rfJi,- . -J?

-1)
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


List Slovenskih^ delavcev v o^meriki.
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.

RLEFON PISAJLNE: 1279 RECTOR.	' - « Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 1279 UOTOSr
NO. 83. — ŠTEV. 83. '(	NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 8, 1908. — V SREDO, 8. MAL. TRAVNA, 1908. ---1—	VOLUME XVI. — LETNIK XVL
		
Poslovanje kongresa. Ubegli kaznjenec Nenavadna hitrica. iz zaporov Sing Sing.
TEKOM DEVETDESETIH MINUT SO ODOBRILI VOJAŠKI PRORAČUN V ZNESKU STO MILIJONOV DOLARJEV.
Ob« zbornici tekmujeta med seboj, ktera more hitreje poslovati.
SMEH V SENATU.
Washington, 7. aprila. Kongres je razvil nenavadno delavnost pri svojem poslovanju, ker je prišel do prepričanja, da mora hiteti, če hoee biti gotov do narodne konvencije. Danes so hiteli z delovanjem v obeh zbornicah. Vodja večine v senata je včeraj dokazal zbornici, da so radi neprestanih debat in smešnih govorov preteklih tednov v delovanja neznansko zaostali. Ko so senatorji in zastopniki to slišali, so takoj pričeli s poslovanjem. Senat lahko zapravi neznansko časa, če se mu ljubi, kadar prične pa s poslovanjem, ca ne prihiti nobena zbornica na svetu. Na dnevni red je prišel vojaški proračun. Zanj se je zahtevalo 000.000 dolarjev. Odbor senatorjev je pa pristavil še 14 milijonov dolarjev. Odobren je bil po kratki debati v poldrugi uri. Na vrsti je bilo še priporočilo za dovoljenje 11,000,000 dolarjev za razne trdnjave, ktere so dovolili v petnajstih minutah, le črtali so 3,000,000, ki so bili namenjeni za utrdbe v Pearl Harbor, Honolulu. Zbornica poslancev namreč je črtala prvotno omenjene tri milijone, ker pa je predsednik le zahteval celo svotoy je senat odobril vseh 11 milijonov dolarjev. Zbornica poslancev, ko o tem začuje. takoj dovoli tudi tri črtane milijone.
Nastali so seveda po navadi majhni prepiri med senatorji in zastopniki, ki pa niso vzeli mnogo časa. Obe zbornici hočeta končati z delom 1. julija ter v hitriei popraviti, kar sta zamudili. _Seved^, že pride vmes še kaka poslanica predsednika, bodo morali hitrieo še povečati. Jutri je na vrsti 15 predlogov, ktere nameravajo vse rešiti v par nrah.
UMAZANO PERILO GOULDOVE RODBINE.
Javna razprava pred sodnikom Dowlingom.
Včeraj je odvetnik Mrs. Katarine Gouldove. Clarence Sheam, stavil predlog, da se razprava glede ločitve Katarine Gouldove vrši javno pred veliko poroto.
Odvetniki Howard a Goulda, moža Katarine Gouldove, so protestiral« proti omenjenemu predlogu, ker ima cela obravnava mnogo nasprotij, kar bi neblagodejno vplivalo na porotnike. Sodnik Dowling Je pridržal odločitev in naročil odvetnilbom, naj do-nesejo trdnejše dokaze proti javnosti razprave.
Howard Gould je potom svojega zastopnika včeraj odgovoril na očitanja svoje žene. Predbaciva ji ljubezensko razmerje s polkoynikom Cod v jem (Buffalo Bill) še predno je z njim sklenila zakon, nadalje intim no občevanje z nekim gledališkim igralcem, ko je bila že z njim poročena. Nadalje ji predbaciva, da je bila več od potrebe udana obilnemu uživanja alkoholizma. Baje je imela m zajutrek tri cocktaile, za malico steklenico belega vina, pri kosilu je fcavžila dve steklenici šampanjca, po-
večerjo zopet Cocktalis. Predno se je ulegla k počitku, je redno zavžila ie več kozarcev okTepčujočega night caps. V svojem salonu je imela zalogo alkobolične pijače, na ktero bi bil ponosen vsak lastnik restavranta na gorenjem in dolenjem Broad wayu. Mesečno je dobivala $10,000, ktera Vrtita je pa bila rodno premajhna in «e je morala vaak mesee zadolži tL Javnost hode imela i* sodnijske
JOSIP LASALLA JE POBEGNIL IZ DRŽAVNEGA ZAPORA V SING SINGU NA SKRIVNOSTEN NAČIN.
Pobegnil je v kaznenški obleki ter najbrž že dospel v New York.
FRANCOSKO SLOVO.
Joseph Lasalla. ki je bil decembra lanskega leta od sodnika Dowlinga po-lan v državne zapore v Sing Singu za dobo 14 let, je včeraj vzel od zaporov v Sing Singu francosko slovo in neznano kam pobegnil. Lasalla je bil zajedno z nekim drugim jetnikom v nedeljo še v svoji celici, ko je paznik slednje pregledoval. Ko so včeraj zjutraj peljali kaznjence na delo, so takoj pogrešili Lasalla in vse iskanje I«, njem je bilo brezuspešno. Njegov tovariš v celici ni hotel ničesar povedati. Rekel je samo, ko se je vlegel k poHtku, je bil Lasalla še pri njem, ko se je pa zbudil, je bila postelja prazna.
Takoj ko je zvedelo o njegovem beam, je bilo razposlanih več čuvajev, da preiščejo okolico. Vrnili so se po dolgem brezuspešnem iskanju. New-vorška polieija je obveščena, ker so mnenja, da se je napotil v New York, kjer ima prijatelje, ki mu pomorejo v nadalje: Pobegrnil je namreč v kazenski obleki, v kteri se je moral skrivati do noči, predno se je drznil potovati naprej.
Drugi so zopet mnenja, da je La-, -alia pobegnil v obleki paznika, ker -o dobili na dvorišču zaporov kaz-nensko obleko. Lazila je delal pri vo-zovnem oddelku v zaporih in paznik .je obesil .svojo obleko na klin v delavnici, ktere se je Lasalla polastil in pobegnit Ker iina Lasalla krive noge, •o takoj spoznali njegovo sled v blatu
Lasalla je star 28 let in precej slabe postave. Obsojen je bil radi cestnega ropa na ne manj kot 11 let in ne več kot 14 let zapora. Newyorski policijski komisar Bingham je razposlal za njim generalni alarm. Znan je v krogih policije prav dobro, ker je bil ža preje radi manjših zločinov večkrat kazno«an.
V zaporih se je obnašal precej vzgledno, radi česar niso pazili nanj zelo strogo. To popustljivost je Lasalla izrabil in se po francosko poslovil od zaporov.
BOLNI MORNARJL
Bolniška ladija Relief je dovedla v San Francico nad sto bolnih mornarjev.
Washington, 8. aprila. Iz San Francisca, Cal., se brzojavlja, da je tjekaj dospela iz zaliva Santa Magdalena v mehikanskej Californiji bolniška ladija Relief, na kterej je 150 bolnih mornarjev naše vojne mornarice, koja se mudi v imenovanem zalivu pri strelnih vajah. Bolnike so poslali v bolnico na Mare Islandu, nakar se ladija Relief vrne nazaj v Santa Magdalena, da se pridruži vojnemu brodovju^
Karantena na Kubi.
Washington, 7. aprila. Sanitarna uprava mornariške bolnice je danes proglasila za večino krajev otoka Kube karanteno, ker se boje, da se zanese »v naše luke neka nevarna bo-
poldnT- tri kozarce Highballs" in zallezen, ki je pričela zadnje čase tam
_ _	4 «1; XT«.« ntniio oa no ne raz-
razsajati. Kaiantena se pa ne razteza na mesta Havana in Mariano. Karantena je postavljena za dobo jed-nega meseca.
T aft v OmahL
Omaha, Neb., 7. aprila. Danes je priredil McKinleyev klub v Omah* na čast vojnemn tajnikn Taftu, ki Se dalj Saša potuje po Nebraski, slavnosten banket. Taft je govoril o svojih načrtih kot morebitni bodoči predsednik Z j edin jenih držav ter očital de-preeej užitka, ko ee prične mokratom, posebno njih voditelju, ne-o vseh delikatee&h new- doslednost Pečal m je v svojem go-
Teorija opičjega profesorja iz pragozdov.
PROFESOR R. G. GARNER JE POSLAL PISMO IZ AFRIKE, KJER PROUČUJE OPIČJI JEZIK.
Dosed a j se še nikakor ni mogel naučiti opičjega občevalnega jezika.
"NATURE FAKIRS."
Nemiri delavcev
v Parizu.
Boston, Mass., 7. aprila. Profesor R. C. Garner, ki je pred leti nastopil potovanje v Afriko v pragozde z namenom; da se "priuči" opičjemu jeziku, je včeraj doposlal tukajšnjemu listu "Boston Herald" dolgo pismo, v kterem opisuje "Nature fakirs" in v kojem napada tudi oskrbnika new-.vorškega zoologičnega vrta. Pismo je bilo oddano 20. februarja v American Point, Fernan Vaz, francoski Kongo$ zahodna centralna Afrika.
Minolega leta 12. novembra je omenjeni časopis poročal, da se je profesor Garner že priučil opičjemu jeziku in da more že z njimi "za silo" občevati. To poročilo je baje profesor sam poslal svojim prijateljem v Boston, kar je oskrbnika newyorskega zoologičnega vrta tako spravilo v ogenj, da je imenovanega profesorja takoj zapisal v 'Nature Fakirs Club*.
Garner sedaj odgovarja omenjenemu izmišljenemu poročilu. Med drugim tudi piše: "Še nikdar nisem nikomur pisal, da sem zmožen občevati z opieami v afriških pragozdih, torej nikakor ne zaslužim, da bi bil sprejet v Nature Fakirs Club. Newyorski oskrbnik Smith, ki- deluje že več let v zoologičnem vrtu, menda tnisli, ker je že nekaj let med živalmi, s kterimi po njegovih mislih jaz že lahko občujem, da je vsakdo takoj sposoben se-znati se z občevanjem živali j, ktere ima on v nadzorstvu. Nihče ni bolj pri volji kot jaz, svoja dela dati v pregled vsakemu kritikarju, ne pa ljudem, ki glodajo na informacijah praznega znanstva.
Če se hoče oskrbnik Smith podati za kratek čas k meni v pragozde, ga kmalu priučim novim dejstvom o delovanju narave, kterim se ne more nikdar priučiti pri nabasanih kožah opic, ktere ima spravljene v svoji knjižnici.
Nikakor ne pričakujem, da bo oskrbnik Smith svoja izvajanja preklical, ali pa pričel z resnejšimi dokazi. Obrekovati je dandanes prav lahko in proti takemu obrekovanju, kot prihaja iz ust Smitha, niti opice v afriških pragozdih ne bodo protestirale.
V PARIZU SO ODSLOVILI VEČ DESETTISOČ D E L AV C E V OD DELA, KAR JE POVZROČILO VEČJE NEMIRE.
Množica je skušala udreti na kolodvore in demolirati zidarske potrebščine.
150,000 DELAVCEV NA ŠTRAJKU.
NESREČA NA NADULIČNEJ ŽELEZNICI V CHICAGU.
|
Pri tem je bilo osemindvajset ljudi ranjenih.
s
Chicago, Hl.f 8. aprila. Na poti proti postaji Indiana Ave. je motor-ski voz nekega vlaka nadulične železnice skočil raz tir in padel na uli-eo. Prednji del vagona je padel na dvorišče neke hiše na Prairie Ave., dočim se je zadnji del vagona naslonil na stebre nadulične železnice. V tem vagonu k sreči ni bilo več nego 50 potnikov, od kterih je bilo 8 nevarno ranjenih, dočim je zadobilo 20 osob ložje poškodbe.
Zavratni umor.
Trinidad, Colo., 8. aprila. V mi-nolej noči je nek nepoznanee Šakal na deputy-Serifa T. Shelbyja in ko je slednji ostavil svojo hišo, ga je ustrelil. Morilec se je potem odpeljal v kočiji. Shelby se je odlikoval pri raznih delavskih nemirih in se je vsled tega unijam zameril. Mestece Trinidad se nahaja 200 milj dale? od Tellnride, kjer so nepoznani zločinci nedavno z bombo skušali umoriti generala Wdlsa.
Morilec je bežal v gorovje, toda 20 milj severno od Trinidada eo ga prijeli in izročili zaporom. Imenuje se On trdi, da je Shelbyja
Garland.
vsled tega ustrelil, ker mn je slednji - . preprečil, da bi svojega sina voru tudi z železniško postavodajo. ^^
■ ' ' : f "« . ' ill
Pariz, 7. aprila. Danes so se pričeli nemiri onih delavcev, ktere so odslovili od dela 4. aprila. Zbirati so se pričeli na Place de la Bstetille, ki je že znan izza francoske revolucije. Velika množica razočaranih delavcev, odpuščena pred kratkim od dela, je skušala udreti na kolodvore v raznih predmestjih ter tam demolirati vse stavbene potrebščine. Večina odpuščenih delavcev pripada zidarjem. Posredovati je morala policijska rezerva, ki je množico pregnala; aretiranih je bilo več osob in med policijo in delavci se je razvil živahen boj, pri kterem je bilo več oseb, med njimi tudi nekaj policistov, nevarno ranjenih.
Pretečeni teden je okoli 50,000 zidarjev zgubilo delo. Njim se bode pri-klopilo iz simpatije še okoli 150,000 delavcev druge stroke. Občna delavska zveza podpira štrajk in povzroča vse nemire.
Delodajalci so združeni in pripravljeni, v ničemur popustiti. Ponudili so delavcem za 20 odstotkov zvišano plačo in zmanjšanje delavnega časa. Zato pa zahtevajo od delavske unije, da pripozna delavce enakopravnim, namreč one, ki so pri uniji in one, ki niso. Unija pa zahteva, da morajo delodajalci izključiti neunijske delavce od zidarskega dela. Zahteve unije so pretirane. Delavci so se zadnje čase že sami uprli proti njim, ker eo unije že ponovno uprizorile nemire in motile dela. da dosežejo svoje zahteve.
TEMPERENČNIKI V ILLINOISU.
Na stotine saloonov bodo morali sedaj zapreti.
Chicago, 111., 8. aprila. Radi izida včerajšnjih volitev bodo morali v državi Illinois na stotine saloonov za vedno zapreti. Vsa mala mesta so glasovala za temperenčnike, dočim so se večja izjavila za nadaljno uživanje alkohola.
Goljufije na Portugalskem Nepoštene volitve.
PORTUGALSKI REPUBLIKANCI SO BILI PREVARANI IN NA NJIHOVO PRAVICO SE NE OZIRA.
V Lisboni vlada še vedno velikansko razburjenje in izgredi so na . dnevnem redu.
IZID VOLITEV.
Iz Avstro-Ogrske. Kaznovan častnik.
Razne novosti
iz inozemstva.
ČASTNIŠKI NAMESTNIK GOLD- ANGLIJA KUPI DVE BRAZILSKI
Lisbona, 8. aprila. V tukajšnjem mestu vlada tudi danes velikansko razburjenje radi nečuvenega nastopa vlade pri volitvah v novi parlament. Ulice so polne ljudi in vojaštva, koje je zasedlo vse glavne ulice in vsaki čas se vrše pretepi in boji med vojaštvom in množico. Na Pra$a Camoes in Prnea Pedro tabori vojaštvo noč in dan in tukajšnjo posadko so morali včeraj pomnožiti. Koliko ljfcdi je bilo ubitih in ranjenih pri zadnjih demonstracijah, dosedaj še ni bilo mogoče dognati, dasiravno trdi vlada, da je bilo ubitih le sedem ljudi, dočim jih je bilo ranjenih nad sto.
Pri včerajšnjih nemirih je pa bilo zopet več ljudi ustreljenih, dasiravno trdi vlada, da temu ni tako. Iz tega je razvideti, da bi vlada rada prikrila resnično število ubitih ljudi, ktero mora biti gotovo veliko.
Glasom vladinih poročil je bilo izvoljenih 62 poslancev reformne stran, ke, 59 naprednjakov/17 neodvisnih, 2 nacijonalista, 5 republikancev (med temi štirje v Lisboni in jeden na deželi), trije Francovi pristaši in 7 neodvisnih naprednjakov. Že iz dejstva, da je dobila vlada toliko večine, je razvidno, da je vlada storila vse, samo da se volitve ne vrše pravilno, ozi roma, da so ljudje morali tako voliti, kakor se jim je ukazovalo. Vodje re publikancev javno trdijo, da je vlada na vse mogoče načine goljufala pri volitvah in da je le na ta način dobila zmago.
Nemiri so se pripetili le v Lisboni, dočim vlada na deželi povsodi mir.
Žena, ki spi že 61 dnij.
Los Angeles, CaL, 7. aprila. Mrs. Beulah Hawkins spi že neprenehoma 61 dnij in vsa zdravniška prizadevanja, da jo probude, so bila dosedaj zaman. Zdravniki so zgubili že vse upanje, da se še kdaj prebudi. Odkar so jo prepeljali v bolnico, je na svoji teži pridobila že tri funte. Gotove trenutke zatrepeta gospa Hawkins s trepalnicami in zdravniki menijo, da se trudi, da se prebudi iz svojega dolgega spanja.
Štrajk vslužbencev cestne železnice.
Winnipeg, Mich., 7. aprila. Vslu-žbenci tukajšnje cestne železnice so sklenili, da prično prihodnji teden s štrajkom, ee jim ne znižajo dnevno delo. Vslužbence podpirajo v njih zahtevah razni anarhisti. \
Živa pokopana.
Qazleton, Pa., 7. aprila. Pretečeno soboto sta bila zasuta v premogokopn dva premogarja: Ivan Tokoš in Ivan Vakošnik. Vsi poizkusi, da jih rešijo, so se dosedaj ponesrečiljL Nesrečnike, o kterih se ne ve, če so ie pri življenju, upajo danes do večera izkopati	_
Nočni jezdeci
Angfiata. gyt. R, spiila. V Wsnolej noči so nočni jezdeci napadli skladišče tobaka, ki je last S. W. McKib-bena in ki se nahaja izven tukajšnjega mesta. Skladišče so požgali. Od tu so prijeadiE nočni jezdeci v Augu-8 to, kjer bo po vadi nEeah streljali, tako da ee ni nihče upal priti na
ulieo.	\
-
Zarota proti policiji.
Chicago, HI., 7. aprila. Danes so tukaj zaprli okoli 30 osob, ktere so bile baje udeležene zarote, da umore policijskega inšpektorja McCanna. O celi zadevi neče policija ničesar priobčiti; vendar se govori, da so zarotniki imeli veliko piko na policijskega inšpektorja, ker je z veliko strogostjo nastopal proti lastnikom opijskih kadilnic in razbojniških beznic.
Kakor se čuje, je v celo zadevo zapletenih tudi več vplivnih politikar-jev. McCanna dosedaj še niso mogli izslediti, vendar ni ranjen, kakor se je prvotno domnevalo.
Kriza nacijonalne banke.
Boston, Mass., 7. aprila. The National Bank of Republic, jeden največjih in*- najbolj denarnih tukajšnjih z&vodov, je moral zapreti danes svoja vrata. Dejstvo, da je banka prenehala s poslovanjem, je provzrocilo velikansko razburjenje med tukajšnjimi trgovci. Banka je bila inkorporirana leta 1864 ter razpolaga s kapitalom $2,000,000. Njene vloge znašajo nad $15,000,000.
Denarje v staro domovino
poittj
za
T
________60 krm.
.... 190 kreu.
>...	2H kron.
,...	500 kron.
, ..	1000 kron*
...	5000
pri	teh
10.36 .. za 80.46 .. za 40.90 .. za 102.00 .. za 204.00 .. zrn 1017.00 ..
Poštarina je Doma ee izplačajo brez vinarja edMtka..
Naie denarne peiffljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. it
li Mk
Denarje nam pedali Je ftajpxffB-neje de |25.00 v frtvvtal t aH
Order aH pa Few Yerfc Bol Bimft Ti1AKSBK 00* 100 Grartck at, Yew Točk,
m* 0L obte
SCHMIDT, KI JE IZPRAZNIL ARZ5NALSKO BLAGAJNO, JE OBSOJEN.
Prevaril je straže in podčastnike ter odnesel 28,000 kroii ali pet tisoč dolarjev.
DVOBOJ Z GROFOM STERNBER-G O M.
Dunaj, 8. aprila. Častniški namestnik Leopold Groldschmidt, kteri je v minolem decembru na Dunaju v ar-zenalu na drzen način ukradel večjo svoto kronic in potem bežal v Nemčijo, kjer so ga prijeli, je bil včeraj pri tukajšnjem sodišču obsojen v triletno ječo. Za sodno obravnavo proti obtožencu se je javnost zelo zanimala. Goldschmidt je izvršil tatvino po uzo-ru znanega čevljarja v Kopniku v Nemčiji. Oblečen v častniško uniformo je prišel v arzenal, kjer je povedal, da prihaja po nalogu divizijskega poveljništva po denar 42. polka top-ničarjev. Podčastnik, ki je imel službo, je takoj došlecu izročil ključe od blagajne, nakar je slednjo izpraznil. V blagajni ni bilo več, nego 28,000 K, oziroma nekaj več nego pet tisoč dolarjev. Bežal je na Bavarsko, kjer so ga pa km&lo prijeli in poslali nazaj v Avstrijo.
Dunaj. 8. aprila. Državni poslanec grof Sternberg je pozval češkega poslanca Bergmanna na dvoboj z meči, toda polk, pri kteremu je Bergmann rezervni častnik, je slednjemu prepovedal dvobojevati se z Sternbergom, ker je bil slednji svoječasno degrado-van, tako da za dvoboj ni več sposoben. —
IZVRSTNO STANJE NAŠE MORNARICE.
Strelne vaje so se ugodno z vršile.
San Francisco. Cal., 7. aprila. Sem je iz Magdalenskega zaliva dospela brezžična brzojavka, da je admiralska ladija sedaj pričela s torpednimi vajami. Rear admiral, ki je mesto admirala Evansa prevzel poveljstvo, bode na oklopnici Connecticut prisostvoval vajam. Na vojni ladiji Rhode Island je umrl neki mornar na živčni bolezni. Pokopali so ga v Magda-lenskem zalivu.
San Diego, Cal., 7. aprila. Sem je danes dospelo več potnikov in častnikov zvezine mornarice, ki so prisostvovali strelnim vajam bojnih ladij. Vsi trde, da so se vse vaje izvrstno zaključile in dosegel se je rekord v streljanju. Možtvo je dobro izurjeno ter ima velikanski dobiček od dvojega dolgega potovanja okoli Amerike.
Ponesrečen roparski napad.
St. Louis, Mo., 7. aprila. Ko se je danes M. E. Hogan mudil v prostorih banke Mercantile Trust Co., je Franih Sellik iz New Torka mu potegnil iz žepa bankovcev za tisoč dolarjev in skušal z njimi pobegniti; prijeli so ga na stopnicah, ko je uprav nameraval svoj rop potlačiti nekemu lopovu svoje vrste v roke. Slednji lopov je pobegnil. Sellika so prijeli in seveda z njim tudi denar. Ropar je bil elegantno oblečan, imel na sebi mnogo lepotičja in mnogo denarja.
Skočil iz osmega nadstropja.
Chicago, HI., 6. aprila. J. A. Hos-sack, pomožni blagajnik državne banke v Odellu, 111., je včeraj skočil iz osmega nadstropja hotela Auditorium Annex in je na mestu obležal mrtev. Padee trupla pokojnika je bilo slifiati tudi v hotel. Čemu je izvršil samomor, ni mogoče dognati, pač pa je znano, da je bil pokojnik v novejSem času nekoliko slaboumen.
Hossack- je dospel v hotel s svojo materjo in sest--o in je svojim znan-«em povedal, da potuje na zapad, da si izboljia adravje.
OKLOPNICI, KTERI JE VLADA BRAZIL A NAROČILA V ANGLIJI.
Med Rusijo in Turčijo vlada zopet sporazum; turške vojne priprave niso naperjene proti Rusiji.
RAZPUŠCEN POLK V RTJSIJL
London, 7. aprila. Veliko začudenje vlada v vseh mornarskih krogih, ko se je raznesla vest, da namerava angleška admiraliteta kupiti dve bojni ladiji, ki se izdelujeta na brazilske stroške v angleških ladjedelnicah. Anglija trdi. da Brazil nikakor ne rabi dve tako ogromni oklopnici. Da pa Anglija prepreči, da ne kupi kaka druga vlada izvrstne oklopnice, jih namerava kupiti angleška admiraliteta.
Petrograd, 8. aprila. Ker se tukaj še vedno govori o bližajocej se vojni med Rusijo in Turčijo, je včeraj tukajšnji turški poslanik obiskal ministra inostranih del lzvoljske?a in mu v imenu svoje vlade naznanil, da turške vojne priprave na severoiztočnej meji niso naperjene proti Rusiji, temveč le proti domačim nemirnežem, bodisi Kurdom ali pa Armencem, ker se Armenci pripravljajo na revolucijo.
Pariz, 8. aprila. Minister inostranih del Pichon je včeraj gosposkej zbornici naznanil, da bode Francija podpirala vse .ruske predloge glede reforme na Balkanu, ker so baje bolj praktični kakor drugi. Nadalje je tudi minister naznanil, da se je Francija pridružila Rusiji, Italiji in Srbiji ter da bode energično zahtevala, da se gradi na Balkanu ruska železnica, ki bode vodila od Donave do Jadranskega morja.
Moskva, 8. aprila. Vlada je razpustila 31. rezervni kozaški polk, kteri je bil poklican pod zastave radi zadnjih nemirov, kajti sedaj je tnkaj vse mirno in ni pričakovati nadaljnih nemirov.
Lipsko, Nemčija, 7. aprila. Monika Pija, hčerka ločene žene saškega kralja, sedanje gospe Toselli, je danes dospela sem, in jutri jo pripeljejo v Draždane. Nadalje bo stanovala v gradu saškega kralja, ki se je pravkar povrnil iz Italije, kjer je v Genovi naletel tudi na svojo ločeno soprogo. Monika Pija dobi vse prednosti, ki jih imajo otroci saške kraljeve rodbine.
Skrivnosten umor v kamnolomu.
"Waterbury, Conn., 7. aprila. V zapuščenem kamnolomu v Southbnryju so danes odkrili grozno razmesarjena truplo 251etnega Franka Skulskega. Mož je imel razbito lobanjo in obraz popolnoma razbit. Truplo so našli delavci, ki so dobili nalog preiskati zapuščeni kamenolom. Skulski, ki zapušča ženo in dva otroka, je včeraj odšel iz doma in se ni več vrnil. Zginila sta tudi dva njegova spremljevalca, za kterimi sedaj išče policija.
Na vislicah.
Philadelphia, Pa., 7. aprila. V tukajšnjem pokrajinskem zaporu so včeraj zvršili že drugo dvojno obsodbo tekom tega leta. Maks Soifer in Joe. Tolrico sta morala svoj zločinski umor plačati s smrtjo na vislicah. Soifer je iz ljubosumnosti umoril svojo nevesto, ker je preklicala zaroko. Tolrico je nameraval ustreliti svojo ljubico in ubil njenega brata, ki ga je presenečil pri napadu na svojo sestro.
Krvava ljubosumnost.
Pittsburg, Pa., 7. aprila. V predmestja McKees Rocks je danes 50-letni Samuel Gardner ustrelil 171etne Dorotejo Yost in sam sebe ranil take nevarno, da je par ur pozneje umrL Gardner je bil zaljubljen v deklico in ko je slišal, da jo je včeraj spremljal neki možki, je doprinesel krvavo dejanje. Gardner je oženjen in oče več odrastlih otrok. Gardner je bil preje mašinist in pred kratkim je svoje službo zgubil, nakar {je dozorel t njem strašni naklep..
laTL

. ••.i..
iS L.;--:-:


•

ilffl^f*,, ______
GLAS NARODA"
(Slovenk: Daily.)
Owned and published bj the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJA VEC, Secretary. LOU 18 BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and •ddrasee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York CEty, N- Y.
Z» leto velja list za Ameriko in
Canado.........f3.00
„ pol leta.......r . 1-50
„ leto za mesto New York . . . 4.00 ,, pol leta za mesto New York . 2.00
,, Evropo za vee leto.....4.50
„ pol leta.....2.50
„ ,, ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemaj nedelj in praznikov.
«OLAS;NARODA"
("Voice of the People") Issued every day, except Sunt lavs and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^^Advertisement onjagreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika
Dopisom in posiljatvam naredite naslov:
"GLASNAKODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Mexico in* Z jed. države.
Iz Washingtona prihaja poročilo, da je mehikanska vlada pri zvezincj vladi protestirala radi zadržanja ne-kterih časopisov, ki izhajajo v Zjed. državah.
Pred vsem se Mehikanci pritožujejo radi tcira, ker je časopisje strogo kritikovalo izročitev raznih zločincev mehikanskim oblastim, ker nadalje pretirano poročajo o delavskih nemirih v Montezumovej dežtdi in ker na ta način škodujejo ugledu Meliikc. A Mehiki izvajajo iz takega zadržanja časopisja Zjedinjenih držav, ka-
kor ti
iz dejstva, di
*i Zjedi-
■jene države pridobile zaliv Santa Magdalena v mehikanskej Californi-ji, da nameravajo Zjedinjene države pridobiti razne dele Mehike kot svojo i izključno last in jih priklopiti ozemlju Zjed. držav. Na vsak način je zadržanje našega časopisja obudilo v Mehiki veliko nezaupanje proti našej vladi.
Namen te pritožbe od strani Mehike gotovo ni nič druzega. nego pridobiti našo vlado za to. da še bolj brezobzirno postopa napram raehi-kanskini re vol uci jonarjem. kakor dosedaj. Mnogo revolueijonarjev je sedaj zaprtih v Los Angeles, Cal.f in slednje d useda j le radi tega niso izročili mehikanskim oblastim, ker so ee tam<»šnje delavske unije zavzele aa nje in jim omislile zagovornike.
Da je mehikanskej vladi ležeče je-dino na tem, da dobi revolucijonarje aazaj. je nadalje tudi razvidno iz tega. ko v svojej pritožbi navaja, da fceže inehikanski zarotniki in revolu-eijonarji v Zjedinjene države, kjer agitirajo proti mehikanskej vladi, izdelujejo letake, s kterimi preplavljajo vso Mexico in da tako pripravljajo revolucijo.
Vse te pritožbe so bile nadalje tudi navedene v listinah, s kterimi je mehikanska vlada naprosila našo, naj jej pošlje v Los Angeles zaprte revolucijonarje. Dasiravno imena teh zarotnikov v pritožbi niso navedena, ne dvomi nihče, da se pritožba nanaša jed i no le na nje. Mehikanska vlada hoče na ta način vplivati na našo vlado in jo prisiliti, da jej izroči revolucijonarje.
V Los Angeles so zaprti L. G. de Lara, R. F. Masron, A. J. Villareal in L. Rivera, kteri vsi so obdolženi, da ko v Mehiki skušali uprizoriti vstajo proti sedanjej vladi. V Ix>s Angeles •o jih zaprli radi prošnje mehikan-skega predsednika Porfirija Diaza, ki tudi zahteva, da se mu jih izroči. Nafta vliida je storila že vse, da jih izroči mehikanskim oblastim, toda to bo dosedaj delavske unije in califor-nijske oblasti preprečile.
Kaj bode sedaj zvezi na vlada storila, da ugodi mehikanskim željam, naravno ni še znano. Za sedaj je •dgovorila, da je storila že vse, kar je v njenej moči, da uniči revoluci-jonarno propagando proti Mehiki v Zjed. državah.
Naseljevanje in zločinci.
Nek brooklj-nski sodnik je te dni smatral umestnim, da je velikej poroti njegovega sodišča predaval o naseljevanju. Tem povodom je dejal svojim poslušalcem, da je skoraj dve tretjini zločincev, ktere je dosedaj sodil v svojem okraju, doma iz iztočne in južne Evrope. Temu njegovemu zatrdilu moramo naravno verjeti, kajti ako govori sodnik porotnikom, potem gotovo ne bode lagal. Vendaf je pa zelo dvomljivo, je-li še kje v Zjedinjenih državah kak sodni okraj, v kterem bi zamogli inozem-cem, ki so se naselili v našej republiki, dati tako spričevalo.
Nikakor ne moremo trditi, da so bili med milijoni naseljencev, kteri so prišli tekom zadnjih let v Zjedinjene države, sami dobri ljudje, kteri še niso nikdar kaj zakrivili, kar bi bilo proti zakonom, kajti vsakdo ve, da je med milijoni ljudmi gotovo nekoliko slabih. Nadalje nam je tudi znano, da so sedaj po Italijanih prirejam zločini v našem mestu na dnevnem redu, tako, da se za kaj tacega javnost več ne razburja, dasiravno se je preje to pri nas le redkokedaj dogajalo. Kljub vsem tem dejstvom pa obtožba, kojo je izrekel oni sodnik napram vsem naseljencem, nikakor ni opravičena. V njegovem sodnem okraju so razmere morda v resni ei slabe, vendar se pa po teh razmerah ne sme obsojati in soditi vse naseljevanje. Pri nas v New Yorku so na primer razmere povsem drugačne in policijska statistika nam jasno dokazuje, da naseljenci nikakor ne izvrše toliko zločinov, kakor domačini. oziroma tukaj rojeni državljani. V družili mestih je ta primera za naseljence še ugodnejša, nego v našem mestu in znano je, da v nekterih krajih naseljenci z ozirom na moralo in življenje po zakonih daleč nadkri-Ijujejo domačine.
In radi tega protestu jemo v imenu neštetih tisnčev marljivih ljudi, kteri •in ustanovili v tej republiki svojo domovino. v imenu njihovih otrok in vseh onih. kterih roditelji so bili na-seljenei. proti trditvam omenjenega sodnika, kajti po razmerah, ki vladajo v njegovem okraju, se vse naseljevanje nikakor ne more in ne sme soditi in obsojati.
Sotrudniki.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Sovencem in Hrvatom priporočam svoj novi
SALOON, 501 West Washington Street,
INDIANAPOLIS, IND.,
kjer točim vedno sveže pivp, dobra via* in whiskey ter imam v zalogi ■do flne smotke. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna. Za obilen poset se priporoma Frank Dom 501 West Washington
Indianapolis, Ind. (8-14—4)
... £ :■"■:'.r v ' ■ '	.
tisočero ljudi kriči kakor v puščavi, kje so naši novci, ali lopovi fie vabijo novih žrtev. Noben pošten so-trudnik ne bi v oeigled tako velike krivice še naprej pomagal lagati, sle-pariti in narod tirati v še večjo pogubo. Pfuj takim možakarjem najnižje stopinje v človeškej družbi!
Dragi mi bralec, kaj so sotrudniki, to vem, da dobro veš. Sotrudniki so različni, v dobrem in slabem smislu. Sotrudniki, kteri delajo pri poštenih podjetjih bodisi v trgovini in obrtui-ji. so dobri, seveda imajo paziti, da njih tvrdka ali gospodar ne trpi zgu-be ali škode, objednem pa tudi stranko. ktera kupuje, ne oškodijo, to je, da jej veliko več ne zaračunajo, kakor je blago, predmet ali delo vredno.
Sotrudnike dobiš tudi pri slabih l>odjetjih, kteri vedoma goljufajo, sleparijo na korist gospodarja, ali pa še celo njega samega ociganijo.
Sotrudnike dobiš pri časopisih. Vsi i i, kteri tako čutijo, mislijo in so prepričani, da pravo pišejo, ali pišejo iz njih pravega lastnega prepričanja, to so pošteni sotrudniki. Sotrudniki pa. kteri iz golega kruhoborstva drugače pišejo nego jim vest narekuje, ali nego so prepričani, pa niso pošteni. Dobiš pa celo sotrudnike, kteri ravno nasprotno pišejo nego je resni-ea. Na primer vedo, dobro vedo, da njih gospodar živi na stroške družili, da je zapravil ali zašpekuliral narodni denar, denar onih ljudi, kteri se šest dni v tednu od ranega jntra do poznega večera trndijo s potom v obrazu, in te hulje pišejo, da je njih boss poštenjak, drugi pa, ki pošteno delajo, pa lopovi. Tu dobiš sotrudnike, kteri, lažejo o milijonih, ko je nasprotno istina milijon deficita. Tu dobiš sotrudnike, ki okradenim ljudem vedno lažejo in istino prikrivajo, samo da njih boss še životari in nove žrtve ulovi in oskubi. Dobiš sotrudnike, kteri se skrivajo za narodno krinko, a pod to krinko pomagajo krasti, goljufati in nevedne vedoma zapeljujejo v veliko zgubo. Ti sotrudniki so podobni onemu tatu, ki je siromaka okral in ljudje za njim drve, da bi ga vjeli in kriee: 4'Primi te tatu!", sam tak sotrudnik je tat, ker oni, ki k tatvini in goljufiji pomaga, je sam tat in najbolj kriči: "Primite tatnl"
Ka tako lopovski način izrabljati javno mnenje ali časnike, je večje kazni vredno, nego tat, ali slepar sam; tako postopanje je najperfld-neje na svetu, ko vidi, da narod toži po milijonu, a Se se ga slepi, da bi še jednega zgubil. Ali ni bolje opravljati najpriprosteje delo, toda polteno, ne pa s pomočjo javnega mnenja slepariti svoj lastni narod 11 Take propalice bi se morale gnjusiti vsakemu človeku in ni besede za njo Lin ni kmalu kaka še tako huda kasen prehuda zanj. Krvavi žulji stotero
Po tem zelo poučnem branju prijelo me je nekaj za goltanec. Bil sem tako poparjen, da nisem niti razumel Tilhov bolestni vzklik: "Kilo elektrike, kilo elektrike!"
Brez psre.
Spisal Ferdo Plemič.
Podpiral sem si trudno glavo ter premišljeval, odkod neki bi se dobilo ono, čemur pravijo latinci "nervns rerum". Dasi je namreč pel ranjki šolmašter" Vodnik: "Živi se brez plenka o petju ko tic", vendar ima po katoliškem obredu krščen človek več potreb nego ptič, a o petju samem tudi ne bi mogel živeti, ker nisem kaj prida pevca. Tako sem premišljeval, ko odpre nekdo vrata in telebne v sobo. Ne da bi se ozrl v prišleca, sem uganil po ropotajočem vstopu ta-kaj, da me je obiskal nihče drugi nego moj prijatelj Tilho, ženijalna glavica, vedno polna idej. «
"Tovariš, ideja, ideja! Ha, ženijalna ideja!" vikne, tleskne s prsti in upre oči v strop.
"Imaš-li kaj penezovf" ga vprašam s skrivnostnim upom.
"Ne! A idejo imam, ženijalno idejo!"
"Raje bi vedel, da imaš kaj de-narcev.''
"Pridejo!"
'' Ej vraga, kako pa ? " menim vzra-doščen.
. "Po moji ideji."
"Hudiman! Nobena tvojih idej ni še prinesjpt borov."
"Ta pa bo", reče nato oil kategorično in nadaljuje: "Čuj, roman spiševa..."
"Za koš? Li spiši ga ti!"
"Ne, ta ne pojde v koš, marveč v svet. v široki svet med visoke kroge, in nam prinese denarja obilo in časti povrhu."
"Da bi te, to se da slišati! Torej na dan z idejo!"
"Tedaj najprej: kilogram papirja*'. reče Tilho in me pogleda ostro z višine dol.
i' Ne umem.''
"Seveda ne. Ali počakaj; na ta papir spiševa na drobno roman. Vse križem kražem, polno lepo donečih fraz, a bolj za visoke kroge in za..."
"...za koš", dopolnim jaz.
"Motiš se, dragec. Res vsebine m bo kaj dosti prida, pa nič ne de; vsebine sploh treba ni, ali naslov, naslov!"
"Naslov, kakšen pat"
"Glej, koliko budalosti se je spisalo pod naslovi: "Brez cilja", ali "Brez jadra", ali "Brez krmila", ali "Brez vesla", ali..."
"Dovolj, dovolj! Vidim že, da misliš dati tudi ti svojemu romanu podoben naslov, recimo "Brez jambora", ali "Brez sidra", ali..."
"Oj, kako daleč blodiš s svojimi mislimi naokolo! Nič takega I Moderno mora biti, moderno! Naslov l)o: " Brez pare.'' Kaj praviš ti k tej ideji T"
"V teh soparnih dneh dobra ideja."
"Tedaj začniva."
"Pa začniva."
V štirinajstih dneh je bil naš kilogram papirja popisan. Vse to najino upanje sva oddala neke sobote zvečer na naslov nekega založništva. Tilho je hodil od sedaj naprej z neznansko visoko privzdignjeno glavo ter je mene dvomljivca zavrnil vedno nekako ošabno-ženijalno, če sem se upal izreči kterisibodi dvom o dobrem izidu najinega podjetja. Pila sva že na račun honorarja, ki ni mogel izostati več dolgo časa.
Minili so nekteri dnevi in tedni, ko telebne zopet moj ženijalni tovariš v najino sobico. V roki je držal zapečateno pismo.
"Evo ti denarja, časti in slave!"
"Pokaži no!"
"Odgovor založništva."
"Odpri!"
"Prej vino na mizo, — danes slednjič na kredo — da pozdraviva s polno čašo najino srečo!"
"Pa bodi."
Odmašila sva steklenico in odprla pismo. Tu je stalo vijoličasto na belem:
"Cenjeni! Iz Vašega rokopisa res nisem mogel posneti, je-li govorite v tem gorostasnem... "
"Aha", reče Tilho pomenljivo, ''si čul: gorostasnem l"
"Dalje", odrežem mu govor in berem :
..."v tem gorostasnem šunder-vundru o turški pari, o konjski pari ali o pari sploh. Če je me-njena poslednja, dovolite mi kou-statovati fakt, da je skrajno moderno govoriti sedaj v času elektrike o pni Siesr p« Yam je va laso; itd."
V STARO DOMOVINO. SO SB POBAIJ:
Anton Mazi iz Ashtola, Pa., na Bloke; Janez Zakrajšek iz Ashtola, Pa.,' v Novo vas; Jernej Turk iz Ashtola,! Pa., v Lož; družina Šrajbos iz Ash-' tola, Pa., na Rakek; Andrej Smrdel iz Ashtola, Pa., v Sv. Peter; Anton' Telie iz Ashtola, Pa., v Igo vas; Pavlina Zerovnik z otroci iz Brooklyn, N. Y., v Hruševo; Anton Morel iz Davis, W. Va., v Pristavo; Josip Frank iz Davis, W. Va., v Trst; družina Malovac iz Clifton, W. Va., v Rupo; M. Lastovic in Ivan Zilovec iz Davis, W. Va., v Reko; družina Jonke iz Cleveland, Ohio, v Kočevje; Anton Lenarčič iz Galup, N. Mex., v Barje; Andrej Kajtna iz Mt. Olive, 111., v Celje; Fran Pohovnik iz Mt. Olive, 111., v Gornji grad; Anton Baje iz Little Falls, N. Y., v Logatec; Fran Lah iz Primero, Colo., v Kamnik; družina Kenig iz Cleveland, Ohio, na Vrhniko; Fran Filinger iz Manor, Pa., v Celje; Jernej Vidmar iz Davis, W. Va., na Rakek; Jakob Vehar, Jakob Podobnik, Pavel Smi-lovčič in Peter Peternel iz Braddock, Pa., v Idrijo; Miha Nadvešnik iz Sheboygan, Wis., v Novo Štifto; Janez Kranjc I. in Janez Kranjc II. iz Sheboygan, Wis., v Lubno; Fran Rapotar iz Sheboygan, Wis., v Re-čieo; Peter Janža iz Sheboygan, Wis., v Pako; Jakob Gross iz Sheboygan, Wis., v Nazaret, Št ajersko; Jernej Skerbec iz Saint Mary's, Pa., v Gorenje ; Marija Debelak z otrokom iz Denver, Colo., na Bloke; Josip Oto-repec iz Milwaukee. Wis., v Loparje; Anton Brezovšek iz Marija Uršic iz Milwaukee, Wis., v Celje; Josip in Marija Skok iz Cleveland, OHio. v Trst; Jakob Pire, Fran Mave, Anion Ježek, Rafael Mavc, Simon Lazar, Matija Mihavec, Anton Brnetič, Al. Voglar, Jakob Znidaršič in Matija Krivec iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Andrej Mlekuš iz Heaton, N. Mex., v Bevee; Lovrenc Berce in Ivan Berce iz Heaton, N. Mex., v Pod-nard; Fran^Skufca iz Denver, Colo., v Višnjo goro; Anton Skerbec iz Denver, Colo., v Trušinje; Fran Skubic iz Denver, Colo., v Borovnico; Fran Flag iz Denver, Colo., v Marnberg; Fran Brodak iz Denver, Colo., v Toplice; Fran Skerlj in Ivan Prime iz Kane, Pa., v Ilirsko Bistrico; Fran Berčič iz Leadville, Colo., v Ljubljano ;Anton Košak iz Leadville, Colo., v Šmarje; Fran Fortuna iz Leadville, Colo., v Drago; Jernej Andolšek iz Leadville, Colo., v Gradiš; Ivan Pen-ko. Ivan Cvetnie, Josip Opalt, Anton Jene in Josip Knap iz Cleveland, 0., v Ljubljano; Martin Mazi in Anton Čepelnik iz Bessemer, Pa., v Malo vas; Matija Pogorele iz Chicago, 111., v Planino; Jakob Debevc iz Thomas, W. Va., v Trebnje; Anton Hlebec iz Thomas, W. Va., v Št. Rupert; Fran Logar iz Thomas, W. Va., v Sv. Križ; Ignacij Zidar iz Thomas, W. Va., v Litijo; Ivan Kašic, Anton Rus in Jakob Zalar iz Thomas, W. Va.J v Mirno ; Jurij Smrdel in Lovrenc Žele iz Thomas, W. Va., v Trnje; Ivan Juri-ček iz Sheboygan,% Wis., v Zagreb; Fran Pirnat iz Girard, Kansas, v Zagorje; Ivan Rohte iz Sheboygan, Wis., v Novo mesto; Fran Hribernik iz Eveleth, Minn., v Polhov gradeč; Fr. Jurca in Anton Jenček iz Pittsburg, Pa., v Postojno J Anton Skerjane in Ivan Škerjanc iz Uniontown, Pa., v Kozino; Vinko in Mate Marčeja iz Uniontown, Pa., v Reko; Josip Tra-tar iz Conemaugh, Pa., v Mokronog; Fran Trentelj iz Fayette City, Pa., v Litijo; Anton Mikulič iz St. Marys, Pa., v Travnik; Fran Mule iz Saint Mary's, Pa., v Cirknico; družina Gregoršan iz Chicago, 111., v Videm; Martin Horšel iz Chicago, HI., v Brežice; Mat. Koren in Jakob Koren iz Milwaukee, Wis., k Sv. Luciji; Karol Vidergar iz Girard, Ohio, v Zadvor; Jakob in Fran Sopotnik iz Mulberry, Kansas, v Celje; Matija Rozman iz Williamsburg, Pa., v Vinomer; Jurij Mat kovic iz Duluth, Minn., v Črnomelj; Anton Skelj iz St. Mary's, Pa., v Bistrico; Fran Lubi in Fran Pro-gar iz Sheboygan, Wis., v Trebelno; Fran Udovie, Ivan Novak, Martin Škulj in Josip June iz Sheboygan, Wis., v Šmarjeto; Fran Seiko iz Sheboygan, Wis., v Trebnje.
Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York.
POZOR ROJAKINJE!
Tukaj v Lehigh (Lihaj) v državi Oklahoma nas je več poštenih fantov, kteri se hočemo ženiti. Na denar se ne oziramo, če ga pa ktera ima, naj ga le s seboj prinese. Prav mladih ne maramo, ker so nam ysakemu že po dve ali tri ušle. Najljubše nam bi bile okolu 50 let stare in za kacih 10 let sem ali tja. Tudi ne gledamo, če prav par otrok s seboj pripelje, čim stareji, tem ljubši nam bodo.
Žan Blatnik, star 32 let, premogo-kop.
Žek' Vehar, star 23 let, mašin-boss.
Endi Oblak, star 26 let, dipel-boss.
Adolf Lulek, star 27 let, čevljar.
Frank Lulek, star 23 let, igralec.
Žan Perko, star 21 let, natakar.
Alojz Oštir, star 25 let, lončar.
Tomaž Krhlikar, star 31 let, pi-skrovezec.
Ivan Oštir, star 21 let, piskropobi-valec.
S spoštovanjem
Frank Lulek. P. O. Box 305,	Lehigh, Okla.
Slovensko katoliško
SVARILO ROJAKOM.
Dne 2. aprila je prišel na Blackburn, Pa., neki lepo opravljen človek, srednje postave, v starosti 30 — ,32 let, bolj suh, rudeč in ima pristrižene rujave brke ter nosi lepo kapo privihano kot čikus. Prišel je k nam in rekel, da ima že delo in še stanovanje bi rad dobil, če kdo ve za kako hišo prazno, da bi se mogel preseliti na Blackburn z ženo in otroci. Mi smo mu dobili stanovanje. Rekel je, da bode 4. aprila že prišel iz Tulcam z družino. Nato je prosil tudi, če bi mogel spati pri nas, kar smo mu takoj ustregli. Drugi dan smo šli vsi na delo, on je pa hitro pregledal vse žepe kakor tudi kufre in ob pol sedmih že odšel ter rekel, da drugi dan že pride. Ko smo prišli domov, smo zapazili, da so žepi prazni; vzel je 7 dolarjev in meni še novo lepo zlato uro z verižico vred. Ura ima na sprednjem pokrovu vrezane Črke J. N. Kdor prime tega tička, naj hitro meni naznani in bode dobil 10 dolarjev nagrade.
Rojaki, ne zaupajte nobenemu in ne pustite samega, če ga dobro ne poznate. Ta človek je govoril malo pametno in prav pošteno, da nas je potem lažje okradel, ker to gotovo ni storil vprvič; ne govori prav lepo slovensko in rekel je, da je doma iz Črnomlja, kar ga tudi jezik razodeva. Torej pozor!
<| John frastran, P. O. Box 7,	Blackburn, Pa.
POZOR ROJAKINJE 1
Slovenski fant v starosti 22 let se želi spoznati s Slovenko dobrega zna čaja v starosti 18 do 20 let. Ktero veseli, naj pošlje sliko na naslov: V. K,
547 62nd Ave., West Allis, Wis. (8-9-4)
Kje je ANTON MESTEK ? Doma je iz Martinjaka pri Cirknici. Pred 18 meseci je odšel iz Lorain, Ohio, v Oregon City, Ore. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Therese Svet, 517 11th Ave., Lorain, Ohio.	(8-10—4)
Kje je JOSIP MOHAR? Doma je na Kranjskem v Loškem Potoku. Cenjene rojake prosim, da mi blagovolijo naznaniti njegov naslov, ali pa naj se sam oglasi, za kar mu bodem zelo hvaležen. — John Debelak, Alger Camp, Limestone, Mich.	(8-9—4)

ZAHVALA
Tem potom se srčno zahvaljujem vsem onim dobrosrčnim rojakom, ki so mi nabrali lepo svoto $80, da se lahko odpeljem v staro domovino. Bog jim povrni tisočkrat njih dobrosrčnost in naj jih varuje, da se jim ne zgodi kakor meni. Posebna hvala ie blagim darovalcem ▼ Manor in Claridge, Pil New York, 6. mat travna, 1908.
Ivan Ism.
J \	« M
-rt :'	J ' ■ ". V-
j-rf-,	• ™
Mi
Iščem rojaka PETRA MEDVED. Doma je iz Močil pri Starem trgu. Prosim cenjene rojake, kteri vedo za njegov naslov, da mi ga blagovolijo naznaniti. — Joseph Barič, 118 44th St., Pittsburg, Pa.
(8-11—i)
Iščem svojo sestro MARIJO MUR-NEK. Doma je pri Mariji Pomagaj. Pred sedemnajstimi leti se je nahajala nekje v Chisholmu, Minn. Za njen naslov bi sem rad zvedel, zato prosim cenj. rojake, kdor ve, da mi istega naznani, za kar mu bodem zeltf hvaležen. — Andrew Ažman, Alger Camp, Limestone, Mich.	(8-9—i)
Rad bi zvedel, kje se nahajata moja dva prijatelja IVAN HEBAJNA iz Srednjega vrha in IVAN OMAN iz Pod Korena na Gorenjškem. Če kdo izmed rojakov ve za njun naslov, prosim, da mi ga blagovoli naznaniti — Anthony Krai, Box 770, Black Diamond, Wash.
(8-10—4)
Iščem FRANJA HRIBAR. Pri meni je bil nekaj časa, pa ni mogel dohiti dela, nakar je od tu odšel sred januarja. V listu "Glas Naroda pa sem čital, da je bil ponesrečen, zato prosim eenj. rojake, če kdo kaj ve o njem, naj mi nnsnnni — Frank Nagode, P. O. Box 122, Ex-
P*-	(8-0—i)
pedp. društvo
!P
lHodlnJene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
IkenudnedL januarja 1903 v drftavl Pennaytvanui
-o—o-
ODBORNIEQ:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana
I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P«,
KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa.
FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brai-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, Pa. ~
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P O Box 667 Forest City, Pa.	'
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri jateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v
gotovem denarju, kar pa najHitreJe naj= vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
s poštnino vred.
Iščem moja dva brata JOSIPA in IVANA RUDOLF. Doma sta od Sv. Vida, po domače od KošČaka. Nahajata se nekje v Coloradu. Za njun naslov bi rad zvedel brat: Frank Rudolf, P. 0. Box 75, Lloydell, Pa.
SLUŽBO ŽELI DOBITI
Slovenec, star 18 let, v kaki groceriji. Govorim štiri jezike.
Albert Cegoj, 5217 Lake St., Collinwood, Oliio.
NAZNANILO.
Jaz in moj tovariš sva tu v Claridge, Pa., pobirala za rojaka J. Lev-ca v Manor, Pa., in dobila sva $31.99, ktero svoto sem izročil Louisu Bonač. Srčna hvala vsem!
Claridge, Pa.
J. Močnik, Box 37.
KRASNE VELIKONOČNE BAX-GLEDNICJE 12 komadov n 80s ■o dobiti pri
t*rank Sakser Oompimy, 109 Greenwich St., New York, N. T
JOHN VENZUL, 1917 B. 62nd Street. N. E„ Cleveland, Ohio izdelovalec -kranjskih in nemSkih
HARMONIK.
Delo napravim na xahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizlce. a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $46. PloSCe so is najboHBega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.

fr
Nižie DodDisana oriDOro-Čani petojoCiisS in Hrvatom svoj.iB^____
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe----1........
stanovanje in hrano
proti nizki eeni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA von KRQGE
187-1** Greenwich St. New York.
" i, T /y
Pozor Roiaki!
SNovoiznajdeno garantirano mazilo za pleSaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popol-
noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c.f da ie to resnica se jamCi $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
p. O. BoX 69 CUEVeUAND, OHIO.
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
Zjedinjenih Državah,
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa Istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v . tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE -	BOLEZNI -------
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne. ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
THEH NAJUČENEJSIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo '"Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo in Konec Je Vase ^ Bolezni.
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite". Pišite na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na:
AKADEMIČNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
DR. ROOF
Specialist za spolne bolezni.
DR. KNIGHT Specijalist za notranje bolezni.
DR. SPILLINGER Specijalist za diagnostiko. *
AMERIKA EUROPE CO. 2128
.'^■nppipi . .i, ..:'-?,- ■
! "
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana due 24. januarja 1901 v državi Minnesota«
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, 8outh Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Bcx 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Jeliet, HL
Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Drugtveno glasilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KTANJSKE NOVICE.
Iz Pivke so potegnili mrtvega Jožefa Čiča iz Landola pri Senožečah. Pogrešali so ga že od 3. decembra, ko je bil na semnju v Postojni. S semnja je šel Čie precej pijan domov in v pijanosti padel v vodo.
Otrok je zgorel. Dne 17. marca, sta &a posestnik Jožef Hrovat in njegova žena na semenj v bližnji Žužemberk ter pustila doma štiri majhne otroke brez vsakega nadzorstva. Ta čas je petletna Anica šla od doma v j domači vinograd, kjer je oče preje za-žgal d račje in pri nepogašenem ognju je dobila take opekline po životu, da je umrla drugi dan.
PRIMORSKE NOVICE.
Neprevidnem. Mizar Felks Padovan se je peljal z izvoščkom iz Tržiča na Primorskem. Med vožnjo je hotel vozniku nekaj povedati in butnil skozi okno ter razbil šipo in si obrezal glavo, da je moral v bolnico.
Kap je zadela v Trstu 581etno Lucijo Bole, ki je bila takoj mrtva.
Z vagona je padel v' Trstu 19letni železniški delavec Ivan Trobec in se zelo nevarno pobil.
Nesreča. Na mornarja Antona Mez-geca je na parniku Alice v Trstu zadel težak železen drog, da se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico.
O j ta nežni spoli Čevljarja Karla Uršiča v Trstu je njegova žena tako pretepla, da je moral poiskati si zdravniške pomoči.	•
Požar. Na Vrhovlju v Brdih na Goriškem je uničil požar hišo Štefana Mavriča. Vrli Vrhovci so pod vodstvom podžupana A Bavdaža pridno gasili ter omejili požar, da se ni raz-iiril na sosedna poslopja.
Nepošten očim. Ivan Sofič v Dragi pri Klancu je silno grdo delal s svojim pastorkom Antonom Gropajcem. Njegovo lastnino je prodajal ter potem kupil za izkupiček njive, ki jih je vknjižil na svoje ime. Tudi v Šolo ni puščal v prejšnjih letih Gropajca, ki je moral samo krave pasti. Da je Gropajca, ki je zdaj star 23 let, to zelo bolelo, je jasno, in spozabil se je ne-gkoč, da je očima udaril s polenom in ga težko poškodoval. Obsojen je bil zato pred tržaškimi porotniki na pet meaeeev ječe.
Nesreča. Med vagonske odbijač« je priiH v Trstu 211etni železniški delavec Štefan Lipičar in dobil na desnem kotu take poškodbe, da je moral v bol-niAnieo.
ia fižol »o kradli t Trstu
tvrdki Josip Mahne podskladi&čnik Erndt Klim ter delavca Karel Birkel In R. Been. Pokradli so obojega za tleoi kron. Trojico so aretirali z Join
ker ata ta dva moko in
ŠTAJERSKE NOVICE.
V slovenske roke je prišla Weissova lii>a na Grabnu v Celju. Kupila jo je j ^■spa Simoniškova.
Konec žganj ar j a. V Terbegovcih v Slov. Goricah je utonil Jurij Trste-ujak. ki >e je napil čez mero žganja in padel v jarek, napolnjen z vodo. — Utonil je v Iiazgoru pri Črešnjicah v slovenjebistriskem okraju delavec Anton Robin. Najbrže je pijan zabredel v vodo.
KOROŠKE NOVICE.
Uboj. V Gradčah pri Gorenji Beli na Koroškem so se sprli slovenski delavci pri gradnji železnice z nemškimi tesarji zaradi kantinske natakarice. V prepiru je 221etni Kavčič, doma iz Kranjske, zabodel z nožem v srce 26-letnega tesarja Schwingenscblaegla. Kavčič trdovratno taji.
HRVATSKE NOVICE.
Roparski napadi. Pred porotnim sodiščem na Reki bo stal delavec Marko Rogolič, ki je obdolžen, da je izvršil dva roparska napada v reškem teritoriju in ki je en napad priznal. Rogo-liea so tudi dolžili, da je bil soudeležen pri roparskem umoru na oddelko-vodjo Matijo Cedolina. Kakor smo pred kratkim poročali, je pri ljubljanskem deželnem sodišču zaprt Štefan Samarčič, ki je priznal, da je umoril Cedolina. Samarčič je povedal, da Rogolič ni udeležen pri tem napadu, zato se tudi temu ne bo zagovarjati glede tegra zločina. Sozločinec Samarči-čev je Anton Sprajc, ki je zaprt v Go-spiču na Hrvatskem.
Maščevati se je hotel. Na Reki je napadel delavec Ivan Kalamarkovie delavskega nadzornika Otokarja Hir-scha, ker ga je pred kratkim odpustil iz slube. Hirsch je pa nasprotnika ustrelil in ga zadel v trebuh.
Boj z roparji na vlaku. Med Zagrebom in Brodom so v ponočnem vlaku trije roparji napadli nekega potnika. Na pomoč sta prihitela dva orožnika, ki sta se vozila v sosednjem vozu. Eden roparjev je skočil iz vlaka, drugi je skočil čez most v reko ter izginil v valovih, tretji pa je splezal na streho ter so ga prijeli, ko se je vlak ustavil. Roparji so člani mednarodne roparske družbe.
Smrten padec. V Zagrebu je padel z odra v četrtem nadstropju polir Iv. Mišak in obležal na mestu mrtev.
Rodbinska drama. V Oseka se je ustrelila žena potnika Teodorja Vaška iz Gradca. Ko se je mož vrnil v sobo, kjer je žena izvršila samomor, pograbil je samokres in se &e on ustrelil. Ker se je pa 6labo zadel, skočil je k oknu, hoteč skočiti na cesto, a so ga. še pravočasno potegnili nazaj. Zakonska Vaško sta se pred tem hudo prepirala.
Odpuščanje delavcev. V ladijedel-nici '-IDaonbius" na Reki so odpustili 400 delavcev. Če ne pride med njimi in ravnateljem do sporazumljenje, odpuščeni bodo še vsi ostali delavci.
Vzoren stražnik je Vladimir Božič v Vukovaru, kteri je zahteval od kme-
ta Bajerja, naj mu da. ponarejen denar, da ga spravi v promet. Ker ga ta ni imel, in ker je gostilničar Kovače-vič dejal, da bo stvar naznanil, napadel je Božič krčmarja. Pa je slabo naletel. Kovačevič ga je premikastil ter mu vzel sabljo in čepico. Uzornega stražnika so takoj spravili pod ključ.
BALKANSKE NOVICE.
Srbske šole na Turškem. Na Turr škem so srbske šole iz 18. stoletja, a samostanske šole so, odkar obstoje samostani. Med letom 1830 do 1860, t. j. za časa srbske ustaje, se je število šol zmanjšalo. Bolgari so se znali okoristiti s temi dogodki ter so se začele od takrat ustanavljati na Turškem bolgarske šole. Do leta 1840 ni bilo v Macedoniji še nobene bolgarske šole. Leta 1838 je bilo na Turškem 40 srbskih in samo štiri bolgarske šole. Do srbsko-turške vojne so imeli Srbi 153 šol na Turškem.
RAZNOTEROSTL
Potratnost. V seji državnega sveta
Cangir.ua -e .le i-lugTa'a nedavno zelo zanimiva in značilna dogodba. Mlad državni svetnik, ki slovi bolj po raznih športnih nagonih, kakor pa po duševni odličnosti, je razpravljal o pomanjkljivi turški izobrazbi ter zahteval šolske reforme. Tedaj pa se vzdigne njegov sosed, rekoč: '1 Prav lepo je, ljubi M.-beg, da govoriš o izobrazbi, toda kaj veš ti o tem? Ali si sploh bil kdaj v šoli? Ne. In kljub temu dobivaš na mesec 9000 K. Zakaj? Ker si efendija." Potem se je govornik obrnil do drugih članov državnega sveta, pri kterih je ^ila stvar ij^totaka, in končno je priznal prostodušno. da tudi sam ni nikoli hodil v šolo. vendar dobiva 2500 K mesečno, samo zato, ker je ministrov sin. Ponudil se je, da sestavi imenik 150 mastno plačanih dostojanstvenikov, ki ni>o nikoli obiskovali šole, a imajo edino to zaslugo, da so sinovi paš, ministrov itd. Potem je samozavestno dostavil: "To je, kar je na Turškem potrebno za karijero, izobrazba je pod sedanjimi razmerami potrata."
Vojaška pijeteta. Pri artilerijski bateriji, v pruskem mestu P. je umrl nedavno vojak, ki se je odlikoval po svoji marljivosti in rednosti, baterijski poveljnik je hotel to priliko porabiti za moralni pouk za celo baterijo, zato so se morali udeležiti pogreba vsi vojaki s častniki vred. Ko je duhovnik opravil na grobu molitve, nastopil je stotnik ter govoril sledečo na grobnico: "Vojaki, kogar Bog ljubi. temu pošilja žalost. In tako žalost je poslal nadme odvzemši mi najboljšega človeka cele baterije. Pokojni je bil reden vojak po cesarskih predpi-
sih; nikoli ni šel iz vojašnice brez dovoljenja, nikoli se ni zakasnil, tako kakor sinoči vidva, mrcini, ki sta prišla šele po 10. uri. Bil je snažen vojak, obleka in vse drugo je bilo vedno pri njem v redu, a ni bil taka svinja, kakor tamle Majer, ki je prišel k pogrebu z odpeto zaponko in -neosnaže-uimi čevlji. Narednik! Majerju tri dni zapora. To vam naj bo v opomin, vojaki! Amen."
Vseučiliščna vprašanja v Avstriji Dunaj, 22. marca. V političnih krogih vedo, da so vseučiliščna vprašanja že rešena. Vlada je dosegla, da se zahteve slovansko-romanskega bloka združijo v eno resolucijo. V resoluciji se bo priznalo, da imajo vsi kulturni narodi v Avstriji pravico, dobiti vseučilišča, toda ta vseučilišča morajo biti zavodi znanstva, ne smejo pa služiti narodnim težnjam. Resolucijo bo stavil sporazumno z vlado posl. dr. Kramar. Vseučiliščne zahteve se postavijo najbrže že v proračun za leto 1910. — Resolucija zaradi ustanovitve češkega vseučilišča na Moravskem bo po stari šabloni obsegala poziv na vlado, naj začne s potrebnimi predpripravami. Resolucija niče&ar ne omenja ne kje, ne kdaj se naj tako vseučilišče ustanovi. Isto velja tudi glede nemškega vseučilišča na Moravskem. Večina za češko, slovensko, hrvatsko, italijansko, malorusko in ru-munsko vseučiliščno resolucijo je že zagotovljena. Nemci bodo glasovali proti slovanskim resolucijam, a podpirali jih bodo skoraj gotovo Italijani in Rumuni. Poljaki ne bodo ugovarjali zahtevi glede ustanovitve malo-ruskega vseučilišča, pač pa nikakor ne pripuste, da bi se utrakviziralo poljsko vseučilišče v Lvovu.
Koliko je vseh zdravnikov na svetu?
Kakor poroča "Record Medical" je na celem svetu 228,234 diplomiranih zdravnikov, od teh jih je v Evropi 162.334, ki se razdele po deželah sledeče: Anglija 34,967, Nemčija 22,518. Rusija 21.489, Francija 20,348, Italija 18.345 itd. V večjih nemških mestih pridejo 2—3 zdravniki na vsakih 1000 prebivalcev.
Ženski sekundami zdravniki na Ogrskem. Na Ogrskem je 18 otroških zavetišč, v kterih je že sedaj nameščenih pet žensk za sekundarne zdravnike. Minister notranjih del predlaga, naj se na vseh 18 zavodih nastavijo za ?ekunilarne zdravnike ženske, češ, da so za to službo sposobnejše kakor moški. Ženski sekundarni zdravniki ima je letne plače 1200 kron, brezplačno stanovanje s popolno preskrbo ter 18 kron dnevnine za vsako službeno potovanje.
Nemčija v Vzhodni Aziji. Berolin, 23. marca. Ker je med nemškimi poli
Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. V SboMone
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori; stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-
dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	v
Slovenski Narod! potrebno, da se tukaj v Zjedi-
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikira,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nege Voi drugi zdravniki, kateri se P° časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in	;1
VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svet ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prgmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval.	*
Vsa pisma pišite v Vašem materdem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
30 West 29th Street	Now York City
Uradne ure od 10 do 19 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in aobotak od
10 do 12 dopoldne, ter od 8 do 5 in od 7 do 8 rafter, v nedeljah od 10 do 1.
tiki eimdalje več takih, ki zahtevajo, naj Nemčija opasti svojo drago kolonijo Kiaučan, je izjavil državni tajnik Stemerich v državnem zboru, da naj kaj takega Nemčija* ne misli. Ako bi se hotela Nemčija odpovedati Kiaučau-u, kjer si je ustvarila mogočno kulturno napravo, bi to zelo škodovalo ugledu Nemčije, posebno v Aziji. Na Kitajskem bi ugled Nemčije tako padel, da bi tega no bilo mogoče nikoli poravnati. Političnih zapletkov se ni bati niti s Kitajsko, niti s kako drugo velesilo. Nemčija ima na dalj* nem Vztoku le miroljubne (!) namene.
Narodni spomenik Bismarcku nameravajo postaviti na Elisenhohe pri Bingerbriicku ob Reni. Spomenik odkrijejo 1. aprila 1915, na stoletnico Bismarckovega rojstnega dne.
Knjigarna
F^r. Sakser Co*
109 Greenwich St,	NEW YORK.
ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Zmaj iz Bosne Vohun (Spion).
Mir božji, brošir......$1.00
Zlatorog, planin, prav-____
ljica, eleg. vezana z'** zlato obrezo.........$1.25
.. ..—.60
.....—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Ob Zori bros........—.70
Rodbina Polaneških
cela izdaja broš......$2.50
Ruška JatMtnska vojska 5 zvezkov sknpaj—.75 Dama z kamelja in i .$1.00 Bncek v strahu šalo-;— igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven.
Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkab. Poštnina je pri vseh teb cenah že všteta.
FRANK SAKSER CO.
"- * ■ ■ - ■ -------,-n-ii-mn.n.n_uni-iiui iuut
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastou j razdeli
med Slovence.
Naznanilo,
Rojakom Sloveneem in Hrvatom, kteri potujejo cez Duluth, Minn., pri-1 poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon~a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizo kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po nwin posredovanja; zastopa nas v vseh poslih. Torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
"ZDRAVJE" Katero Je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. -
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 16o strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojald, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
rp-pq—E»
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.

Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lel«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 St. Clair Ave. N.fc. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Za vsebino tujih oglasov al odgovorno ne aprovniitvo ne uredniitv*.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosutich.)
->/\s NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna Črta za Slovence in Hrvate, sv-
„	r Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Vač spodaj navedeni novi parobrodi da dva vijaka imajo brezžični brzojav:	%
AlilCIS, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA.
V motečih maju in juniju ee bodeta sgoraj navedenemu brodovju pridružila fte dva dniga nova potniška panika.
Cene vožnih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do:
/
TESTA..............................f...............$31.—
LJUBLJANE........................................$31.60
REKE...............................................$31.—
ZAGREBA..........................................f 32.20
KARLOVCA........................................$32.26
II. RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$66.—
Parobrod 'ALICE" odpluje 18. aprila 1908. ^arobtod "ATLANTA" odpluje 22. aprila 1908.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington stmt. newyowl
■ \
V padišahovej senci,
~0~r
Spisal Karoi May; za ''Glas Naroda" priredil L. P.
PRVA KINJIGA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
«' Alah kerim, Bog je milosten! Sidi, je li ta mož umrl naravne smrti 1''
vpraša Halef.	.	'
"Ne Ali ne vidiš rane na vratu in luknjo v glavi? On je bil umorjen.
"Alah naj pogubi človeka, ki je to storil! Pa, morebiti je mrtvec padel v častnem boju?"
"Kaj meniš s častnim bojem? Morebiti je žrtev krvave-- maščevanja.
Preiščiva njegovo obleko."
llalef mi pomaga. Ne najdeva ničesar, dokler ne pogledam na roko
mrtveca. Na njej zapazim navadni poročni prstan, kterega potegnem z roke-V notranji strani je bilo z malini, vendar razločnimi črkami zapisano: "E. P., 15. juillet, 1830."
"Kaj si našel?" vpraša Halef. "Ta mož ni ibn Arah (Arabec)." "Kaj pa?" "Francoz."
"Frank, kristjan? Iz česa spoznaš to?"
"Če vzame kristjan ženo. si zamenjata prstane, na kterih je zapihano ime in dan, ko s^i zakon sklenila." "In to je tisti prstan?" "Da."
"Toda na Čem spoznaš, da je ta mrtvec Frank?" Saj je ravno tako lahko Inglis (Anglež) ali Nem si (Nemec), h kterim spadaš tudi ti." "Kar sem bral, so bila franeoc-ka znamenja."
"Vendar zamore spadati k drugemu narodu. Ali ne veš, efendi, da se zamore prstan tudi najti ali ukrasti?"
"To je res. Toda poglej srajco. Ali ni evropejska?"
"Kdo ga je umoril?"	;
"Njegova spremljevalca. Ali ne opaziš, kako so tla steptana od boja?
Ali ne opaziš, da----"
Prekinem stavek. Preje sem klečal, ko sem preiskaval tla; tu zapazim ne daleč od mrtveca krvavo sled, ki se je vlekla med skalovje; sledim ji s pripravljeno puško, ker morilci so bili mogoče še v bližini. Se nisem prišel sto korakov daleč, ko z glasnim krikom šine navzgor jastreb in na kraju, kjer se je dvignil, ugledam mrtvo kamelo. V prsih je imela globoko zijajočo rano. Halef bolestno sklene roke.
"Siva hedjin, siva tuareg hedjin in ti morilci, ti lopovi, ti psi so jo
umorili!''
Halef kot Arabec je krasno kamelo bolj obžaloval kot mrtvega Francoza. Kot pravi sin puščave, kteremu je najmanjša reč dragocena, se skloni in preiskuje kamelino sedlo. Ne najde ničesar; žepi so bili prazni.
"Morilei so vse odnesli, sidi. Da bi se celo večnost pekli v džeheni. Ničesar, prav ničesar niso pustili kot kamelo — in papirje, ki leže tam v pesku.''
Po teh besedah opozorjen, zapazim nedaleč od sebe nekaj zmečkanega papirja. Lahko dobim v njih kako pojasnilo, zatorej se sklonem in jih poberem. Bili so kosi časopisa. Poravnam razdrapane liste in spravim vse skupaj. V rokah sem imel dve strani listov "Vigie algerienne", "L'lnde-pendant" in "Mahouna". Prvi list izhaja v Algirju, drugi v Constantiae in tretji v Guehni. Kljub tej krajevni razliki so imeli vsi nekaj skupnega, kar se tiče vsebine: v vseh treh namreč je bil popisan umor francoskega trgovca v Blidi. Kot morilca so sumili nekega armenskega mešetarja, ki je pa pobegnil, nakar so ga vsepovsod zasledovali. Opis njegove osebe se je skladal v vseh ireh listih skoro dobesedno.
Iz kakega vzroka je mrtvec, ki je posedal to kamelo, nosil te papirje pri sebi? Morebiti ga je slučaj osebno zanimal? Morebiti je bil sorodnik trgovca v Blidi; morebiti je bil on sam morilec ali pa detektiv, ki je zasledoval sled hudodelca?
Vtaknem papirje k sebi, spravim prstan in se vrnem s Halefom k mrtvecu. Nad njim so neprestano krožili jastrebi.
"Kaj boš sedaj počel, sidi?" vpraša me Halef. "Kaj nam preostaja druzega kot mrtveca pokopati?" "Ali ga boš zakopal v zemljo?"
"Ne; manjka mi potrebnega orodja. Kamenja nanosiva na truplo, da ne more nobena žival blizu."
"In res misliš, daje gjavr?" "On je kristjan."
"Mo?oče je pa le, sidi, da se motiš; zna biti pravovernik. Raditega spolni mi eno prošnjo!" "Ktero?"
"Položiva ga tako, da bo z obrazom obrnjen proti Mekil" "Nimam ničesar proti temu, ker potem bo ob enem obrnjen proti Jeruzalemu, kjer je Zveličar trpel in umrl. Primi!"
Žalostno delo je bilo, kterega sva tu v tihi samoti opravljala. Ko je bila kamenita grmada, ktera je truplo pokrivala, tako visoka, da je truplu dajala popolno varstvo pred puščavskimi živalmi, naredim še križ in sklenem roke k kratki molitvi. Ko končam, se obrne Halef proti jutru, in začne imoliti 112. isuro iz kurana:
"V imenu najbolj usmiljenega Boga! Govori: Bog je edini in večni. Bog! On ne stvarja in ni s t varjen in nobeno liitje mu ni jednako. Človek ljubi sedanje življenje in mu ni mar prihodnost. Prišlo je tvoje odpotova-nje in sedaj si se napotil k svojemu gospodu, ki te bo obudil k novemu življenju. Da bi bilo število tvojih pregreh* majhno in število tvojih dobrih del tako veliko kot pesek, na kterem si zaspal v puščavi!"
Po teh besedah se sklone, da si svoje roke, ktere si je v dotiki z mrtvecem onesnažil, umije in očisti.
"Tako, sidi. sedaj sem zopet tahirj kar imenujejo Izraelovi otroci čist, iu zopet se vsega lahko dotaknem, kar je sveto in čisto. Kaj storimo sedaj?"
" Sledili bomo morilcem, da ju dohitimo." t* "Ali jih hočeš umoriti?"
"Jaz nisem njihov sodnik. Govoril bom z njimi in tako izvedel, zakaj 00 ga umorili. Nato vem, kaj mi je začeti."
"Pametni ljudje že niso, sicer bi ne umorili te kamele, ki je več vredna, nego vsi njihovi konji."
"Kamela bi jih lahko izdala. Tu je njih sled. Naprej! Pred nami so ca pet ur; mogoče jih dohitimo, ko nastopi jutro."
Kljub jrrozno pritiskajočej vročini in skalnim tlom, sva podila po ravnini kot bi lovila gazele; seveda pri tem se nikakor nisva mogla pogovarjati. Ta molčečnost pa Halefu ni ugajala.
"Sidi." vpije za menoj, "sidi, me hočeš zapustiti?"
Ozrem se za njim.
"Zapustiti?"
"Da. Moja kobila ima starejše noge kot tvoj berberski žrebec."
* In res je stara hassi-ferdžan kobila bila vsa potna in pene so ji letele iz gobca na vse strani.
"Todar midva ne moreva danes kot po navadi ob največji vročini počivati, temveč morava jezditi do noči, ker sicer ne vjameva onih, ki so pred nami."
"Kdor preveč hiti, tudi ne do«spe preje kot oni, ki jaha počasi, efendi,
ker--, Alah akbar.Vogtej tu navzdol!"
Nahajala sva se pred nekim obronkom v soteski in zagledala v oddaljenosti četrt ure dva jezdeca ali bolje dve osebi, sedeči okolo neke dupline, kjer se je nabrala voda. "Konja sta pa obirala suhe, bodeče mimoze v bližini.	9	fcf	'v
"Ah, to so oni!"
"Da, sidi, res je. Tudi njima je bilo prevroče, ter sta sklenila čakati, da mine največja vročina."
"Ali sta se pa ustavila, da si razdelita plen. Nazaj, Halef, nazaj, da te se opazita! Midva se ogneva soteski in jahava nekaj pota proti zap&du, da se bo zdelo, kot da prihajava iz Shot Rharsa.'» "Zakaj efendi?"
(Dalje prih.)
VAŠ KREDIT JE DOBER!
Vsak Slovenec zamore pri nas eno krasno uro garantirano iz pravo ga zlata na kredit kupiti. Ura je iz pravega zlata umetno izdelana s tremi pokrovi in ima najbolji amerikanski stroj na 15 kamnov z pismeno garancijo za SO let. Ta ura je izgaran-tiranega pravega zlata moike velikosti, ter vas stane samo $30.— na obroke. Mi vam to dragoceno uro damo na kredit, na mesečne plačilne obroke. Vsaki, kdor si želi kupiti na kredit to pravo zlato mo naj nam pošlje samo $4.— are takoj v registriranem pismu ali po Money Orderu in mi takoj odpošljemo uro. Ostalih $26.— bo-dete na mesečne obroke plačali in sicer samo po $2.— na mesec.
Takoi dobite to zlato uro kakor hitro nam samo prvih $4.— are pošlete. Vsled tega priporočamo vsakemu Slovencu, da si precej to uro naroči, kjer nikdar več vam se bode nudila tako ugodna prilika, da vam bode mogoče pravo zlato uro kupiti na kredit. Pišite takoj in pošlite $4.— are na naslov:
olmerican Credit Watch Co.
Flat Iron Build'g R. 1307.	NEW YORK.
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., 8TEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli* tnacht) in drugih v notarski posel spaaajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse tu Ijše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofa.lt je naš zastopnik za vse posle in ga tobakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.

NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pitfsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
D rast veni kom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali^voje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 8. dec. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908:
Predsednik Fran Kres se, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik Ivan Boretnar, 58 Spring Garden Ave., Allegheny.-
L tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
H. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd St, Pittsburg.
Odbor:
Fran Valant, 54 Troy Hill Road, Allegheny.
Ignac Dergane, 58 Troy Hill Road, Aljegheny.
Anton Iiokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny.
Ivan Krošovie, 23 Troy Hill Road, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg.
Gašpar Pelko 101 Villa St., Allegheny.
Čast mi je naznaniti slavnemu a občinstvu v Chicagi, 111., kakor §
tudi rojakom po Zjed. državah,	J
da sem otvoril novo urejeni	1
saloon pri "Triglavu/'	|
617 S. Center Ave., Chicago, III.	f
blizu 19. ulice.	1
kjer točim pristno uležano Atlas q pivo, izvrstni whiskey. Naj bol ja
vina in dišeče smodke so pri meni	|
na razpolago. Nadalje je vsakemu	j t na razpolago dobro urejeno keg- i
f Ijiiče in igralna miza (pool table.)	f
| Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse	J
I bodem dobro postregel. Za obilen	1
f obisk se priporoča	€
i Mohor Mladič,	J 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
. -njih-11111'il ^fclll'j
Ako kagljal, ako si prebujen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na -kaki drugI bolezni in si se
naveličal zdravnikom de-nar de jati, ne odlašaj pisati takoj po knji-"NA VODILO IN CENIK (Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero aob;š zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Kneippova iznajdba je nepre-cenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov :
AL. AUSENIK,
109 Greenwich Street
New York, N. V-_ *
Ako htteš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo,
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
obilni obisk.
' .T. 9 * w ** ^
PiARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galoA s posodo vred. Dobra belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica ->d $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj
Eompapie Generale Tiansatlantip
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBLIAMIc
Poštni p ami ki so:?
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči
"La Savoie" „ „ „ ..................12,U00 „ 25,000
"La Lorraine * „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
D "LaTouraine" , „ ># ..................10,000 „ 12,000
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
"LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odpluje j o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url j dopolndne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St., N. T«
| *LA PROVENCE	9. aprila 1908. *LA LORRAINE	14. maja 1908.
I *LA LORRAINE	16. aprila 190S.*LA TOURAINE	21. maja 1908.
*LA TOURAINE	23. apr. 190? *LA SAVOIE	28. maja 1908.
*LA SAVOIE	30. apr. 190* *LA PROVENCE	4- jun. 1908.
»LA PROVENCE	7. maja 1908 *LA LORRAINE	11. jun. 1903.
Painika e z*wdo zaziiaimnani imajo po dra vijaka.
iVl* W» Kozminski, p-neralni agent za zapad
71 De«.>orn St.. C»<lrf>,»o. la«
Seb. Knelpp
nihče ne naroča, ker manje ko* razpošiljati.
ličine ne morem
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Venn »nt S t, San Francisco, CaL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHULTZ, 7 Iron St., Canonsburg, Pa., naš zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo.
Spoštovanjem
Frank Sakser Company.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo. da je za isti okraj naš zastopnik
Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box 3, West Jordan, Utah.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
FRANE SAKSER CO.. 109 Greenwich New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE MAJ CENEJŠI DNEVNIK J
U Ji A "GLAS NARODA", NAJVEČJI 9
«
u £
4)
B «
£ M O
<U
'E*
nj
HO
>
N
ki bo namenjeni potovati v staro do-a movino, dajemo * natančna pojasnila glede cene vožnjih listkov, nadalje kako se imajo ravnati na potovanju, da ne bodejo prestreženi v New Yorbu od raznih sleparjev, kteri volno pražijo na potnike da bi jih za njih novce osleparili. Originalni 'tiki za vse progt -<e >be pri FRANK SAKSER CO., 109 Greenvrich St., N. Y.
! Zvišanje obrestne mere. 1
Hranilne vloge sklepom novembra čez
3 milijone kron. Varnostni zakladi sklepom 1906. čez
8O tisoč kron« Letni denarni promet 20 milijonov kron.
NAZNANILO.
Glavna posojilnica $
registr. zadruga z neom. zavezo
v LJUBLJANI,	Kongresni trg št. 15.
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
3 01 14 |o
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-tnega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4>4 % in za 3 leta preje nego naložen po 4%.
Rojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo iK>8ojilnico.
Pošiljatve za ;Zjed. države posreduje tvrdka FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
Upravni svet.
! Zvišanje obrestne mere. !
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravcJatvo a« nrsdaiitvo.
4
3 ft'
O CT-
3
m
3"
O
B
Tukaj živečim bratom 81ovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, pri porotam Bvojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hot«l/'n» 709 Broad St., eden nmiveč.iib hotelov v meatu.
Na čepu imam vedno sveže pivo, najbolj -še vrete whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob-za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evrop«jik« kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udani Božo Oojsovlč, JohDStevn, Pa.
ft 1 Nil
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete in pipo ali cigare,
kakor pri naa. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite tako) zastonj našega tobaka za cigarete ah pipo za vzorec in tudi naš cenik, da* se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poekntdti, (Ja se prepričajo, da ;e najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. E. 75th St., New Yorlt, N. V.
iz
t	NAZNANILO.
Pošta nam je vrnila 3 savitke Mohorjevih knjig, ktere smo registrov* no poslali, in sicer na: Frank Fnrlan, Valley Junction, Wash., in Josip Jadan, Mannor, Pa.
Kdor od teh rojakov ieli Ism svoje knjig«, mora nam 80 contov v pofttnih mamkali podati,, ktere smo morali sa vrnonje registrovsne poiUjatve v mamkali na dotted vi
TELEFON: 1279 RECTOR.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E.
New York. Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO.
——-- " ■■ ■
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni nrad na Dunajuj c. kr. pri vil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče t>iti solidno in br2;o postrežen naj se izvestno obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
upravnmvo
6104 ST. CLAIR A VIL, CLEVELAND, O.