil nič več od svoje zahteve, dokler se ne odpre visoka tehniška šola.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 12. maja.
(Poslovilo duhovščine pri prevzviš. metropo litu.) Blizo 100 duhovnov se je danes zbralo v knezoškofijski palači ljubljanski, da se poslove od svojega dosedaj nega višjega pastirja. Mil. gosp. stolni prošt dr. Klofutar je v svojem iz srca prišlem govoru povdarjal, koliko razlogov imamo duhovni biti svojemu škofu hvaležni. Koliko dobrega, plodonosnega je pričel in dovršil prevzv. nadpastir v dobi dobrih 13 let, odkar je bival mej nami. Spomin na ta velezaslužna dela ostane neizbrisen v naših srcih. Grenka žalost zato navdaja kranjsko duhovščino ob tej tožni priliki slovesa. Prevzviš. nadpastir naj bo prepričan, da če tudi se loči od nas, ostanemo z njim združeni v molitvah, ostane nam neizbrisna podoba njegova, podoba najboljšega očeta svojim duhovnom in pastirja po Srcu Jezusovem svojim vernikom. — Prevzv. knez nadškof so odgovorili, da uprav ljubezen, katero so vživali v škofiji in katero zopet ob tej priliki kaže duhovščina na tako sijajen način, jim greni trenutke ločitve, toda ker Bog tako hoče, mora se to zgoditi in mora to dobro biti; priporočajo se duhovščini tudi še nadalje v molitev, ker je služba škofova dandanes prav posebno težavna in odgovornosti polna.
Duhovščini pa priporočajo, naj vestno spolnuje tudi v prihodnje svojo dolžnosti, naj bo ljudstvu vodnik k dobremu z besedo in vzgledom. Skrbe naj duhovni vzlasti zato, da vsikdar z istega stališča, s stališča svoje vere in cerkve presojajo vsa vprašanja in vse razmere ter naj jim je vera vodilo za vso njih delovanje. Trudijo naj se vzlasti za svoje lastno posvečevanje ; v ta namen še enkrat priporočajo bratovščino presv. srca Jezusovega za duhovne. Veselilo jih je, da je svetna in redovna duhovščina v škofiji ves ta čas tako složno in bratsko delovala, tudi zanaprej želijo, da si ostanejo duhovni bratje mej seboj, da se mejsebojno čislajo, ljubijo in k dobremu spodbujajo. Konečno omenijo, da niso imeli nikoli namena koga žaliti, ali ga kakorkoli neprijetno zadeti; da jo včasih bilo treba kake resne besede, to vodi s seboj škofovska služba, toliko odgovorna. Zahvaljujoč se šo vsem duhovnom in ljudstvu za dokaze vsestranske ljubezni poslovili so se res v ljubeznivi prijaznosti od posameznih navzočih duhovnov, želeč vsem in vsakemu vsega najboljšega v Gospodu. Prelepe besede prevzviš. metropolita za slovo ostanejo gotovo vsem navzočim v trajnem spominu.
(Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za vodovod v Gor. in Spod. Logatcu 50 odst. na 77.000 gld. proračunjene potrebščine, to je 38.500 gld. podpore. Dež. zbor je v isti namen dovolil 15 000 gld.
(»Slovenski Narod«) mogočno dokazuje, da je bila katoliško-narodna stranka po spravnih dogovorih vezana, »udeležiti se mestnih volitev ljubljanskih, kakor hitro so Nemci postavili svoje kandidate«, in potem pristavlja: «... in če se bodo klerikalci pošteno vedli po tem, kar se je dogovorilo, ne bodo v spravni dobi nikdar postavljali svojih kandidatov pri mestnih volitvah ljubljanskih, kadar se bodo Nemci teh volitev udeleževali.« Na to izzivanje moramo vendar nekaj opomniti: 1. Lepa je ta! Kadar sc bodo ljubljanski volilci branili voliti kakega liberalca dvomljive vrednosti, zapodil bo dr. Tavčar par sprijateljenih nemčurjev na volišče — in takoj bo vsa katoliško-narodna stranka vezana, vihrati v boj za liberalca! — 2. Morda poreče dr. Tavčar: to velja tedaj, »če je nevarnost, da drugače prodere nemški kandidat«. A tako ? Potem se pa mi le čudimo, kako more »Slov. Narod« pisati, da je bila o zadnjih volitvah katoliško narodna stranka vezana, udeležiti se volitev. Čudimo se, ker je vendar »Narod« sam trdil, da ni nobene nevarnosti! »Narodna stranka,« tako je pisal »Slov. Narod« (št. 87.) pred volitvami, »narodna stranka zamore sicer tudi sama zmagati, ali zmaga postavljenih kandidatov mora biti sijajna, večina mora biti impozantna! « Kje pa je zapisano v spravnih pogodbah, naj nam pove dr. Tavčar, kje je zapisano, da mora iti katoliško-narodna stranka v boj za slovenske liberalce tudi tedaj, ko narodna stranka zamore sama zmagati, in sicer samo zato, da bi zmaga bila sijajna in večina impozantna, in zato, da bi mogel »Slovenski Narod« po volitvah pisati: »morda je bil sploh naš ves boj nekoliko pretiran, saj prav za prav ni šlo za drugo, kakor da se mrtva stranka še jedenkrat ubije«. (»SI. Narod« štev. 97.) Radi bi videli rabulista, ki take zahteve iztakne v spravnih dogovorih! 3. Potem pa tudi ne moremo zamolčati, da sploh ni stvar tako »čisto jasna«, kakor se dozdeva »SI. Narodu«. Spravne pogodbe so se sklenile za deželni in drž. zbor. Glede volitev v samoupravne zastope se — kakor pravi VIII. točka spravnih dogovorov — »oba kluba zavežeta delovati na to, da se sporazumno in mirno vrše«. Nikjer si torej nista zagotovila varovati tudi v samoupr. zastopih posestno stanje. Ker torej naslednji oddelek : »vselej pa, kadar bi vsled udeležitve nemške stranke prišel v nevarnost kandidat one slovenske stranke, katere p o s es t n o s t a n j e se ima varovati, je sprijateljena jej stranka obvezana udeleževati so volitve in glasovati za tega kandidata«, govori o varovanju posestnega stanja, je torej pač to »čisto jasno«, da se ne ozira na samoupravne zastope, ampak samo na volitve za deželni in državni zbor ! Ko bi se v samoupravnih zastopih moralo varovati posestno stanje, bi ne bilo treba posebej določati, da se glede na nje oba kluba zavežeta de-
Iovati na to, da se sporazumno in mirno vrše! S to točko je marveč označeno, da v samoupravnih zastopih nista kluba dolžna varovati posestnega stanja, ampak da sta le dolžna delovati za sporazumne in mirne volitve. Zmisel je torej očividno le ta: Za deželni in državni zbor se ima varovati za spravno dobo posestno stanje. Ne sme toraj stranka proti stranki postavljati kandidata, ampak če noče voliti kandidata stranke, katere posest se ima varovati, mora se vzdržati volitev. »Vselej pa, kadar bi vsled udeležitve nemško stranke prišel' v nevarnost kandidat one slovenske stranke, ka tere posestno stanje se ima varovati, je sprijateljena jej stranka obvezana, vdeležiti se volitve in glasovati za tega kandidata«. Glede na samoupravne zastope se pa nič ne določa, le na to naj delujeta kluba, da se mirno in sporazumno vrše.
—	To je naravni zmisel, če kdo ne zavija ! Zato mi prav dobrohotno svetujemo »Slovenskemu Narodu«, naj nikar ne izzivlje in ne zabavlja, zakaj sicer bi bila katoliška narodna stranka dolžna svoji časti, drugič bahačem prepustiti ljubljansko volišče
—	in utegnilo bi se primeriti, da bi narodna stranka ne mogla »mrtve stranke še jedenkrat ubiti«, ampak »mrtva stranka« bi utegnila naje-denkrat oživeti in skočiti na klop, narodna pa pasti pod — klop!
(Z Dunaja) se poroča splitskemu »Jedinstvu«, da se državni zbor ne snide dne 2. junija, temveč bode po delegacijah zaključen; vlada si hoče nadalje pomagati s § 14. — Nam se zdi ta vest neverojetna, kajti grof Thun ni prijatelj prikritega absolutizma, še manj pa bi bilo politično, ko bi si vlada nakopala odij, da je pretrgala akcijo narodnostne sprave.
(Izlet »Glasbene Matice«.) V nedeljo, 15. t. m. priredi ženski in moški zbor »Glasbene Matice« svoj prvi letošnji izlet v Dolnice pri Podutiku k »Miklavu«. Sestanek ob >/,2. uri pri Koslerju. Prosta zabava.
(Načelnikom) okr. cestnega odbora črnomaljskega je izvoljen Andrej Lakner, njegovim namestnikom A. Jeršinovic.
(Y deželno bolnico t Ljubljani) je bilo meseca aprila vsprejetih 494 bolnikov; zdravljenih je bilo vseh skupaj 848. Od teh je bilo ozdravljenih 298. zboljšanih 129. Koncem meseca jih je ostalo v bolnici 353.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 1. do 7. maja t. 1. bilo je 16 novorojenih, 1 mrtvorojen, 23 jih je umrlo, med njimi 1 za vratico, 8 za jetiko, 3 vsled nezgode, 10 za različnimi boleznimi; med njimi 5 tujcev, 11 iz zavodov; za iDfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 2 za vratico.
(Kdor išče, najde.) Tržaška »Edinost« poroča: Znani E. Rascovich je bil nedavno povodom nekih demonstracij obsojen na globo 30 gld. S to milostno sodbo pa ni bil zadovoljen, ampak se je pritožil na višje mesto. Vsled tega pa se je državni pravdnik pritožil proti prenizki kazni. Včeraj se je vršila vzklicna obravnava in Rascovich je dobil teden zapora. Sodišče je naglašalo v svojih nagibih, da za Rascovicha ne govori ni jedna olajševalna okolnost.
(Italijanska pesem o ravnopravnosti.) Tržaški »Piccolo« si je zopet privoščil princip jednakopravnosti v notici o goriškem deželnem sodišču. Ker se je na tem sodišču nadomestilo nekaj slovenščine nezmožnih politikujočih italijanašev s slov. zmožnimi uradniki, ta zadeva ne d& spati zdaj »Piccolovim« tovarišem. Kar ne more jim v glavo, da se je moglo in smelo namestiti na tako važno državno oblast v mestu, ki leži v slovenski pokrajini, z uradniki, veščimi slovenskega jezika. Tožijo in lažejo na vse kriplje in denuncirajo prav po tatinski, »da se zapostavlja na tej oblasti italijanščina ter da se vse godi po želji in volji novonameščenih Slovencev ter da stranke, govoreče italijanski, ne dosežejo pravice pred temi slavisti« itd. Taki so — banditi! Ker se jim je vzelo nekaj bodal iz krempljev, s katerimi so napadali nedolžne žrtve, kriče in ceptajo zdaj, da se jih zapostavlja, da se jim dela huda krivica. Isto načelo, katero so prakticirali tako brezobzirno sami in je še prakticirajo, hočejo pa podtakniti zdaj pravičnim slovenskim sodnikom. Prav po lopovski lažejo in tržaški »Piccolo,« to patentirano smetišče lahonskih lažij, prav z židovsko slastjo kolportuje te zlobne izmišljotine. O »ravnopravnosti« govore, z a - s e , hinavci, a o ravnopravnosti nočejo vedeti na
vsehprimorskihoblastihpravčrkice
ne, kadar bijoimeli izvajativprilog Slovanom!! Notica še grozi, da se obrnejo v tej zadevi na svoje poslance. To pa to! Vaši poslanci so še izborniši komponisti laži, kakor vi. Z uprav prirojeno lahonsko sladkostjo bodo servirati državnemu zboru »grozne krivice«, ki se gode na avstrijskem Primorju Italijanom, presitim a v atrijskega kruha, in vlada bode kakor tiger planila po slovenskih ljudožrcih in rešila iz nji hovih krempljev ubogo, zatirano, sladko, nedolžno in čez mere pravično in zvesto precartano itali jansko ljudstvo. Zato pišemo danes dve leti pred sklepom devetnajstega stoletja!
(Strašna nevihta) je hrumela dne 5 t. m. nad Dubrovnikom v Dalmaciji. Toča je padala celih 20 minut in je bila tako goBta in debela, da take toče ne pomnijo najstarejši tamošnji ljudje Navadna debelost te toče je bila kakor jajce, a najdebelejša kakor možka pest. Pobila je vse Ni sledu ni več o zelenjavi na daleč okrog Dubrovnika. Ves dan je ležala toča tako na debelo po tleh, kakor bi bili posuli z debelo šuto. Ljudstvo je obupano, Hkozi polomljeno drevje gleda s solznimi očmi v grozno nebo, ki mu je poslalo tako strašno šibo.
(Z Reke) se poroča »Obzoru« baje iz zanesljivega vira, da hoče guverner pri prihodnjih občinskih volitvah postopati sporazumno s Hrvati ter jim prepustiti do dvajset mest v obč. zastopu. Mažari so se nekda odločili, da hočejo reško politiko kreniti na drugo pot ter jej dati značaj ogr. hrvatskega državnega prava. Mi sodimo, da hoče mažarska vlada s tem poročilom le pritiskati na avtonomiste.
(Igrača na morju.) Pred par dDi bi se bila skoro pripetila nesreča na morju blizo Trsta. Pet mladeničev se je vozilo v mali lad|ici na sprehod med Šnednjem in Miljami. H krati so se za šalo zravsali mej seboj. Siučajno so prišli vsi na en kraj čolna in le ta se je preobrnil. Trije mladeniči so plavali, dva pa sta se krčevito držala roba ladije in kričala na pomoč. Na klic so še v pravem času prihiteli delavci in oteli rezposajence, ki bi bili za hip pozneje lahko plačali z življenjem igračo na morju.
(Od beneške Slovenije.) Zdaj, ko vihra tu v naši nesrečni Italiji krvavi boj za kruh, prihajajo človeku različne misli. Nedavno temu sem čul iz ust tržaškega odličnjaka Slovenca te-le besede, katere je govoril judovski mestni svetovalec Ve-nezian: »Ako bi okoličani le količkaj odnehali, saj bi se jim godilo dobro, dali bi jim tudi slovenske šole in več druzih stvari, samo da bi hoteli priznati, da se nahajajo na italijanskih tleh.« Jaz, ne kdo ve kako pre brisani Benečan, sem se moral smejati tem be sedam. Izprevidel sem iz njih, da judje v stvareh, ki se ne tičejo naravnost njih glavnega poklica, barantije, ne znajo sukati jezika in so tako nerodni, kakor neumni. Kako malo pozna jud stvarne politike in se suče le okoli svojih navadnih fraz, katere ve podpirati le z znano sladkobo in mam ljivo usiljivostjo ter včasih tudi z denarjem, to je že iz navedenih besed razvidno. Kateri tržaški okoličan, ako se še zaveda svojega poštenja, more reči, da so tla, na katerih živi že od davnih dob, italijanska? In recimo, da bi okoličani to priznali, da bi zares dobili slovenske šole itd.? Ne, marveč tržaški judje in Lahoni bi se jim na vsa široka usta smejali, ko bi se nahajali v njih mrežah. Slovenskih šol pa bi tako malo imeli, kakor jih imamo mi beneški Slovenci, ki brez izdajstva lahko »priznamo«, da se nahajamo na »italijanskih tleh«. Odkritosrčno pa moramo reči, da si ne štejemo v posebno čast te žalostne resnice, zlasti v teh dneh ne, in bi bili rajše ne vem kje, mesto v tej nesrečni Italiji, katero so judje do kosti oglodali, kakor bi radi oglodali ves svet. Naj si le vzamejo tržaški okoličani za vzgled nas in našo ubogo Italijo in skrbno naj varujejo svoj dom in se vesele, da so na gorkem. V Ita liji je mraz, hud mraz, dasi že pripeka vroče solnce.	Beneški Slovan
Društva.
(Pevska društva ljubljanska) imajo za serenado ob prihodu novega knezoškofa skupno skušnjo v petek, dne 13. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Sokolovi dvorani. Pevci vseh ljubljanskih pevskih društev se s tem vabijo, da se zopet polno-številno vdeleže skupne skušnje.
(Veselica na korist krščansko-soeijalni zastavi) bode v nedeljo 22. t. m. ob Vf8. uri zvečer v veliki dvorani »Katol. doma«. Nastopi prvikrat novi pevski zbor slovenskih pevcev.^ Slavnostni govor. Društveniki »Katoliškega društva za mladeniče« predstavljali bodo prvikrat zanimiv igrokaz »Sinovo maščevanje«. »Zvezin« tamburaški zbor bode pod znanim spretnim vodstvom gospoda Iv. Železnikarja nastopil z novimi točkami. Culi bodemo tudi dobro izvežban kvartet mladeniškega društva. Za prosto zabavo ima odbor »Zveze« za udeležnike pripravljeno prijetno presenečenje. Sedeži po 50, 40 in 30 kr. se bodo dobivali od ponedeljka naprej v Stefetovi prodajalnici Pred škofijo in v prodajalnici gospoda Speila v »Katoliškem domu«. Vstopnice za stojišča po 10 kr. se bodo prodajale še le zvečer pri blagajni.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je daroval 20.000 porabljenih znamk gospod Slavo j Lokavec. Vredil je znamke za prodajo tako, da je skupaj po sto jednakih. Svoj čas poročamo, kako se nam posreči kupčija s temi znamkami koje je v primeroma kratki dobi, od vlanskega velikega petka pa do 10. majnika t. 1. s pomočjo svojih prijateljev nabral imenovani domoljub.
(Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški.) Vabilo na veselico, katero priredite podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in čitalnica v Šiški s prijaznim sodelovanjem slavnega pevskega zbora pod vodstvom gosp. Karol Rožanca in sl. tamburaškega zbora »Zvezda« pod vodstvom gospoda J. Gorjanca v nedeljo dne 15. maja t 1. pri Matjanu (Žibertu) v Zg. Šiški. — Vspored: 1. »Putnica«, udarjajo tamburaši. 2. A. Foerster: »Slava Slovencem«, moški zbor. 3. M Adamič: »Zvezdi«, koračnica tambur. kluba »Zvezda«, udarjajo tamburaši. 4. II. Volarič: »Pomlad«, mešani zbor. 5. Govor, govori stud. iur Fr. Jančigaj. 6. M. pl. Farkaš: »Domovini i lju-bavi«, udarjajo tamburaši. 7. Dr. B.Ipavec: »Slovanska pesem«, moški zbor z bariton- in tenor-samospevom. 8. M. Adamič: »Cerkeska«, polka frangaise, udarjajo tamburaši. 9. P. H. Sattner: »Nazaj v planinski raj«, mešani zbor. 10. M. pl. Farkaš: »Napuljska mornarska pesem«, udarjajo tamburaši. U. A. Nedved: »Planinsko dekle«, moški zbor s tenor samospevom. 12. D. Barbo-rič: »Koračnica slovenskih narodnih pesmij«, udarjajo tamburaši. 13. Avg. Ar. Leban: »Slovo od domovine«, mešani zbor. — Začetek ob 3. uri popoludne. — Vstopnina prosta. — Prostovoljni darovi se z ozirom na namen veselice hvaležno sprejemajo. — K prav mnogobrojnem obisku veselice vabi najuljudneje	odbor.
Narodno gospodarstvo.
Izvoz margarina v Nemčijo.
Z ukazom c. kr. trgoviskega ministerstva z dne 22. aprila t. 1. se je trgovski in obrtniški zbornici naznanilo, da so vsled poročila c. in kr. poslaništva v Berolinu dnt$ 1. aprila t. 1. v veljavo stopila določila § 4. nemškega margarin-zakona z dne 15. junija 1897 o ločitvi prostorov za naprav ljanje, shranjevanje in zavijanj e, kakor tudi za prodajanje margarina in surovega masla in da so se tudi objavili izvršitveni predpisi, ki so se dogovorili med državno vlado in posameznimi državami.
Ob jednem se je policijskim oblastvom naznanila vladna naredba, vsled katere se ima poostriti kontrola za vse iz inozemlja prihajajoče pošiljatve surovega masla, margarina, sira, zabele in drugih takih živil.
Da bi se zabranilo izogibanje nemškega margarin-zakona z uvozom blaga, ki je predpisu nasprotno in morebiti napačno označeno, se je določilo posebno nadzorovanje takih pošiljatev in se je v ta namen carinskim postajam ukazalo pravočasno policijskim oblaBtvom naznaniti kraj na-membe za ono surovo maslo, sir in margarinove pošiljatve, ki so se od njih odpravile in so, kakor soditi, za trgovino namenjene, da bodo potem ta oblastva na podlagi takih naznanil lahko določila prihod pošiljatev in iz teh povzela poskušnje blaga za preiskovanje.
V smislu tega zakona veljajo za margarine one priprave, ki so surovemu maslu ali maslu podobne in katerih vsebina masti ne izhaja čisto iz mleka. Margarinov sir so one siru podobne priprave, katerih vsebina masti ne izhaja čisto iz mleka. Umetna jedilna mast je ona masti podobna priprava, katere vsebina masti ne obstoji čisto iz prašičje masti.
Vsled § 2 omenjenega zakona morajo posode in ovitki, v katerih se prodaja margarin, margarinov sir in umetna jedilna mast, imeti dovolj jasen neizbrisljiv napis: »Margarin, margarinov
sir itd « Razun tega morajo imeti posode vedno razviden rudeč trak, ki mora pri posodah do 35 cm visokih najmanj 2 cm, pri višjih najmanj 5 cm širok biti. Pri prodaji v celih sodih ali zabojih mora imeti napis tudi ime ali tvrdko tovarnarja, kakor tudi znamenje (tovarniško znamko), katero rabi tovarnar v zaznambo kakovosti izdelkov.
Vsled § 3 je mešanje surovega masla ali masla z margarinom ali z drugo jedilno mastjo, če je za trgovino namenjeno, s tem prepovedano. Istotako tudi poraba mleka ali smetano pri obrtniškem pripravljanji margarina, ako pride več kot sto delov mleka ali jednaka množina smetane na 100 delov masti, ki ne izhaja iz smetane.
Vsled § 5 se morajo v javnih ponudbah, sklepnih pismih, računih, voznih listih, konsu-mentih, skladovnih in nakladnih listih itd., če se nanašajo na margarin, margarinov sir ali umetno jedilno mast, temu zakonu primerna zaznamovanja blaga rabiti (t. j. margarin, margarinov sir, umetna jedilna mast). Po § d morata margarin in margarinov sir, ki sta za trgovino namenjena, imeti primesek, ki olajšuje splošno razločljivost blaga s kemično preiskavo, no škoduje pa njegovi kakovosti in barvi.
Razpis dobave.
C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je ravnateljstvo za stavbo ladij v Speciji (Italija) razpisalo dobavo li-noleum-preprog in za pritrjevanje teh potrebnega kleja v vrednosti okoli 85 000 lir. Ponudbena razprava se vrši dne 20. maja t. 1. Natančneji pogoji se poizvedo pri imenovanem ravnateljstvu.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 12. maja. Po nagovoru je cesar po navadi tudi govoril s posameznimi delegati. Z grofom Kotulinskim je govoril o letini na Štajerskem. Delegatu Tusel: Kaj ste Vi? — Kondukter državnih železnic. — Ste gotovo voljeni iz pete skupine ? — Posl. Stranskemu: V kakem stanju je spravna akcija na Moravskem ? — Poročevalci kmalu izdelajo svoja poročila. — Ali upate od te akcije ugodnih vspehov ? — Kar nas Cehe zadeva, se bomo za to potrudili, varujoč koristi svojega naroda. — Vem, jaz sem prepričan o Vaši miroljubnosti; Moravska je v vsakem oziru vzgledna. — Del. Verzegnas-siju: V Gorici letos ni bilo nič deželnega zborovanja. — Žal. da ne; ali ljudje upajo, da se snide. — Želeti bi to bilo, ker ima uprav letos deželni zbor zastopati važne deželne koristi. — Del. Bartolija je vprašal cesar o razmerah v Istriji in posebe v Pulju.
—	Delegat je odgovoril na vprašanje ter prosil pomoči za mornariške delavce v arze-nalu, katero je cesar obljubil. — Del. P o -g a č n i k a , ki je bil v častniški uniformi, je cesar vprašal, če je aktivno služil vojake ?
—	Da, kot jednoletni prostovoljec. — Ali ste prvokrat delegat? — Da! -- Katero deželo zastopate? — Jaz sem na Kranjskem izvoljen. — Potres se v Ljubljani še večkrat ponavlja! — Da, Veličanstvo, sunki so sicer bolj rahli, a vender prave brezskrbnosti še ui med prebivalstvom.
Trst, 12. maja. V mestu Milanu je sedaj mir. Veliki izgredi se pa nadaljujejo v okolici mesta in po deželi. General Vava z velikim številom vojakov razganja uporne množice. h zasačenih pisem vjetih vstajnikov se razvidi, da je bila določena na 9. maja splošna vstaja po celi Lombardiji in po To-skanskem z namenom, otresti se sedanjih neznosnih državnih spon in osnovati federativno republiko.
Berolin, 12. maja. Nekateri listi pogrešajo v odgovoru avstrijskega cesarja na delegate povdarjanja trodržavne zveze. Temu nasproti konstatujejo drugi listi, da te zveze v zadnjem svojem govoru tudi nemški cesar ni omenjal.
Carigrad, 12. maja. Po izjavi vojnega ministerstva obstoji turška armada v Tesa-liji iz 153 bataljonov, 33 baterij in 23 es-kadrov s skupno 132.000 možmi. Izmej teh bode jeden del odpuščen, ostali pa odrinejo na srbsko in bolgarsko mejo.
Carigrad, 12. maja. Zunanji delegat je za oslobojenje Tesalije so včeraj odpotovali.
Jednajst ladij je poslala vlada v Volo. da vsprejmo v domovino se vrnivše vojaštvo.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Iz dveh vročih bitk je navstala, kot smo včeraj omenili, jedna sama bitka pri Filipinih, namreč ona dne 1. maja, in tudi vroči boj, gromenje topov v bližini Monte Cristi ni nič druzega, nego prava ameriška morska raca.
Veliko bolje ni z dovažanjem ameriških čet na Kubo in Filipine in ako pojde tako dalje, bo obstala cela ameriška vojna operacija na suhem iz samih priprav za izkrcanje in ukrcanje voja štva. O kaki resnosti dosedaj še ni dosti sluha.
Vojska traja žo tri tedne, toda bije so večinoma le gospodarski boj, nasprotnika tekmujeta mej seboj v boljših in večjih pripravah za vojsko in zdi se, da hoče že s tem močneji slabejega (inancijelno popolno uničili.
Še le sedaj se je pokazalo, kje prav za prav tiči vse španjsko brodovje, ki je priplulo s kap-verdskih otokov. Poročila iz Madrida in tudi iz Washingtona namreč javljajo, da se nahaja sedaj vse španjsko brodovje pri Kadiksu. Hrodovje toraj, ki je odplulo že pred več časom v odprto morje, ni jadralo proti Ameriki, marveč jo je zavilo proti domačemu obrežju, kjer se združi z ostalimi ob režnimi ladijami ter se preskrbljeno z vsemi potrebščinami morda napoti proti Kubi. Amerikance to seveda nekoliko jezi, ker so morali pretrgati blokado pri Ilavani ter šli z nekaterimi ladijami sovražniku nasproti, ki pa je bil že blizu domače zemlje. Sedaj še nimamo nikakih poročil, da hi bilo španjsko brodovje odplulo proti Kubi, in akoravno se to morda še ta teden zgodi, vendar pred koncem meseca ne bo dospelo do pravega bojišča.
Sicer so pa popolnem neznani vojni načrti španjske vlade in je kaj lahko mogoče, da se ne podajo več v kako bitko na morju.
Berolin, 12. maja. Glede kroženja spanj skega brodovja se ne more nič gotovega poročati. Nekateri listi pišejo, da se je vrnilo v Kadiks, drugi pa zatrjujejo, da je na potu v Manilo.
Kolonija, 12. Poročil z bojišča ni no benih. Kaže se, da se španjsko brodovje vedno izumika vsakemu boju ter da Španija namerava zavleči vojno kolikor mogoče dolgo časa. „Koln. Tagblatt" pravi, da tega ne bodo moglo zaradi trgovine mirno gledati evropske velevlasti, ki hi se sedaj potrudile, da doseže Španija častne pogoje mira, ki pa pozneje za to ne bodo več mogle delovati.
London, 12. maja. Z ozirom na poraz Španjcev pri Manili so diplomatični krogi v Washingtonu mnenja, da treba Španiji pojasniti brezplodnost nadaljnega vojskovanja in jo privesti do tega. da sklene mir pod pogojem, da prepusti Amerikancem Kubo in plača določeno odškodnino. Dokler bi te ne izplačala, ostane De\vey pred Manilo.
London, 12.-maja. „Times" poroča iz Keywesta: Na krovu parnika „Gussine" se nahaja za vstaše na Kubi 7000 pušk, 200.000 patron in nekaj topov, poleg tega pa tudi nekaj živil in zdravil.
Madrid, 12. maja. „Agencia Fabra" trdi, da bo ministerska kriza rešena v najkrajšem času. Ministri bodo demisijonirali, da pomorejo Sagasti rešiti se iz sedanjega položaja.
Washington, 12. maja. Katoliški nad škof v Zveznih državah je izdal pastirski list, ki se prebere prihodnjo nedeljo in ki priporoča vernikom moliti za vspeh orožja in za dnšni blagor v boju padlih vojakov.
Washington, 12. maja. General Miles je odpotoval sinoči s svojim štabom iz Tampe, da se pridruži prvi ekspediciji na Kubo. Vsi vojni oddelki v Chikamangi so dobili nalog, da morajo takoj odriniti na določeno mesto. Pehota in del konjeništva odpotuje v Tumpo, ostalo vojaštvo pa v New-Orleans in Mobile.
New-York, 12. maja. „Tribune" poroča iz Washingtona: Povrat španjskega brodovja v Kadiks znatno olajšuje operacijo na Kubi. Zdi se, da je tudi Sampson pripravljen na povrat v Kevvrest, da bo tem ložje posredoval pri prevažanju armade na Kubo. De-
linitivno se poroča, da Amerikanci ne nameravajo streljati na San Juan in tudi no napasti otoka Portorico poprej, dokler ni dovršena popolno vsa operacija na Kubi. — „Newyork. Herald" piše. da so v \Yashing-tonu mnenja, da povrat španjskega brodovja nima drugega pomena, nego kolikor se da podaljšati vojsko. Potreben je toraj nagel in krepak udarec na Kubo, da se privede Špa-nijo do mirovnega pogajanja.
Umrl] »o;
10. maja. Marija Bergles, delavca hči, 15 let, Karlovska cesta 12, jetika.	.
V bolnišnici: it. maja. Franc Kriiaj, vrvarski pomočnik, 35 let, car-cinoma hepatis.	_ _
Tržne cene v Ljubljani
dnč 11. maja.
PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ ' . Krompir, „ Leča, bktl. Grah, „ . Fižol, Maslo, Mast,
Špeh svež,
kgr.
gl. kr.
14| 50
I1 SI 511
Il -
i 7 80 10|-8; — 71 50 . || 3 80 . 14 -
. II13 — 12 -
—	90 -70
—	1 04
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje
Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec , . . .
Golob.....
Seno. 100 kgr. . . Slama, 100 „ . , Drva trda, 4 kub m. _ mehka, 4 „ „
t •£ 80 2 10 (U 60 — i liti -j 40 -50 - 18 l1 78 1| 70 6
4, 20
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3062 ni.
a	i Stanje
- Cil8_ 0f,A- 'barometra
> i
3 I lovanja
v mm.
Temperatura Vetrovi po Celziju
Nubo
9 " m
> 3 ■
s . S -e
sni, Qw
ll[T~zve«er | 728 5 J lo g~| sr. jzah. | oblačno
T^Jutraj | 726 8 I 14 8 |p. m. jzah.Ipoloblačno 0 0 popol. | 725 2 I 17-5 |p. m. jjzah.j oblačno j Srednja včerajšnja temperatura 14'5°, za 1-0° nad normalom.
Zahvala.
351 1-1
Še vedno globoko užaljenim po nenadomestni izgubi našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strijca, gospoda
Friderika Jurija Soss-a
nam je le tem potoni mogoče izraziti za vse ljubezni polno sočutje že mej boleznijo in sedaj ob smrti, za tolažeče soialje, kakor tudi za častno mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, konečno za krasne darovane vence vsem dragim prijateljem in znancem svojo najudanejšo, prisrčno zahvalo.
V Ljubljani, dnč 11. maja 1898.
Globoko žalujoči ostali.
Iščem za svojo manufakturno trgovino ne
pod 20 let staro
lirocUijiilko
z dobrimi spričevali, veščo slovenskega in nemškega jezika, pod ugodnimi pogoji.
Ivan Može,
348 2-1 _trgovec v Vipavi.
Na Bledu je ra/.pi.sana
služba organista m cerkvenika.
Natančneja pojasnila da župni urad v Gradu, pošta Bled.	340 3-3
| Zdravilišče ^oplice jjj
^ Kranjskem Hs *----*
W blizo Novega Mesta želez, postaja Straža,
CD je tako imenovani „akrato-vrelec" z vročo vodo
>K	..........
,,, od 28 - 31" H. Voda, bodisi da se pije. ali da se W ra|,j za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, SL (H kostenico, isliijas, živčno bolezen, (neuralgie) in zoper /fS razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so ba-" sini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V ohližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija ^S W	in z nizkimi cenami je v hiši.
^ Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra.
^K Natančneja pojasnila daje brezplačno	^
266 7-4	topliško oskrbništvo. ^
Štajersko deželno kopelišče
1'ostuju jitžue železnice Pollčane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom,
Prospekte razpošilja ravnateljstvo.
Svetovnosloviti glavberjevo - solnato - kisli-kastl vrelol, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, in sicer:
Tempeljski vrelee,
Vi• ■•■•» vniklnii preizkušeno zdravilno srnini^ I lit ^ I Lit t,. stTOi 303 20-3
razpošilja vselej sveže napolnjeno
deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec-Slatini.
Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja.
2 prav lepi stanovanji
oddasti se takoj, — troje stanovanj pa r I. avgustom t. I. po jako nizki ceni v novo zgrajeni hiši Poljanska cesta št. 72 pri klavnici, od koder je jako lep razgled na Kamniške planine. — Tudi jedna meblirana mesečna soba h posebnim vhodom Be ravno tam takoj odda
Več izve se v gostilni ravno tam 346 3—i
35a spomlad in stav 6eno do Bo!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motike, krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonol (železoliti in pločevinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaška, ključa-ničarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči kovano in valano železo, v.sakovrstnukuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln oele hiše. Železniške šine za oboke, cement, štorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine po tovarniških cenah.
Najlepša prilika g. trgovcem iu si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 21
And. Druškovifi
Mestni trg št. 9./10.
Dratenoe in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa nasta, bakrena, olnka-Bta in pocinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnice. me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
So stilno »^rielav"v £QscaR
w w* wwm w w dam na račun in tudi v najem. ■■■■■■li Adolf Hmiptmann v Ljubljani.
344 4-2
Št. 14397.
Razglas.
345 1—1
Z ozirom na to, da se po raznih hišah — zlasti pa na čelnih in požarnih zidovih — pogostoma napravljajo reklamni napisi, ki po obliki ali izvedenju ne ustrezajo dobremu ukusu, temveč ga pogostoma naravnost — žalijo, je mestni magistrat v svoji seji dne 15. aprila sklenil, da si mora vsakdo, ki namerava napraviti kak napis, ki hode z ulice viden, izposlovati magistratno odobrenje, ter da mora v to svrho predlotiti načrt.
To se s tem javno razglaša.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 29. aprila 1S98.

Redka pri tka za izredno ugoden nakup?
Dovoljujem si velečastiten u p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da prodajam vso svojo zalogo
juvelor zlata in sreSra,
mej temi tudi zadnje novosti,
počenši z 11. majem
za kupno ceno in tudi pod to.
Velespoštovanjem
cJvapscfi,
juvelir v Ljubljani.
349 1

a
m ©
a a
A'/. zrezek
dialan:
j^ovesti. |
£ j Ravnokar je izšel
•cv
v* v **
-i- Dobiva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni.
Dobi sc tudi še vsi zvezki razven jirvega in druzega.
S
s
Cena 20 kr., po pošti 23 kr.
a a a a a
Preselitev specerijske trgovine.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem preselil SVOjO
specerijsRo prodajalnico
g y barako na Pogačarjevem trgu
ob strani knezoškofijske palače koncem Medarskih ulic.
Zahvaljevaje se bkratu za doslej mi izkazano naklonjenost prosim za ohranitev iste tudi v bodoče v novi prodajalnici.
Velespoštovanjem
347 3-1
J. Klauer.
I> u 11 a j s k a borza.
Dne 12, maja.
Avstrijska kronska renta 4"/,, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista . .'.........
NemSki drž.bankovci za lOOm. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 80			kr.
101		70	n
121		10	»
101		85	
120		95	
99	n	15	
913		—	
357		—	
120		90	
58		95	
11		78	n
9		65'	9 "
44		35	
5	n	66	rt
Dne 11. maja.
4»/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	163	gld.	50
5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160	„	25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197	„	50
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	45
Tisme srečke 40/„, 100 gld.......139	n	25
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . .	129	„	50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	—
Posojilo goriškega mesta.......112	„	50
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....99	„	—
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0	98	„	70
Prijoritetne obveznice državne železnice . . 219	„	—
južne železnice 3% .	182	„	30
» » južne železnice 6°/0 .	126	„	—
» » dolenjskih železnic4°/0	99	„	50
kr.
Kreditne srečke, 100 gld.......200
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	172
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......27
Salmove srečke, 40 gld........84
St. Gen6is srečke, 40 gld.......79
VValdsteinove srečke, 20 gld......59
gld. 50 kr.
25 40
Ljubljanske srečke Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . AkcijeFerdinandove sev.želez., 1000 g!, st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
22 157 3500 430 72 113 168 181 127
70
oO 87
		
iGJT Nakup in prodaja IA vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev i Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebal ju najmanjšega dobitka. -- Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „11 K K C II R" 1., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	Af PoJasnlla~£S v vseh gospodarskih in finančnih stvar«! potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obreslovanja pri popolni varnosti ii fi 1 o ■>. e ii 1 li glavnic. *£B