Številka 01 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVIII • Februar 2022 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani bralci in bralke! P red vami je prva številka 28. letnika Mostišcarja, s katero odpiramo leto 2022. Za naslovnico smo izbra­li gradbišce sredi Ljubljanske­ga barja, kjer nastajata novo je-zero in kolišcarska naselbina s povezovalno potjo. O operaciji Na-kolih pišemo tudi v rubriki Iz obcinske hiše, v kateri lahko preberete še o enem velikem projektu, o tem, da je Obcina Ig korak bliže zacetku gradnje doma za starejše obcane. Nova je ekonomska cena vrtca, kako je dolocena in zakaj je prišlo do dviga cene, pa pojasnjujeta Vrtec Ig in obcinska uprava. O praznicnem decem­brskem dogajanju pišeta va­ška sveta Podkraja in Matene. Jaslice pod Krimom so tudi le­tos razveseljevale obiskovalce v Vrbljenu. Število dogodkov še vedno krojijo ukrepi proti širjenju koronavirusa – tako je Obcina Ig odpovedala Pod-krimski pustni karneval, saj bi bilo zagotavljanje ukrepov prakticno nemogoce. Zato prevladujejo manjše priredi­tve, tokrat vas vabi nova se­zona predavanje Barje, ali te poznam, na nekaj dogodkov po daljšem premoru vabi tudi Knjižnica Ig. V koticku za mlade boste izvedeli, kako so se v vrtcu in šoli spomnili na Prešernov dan, pa o lanskoletnem projektu Osnovne šole Ig ob 30. obletni­ci samostojne države Slovenije. Tej obletnici je bil posvecen tudi zadnji Govekarjev vecer v sezoni, na katerem so predsta­vili knjigo Simon in popotova­nje v svet državnih simbolov – vec v rubriki Kultura. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Objavljamo clanek o sve­tovni razstavi v Dubaju, na kateri je sodelovala in naše lepote predstavila turisticna agencija Lifetime experience iz Iške. Kateri del Ižanskega pa bi vi poimenovali zeleni dia­mant? Ob koncu Mostišcarja vas caka obsežen intervju z zani­mivim sogovornikom Anto­nom Puciharjem, nekdanjim poveljnikom štaba civilne zaš-cite Obcine Ig. Želimo vam prijetno branje! Uredništvo Mostišcarja Koledar izhajanja Mostišcarja v letu 2022 Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid Januar Mostišcar ne izide. Februar 3. 2. 17. 2. Marec 24. 2. 10. 3. April 31. 3. 14. 4. Maj 5. 5. 19. 5. Junij 2. 6. 16. 6. Julij Mostišcar ne izide. Avgust Mostišcar ne izide. September 1. 9. 15. 9. Oktober 6. 10. 20. 10. November 27. 10. 10. 11. December 1. 12. 15. 12. Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesecne po­datke o predvidenih rokih izida na spletni strani in v Mostišcarju. Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 24. februarja. Predvideni izid številke je 10. marca. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 17. februar 2022 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.700 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Natalija Skok Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Nova ekonomska cena Vrtca Ig V rtec Ig je konec leta 2021 podal predlog za dvig ekonomske cene vrtca. Obcinski svet Obcine Ig je nato na 22. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel Sklep o do-locitvi cen programov vrtca v javnem zavodu Vrtec Ig. Ta je v veljavi od 1. 1. 2022. Cene programov vrtca so zdaj nas­lednje: 1. starostna skupina 598,94 EUR, 2. starostna sku­pina 470,97 EUR in kombinira­ni oddelek 514,05 EUR. V zadnjem letu so namrec izredno poskocile cene ma-teriala in storitev. Cena živil se je v povprecju dvignila za vec kot 5 %. Dvigujejo se cene vzdrževanja objekta in drugi pripadajoci stroški. Izredno veliko sredstev dodatno na­menjamo higienskim režimom v vrtcu. Prav tako so v ceno vkljuceni stroški didakticnih Sredstva Obcine Ig za programe vrtca Nove cene za programe vrtca je Vrtec Ig prip­ravil na podlagi Pravil­ nika o metodologiji za obliko­vanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Nove cene bodo v letu 2022 vplivale tudi na vecje izdatke Obcine Ig. Obcina Ig bo za doplacila med ekonomsko ceno in pla-cili staršev v letu 2022 pred­vidoma namenila 1.394.388,00 EUR za otroke, ki so v Vrtcu Ig, in 246.382,82 EUR za otroke iz Obcine Ig, ki so v drugih vrtcih zunaj obcine. Starši v povprecju za otro­ka placujejo 35 % ekonomske cene, nekateri vec, nekateri igrac, revizorjev, izobraže­vanj … Cene energentov so v primerjavi s preteklim letom višje za 25 % in se na žalost še vedno višajo. Vsakoletno na­rašcajo stroški dela zaposlenih (za napredovanja v placne raz­rede in nazive, višji regres in sprošcanje izplacevanja redne delovne uspešnosti). Zaradi vsega navedenega je bil vrtec primoran dvigniti ceno. Vpliv cene se pri placi­lu staršev izraža razlicno. Pri starših, ki placujejo 35 % pro-grama vrtca, je cena višja od 18,93 EUR do 31,14 EUR. Na veliko število staršev pa cena nima neposrednega vpliva, saj so to starši, ki so oprošceni placila vrtca. Te oskrbnine se financirajo iz obcinskega in državnega proracuna. Za olaj­šanje placevanja stroška star-šev je trajnik na novo presta­ manj, odvisno, v kateri pla-cilni razred je otrok uvršcen na podlagi odlocbe, ki jo izda Center za socialno delo. Za 2. in naslednje otroke iz družine je po trenutni zakonodaji vrtec brezplacen. Cena prehrane za otroka na mesec je 53,10 EUR. Obcina Ig v Vrtcu Ig sofi­nancira tudi dodatni program (dodatna strokovna pomoc ot­rokom s posebnimi potrebami in kritje spremljevalcev gibal-no oviranih otrok) in investi­cije, v proracunu za leto 2022 je za ta namen predvidenih 113.850,00 EUR. Polona Skledar, obcinska uprava Povprecno placilo starša (35 % ekonomske cene) in obcine (65 %) za posameznega otroka za program vrtca v Vrtcu Ig na mesec oz. leto Cena programa Placa obcina Placa starš 1.starostna skupina: 598,94 EUR 389,31 EUR na mesec oz. 4.671,72 EUR na leto 209,63 EUR na mesec oz. 2.515,56 EUR na leto 2. starostna skupina: 470,97 EUR 306,13 EUR na mesec oz. 3.673,57 EUR na leto 164,84 EUR na mesec oz. 1.978,08 EUR na leto Kombinirani program: 514,05 EUR 334,13 EUR na mesec oz. 4.009,56 EUR na leto 179,92 EUR na mesec oz. 2.159,04 EUR na leto vljen na 18. v mesecu. Z dvigom cen lahko Vrtec Ig zagotavlja nemoteno delo­vanje vrtca, redno vzdrževanje objekta, predvsem pa kakovo­stno vzgojo in izobraževanje našega najranljivejšega dela družbe, predšolskih otrok. Zavedamo se, da dvig eko­nomske cene sprejemate z zadržkom in se vam ob tem poraja veliko vprašanj, dilem, dvomov. Pri tem vam želimo sporociti, da se maksimalno trudimo, da z denarjem dela-mo kar se da racionalno. Ce želimo ohranjati kakovost dela vsaj na taki ravni ali pa jo celo dvigniti, je ta korak, ceprav je neprijeten, za nas žal nujen. Obenem se vam, spošto­vani starši, želim zahvaliti za vse prostovoljne prispevke na novoletnem bazarju. Z nji-mi bomo otrokom omogocili pocitnice in tako zmanjšali strošek staršev, ki je sicer ob tovrstnih letovanjih kar precej visok. Hvala vam! Mateja Moškric, ravnateljica Vrtca Ig Vrtec Ig na podlagi 20. clena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010- ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO in 55/17) objavlja VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2022/2023 Vloge za vpis otroka za šolsko leto 2022/2023 zbiramo do 28. 2. 2022. Ce bo prispelih vec vlog, kot je predvidenih prostih mest za šolsko leto 2022/2023, bo vse vloge, prispele do tega datuma, obravnavala Komisija za sprejem v Vrtec Ig na podlagi Pravil­nika o sprejemu otrok v Vrtec Ig. Obrazec VLOGA ZA VPIS OTROKA je dosegljiv na spletni stra­ni vrtca; www.vrtec-ig.si. Izpolnjeno vlogo lahko pošljete po pošti na naslov: Vrtec Ig, Cesta na Kurešcek 70, 1292 Ig ali po e-pošti na: svetovalna.sluzba@vrtec-ig.si. Svetovalna služba Vrtca Ig Obvestilo staršem glede premestitev C e želite s šolskim letom 2022/2023 premestiti svojega otroka v drugo enoto Vrtca Ig, vas prosimo, da izpolnite in oddate VLOGO ZA PREMESTITEV na obrazcu, ki ga dobite na spletni strani Vrtca. Vlogo lahko oddate najpozneje do 28. 2. 2022 po pošti: Vrtec Ig, Cesta na Kurešcek 70, 1292 Ig ali nae-pošto: svetovalna.sluzba@vrtec-ig.si. Staršem, ki so že oddali vlogo za premestitev v šolskem letu 2021/2022, ni treba ponovno oddajati nove vloge, saj je veljavna do izvedene premestitve oz. pisnega preklica. Svetovalna služba Vrtca Ig Poziv obcanom Sterilizacija in kastracija mack Skladno z Zakonom o zašciti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno precišceno besedilo) je obcina dolžna zagotoviti sredstva za delova­nje zavetišc za zašcito živali. Glede na vse vecji problem, ki ga pred­stavljajo zapušcene in prostoživece macke, Obcina Ig v sodelovanju z izbranim izvajalcem veterinarskih storitev: Veterinarska ambulanta Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291 Škofljica izvaja sofinancirano preventivno sterilizacijo mack in kastracijo mackov. Do sofinanciranja preventivnega posega so upraviceni lastniki mack, ki imajo prijavljeno stalno bivališce v Obcini Ig, kar dokažejo z osebnim dokumentom in tudi dejansko živijo na obmocju Obcine Ig. Sterilizacija mack in kastracija mackov je bistvenega pomena za ome­jevanje nenadzorovanega razmnoževanja in posledicno nezaželenih macjih mladickov, ki neuspešno išcejo nov dom. S sterilizacijo in kastracijo se hkrati zmanjšujejo možnosti okužb s prenosljivimi bolez­nimi itd. Obcani lahko cenovno ugodnejše posege izkoristijo od objave tega poziva od 16. 2. 2022 do 30. 6. 2022 oz. do porabe predvidenih sredstev. Skupni znesek razpisanih sredstev je 1.500,00 evrov. Poseg kastracije je s strani obcine sofinanciran v višini 50 %, to je 25,00 EUR na kastracijo in 33,50 EUR za sterilizacijo. Dodatno pa je redne cene znižal tudi izvajalec.  Lastnik bo v ambulanti ob posegu placal: - 25,00 evrov za kastracijo macka, - 33,50 evrov za sterilizacijo macke in - 46,00 evrov za sterilizacijo breje macke. Posameznemu obcanu se sofinancira storitev do najvec tri (3) živali. Preventivni posegi se bodo izvajali v veterinarski ambulanti Veterinar-ska ambulanta Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291 Škofljica. Ob posegu je treba imeti s seboj veljavni osebni dokument in izpolniti predpisani obrazec. Predhodno se je treba v Veterinarsko ambulanto Max najaviti po telefonu na 01/366-65-44 in ob vstopu upoštevati pra­vila, ki veljajo v casu koronavirusa. Za dodatne informacije poklicite na Obcino Ig, Andreja Zdravje, tel.: 01/2802-324 v casu uradnih ur ali veterinarsko ambulanto na številko: 01/366-65-44, od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ure. Številka: 439-0011 /2022 Janez Cimperman, Datum: 1. 2. 2022 župan Moj pes je moja odgovornost V naši obcini smo tako kot drugje v zadnjih dveh letih zabeležili povecano število hišnih ljub­ljenckov, psov in mack. Iz na­vedenega sledi, da vsaka žival potrebuje dodatni cas za nego ter rekreacijo oz. sprehod. Ce travnike in gozdove v naši obcini obišcete s psom, je poleg osnovnega bontona treba spoštovati tudi nekaj kljucnih predpisov. Po Zako-nu o zašciti živali in Uredbi o Krajinskem parku Ljubljansko barje mora biti pes na povod-cu, zato naj lastnik psa s seboj na sprehod vzame vrecko za pasji iztrebek, ki ga pobere in vrecko odnese domov ter od­vrže v za to primeren zabojnik. Na obcino se obracajo šte­vilni ogorceni obcani in ob­canke, lastniki zemljišc, po katerih nekateri neodgovorni lastniki sprehajajo svojega psa. Pasji iztrebki, ki pristane­jo v krmi ob prosti paši, v senu ali pa silaži, so izredno nevarni za govedo. Pasji iztrebki tako lahko našim kmetovalcem predstavljajo veliko material-no škodo. Pobiranje pasjih iztrebkov je nuja tudi iz higienskih ra­zlogov za druge pasje obisko­valce in tudi za nas ljudi. Na sprehodu v gozdu je treba upoštevati tudi Zakon o divjadi in lovstvu, ki dolo-ca, da psov brez nadzora ni dovoljeno spušcati v naravo. Nekatere živali živijo v gozdu, druge na odprtih zelenih povr­šinah, nekatere med njimi pa so vezane na vodne površine v naši obcini. Ce želimo ohra­niti privilegij prisotnosti teh živali, je pomembno, da jih ne vznemirjate, jih ne hranite in da imate svoje pse pod popol­nim nadzorom.  Spomladi ima na primer veliko živali mladice. Pes na povodcu tako ne vznemirja svoje okolice. Prav tako s svo­jim vodnikom zadovolji vecino svojih nagonov in ne potrebu­je nenadzorovanega vznemir­janja okolice. Takšna vez med vodnikom in psom se zgradi postopoma, z doslednim, do psa poštenim in sistemskim pristopom, ki se ga lahko na-uci pri številnih kinoloških di­sciplinah. Niso pa tudi vsi javni pro-stori primerni za sprehajanje psov. Za sprehajališca niso primerna otroška igrišca, zele-nice v okolici šol in vrtcev in v centru Iga ter pokopališca in sprehajalne poti in parkirišca v okviru pokopaliških objek­tov. Le skupaj lahko poskrbi-mo, da bo naša obcina urejena, cista in varna za vse naše ob­canke in obcane Koncesionar Meli Center Repce ob tem obvešca, da na obmocju naše obcine še vedno beleži veliko število zapušce­nih psov in mack. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da so bile te živali nekoc lastniške in so jih neodgovorni lastniki zapustili. Ce želite posvojiti kakšno najdeno žival in ji tako omogociti lepo prihodnost, obišcite spletno stran Zaveti-šca Meli center Repce oz. nji­hov FB-profil. Andreja Zdravje, obcinska uprava, in Zavetišce Meli Center Repce Gradnja kolišcarske naselbine je v polnem teku Zabiti so že prvi piloti Ojezeritev K ljub zimi je na mo-krotnih barjanskih tleh ugoden cas za gradbe­na dela. Tla so zamrznjena, narava miruje. Osrednji del obmocja gradnje je odprta po­vršina mokrotnega travnika, ki jo okvirja grmovna in dreve­sna zarast opušcenega okljuka Išcice. Predmet izgradnje je re-konstrukcija kolišcarske na­selbine in situ kot prostora interpretacije prazgodovinske UNESCO dedišcine. Osrednji del izvedbe bo ojezeritev za potrebe prezentacije kolišcar­ske naselbine s potjo kot ustvarjena atmosfera prazgo­dovinskega casa, v katerem je delovala. Dostop do kolišca bo spe­ljan od obstojece makadam­ske poti cez obmocje Mahu in se bo nadaljeval po obstojeci poljski poti, ki se odcepi pro-ti vzhodu. Od zaloma poljske poti, kjer je stik jarkov, bo za-cetek lesene povezovalne poti z razgledišcem in klopmi. Pot se nadaljuje ob robu parcel in mejic, opremljena bo z in-terpretativnimi orodji za pot-rebe predstavitve naravne in kulturne dedišcine. Vodila bo do Išcice, kjer bo preko brvi dostop do kolišcarske naselbi­ne na desnem bregu Išcice. Vljudno prosimo, da zaradi preprecevanja širjenja koro­navirusa ne zahajate na ob-mocje gradbišca. Dostop na gradbišce je dovoljen samo pooblašcenim osebam. Natalija Skok, obcinska uprava Režijski obrat sporoca Prijava na razpis za sredstva za projekta kanalizacija in vodovod Iška vas—Iška O bcina Ig se je na podlagi na podrocju ravnanja z vodo objavljenega razpisa v ja-in okoljske infrastrukture (C1 nuarju 2022 prijavila na Javni K3), Operacija: Investicije v razpis za dodelitev sredstev na sisteme odvajanja in cišce­ukrepu: Zeleni prehod – kom-nja odpadne vode, ki ležijo ponenta Cisto in varno okolje, na manjših aglomeracijah od podukrep: Izboljšanje ukrepov 2.000 PE (C1 K3 IH) s projek- Zašcita vodomerov pred zmrzaljo Z aradi nizkih temperatur je zmrzal pogo-sti krivec za poškodbe na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevze­mamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zašcito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v tovrstnih prime-rih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zašcito pred zmrzaljo: - dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom; - dodatna zašcita nad vodomerom z izolacijskimi materiali. Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si tom kanalizacija Iška vas–Iška frastrukture (C1 K3), Operaci­ter na Javni razpis za dodeli-ja: Investicije v vodovodne sis-tev sredstev na ukrepu: Zeleni teme, ki oskrbujejo manj kot prehod – komponenta Cisto 10.000 prebivalcev (C1 K3 II) in varno okolje, podukrep: Iz-s projektom obnova vodovoda boljšanje ukrepov na podrocju Iška vas–Iška. ravnanja z vodo in okoljske in- Vse prejemnike obracunov komunalnih storitev s strani Obcine Ig obvešcamo, da imajo možnost prejemanja racunov na naslednji nacin: - E-racun v vašo banko Racun vsak mesec prejmete neposredno v svojo elektronsko banko, za placilo je potrebna vaša potrditev. - PDF-racun prejmete na svoj elektronski naslov Racune vam namesto po pošti pošiljamo po elektronski pošti na vaš mail. Ce ste do zdaj prejemali racun v obliki položnice, prejmete položnico s QR-kodo tudi na mail. Ce se odlocite za eno izmed zgornjih možnosti, to sporocite na rezijski.obrat@obcina-ig.si 24-urna dežurna služba (vodovod in kanalizacija): 041/408-407 Praznjenje greznic in MKCN: PETROL d.d. 01/4714-200 ali greznice@petrol.si Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko obcani dobijo osebno na Obcini Ig v casu uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Katja Ivanuš, Režijski obrat Urnik Zbirnega centra Matena Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Obcina Ig korak bližje domu za starejše obcane O bcina Ig je v letu 2020 izvedbo projektiranje, financi­sprejela odlok o jav-ranje in izgradnjo zasebnega no-zasebnem partner-in javnega dela projekta. Za­stvu za izvedbo projekta Dom sebni del bo namenjen institu­starejših obcanov in dnevni cionalnemu varstvu starejših center v Obcini Ig. Na podlagi in prostoru za dnevni center. javnega razpisa je Obcina Ig Javni del projekta pa vklju­sklenila pogodbo z zasebnim cuje samostojni objekt neto partnerjem. površine 300 m2, namenjen Dom za starejše bo imel javnim programom obcine s skladno s pogodbo površino pripadajocimi zunanjimi par­ 6.000 kvadratnih metrov in kirišci in površinami. Javni naj bi zagotovil prostor za naj-del projekta bo po izdanem manj 150 stanovalcev. uporabnem dovoljenju prešel V zacetku februarja smo v last in upravljanje Obcine Ig. prejeli obvestilo Ministrstva Realizacija projekta bo zdaj za delo, družino, socialne za-možna, saj je podeljena konce­deve in enake možnosti, da je sija Ministrstva za delo, druži­podeljena koncesija za grad-no, socialne zadeve in enake njo doma starejših obcanov v možnosti za izvajanje koncesi­naši obcini. je za opravljanje institucional- Gradnja doma starejših ob-nega varstva v domu za starej-canov in dnevnega centra je še na lokaciji obcine Ig. predvidena na zemljišcu ob cesti v Staje pod ižanskim gra- Špela Likovnik, dom. Koncesionar prevzema v obcinska uprava MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Tel.: 01/788-87-57, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem casu ali v elektronski obliki. MEDOBCINSKO REDARSTVO Tel.: 01/788-87-53, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od od 8.30 do 9.30 PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Tel.: 01/788-87-59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si Obcina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Cišcenje jam P redstavniki Gobarsko mikološkega društva Ig so odkrili dve jami oz. brezni na vodovarstvenem ob-mocju v naselju Zapotok. Ob­cina Ig je zacela sanacijo ter vzpostavila stik s predstavniki Društva za raziskovanje jam za izvedbo cišcenja teh dveh jam, v kateri so se vec let oziroma desetletij odlagali kosovni in drugi odpadki. Jamarji ter clani gobarsko mikološkega društva so s skupnimi mocmi nabrali za ok. 15 m3 odpadkov. Odvoz je organiziralo podjetje JP Voka Snaga d.o.o. Po besedah iz­vajalcev cišcenja je v jamah minimalno še enkrat toliko odpadkov. Z Društvom za razi­skovanje jam smo v dogovoru, da izvedejo še eno cišcenje jam. Poskrbimo za cisto okolje. Uroš Cuden, obcinska uprava Braco Vukosavljevic Prinašanje smeti iz jame Nabralo se je 15 m3 smeti. Poziv obcanom za sodelovanje v volilnih odborih D ržavna volilna komi­sija je skladno z Odlo­kom o razpisu rednih volitev v Državni zbor na obci- no naslovila dopis, v katerem poziva obcane, da se vkljucijo v delo volilnih odborov na vo­ lišcu za dne 24. 4. 2022. Na podlagi 41. clena Zako­na o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – ZVDZ-UPB, 54/07 – odlocba US, 23/17 in 29/21) se pri ime­novanju clanov volilnih odbo­rov najprej upoštevajo predlo­gi politicnih strank, nato pa tudi predlogi s strani lokalnih skupnosti. Volilni odbori bodo vodili glasovanje na volišcih v casu, ko bo treba izvajati ukrepe zaradi preprecitve širjenja vi-rusne bolezni COVID-19 (npr. upoštevanje karantene, samo­izolacije in drugih posebnih ukrepov), zato povabljeni vsi, ki vas zanima delo na volišcu. Ob tem posebej poudarjamo, da bodo morali clani volilnih odborov na dan glasovanja (24. 4. 2022) izpolnjevati PCT-pogoj (preboleli, cepljeni ali testirani). Obrazci za delo v volilnih odborih so dostopni na Obci­ni Ig, lahko vam jih pošljemo na elektronski naslov ali po pošti. Poklicete lahko na tele­fon 01/2802-300, 01/2802-324 ali pišite na info@obcina-ig.si. Popolno izpolnjen obra­zec za delo v volilnem odboru pošljite na naslov Obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na info@obcina-ig.si najpozneje do 1. 3. 2022 ali neposredno na naslov: ovk.lj-vic@gov.si Podrobnejše informacije o delu v volilnem odboru in pla-cilu zanj so vam na voljo na na­slovu Okrajne volilne komisije: ovk.lj-vic@gov.si. Povzeto iz dopisa Državne volilne komisije RS. Andreja Zdravje, obcinska uprava Obcinski prostorski nacrt – V Obcini spremembe in dopolnitve Zbiranje pobud za spremembo namembnosti zemljišca Obcina Ig ponovno objavlja javni poziv k oddaji pobud za spremembo namembnosti zemljišca. Vlogo lahko od-date na obrazcu, objavljenem na spletni strani obcine, na elektronski naslov info@obcina-ig.si ali z redno pošto na: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. Že prejetih pobud ni treba ponovno vlagati, saj so že evi­dentirane. Rok za oddajo pobud je 15. 3. 2022. Pozneje oddane po­bude ne bodo upoštevane. Podkrimski pustni karneval odpade Z aradi nezmožnosti izvajanja in nadzorovanja ukrepov za preprecevanje širjenja koronavirusa Obcina Ig odpoveduje letošnji Podkrimski pustni karneval. Obcinska uprava Brezplacno testiranje na Igu B rezplacno hitro antigensko testiranje za koronavirus je od januarja možno tudi na Igu. Testirno mesto je urejeno na parkirišcu pred gasilskim domom Ig (Gasilska ulica 39). Urnik testiranja: - ponedeljek-petek: 7.00-18.00 - sobota: 9.00-18.00 - nedelja 10.00-13.00 Urnik se lahko še spremeni, saj se bo prilagajal povpraševanju. Brezplacno testiranje se opravlja po pogodbi z Ambulanto Ko­šir d.o.o., Podlubnik 307, Škofja Loka. Informacije: 040/126-557 Obcinska uprava Ig išcemo prostoferje P rostofer je trajnostni vseslovenski prostovolj-ski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in placljivih prevozov, s starej­šimi aktivnimi vozniki, ki po drugi strani radi priskocijo na pomoc. Prostofer je skovanka iz besed prostovoljni in šofer. Prostofer je projekt zavo­da Zlata mreža. Namenjen je vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodni­kov in imajo nizke mesecne dohodke pa tudi slabše po­vezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omo­goca lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplacne prevoze do javnih ustanov, tr-govinskih centrov ipd. Brezplacni prostoferski prevozi starejšim omogocajo: vecjo mobilnost, vecjo social-no vkljucenost, medsebojno povezovanje, medsebojno po­moc, boljšo kakovost življenja v tretjem življenjskem obdob­ju, da cim dlje lahko ostanejo doma (cim poznejši odhod v dom za starejše). Druženje in obcutek koristnosti igrajo po­membno vlogo pri aktivnem staranju. Kako deluje Prostofer? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, poklice na brezplacno številko. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njego­ve podatke in lokacijo prevo­za. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to spo­roci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani obcine, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov. Klicni center je na voljo za rezervacije pre­vozov vsak delovnik med 8.00 in 18.00, rezervacijo prevoza pa je treba najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovoljci bodo prevoze op-ravljali od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. Kdo je lahko prostofer? Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem pros-tem casu pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebuje­jo. Vendar pa so prostoferji v resnici veliko vec kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebicno po­magajo, tudi ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospre­mijo do cakalnice in pocakajo nanje med pregledom, poma­gajo nesti vrecke iz trgovine in jim priskocijo na pomoc pri vzpenjanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo humanost za samou­mevno in castno dejanje. Vabimo vas, da postane­te prostofer v Obcini Ig. Da bomo lahko zaceli projekt, cim prej potrebujemo za­dostno število prostoferjev. Za zdaj so se javili trije. Pot-rebujemo jih vsaj deset, da prevozi lahko stecejo in se vožnje porazdelijo. Vozniki, ki želijo postati prostoferji, naj sporocijo na Obcino Ig (Polona Skledar, tel.: 01/28 02 310, e-mail: po­lona.skledar@obcina-ig.si). Obcinska uprava v sodelovanju z Zavodom Zlata mreža Blagoslov jaslic v obcestni votlini Blagoslov jaslic P laninsko društvo Krim z Lovsko družino Tomi-šelj organizira božicne nocne pohode na Planinco že od leta 2005. Vsako leto je bilo vec pohodnikov. Da bi olepšali božicne praznike, je predsednica SVS Podkraj Dar- ja Perme postavila prve jaslice v obcestni votlini že leta 2010. Tudi letos jih je postavila, da si jih lahko ogledajo obiskovalci Planince in Krima. Letos smo se odlocili, da te jaslice tudi blagoslovi naš to-mišeljski župnik Aco Jerant. Jaslice v naravni votlini Vabilo, da blagoslovi jaslice, je z veseljem sprejel. V nede­ljo, 26. 12. 2021 popoldne, se je zbralo 15 pohodnikov pred votlino in gospod župnik je blagoslovil jaslice. Zahvaliti se moram pred­sednici SVS Podkraj Darji Perme, ki že 12 let postavlja jaslice v obcestni votlini med Tomišljem in Planinco, župni­ku Acu za blagoslov in vsem udeležencem za petje ter ude­ležbo pri slovesnosti. Jože Krašovec Miklavž z drušcino na obisku v Mateni M iklavž s svojo drušci-no je tudi to leto obi-skal pridne matenske otroke kljub snežno-deževne-mu vremenu. Drušcina je bila sestavljena iz dveh pridnih angelckov, ki sta Miklavžu po­magala pri pakiranju daril, in dveh strašljivih parkljev, ki sta lovila poredne otroke, vendar sta ostala brez dela, ker pore-dnih otrok v Mateni ni. Dru-šcina je pridne otroke poiskala s Knjigo matenskih otrok ter jih obiskala na domovih, kjer so jih družine veselo pricaka­le s piškoti in risbicami, naj­pogumnejši pa so mu izrocili tudi pismo s svojimi željami za prihodnje leto. Miklavž je tako obiskal in obdaril otroke, s katerimi se je dogovoril, da bodo ostali pri­dni še naprej, zato se Miklavž že veseli obiska tudi prihodnje leto. Ker so casi cudni (vezano na epidemijo), je še toliko bolj pomembno, da si vzamemo cas za majhne, vendar pomembne stvari, zato bi se zahvalili vsem staršem in otrokom, da so veselo in toplo sprejeli dob-rega moža Miklavža. Iskrena hvala tudi vsem, ki so tako ali drugace pomagali pri izvedbi Miklavževega obiska. SVS Matena Karmen Ciber Za napredek Obcine Ig Spoštovane obcanke in obcani Obcine Ig, prijatelji, somišljeniki. LISTA ZLATKA USENIKA ZA NAPREDEK OBINE IG Zakorakali smo v leto 2022, ki je hkrati tudi zadnje leto štiriletnega mandata sedanjega obcinskega sveta. V obcinskem svetu, ki ima štirinajst (14) svetnikov, so štirje (4) svetniki iz vrst LZU. Zdi se nam prav, da v vseh naslednjih številkah obcinskega glasila Mostišcar predstavimo delo LZU v tem mandatu. V obcinskem glasilu zdaj nismo veliko ob- javljali, saj nismo že­leli te vrste samopromocije. Konec leta 2019 smo pripra­vili okroglo mizo, na kateri smo predstavili naše delova­nje v prvem letu po volitvah. S takim nacinom predsta­vitev smo želeli nadaljevati tudi v prihodnje, pa nam je epidemija koronavirusa to preprecila. Ce pa spremljate delo obcinskega sveta, je iz zapisnikov razvidno, da smo predstavniki naše liste zelo dejavni, da se na seje teme­ljito pripravimo, podrobno proucimo gradiva ter na se­jah tudi aktivno sodelujemo in dajemo konstruktivne po­bude in predloge. V supervolilnem letu, v katerega smo vstopili, pa se nam zdi prav, da vam pred lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra letos, predsta­vimo svoje minulo delo, na-cin dela in projekte, za katere smo se in se bomo zavzemali tudi v prihodnje. V tokratnem prispevku se bomo osredotocili na tri ak­tivnosti, ki smo si jih zadali v našem predvolilnem progra-mu, in sicer da se bomo med drugim zavzemali za: - vkljucitev vaških svetov v pripravo proracuna in dolgorocnega razvojnega nacrta, - enakovredno obravnavo vseh obcank in obcanov ter pravilno, zakonito in transparentno poslovanje obcine, - ucinkovit dialog. Po volitvah smo pricako­vali, da bo gospod župan na sestanek povabil vse v ob­cinski svet izvoljene pred­stavnike strank in list, ven­dar pricakovanega vabila ni bilo. Kljub temu je svetniška skupina LZU z vsemi štirimi svetniki župana prosila za sestanek, na katerem smo se pozneje tudi dobili. Med pogovorom o možnem skup­nem delovanju in vpraša­njem, kako bi delali skupaj in v razvoj Obcine Ig umestili tudi naše predloge, nam je župan povedal, da je sodelo­vanje možno, ce bomo sledili njegovi viziji razvoja Obcine Ig. Ker smo menili, da tak na-cin (so)delovanja ni razvojno naravnan in vkljucujoc, smo skupaj s še štirimi svetniki, katerih prav tako ni povabil na sestanek o sodelovanju, sestavili vecino, ki ima v ob­cinskem svetu osem (8) svet­nikov od štirinajstih (14). Takoj ob potrditvi man-datov novega obcinskega sveta smo v LZU prevzeli tudi nekatere pomembne funkcije v delovnih telesih obcinskega sveta (Mira Ža­gar – predsednica Statutar-no pravne komisije, Mojca Kucic – predsednica Odbo­ra za protipožarno varnost, zašcito in reševanje, Zlatko Usenik – predsednik Odbora za komunalo, infrastrukturo, varovanje okolja in prostora) ter se z vso resnostjo zakopa­li v delo. Ob prevzemu mandata predsednika Odbora za ko­munalo, infrastrukturo, va­rovanje okolja in prostora smo se odlocili, da bomo z vsemi Sveti vaških skupnosti organizirali sestanke in se z njimi pogovorili o njihovih predlogih, potrebah in idejah za nadaljnji razvoj. Za tak na-cin dela smo se odlocili, ker do zdaj takih sestankov ni bilo. Kot dolgoletni predse­dnik Sveta vaške skupnosti (SVS) Zapotok sem dobro vedel, da je za uspešen razvoj nujno potrebno sodelovanje z vaškimi sveti Obcine Ig. Po uspešno izvedenem prvem sestanku s SVS Iška, Iška vas in Gornji Ig je obcinska upra­va po našem vzorcu na vse SVS Obcine Ig naslovila do-pis, v katerem jih je pozvala, naj posredujejo svoje predlo­ge, potrebe in ideje. Naš prvi sestanek je bil povod, da je prišlo do tega, cesar smo bili zelo veseli. Ko so SVS na obcino posla­li svoje odgovore, je obcinska uprava pripravila zbirni se­znam vseh predlogov, potreb in idej. Velika vecina predlo-gov je bila s podrocja Odbora za komunalo, infrastrukturo, varovanje okolja in prostora, zato smo na seji odbora vse podatke natancno pregleda­li in se z vso odgovornostjo lotili obdelave vsakega pre­dloga posebej. Ker je bilo najvec potreb po asfaltiranju obcinskih cest in postavitvi javne razsvetljave, smo si vse predloge, ki jih je bilo možno uvrstiti v štiriletni nacrt iz­vedbe, clani odbora na dveh terenskih sejah pogledali tudi na terenu. Prvic se je v zgodovini Obcine Ig zgodilo, da je katerikoli odbor izvedel sejo na terenu in si dejansko ogledal v živo in na kraju te­žave, ki pestijo naše obcanke in obcane. Po terenskih sejah za as-faltiranje cest in postavitev javne razsvetljave sta bila v nadaljevanju pripravljena Dokumenta identifikacije in-vesticije projekta Investicij­sko vzdrževanje obcinskih cest in javnih poti za leti 2021 in 2022 in Dograditev omrežja javne razsvetljave na obmocju obcine Ig. Na podlagi teh dveh dokumen­tov so v proracunu zagoto­vljena sredstva za izvedbo teh ukrepov. Za podrocje cestne infrastrukture sta bila poleg omenjenih dveh doku­mentov v letu 2021 sprejeta še dva dokumenta identifika­cije investicijskega projekta, in sicer za Gradnjo in investi­cijsko vzdrževanje plocnikov ter za Plocnik Golo. V naslednjih številkah Mostišcarja vam bomo neka­tere ukrepe predstavili bolj podrobno, da bo razvidno, katere ceste so se že oziro-ma se bodo asfaltirale v letu 2022 ter kje bo letos izvede­na postavitev javne razsvet­ljave. Prav tako bomo v nas­lednjih številkah Mostišcarja nadaljevali s predstavitvijo našega dela in projektov, za katere se zavzemamo. Ob tej priložnosti se vsem obcankam in obca­nom, ki podpirajo naš nacin dela, najlepše zahvaljujemo. Prepricani smo, da se edino z odkritim in konstruktivnim pogovorom lahko doseže ve­liko. Lista Zlatka Usenika za napredek Obcine Ig Odziv na županov uvodnik V prejšnji številki Mos- tišcarja je župan Janez Cimperman zapisal nekaj stvari, ki ne držijo in jih želim v nadaljevanju pojasni-ti. V vecini vasi naše obcine še nimamo javne razsvetljave oz. imamo le nekaj luci, vca­sih niti ne na najbolj obreme­njenih podrocjih, kjer se naši najmlajši lahko srecajo celo z medvedom, zato se mi zdi iz­vedba osvetljenih prehodov nepotrebno trošenje sredstev, ki jih nenehno zmanjkuje za nujne stvari. Na Ljubljanski cesti, ki bo prenovljena in je opremljena z javno razsvetljavo, se pred­videva dvignjeno križišce pred ovinkom pri Toniju oz. odcepu za Barjansko ulico z omejitvijo 30 km/h. Pred in za ovinkom pa bi bila po novem dva osvetljena prehoda, kot ju vidite na fotografijah. En pre-hod stane 35.500 evrov, dva torej 71.000 evrov, in ne drži, da bi jih placala država niti ne obcina, saj je Obcina dolžna zagotoviti 20 % od celotne in-vesticije, torej si strošek deli-mo z državo. Za 71.000 evrov lahko kupimo kar nekaj luci javne razsvetljave. Poleg tega smo župana vprašali, koliko elektrike pora-bi tak osvetljen prehod. Mimo­grede, kolikor vem, ga še nik­jer v Sloveniji ni. Na to nismo dobili odgovora. V naši obcini smo že ime­li primer nesrece s smrtnim izidom, ker nimamo urejenih plocnikov. Mislim, da je po­membno, da se uredijo plocni­ki in javna razsvetljava. Ko bo vse to narejeno, pa si lahko, ce bomo imeli sredstva, privošci-mo tudi tako drage prehode za pešce. Alenka Jeraj, svetnica Obcine Ig in poslanka v Državnem zboru RS Osvetljen prehod za pešce Skladno z 11. clenom Odloka o glasilu Obcine Ig – popravljeno in precišceno besedilo imajo izven volilne kampanje politicne stran­ke, neodvisne liste in druge osebe, ki so kandidirale na lokalnih volitvah, na voljo polovico brezplacne strani za porocanje o svojih lokalnih aktivnostih. Do polovice brezplacne strani je upravicen poslanec državnega zbora oziroma evropski poslanec iz Obcine Ig. V primeru daljše objave se razlika obracuna po veljavnem ceniku oglasnega prostora. Uredništvo Mostišcarja . POSLANSKI KOTICEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Skrb za najranljivejše skupine P ogosto se govori o tem, da veliko ljudi v Sloveni­ji živi na robu revšcine. Najvec teh je med upokojen­ ci, saj jih veliko prejema niz­ ke pokojnine. Da vsaj delno popravimo krivice in prisko- cimo na pomoc upokojencem z nizkimi pokojninami, smo v zadnjem letu in pol v okviru protikoronskih ukrepov pos­ krbeli, da so trikrat vsi, ki ima­ jo pokojnino nižjo od 730 EUR, prejeli izredno pomoc od 150 do 300 EUR. Povišal se je tudi letni dodatek. V novem letu so se poviša­ le tudi pokojnine za vse upo­ kojence. Odstotki zvišanja so bili razlicni, vse do 3,5 %. S tem smo popravili krivice iz casa prejšnje gospodarske krize. Pokojnine so se tako v casu te vlade povecale za 17,2 %, v februarju pa bo še redna uskla­ ditev pokojnin s poracunom za januar. Tako se bodo pove-cale za 4 %. Zaradi povišanja cen ener­gentov pa je Vlada RS odlo-cila tudi, da vsi, ki prejemajo pokojnine, nižje od 1.000 EUR prejmejo solidarnostni ener­getski dodatek v višini 150 EUR. Ta dodatek bodo prejeli tudi tisti, ki prejemajo varstveni dodatek pa socialno pomoc ter velike družine, sku­paj preko 700.000 posamezni­kov. Vlada je znižala tudi tro­šarine in do aprila 2022, ko naj bi se cene energentov umirile, trošarine zamrznila. Ukrep se bo pokril iz dobickov, ki jih imajo podjetja zaradi omre­žnin in sklada za podnebne spremembe. Konec leta je bil po 20 letih sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki prinaša nove oblike skrbi za starejše in ureja dokaj zapleten sistem. Pripravljajo se že Pravilniki in vse potreb-no, da zakon zaživi. Sicer se je pa v državno bla­gajno z naslova DDV, dohodni­ne in davka od dobicka samo v januarju 2022 steklo 100 mio EUR vec, kot je bilo nacr­tovano. To pomeni, da so bile pomoci namenjene za prave stvari, kar je oživilo gospodar­stvo in potrošnjo. Tudi lani so bili prihodki za kar 15,4 % višji kot leto poprej in 12,2 % višji kot v letu 2019, ko še ni bilo zdravstvene krize. Z dobrim gospodarjenjem in pametno porabo se Sloveni­ji obetajo dobri casi, ko bomo uredili vse tisto, kar se je v zadnjih desetletjih zanemarja-lo, in ujeli države, ki so nas na marsikaterem podrocju prehi­tele. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Obvešcam vas, da vsak cetrtek ob 18.30 na Radiu Zeleni val porocam o dogajanju v Državnem zboru. Vsako soboto pa lahko preberete mojo kolumno na Portalu Osrednje Slovenije (https://portal-os.si/). Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. V zadnjih letih se uve­ ljavljajo oziroma pos­ tavljajo razlicne jas-lice, npr. katehetske jaslice, pasijonske jaslice in božicne jaslice. Advent in jaslice so v zavesti navadnega cloveka ko­nec starega in zacetek novega leta. V preprostih jaslicah so prikazani preprosta Jožef in Marija z detetom, preprosti ljudje, pastirji in živali v mahu kot simbol vsega živega. Clani našega Turisticnega društva Krim smo že tradici­onalno, letos 26. leto zapored, postavili božicne jaslice s figu­rami v naravni velikosti. Tudi letos smo jih postavili pod kozolcem – tribo. Zaradi zna­nih težav s koronavirusom in njim povezanimi ukrepi smo jih postavljali v okviru navo­dil NIJZ in ukrepov vlade RS. Pri postavitvi smo bili prisotni obicajno 3 do 4 clani hkrati. Postavitev smo zaceli zadnji teden pred božicnim vecerom, priprave pa kakšen mesec prej. Tudi letos smo jaslicno celoto postavili kot obicajno, le da smo sveto družino pos­tavili na voz – lojtrnik, ostale figure, svete tri kralje, pastirje in pastirice, osla, kravo, ovce, koze, pastirje in pastirice pa po svetopisemski pripovedi. Nad voz smo obesili napis Mir ljudem na zemlji, na drugo stran pa letecega angela, ki v rokah drži prt z napisom Glo­ria in excelsis deo. V postavi­tvi smo prikazali prizore iz ta­kratnega pastirskega življenja, družine, kjer so se ob starših igrali otroci, matere, odete v ruto, s košaro v roki, v kateri so bili darovi, spet druga s ška­fom na glavi, bradatega pastir­ja ob ognju in ljudskega godca na pišcal, pa skupino veselih otrok s svetilkami in platne­nimi torbicami, ki spominjajo na palcke, ter vec kot dvajset velikih in mladih ovac ter koz in kozlickov. Tudi letos je bilo mogoce pod smreko videti pastirja v družbi divjih živali – vecje srnice in mladicke kot divje prašicke in volka. Ves prostor smo osvetlili z barvni-mi luckami in reflektorji. Prav tako smo pred tribo okrasili otroški vlakec z lokomotivo, postavili pa smo tudi veliko smreko, ki smo jo prav tako okrasili z luckami. Glede na razmere in ome­jitve v zvezi z epidemijo smo se morali prilagajati ukrepom, zato smo tudi letos opravili blagoslov jaslic brez kultur­nega programa in brez vabila udeležencev. Blagoslov jaslic je opravil domaci župnik iz To-mišlja mag. Francišek Jerant. Kot vsako leto si je tudi le­tos jaslice prišlo ogledat veli­ko število obiskovalcev. Janez Modic, Turisticno društvo Krim Vseslovenska akcija zapisovanja spominov starejših Zapišimo spomine! Zavod Dobra pot, ki že vrsto let ozavešca o naravni in kulturni dedišcini ter skrbi za njuno ohranjanje, letos pripravlja prvo vseslovensko akcijo zapisovanja spominov starejših. S pobudo, ki jo bodo izvedli s svojo aplikacijo Zapisi spomina, želijo opomniti na vlogo, ki jo imajo starejši kot nosilci spomina, hkrati pa spodbuditi zanimanje za dedišcino ter jo predstaviti na nov, sodoben nacin. S tarejši so zakladnica modrosti, izkušenj in spominov, s svojimi zgodbami pa pogosto gradijo mostove med preteklostjo in prihodnostjo. Kljub temu se številni znajdejo v situacijah, ko ne morejo izkoristiti svoje­ga potenciala, saj se soocajo z osamljenostjo in odrinjenostjo na rob družbe. Po drugi stra­ni pa mladi niso vec v stiku z dedišcino našega prostora, mnogo obicajev izginja. Prav ta medgeneracijski prepad naslavlja Zavod Dobra pot, ki s svojo aplikacijo Zapisi spo­mina omogoca beleženje in objavljanje védenj, pricevanj ter zgodb starejših o razlicnih vidikih življenja v preteklih obdobjih. V akcijo zapisovanja spo­minov vabijo širšo slovensko javnost, tako posameznike kot tudi osnovne in srednje šole, medgeneracijske centre, društva in druge organizacije. Cilj akcije je namrec obuditi medgeneracijske pogovore in vezi ter ustvariti prostor za tiste carobne trenutke, ko se znanje in vrednote prenašajo z generacije na generacijo. V ekipi organizatorjev so prepri-cani, da bo ta skupnostna akci­ja ne samo obogatila življenja vsem vkljucenim, temvec tudi ogromno prispevala v skupno zakladnico ohranjenega spo­mina, torej k digitalizaciji in ohranitvi našega kulturnega izrocila. »Navdušeni smo, da se v akcijo že prijavljajo tako posa­mezniki kot tudi šole in vecge­neracijski centri. To je po eni strani dokaz, da je zanimanja za dedišcino oz. njeno digita­lizacijo veliko, po drugi stra­ni pa kaže tudi na potencial, da akcija postane vsakoletna, tradicionalna. Resnicno upa-mo, da se v teh dveh tednih po celi Sloveniji zgodi veliko trenutkov, ki bodo poglobili vezi med ljudmi,« pravi Nava Vardjan, vodja projekta v Za­vodu Dobra pot. V akcijo ZAPIŠIMO SPO­MINE! se lahko prijavite kot zapisovalci spomina (tisti, ki bi zgodbe starejših zabeležili oz. posneli in vnesli v aplika­cijo) ali kot pricevalci (starejši, ki bi želeli podeliti svoje spo-mine). Prijave potekajo prek spletne strani Zavoda Dobra pot (www.dobra-pot.si) ali prek aplikacije Zapisi spomi­na (odcitajte QR-kodo). Organizatorji sporocajo še, da bo za vse prijavljene v zacetku marca organizirana spletna delavnica, na kateri bodo podrobneje predstavili potek dvotedenske akcije in odgovorili na vsa vprašanja. Zavod Dobra pot, ki priha­ja iz Brkinov, sicer že sedmo leto izvaja najrazlicnejše pro-jekte, s katerimi ozavešca o naravni in kulturni dedišcini našega prostora ter skrbi za njuno ohranjanje. Dedišcino na najrazlicnejše nacine upo­rabljajo kot vezivo, ki povezu­je skupnost, s svojo aplikacijo za zapisovanje spominov pa skrbijo tudi za zmanjševanje digitalnega prepada med ge­neracijami. Zavod Dobra pot • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Govekarjev vecer na Igu P red praznikom dan sa­mostojnosti in enotnosti smo na povabilo Društva Fran Govekar Ig v ponedeljek, 20. 12. 2021 na Igu predstavili otroško-mladinsko knjigo Si­mon in popotovanje v svet dr­žavnih simbolov avtorice Tine Matoz. Združenje za vrednote slo­venske osamosvojitve je ob jubileju tridesetletnice slo­venske samostojnosti in osa­mosvojitve izdalo mladinsko knjigo, ki na otrokom prime-ren nacin predstavi slovenske državne simbole, grb, himno in zastavo. Avtorica Tina Ma-toz je rojena Primorka, ki je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala slovenistiko. Že od malih nog jo zanima fotogra­fija, ima izjemen cut za živali, zaposlena pa je na Združenju za vrednote slovenske osamo­svojitve, kjer skrbi za Muzej­sko zbirko VSO. Ravno med muzealijami se je porodila ide­ja o domoljubni knjigi za mla­de, saj tovrstne literature pri­manjkuje. Spremno besedo je napisala generalna sekretarka VSO Simona Pavlic, ki je tudi predsednica odbora VSO Veli­ke Lašce, Škofljica, Ig, Brezovi-ca, ilustracije pa je prispevala Zdenka Vinšek, clanica likov­ne skupine, ki deluje v okviru Društva Fran Govekar Ig. Ker je Vinškova tudi upokojena vzgojiteljica, se v ilustracijah izraža cut za dojemanje otro­škega sveta, ki je lep, prijazen, svetel in poln domišljije. Na zadnji platnici knjige je pe­sem o vsebini knjige, ki jo je napisala predsednica DFG Ig ter clanica predsedstva VSO Alenka Jeraj. Knjiga je tako ne samo domoljubni in umetniški temvec, ampak tudi kulturni prispevek k literaturi o domo­ljubju in osamosvojitvi RS. Uvodoma je Pavliceva predstavila delovanje Zdru­ženja VSO in poslanstvo Mu-zejske zbirke VSO, pomen negovanja vrednot slovenske osamosvojitve preko spomin­skih obeležij, prireditev, izdaje publikacij in knjig ter vzgoji za domoljubje. Matozova je spregovorila o rojstvu ideje o knjigi, povedala je, da se obeta nadaljevanje zgodbe o fantu Simonu, ki bo spoznal še svet demokratizacije in osamosvo­jitve RS. Povedala je tudi, kako poteka predstavitev knjige po Sloveniji, da je knjiga že ro­mala po ljubljanskih vrtcih in vzgojnih institucijah v obcini Laško. Po koncu ukrepov zo-per COVID-19 pa se obeta še vec predstavitev. Vinškova je predstavila svoje umetniško delo. Prebrani so bili odlomki iz knjige, ogledali pa smo si tudi razstavo ilustracij iz knji­ge Simon in popotovanje v svet državnih simbolov. Knjigo lahko dobite na Združenju za vrednote sloven-ske osamosvojitve, tajnistvo@ vso.si Združenje VSO Velike Lašce, Škofljica, Ig, Brezovica Od plebiscita do ustave Kako smo na OŠ Ig praznovali 30. rojstni dan naše domovine Ideja o obsežnem projektu se je porodila na družboslovnem aktivu avgusta 2020, kjer so bile poleg uciteljev družboslovnih predmetov prisotne tudi kolegice z razredne stopnje. Eden od ciljev osnovnošolskega izobraževanja v Zakonu o osnovni šoli se namrec glasi: razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dedišcini ter spodbujanje državljanske odgovornosti. 30-letnica naše države se nam je D o prihoda jeseni smo imeli že zastavljen in od vodstva šole potrjen nacrt, ki je poleg mnogo aktiv­nosti na maticni šoli in podru­žnicah predvidel opremljanje vseh ucilnic razredne stopnje z zemljevidi Slovenije, a se je ob koncu jesenskih pocitnic zgodilo zaprtje zaradi covida, ki je trajalo kar nekaj mesecev. Pa nam ni vzelo volje. Zemljevidi so prispeli in viseli – sicer najprej v praznih ucilnicah. Po nacrtu naj bi se vse skupaj zacelo s praznova­njem 30-letnice plebiscita in se tudi je, ceprav v malo okr­njeni obliki in na daljavo. Prvi dogodek je bil tehni­ški dan za celo predmetno stopnjo, ko so ucenci (in tudi ucitelji) doma pekli in kuhali tipicne slovenske praznicne jedi. Pripravo in jedi so foto­grafirali, pripisali recepte in do novega leta je že nastala kuharska e-knjiga praznicnih receptov, eden prvih prispev­kov na spletni strani, ki smo jo postavili prav v ta namen. Ob 30. obletnici plebiscita smo imeli proslavo na daljavo, sed­mošolci pa so za spletno stran pripravili kviz in obiskovalci naše nove spletne strani so se lahko preizkusili v znanju o naši domovini in lokalnih ižanskih posebnostih. Januarja 2021 so se v šole vrnili najmlajši in v mehurc­kih so zacela nastajati ob po­moci uciteljic mentoric darila za rojstni dan Slovenije. Šte­vilni likovni izdelki – zastave, zemljevidi, predstavitve slo­venskih športnikov – so pope-strili hodnike in avle naše šole, otroci so prepevali slovenske pesmi, plesali ljudske plese, pripravljali razstave plakatov naših sodobnih književnikov. Ko so se februarja v šole vrni­li tudi starejši ucenci, pa so tudi oni prispevali k podobni ureditvi njihovega dela šole. Po avlah so bile postavljene razstave plakatov o sloven-skih naravnih znamenitostih, predstavitve slovenskih znan­stvenikov, znanih Slovencev, ki so navdihovali ucence, slo­venskih olimpijcev, predstavi­tve Slovenije v tujih jezikih … Polnila se je tudi posebna spletna stran, do katere smo lahko dostopali kar preko sple­tne strani šole (in še vedno lahko). Nastajale so pesmi in razmišljanja o domovini, inter-vjuji z ižanskimi športniki, lut­kovni muzikal Ižanska Romeo in Julija, posnetki spominov staršev in starih staršev na osamosvojitev in desetdnevno vojno, podaljšano bivanje pa je vse svoje dogodke strnilo v daljši in zelo simpaticen film­cek, ki smo ga objavili ob kon-cu šolskega leta – tik pred 30. rojstnim dnem. Proslava ob dnevu držav­nosti je bila koncno v živo, si­cer dvakrat, ker nas je na šoli veliko in smo se po pravilih razporedili po športni dvorani, združila pa je vse, kar smo od zacetka projekta pripravili in ustvarili na temo naše domovi­ne. Veliko je bilo tega – ucenci so raziskovali in ustvarjali na temo domovine po razlicnih podrocjih: od literarnega in li­kovnega, znanstvenega, špor­tnega do glasbenega, kulinari­ke in turizma. S proslavo ob dnevu držav- Priprava razstave o plesu Priprava razstave o športnih uspehih Slovenije Slovenske zastave so izdelali ucenci POŠ Tomišelj Slovenija skozi ples nosti, ko smo pocastili 30. roj-postavljene razstave. Zadnja, stni dan Slovenije, pa projekt ki smo jo postavili konec no-še ni bil koncan. Jeseni smo se vembra, je koncala naš pro-vrnili na šolske hodnike, ki so jekt. Kulturni dan za 8. in 9. jih še vedno krasile spomladi razrede je bil posvecen domo­ljubju in poznavanju naše dr­žavne ureditve, katere temelj je seveda ustava. Slovenska ustava je ravno decembra pos­tala tridesetletnica. Osmošolci so imeli na to temo delavnice, na katerih so pripravili plaka­te. Devetošolci so razmišljali na temo domoljubja, oboji pa so bili tudi na predavanju dr. Vladimirja Prebilica, ki je mla-dim poslušalcem prijazni in zanimivo predstavil velicino 10-dnevne vojne za Slovenijo in pomen osamosvojitve Slo­venije za Slovence. Vseh dogodkov, izdelkov, prispevkov v tem kratkem po­rocilu ni mogoce predstaviti, zagotovo jih je bilo 100 in vec, sodelovali so ucenci z maticne šole in podružnic pod vod­stvom mentorjev in mentoric. Šola je eno leto dihala z domo-vino. Vsi smo se naucili kaj no-vega o Sloveniji in Slovencih ter zagotovo dosegli tisti cilj osnovnošolskega izobraževa­nja iz Zakona o osnovni šoli, ki smo si ga zadali na zacetku našega projekta. Vecino si še vedno lahko ogledate na sple­tni strani, do katere dostopate s prve strani šolske spletne strani pod rubriko projekti. »Domoljubje je, da imaš rad svoj dom, družino in državo, v kateri živiš.« (Tadeja 8. a) Barbara Lemež, OŠ Ig Prešeren in Julija Prešeren in Plecnik na Kulturni praznik na Hribcku V enoti Hribcek smo te-spoznavanju Slovenije, sloven-den pred kulturnim skih simbolov in Franceta Pre­praznikom posvetili šerna. Izdelali smo slovenske zastave pa tudi igrico bingo z Ne smemo pa pozabiti ome­motivi, ki so povezani z 8. fe-niti, da že celo zimo izkori­bruarjem. Ob slikanici Divja šcamo prav vse koticke, ki so simfonija, ki nam jo je posodi-pokriti s snegom, in komaj ca­la mama enega od otrok, smo kamo, da zabavo na snegu spet umetniki postali tudi mi in se nadaljujemo.ob tem zelo zabavali. Enota Hribcek Življenje Najvecji dosežek, ki ga lahko v življenju imamo, je to, da ga na polno živimo. Vsak bo enkrat spoznal, da najpomembnejši so naši bližnji, ki jih poznaš in v njihovem srcu vedno prosto imaš. Ne oziraj se na pretekle dogodke, saj si s tem povzrociš nepotrebne probleme in dileme. Vedno bodi pripravljen, saj življenje zate veliko presenecenj ima in z njimi ti sreco in nesreco poda. V slabem in dobrem nisi sam, vedno je tu nekdo, ki ti ob strani stoji in lepe stvari ti govori. V življenju so vzponi in padci, ampak vedno boš zmagovalec, ce boš sreco z drugimi delil in se za druge nikdar SPREMENIL! Mateja Železnik, 8. a Ura pravljic Dvorni norcek in zvezdoštevec 2. marec ob 17.00 Ponovno vabljeni na uro pravljic v Knjižnico Ig. Prisluhnili bomo indijski pravljici Dvorni norcek • TURIZEM /////////////////////////////////////////////////////////// Kaj šola?! V šoli sem in gledam skozi okno, tri še cele ure cakam, da zvonec odzvoni, da ura odbije. Cakam, da recem spet adijo, da busa ne zamudim, na mizo se naslonim in doma se spet zbudim. Se vlece in vlece, to koronsko poucevanje, kakor se vlece in vlece tudi moje potrpljenje. Moja razpoloženjska pesem, nastala ob obravnavi Levstikove in Jenkove pesmi. Ajda Prašnicki, 9. a Naš zeleni diamant zasijal v Dubaju V okviru svetovne razstave EXPO 2020 je v cetrtek, 13. januarja 2022, v poslovnem središcu slovenskega paviljona v Dubaju potekala poslovna delavnica za predstavitev slovenskega turizma s poudarkom na Ljubljani in Osrednji Sloveniji. Kot del delegacije glavnega organizatorja: Slovenske turisticne organizacije se je na kraj prizorišca odpravila tudi naša V mesecu januarju sta se na slovenskem paviljo- nu v Dubaju z anima­cijskim programom predstav­ljali Ljubljana in Osrednja Slovenija – kot zelena in varna destinacija s pestro ponudbo unikatnih doživetij. Turistic­na ponudba Obcine Ig se je predstavila preko Zavoda za konjeniški in doživljajski turi­zem: Lifetime experience. Od­ziv je bil nad vsemi pricakova­nji in bili smo prica izrednemu zanimanju za obisk našega ze­lenega diamanta. Prvi del poslovnega dogod­ka, pozdravni nagovori in pre­zentacije so potekali v pritlicju paviljona na t. i. Trgu Evropa, drugi del dogodka, B2B-ses­tanki pa v poslovnem središcu v 2. nadstropju slovenskega paviljona. S slovensko turistic­no ponudbo se je na individu­alnih sestankih s predstavniki slovenskega turisticnega go-spodarstva seznanilo preko 16 udeleženih turisticnih agen­tov in organizatorjev potovanj iz ZAE in Savdske Arabije. V eminentni družbi se je z obmocja osrednje Slovenije predstavilo devet podjetij in organizacij: Alpine Resorts, Iter, Faniani Group, Hiša kranjske cebele, Koca Sloven-ka z Velike Planine, Luxury Slovenia, Turizem Ljubljana, Intercontinental Ljubljana in turisticna agencija Lifetime Experience. Udeležence je uvodoma pozdravil Matic Volk, general-ni komisar Republike Slove­nije za mednarodno razstavo Expo 2020 Dubaj: »Z velikim veseljem vas pozdravljam na Slovenskem paviljonu na da­našnjem dogodku, ki se bo od­vil v organizaciji Slovenske turisticne organizacije. Prva polovica svetovne razsta­ve Expo 2020 v Dubaju je za nami. Ocenjujemo jo kot iz­jemno uspešno, samo v prvih treh mesecih smo zabeležili skupno vec kot 370.000 obi-skovalcev, skoraj 100 dogod­kov, v našem paviljonu pa se je predstavilo vec kot 45 podjetij. Dogajanje v slovenskem po­slovnem središcu je pritegnilo zanimanje domacih in tujih gostov, zato je Slovenija na Expu 2020 prepoznana kot dr­žava z enim najbolj dodelanih poslovnih programov. Expo je priložnost, da Slovenijo svetu predstavimo ne le kot inova­torko na številnih podrocjih, temvec tudi kot priljubljeno turisticno destinacijo.« Zbrane udeležence sta pozdravili tudi podžupanja Mestne obcine Ljubljana Tja­ša Ficko in direktorica Regi­onalne razvojne agencije Lju­bljanske urbane regije Lilijana Madjar. Pomen predstavitve Lju­bljane na EXPO Dubai 2020 je izpostavila direktorica Turiz-ma Ljubljana mag. Petra Stu-šek: »Po preteklih dveh letih, ki sta mocno prizadeli turizem, ima vnovicna predstavitev Lju­bljane na EXPO Dubai 2020 izreden promocijski potencial ter odpira vrata do novih po­slovnih partnerstev in prilož­nosti. Aktivnosti smo zastavili tako, da obiskovalcem te naj­vecje svetovne razstave doslej prikažemo lepote Ljubljane in poudarimo spoštljiv odnos do narave, prebivalcev in kultur­ne dedišcine.« Ponudbo Slovenije na po­drocju cebelarstva kot gene-ratorja novih turisticnih pro-duktov in pobude Dan sajenja medovitih rastlin je predstavil dr. Peter Kozmus iz Cebelar­ske zveze Slovenije. Pestro ponudno buticnih potovanj in najbolj atraktivnih dnevnih izletov po Sloveniji je predstavljal Lado Rot, direktor Zavoda Lifetime experience. Naša poslovna miza se je zavonjala že od dalec, saj smo bili edini od ponudnikov, ki smo za bodoce poslovne partnerje pripravili omamen gastronomski prigrizek. Glav-no besedo so imeli prestižni tartufi, ki so poskrbeli, da so maske brez pomislekov in kljub strogim epidemiološkim ukrepom zacele padati. S tem smo misli naših kozmopoli­tanskih obiskovalcev subli­mno popeljali v naš primarni ekosistem delovanja, kjer smo najmocnejši – v gozd. Ljubimo neokrnjene gozdove in smo promotorji so-bivanja z goz­dom in vsemi njegovimi pre­bivalci. Ljudi spodbujamo, da vstopijo v svet, ki nam je tako blizu, a hkrati tako zelo dalec – v kraljestvo gob. V Sloveniji lahko najdemo vec kot 3.000 razlicnih vrst gob in gobar­jenje je v mnogo družinah že tradicionalno. Znanje se v Slo­veniji prenaša iz roda v rod, mnogo tujcev pa v ta svet šele vstopa in so nad našimi izobra­ževalnimi programi naravnost navdušeni. Za vse avanturiste in ljubitelje še bolj divjega pa smo predstavili tudi doživetje – ogled medveda v njegovem naravnem okolju. Izkazal se je tudi velik interes za našo unikatno, najbolje prodajano doživljajsko izkušnjo – Lov na tartufe. V arabskem svetu ima konj že od nekdaj posebno mesto, zato smo za vse tiste, ki želijo Slovenijo spoznati nekoliko drugace – s konjskega hrbta – predstavljali tudi pestro po­nudbo konjeniških avantur. Z najvecjim ponosom pa smo predstavljali našo lokalno po­nudbo in posebna doživetja, ki jih izvajamo na obmocju Obcine Ig. Ponujamo pol- in celodnevne aktivnosti na po­drocju Ljubljanskega barja in Iškega vintgarja. Posebno atraktivna izkušnja je polet z balonom nad Ljubljanskim barjem, ki nam omogoci prav poseben pogled na naš zeleni raj iz pticje perspektive. Izku­šnja, ki bi jo enkrat v življenju moral doživeti prav vsak! Naš podpis pa je unikatno nocno doživetje, kjer se v gozd odpravimo ponoci z UV-svetil­kami in se podamo na foto lov na skrivnostnega mocerada. Naši carobni neokrnjeni goz­dovi so kraj, kjer se clovek lah­ko znova poveže sam s seboj in se osvobodi vseh tegob, ki ga pestijo. To je cas, ko sprego­vorita kraljestvo gob in gozdni svet. Zgodi se carovnija. Tedaj lahko vidimo nevidno! Po vec kot uspešnih ses­tankih smo vsi sodelujoci ob odlicni hrani nazdravili z vi-nom iz 'morske kleti', ki se je štiri leta staralo na dnu morja na globini 12 metrov v Piran­skem zalivu. Bili smo navdu­šeni tako nad okusom kot tudi nad idejo. Vsaka steklenica vina je namrec cudovit unikat, pokrita s školjkami in kora­lami, saj bogato življenje na dnu morja na njih pusti svo­jevrsten pecat. Res smo lahko ponosni na našo domovino in ljudi, ki v njej ustvarjajo tako posebne in unikatne zgodbe, ki ne ostanejo neopažene niti v tujini. Postanimo ambasadorji naše obcine Verjetno se vsi zavedamo, da živimo v prelepi obcini, obdani s cudovito naravo, ki nas obdarja z vsemi dobrina-mi, ki jih potrebujemo za zares kakovostno življenje. Pa smo dovolj gostoljubni? Smo pri­pravljeni našo sreco in lepoto narave deliti tudi z drugimi? Cas je, da se odpremo in zac­nemo širiti ljubezen, naše zna­nje in tradicijo tudi med naše obiskovalce. Kolikor bomo dali, toliko bomo tudi dobili. A to lahko dosežemo le skupaj, zato vabimo vse zainteresira­ne, da se nam pridružite pri oblikovanju in izvedbi naših turisticnih doživetij. Želimo si cim vec sodelovanja med domacini in veseli bomo vsa­kega, ki nas bo kontaktiral in nam predstavil svojo storitev, znanje ali obrt, za katero verja-me, da bi lahko bila zanimiva tudi za tuje obiskovalce. Vese-limo se sodelovanja z društvi, kmetijami, restavracijami, na­mestitvenimi obrati in vsemi motiviranimi posamezniki. Bodimo ponosni na svoj dom in njegovo lepoto ter dobro ime – skupaj ponesimo v svet! Odpotuj z nami v arabsko pravljico in si oglej EXPO 2020 Razstava EXPO je vsakic znova edinstveni dogodek, vreden pozornosti, obiska in sodelovanja. Tokratni bo v vseh pogledih rekorden. Ce-lotna površina razstave zavze-ma skoraj 440 hektarov veliko obmocje. Tematsko je park razdeljen na 3 dele: trajnost, mobilnost in priložnost. Obi-skovalci lahko obcudujejo 266 razlicnih zgradb in paviljonov, v sklopu katerih je predsta­vljenih 192 držav, kar je najvec držav v zgodovini te razstave. Slovenija se v Dubaju pred­stavlja pod geslom Slovenia. Green and Smart Experience, s cimer poudarjamo trajnostno, sodobno in ustvarjalno stran našega znacaja. V ospredju so zgodbe o prepletu neokrnjene narave ter znanja in inovacij. Slovenski paviljon je umešcen v trajnostni segment razstave na izjemni lokaciji tik ob vho­du na prizorišce. Ce bi radi doživeli to zares edinstveno kozmopolitansko izkušnjo ali morda kašno drugo, nas kontaktirajte na: info@lifetime-experience.com in z veseljem vam bomo po­magali s pravimi informaci­jami. V casu, ko so potovanja po svetu zares zelo otežena, je morda zdaj pravi cas za obisk Dubaja. In ce želite na enem mestu obiskati cel svet, je EXPO 2020 prava izbira. Podrobnejše informacije o Expu 2020 so zbrane na: www. expo2020slovenia.si. A treba bo pohiteti, saj bo odprt le še do 31. marca 2022. Izkoristimo neposredno pove­zavo letalske družbe Fly Dubai iz Ljubljane, saj nas do arabske pravljice in mesta presežkov, brezmejne pušcave in pred­vsem svobode loci manj kot 6 ur prijetnega leta. V primeru vecjega zanimanja bomo z ve­seljem organizirali skupinski odhod z Iga. V imenu ekipe Zavoda Li­fetime experience se iskreno zahvaljujemo županu Obci­ne Ig Janezu Cimpermanu in strokovni sodelavki za turizem Maji Zupancic za vso podporo in zaupanje ter se veselimo uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje. Lado Rot Tocka SPOT Svetovanje V februarju z brezplacnim izobraževanjem ABC podjetništva T ocka SPOT Svetovanje, vaša tocka za brezplac­no podjetniško informi­ranje. Informacije, svetovanja in izobraževanja za (vstop v) podjetništvo – to vse je v domeni tocke SPOT Sveto­vanje. Še bolje kot samo to – naše storitve so popolnoma brezplacne. Podjetnikom stojimo ob strani tudi v zadnjih letih epi­demije – seveda tudi preko spleta! Naša tocka SPOT Sve­tovanje deluje že skoraj štiri leta – tudi zadnji dve leti, ko je cel svet prežemal val epidemi­je z zapiranjem države. Svoje storitve smo seveda prilagodi­li – online izobraževanja, sple­tna video svetovanja stran­kam in pomoc pri registraciji podjetja. Tako smo približali SPOT Svetovanja skorajda v vaš dom! Vstop v svet podjetništva preko brezplacnega tecaja – ABC podjetništvo Na tocki SPOT Svetovanje za Osrednjeslovensko regijo bomo v februarju izvedli daljše 50-urno usposabljanje za tiste, ki bi o temi radi izvedeli vec. Vec iz marketinga in financ, napotki za razvoj poslovnega modela in nekaj o osnovah ra-cunovodskega poslovanja. Vse bo potekalo v desetih loce­nih modulih – torej deset dni brezplacnih izobraževanj. Vec o vsebini predavanj lahko najdete na spletni stra­ni: www.podjetniski-portal.si/ programi/spot-poslovna-toc­ka/on-line-brezplacna-uspo­sabljanja-abc-podjetnistva. Usposabljanje bo predvi­doma v vecjem delu potekalo preko spletnih video orodij. Vsebino posameznih modulov in termine si lahko ogledate na: www.podjetniski-portal.si/ programi/spot-poslovna-toc­ka/usposabljanja-abc-podje­tnistva/spot-svetovanje-osre­dnjeslovenska. Drug termin za udeležbo bo potekal v oktobru. Usposablja­nje bo predvidoma v vecjem delu potekalo preko spletnih video orodij. ABC podjetništvo in dodatna nagrada za udeleženke – bodoce ženske podjetnice Za ženske podjetnice pa se nacrtuje celo financno-nagra­dni natecaj. Izbor zmagovalk bo potekal v okviru predstavi­tve svoje podjetniške ideje. Za kandidiranje pri nagradnem natecaju je zahtevano imeti opravljenih vseh desetih mo-dulov ABC izobraževanja. Tocka SPOT Svetovanje – vse povezano s podjetništvom – brezplacno in na enem mestu Tocke SPOT Svetovanje so izoblikovane po vseh re-gijah Slovenije in delujejo v okvirih razpisa Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo in Evropske unije ter so tako brezplacne za vsakršne vrste uporabnikov. Torej tudi ce zbi-rate informacije za podjetni­ško priložnost v prihodnosti ali ce potrebujete odgovor na osnovno podjetniško vpraša­nje – za vas je lahko prvi kon­takt tocka SPOT Svetovanje. SPOT Svetovanje skuša omogociti razvoj podjetništva in dvigniti raven poslovanja v državi. Hkrati tocka SPOT Svetovanje deluje tudi kot vs-topna tocka za korišcenje dr­žavnih nepovratnih sredstev iz javnih pozivov oz. državnih vavcerjev Slovenskega podje­tniškega sklada. Pohitite s prijavami na brezplacno izobraževanje ABC podjetništva – mesta so omejena! Prijave na usposabljanje so mogoce preko elektronske pošte na spot@gzs.si. Ne poza-bite vkljuciti vseh svojih kon­taktih podatkov – tako tudi telefon ni odvec! Za vec informacij nas lahko poklicete tudi na 01 58 98 000 v casu naših uradnih ur. Te si lahko ogledate na spletni stra­ni. (https://www.gzs.si/Novi­ce/ArticleId/74486/delovni--cas-spot-svetovanje) Tocka SPOT Svetovanje Projekt je sofinanciran s pomocjo Evropskega sklada za regio­nalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. ˜ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTUR • KMETIJSTVO ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Poziv pridelovalcem za tržnico na Igu Na Obcini Ig želimo Zato pozivamo vse kmete, Prosimo vas, da nam Ohranimo domace kmetije obuditi sejemsko do- pridelovalce domacih pridel­ predstavite svojo ponudbo. in kupujmo lokalno! gajanje oz. tržnico. kov in proizvodov, da se nam Pricakujemo vaš klic na tel. Številni obcani so pripravljeni javite. Obcina gre prodajal­ 01/2802-324 ali 01/2802-300 Andreja Zdravje, kupovati domaco pridelano cem lahko nasproti in vam ali pišite na elektronski naslov: obcinska uprava zelenjavo, domace meso, su­ ponudi stojnice. Tržnico bi, andreja.zdravje@obcina-ig.si. homesnate izdelke ter mleko ce bo dovolj zanimanja, imeli in mlecne izdelke. ob sobotah. Obvestilo kmetijske svetovalne službe L etošnja kampanja vnosa zbirnih vlog za leto 2022 (EIV Zaradi epidemioloških razmer lahko na vnos vlog pride samo 2022) se bo zacela v cetrtek, 24. 2. 2022, in bo trajala do ena oseba, obvezno brez bolezenskih znakov, s spoštovanjem vkljucno 6. 5. 2022. vseh preventivnih korona ukrepov in izkljucno z izpolnjenim Tudi letos se predtiska kmetom ne bo pošiljalo, podatki bodo PCT-pogojem. Pred prihodom je obvezna telefonska ali elektron­objavljeni le na spletu. ska najava. Dokumenti, ki jih potrebujete pri vnosu vloge: Pred oddajo zbirne vloge priporocam vsem vlagateljem, da -Subvencijska vloga za leto 2021. v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) preverite pravilnost -Ce ste v zadnjem letu spremenili transakcijski racun, potrebu-vrisa GERK-ov na svojem kmetijskem gospodarstvu. Vsi, ki jete fotokopijo veljavnega transakcijskega racuna. imate dostop do interneta, lahko to najlažje naredite kar doma -Podatke o staležu živali na KMG na dan 1. 2. 2022 (podatki o preko spletnega pregledovalnika (http://rkg.gov.si/GERK/Web­staležu govedi se avtomatsko prenesejo iz centralnega regi-Viewer/). Dostop do vaših podatkov je mogoc z vpisom vaše stra), potrebujemo le podatke o prašicih, kokoših, konjih in KMG-MID številke. Kdor doma oziroma pri sorodnikih ali sose­preostalih živalih. dih nima možnosti za dostop do spleta, lahko za pregled svojih -Ce nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo prišel na dogovor-GERK-ov zaprosi na upravni enoti, kjer boste GERK-e po potrebi jeni sestanek, mora izpolniti in podpisati navadno pooblastilo tudi dopolnili. v dneh izvodih, ki ga lahko dvignete na sedežu KSS ali na sple­tni strani ARSKTRP. Obvezno narocanje za vnos subvencijskih vlog na tel. št.: 01/ 290 94 62 in 041/310-196.Pozivam vas, da na UE uredite stanje na GERK-ih, kjer je to pac potrebno (izlocitev neupravicenih površin, usklajevanje Zlatko Krasnic, velikosti GERK-ov in podobno). KSS, Enota Ig • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pogovor z Antonom Puciharjem, nekdanjim poveljnikom štaba civilne zašcite Obcine Ig Anton Pucihar je bil nacelnik štaba naše obcine od leta 1997 do 1999, od 1. 8. 1999 do 1. 8. 2019 pa je bil poveljnik. Zaradi zdravstvenih težav je mesto poveljnika prepustil mlajšemu, v gasilskih vrstah zelo izkušenem nasledniku. V štabu civilne zašcite in tudi v gasilstvu na ižanskem je pustil velik pecat, saj je na številnih podrocjih oral ledino. Prijetno je bilo pokramljati z zelo hudomušnim in aktivnim upokojencem. Gospod Tone, prosim vas, da se najprej na kratko predstavite. Rodil sem se 16. 3. 1951 na Igu 73 v hiši pri Kukovcevih, kjer sem preživel otroštvo. Bil sem drugi od štirih otrok. Us-pešno sem koncal šolo na Igu in bil že v otroštvu aktiven v strelski družini Mokrc, z vr­stniki z Iga sem bil pionirski prvak z zracno puško. Bil sem aktiven športnik v športnem društvu Partizan, k temu me je spodbudil strogi ucitelj Gla-van, saj je pri mladih spodbu­jal šah, nogomet, rokomet ter orodno telovadbo. Po osnovni šoli sem se posvetil rokometu in najprej igral za Iško vas, potem pa za RK Mokerc. S pre­ostalimi mladinci sem poma-gal pri izgradnji novega – tak-rat še Mladinskega doma. Kje sta nadaljevali šolanje? Katera je bila vaša prva zaposlitev? Uciti sem se zacel za orod­jarja, po enem mesecu pa mi je Kovinska industrija Ig podeli-la štipendijo in po štirih letih sem pridobil izobrazbo stroj­nega tehnika. V KIG-u sem Pred gasilskim sestankom (ponovno navede št. diplome 03989 in hudomušno nadalju­je, da je v pokoj odšel s štirimi poklici, op. a.). Po služenju vojske sem pridobil še izo­brazbo strojnika težke TGM, na VŠTK sem opravil šolo za trenerja rokometa. Najraje pa imam peti poklic, ko kmetu­jem kot upokojenec. Ni težko nositi s seboj tistega, kar si se naucil in kar znaš. (Ob tem pove, da mu vsega tega ne bi uspelo doseci, ce ne bi imel podpore in spodbude žene Marije. Prijetne gospe, ki podpira svojega moža. Op. a.) Lahko delite z nami kakšno anekdoto iz otroštva? Kot otrok sem bil zelo bole-hen, dvakrat na nitki, imel sem meningitis in zlatenico. Zaradi odsotnosti v šoli so mi grozili, da bom neocenjen. Na pogo-vor z uciteljico je odšla moja mama in uredila zadevo. Pri osmih letih sem pri igri padel v gnojno jamo. Življenje mi je takrat rešila Vera Rojšcek, po­rocena Ciber, ki me je potegni-la iz jame. Ce ima kdo z menoj kakšne težave, naj se obrne kar na gospo Vero, ki me je rešila. Kdo je bil vaš navdih pri gasilcih? Ko sem pri približno šestih letih gledal, kako je stari mami pogorela hiša. Opazoval sem, kako so vsi prišli pomagat, reševat in gasit. Takrat so bili gasilci, ki so prišli pomagat, zame junaki. Kako vas je pot zanesla v gasilstvo in prostovoljstvo? Z gasilstvom sem se srecal marca 1967, takrat je pet 16-le­tnikov pristopilo k clanstvu v GD Ig. Prej žal nismo mogli za­radi zakonodaje. Bil sem prvi pri gasilcih, saj smo bili doma blizu starega GD Ig. Oce je bila tam strojnik in prav tako strici, zato sem imel že doma zgled gasilstva. Katere funkcije ste opravljali kot gasilec? Takoj po pristopu h gasil­cem sem se zacel izobraževa-ti. Opravljal pa sem funkcije podpoveljnika v GD Ig, bil sem najmlajši predsednik GD Ig. Nato sem bil predsednik sektorja Ig pri GZ Ljubljana Vic in clan NO pri GZ Ljublja­na Vic-Rudnik. Prostovoljno gasilstvo je bilo združeno v GZ Ljubljana Vic, ki je takrat pokrivala GZ Ig, Brezovico, Škofljico, Lašce. Po ustanovit-vi obcin pa so nastale samo­stojne gasilske zveze. Kako je nastajala samostoj­ na Gasilska zveza Ig? Ob nastanku Obcine Ig smo tudi gasilci ustanovili sa­mostojno Gasilsko zvezo Ig, ki je vsebovala vse clane bivše­ga sektorja razen Želimelj in Klade. S takimi postavitvami in imenovanjem je shodila ta­kratna 'ižanska pažarna ab-ramba'. V zacetku smo imeli nekaj težav pri organiziranju, saj so vsi želeli pomagati, ven­dar vsak po svoje. Ižanci in gasilci z Janc smo se organizirali malo po svoje, kot so dovoljevali predpisi, kar pa ni bilo po volji takratnemu ministrstvu za obrambo. S ta­kratnim županom Podržajem sva bila poklicana na zagovor, kjer je župan neomajno zago­varjal naš sistem dela z bese­dami: Te rokavice šivamo mi za sebe in mi jih bomo nosili. Nato smo bili še nekaj casa mocno nadzirani s strani mi-nistrstva, ko pa so videli naše uspehe, so nas prepustili, in tako se je vzpostavil naš sis-tem. Kaj pa ste poceli takega, da jim ni bilo všec? Saj ni bilo nic takega, le s tem, kar smo imeli in kar nam je ponudil sistem, smo se or-ganizirali tako, da smo lahko zagotovili našim obcanom cim boljšo zašcito in pomoc pri ne­srecah. Najprej smo združili vse operativne enote gasilcev in CZ v enotne in mocnejše re-ševalne enote. Prav tako smo združili finance za isti cilj. Razdelili smo si delo, tako da je GZ Ig prevzela vecino dela in odgovornosti pri na-crtovanju, izobraževanju, na­kupu, organizaciji in kontroli dela. CZ pa je prevzela speci­ficne naloge in skrb za uvaja­nje novosti v sistem za reševa­nje in zašcito. Za povezavo in dobivanje tocnih informacij pa je v naši obcini vsak predsednik vaške­ga sveta obenem poverjenik CZ za to vas. Razlog je prep-rost, ljudje mu zaupajo, saj je bil izvoljen. Kam vse ste bili imenovani? Ob ustanovitvi Obcine Ig sem bil imenovan v nadzorni odbor obcine. Ker sem imel iz­kušnje z delom v vecjih siste­mih in ker so mi ljudje zaupali, sem prevzel funkcijo predse­dnika NO GZ Ig. To funkcijo opravljam od leta 1997 in še traja. Kakšna je bila vaša vloga pri novem gasilskem domu Ig? Med mojim predsedova­njem GD Ig smo se intenziv-no pripravljali na praznovanje 100-letnice društva (1983). Želeli smo pridobiti vsaj ze­mljišce, ce ne za gradnjo, pa za menjavo za ustrezno lokacijo. Tisti cas so gasilska (in ostala) društva delovala v okviru ta­kratne SZDL in niso bile prav­ne osebe. Prav predsednik Janko Cerne je imel razume­vanje in skupaj sva pri Kmetij-ski zadrugi Ljubljana uspešno predstavila naše probleme. Bila sva uspešna in brezplacno so odstopili takratni KS Ig (ki pa je bila pravna oseba) vse zemljišce severno od potoka Jelenovka na Igu z namenom izgradnje novega gasilskega doma. Na tem mestu zdaj stoji nov dom PGD Ig. Pred prazno­vanjem stoletnice društva mi je potekel mandat, uspelo pa nam je obnoviti stari domek sredi vasi po mojih projektih. Tako se je zacelo z novim do-mom, je pa treba poudariti napore poznejših vodstev in vsega clanstva, da imamo to, kar se vidi. Kako se je kadrovsko zapolnila GZ Ig? Po prvih težavah z orga­niziranjem gasilske zveze se je nato zbrala dobra ekipa v vodstvu GZ Ig, ki je odlicno pripravila teren za sodelova­nje s prvim županom in obcin­skimi svetniki. To sodelovanje še vedno traja in je zelo uspeš-no, kar se tudi vidi. Kako je nato nastal štab civilne zašcite? Ker je bilo gasilstvo urejeno, smo zaceli razmišljati o civilni zašciti, ki je takrat kadrovsko in materialno šepala. Nato so me imenovali za nacelnika štaba CZ, cez dve leti pa sem postal poveljnik štaba CZ. Štab smo dopolnjevali glede na potrebe casa, strogo pa smo pazili, da smo funkcije poveza­li med seboj med gasilci in CZ, vsi vodilni organi GZ Ig ima­jo odgovorne funkcije v CZ in obratno. V štabu ni clana, ki ne bi bil gasilec Kako ste postavljali Gasil­ sko zvezo Ig? Delo v gasilski zvezi je po­tekalo ves cas skupaj, v so-delovanju z vsemi clani oz. društvi. Društva smo zaceli pomlajevati, zaceli so se kazati dobri rezultati pri strokovnem delu, pri boljši opremljenosti vseh ekip oz. društvih. Podan je bil predlog, da ima vsako gasilsko društvo tudi ekipo za tehnicno reševanje – TRE. Tako so bile postavljene eno­te CZ in GZ kot TRE, Enota za zveze, RKB enota in bolnicarji. Te enote delujejo v okviru GD in v okviru CZ. Vodilna ideja je bila, da gasilcev brez CZ ni, in obratno. Le povezane enote dobro delujejo pri reševanju. Potem ste povezali CZ in gasilstvo? Razvoj GZ gre z roko v roki z razvojem CZ. Imamo enkrat-no organizacijo, sodelovanje, znanje in podporo vseh vklju-cenih. Prav tako nam je Upra­va RS za zašcito in reševanje zaupala in nas pri predlogih skupne organizacije podpira-la. Vseskozi smo sledili na­predku, vedno smo bili pri vrhu tudi z izpopolnitvi­jo opreme, osebne zašcite, pri nakupu opreme, tudi pri nahrbtnikih za bolnicarje. Pri radijskih zvezah je naša gasil-ska zveza dalec pred drugimi, saj imamo lastni stacionarni in tudi prenosni repetitor za radijske signale, ki omogoca radijsko povezavo v casu sku­pne vaje ali intervencije, tudi v 'sivih conah' slišnosti naše ob­cine. Tako tudi velikokrat po­magamo sosednjim GZ pa tudi upravi za reševanje in zašcito. Ali ste vedno imeli podporo med svetniki in od župana? Seveda. Vsa pridobljena sredstva za razvoj gasilstva in CZ še posebej oplemenitimo. Za vsako intervencijo in vla­ganje imamo programe, orga­ne, ki vodijo in nadzirajo, po uspešno koncani intervenciji se pripravi porocila. Prav tako se pripravi porocilo o potreb­nih investicijah in o tem poro-camo. Ker imamo vzpostavljen red, je med nami zaupanje. (Ob tem je poudaril: nimaš nasprotnikov, samo drugace mislece ljudi. Vedno je spod­bujal, da delajmo skupaj in po­magajmo drug drugemu. Vsak po svojih zmožnosti naj pripe­lje znanje in sredstva v obcino, za dobro vseh. Op. a.) Kako se je naprej razvijalo gasilstvo na Igu? Pozneje smo se povezali tudi z ICZR, da so lahko tudi naši clani sodelovali v izobra­ževalnem programu za gasilce in poverjenike CZ. Rezultati so bili vidni pri tekmovanjih oz. preverjanju znanj naših ekip. Dogaja se, da na tekmo­vanje samo iz enega našega gasilskega društva pristopi to-liko ekip kot iz druge gasilske zveze skupaj. Smo redni zma­govalci regijskih tekmovanj in nastopamo tudi na državnih prvenstvih. Kdaj pa so se zaceli kovati bolnicarji? Posebno poglavje naše ob­cine so bolnicarji. Zacelo se je s tem, da smo jih pri interven­cijah potrebovali za nudenje strokovne pomoci poškodo­vancem pa tudi reševalci so se poškodovali. Prvi smo zaceli vzgajati in izobraževati mlade bolnicarje in bolnicarke kar Zahvala pri nas na Igu. Tu smo orga­nizirali prva izobraževanja za lastne potrebe. Najboljše izo­braževanje pa je tekmovanje in preizkus znanja. Smo redni udeleženci in tudi zmagoval­ci regijskih in državnih tek­movanj. Bili smo celo na bal­kanskem prvenstvu, med 16 ekipami smo dosegli 4. mesto. Ena bolnicarka je bila celo v republiški ekipi na Evropskem prvenstvu v Assisiju v Italiji. (V teh letih je bilo pod po­veljstvom Puciharja izobra­ženih vec kot 123 bolnicarjev in še vedno se na vsaka 2 do 3 leta ponovno vzpostavi obno­vitveni in novi tecaj. Na nje­govo pobudo sta bila pred 14 leti v Obcini Ig kupljena prva defibrilatorja. Pozneje so se še dokupovali in društva so svojo opremo dopolnjevala z njimi. Prav tako so se na njegovo po­budo kupili nahrbtniki za bol­nicarje, ki jih morajo imeti ved-no pri sebi doma ali v službi za takojšno nudenje prve pomoci. Op. a.) Kako gledate na nadaljnji razvoj civilne zašcite v naši obcini? Še naprej je treba vlagati in dograjevati informacijski sistem. Obnoviti bo treba sis-tem alarmiranja, ki nudi cim vec podatkov. Vec pozornosti bo treba nameniti tudi skrbi za ekologijo, saj se pri inter-vencijah pojavljajo škodljivi vplivi. Zašcititi je treba obca­ne in reševalce ter z rocnimi detektorji odkrivati morebitne nevarnosti. Nenehno se je tre­ba izobraževati, graditi tova­riškega duha, prijateljstvo in srcnost. (konec prihodnjic) Andreja Zdravje Arhiv Anton Puciharja O b nesreci na Golem dne 18. 12. 2021 se zahvaljujemo za hitro intervencijo, gašenje in nudenje pomoci ob cišcenju in saniranju hiše po eksploziji vsem ekipam gasilcev in vsem sovašcanom. HVALA! Vsi clani družine Jamnik Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Ob pogrebu pokojne Anice Dolenc iz Iške Loke je svoj dar na­menila za potrebe Župnijske karitas Ig Marija Župec z družino, Ljubljanska cesta, Ig. Iskrena hvala. Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki pomagate s svojimi darovi in podpirate naše delo ter pomagate lajšati stiske ljudem, še pose-bej v teh težkih casih koronavirusa. Župnijska karitas Ig Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako listavcev kot iglavcev po konkurencnih cenah in zagotovljenemu placilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. Solate Testenine Jedi po narocilu Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem narocilu. Popusti se ne seštevajo MALI OGLASI Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 24. februar 2022. . KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasicnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si.