286 številka
Ljabijaaa, ? petek 15. decembra 1905.
IXXVIIL leta.
fm l mm
iSsiaja   nak  aa* tvacar,  ausaftt *•*«!)• ia rravaafcka, ter vaga po poitl rr«|tui mm avstro-ogrskc Amimim mm m tata SI K, u H Uta it K, aa astri lata i K 60 k, al «b «•••« t K tO k.   Za LJubljano e »aiiljaDJvn na dmm mm vat
S* S.   aa aat lata  It K, aa Satrt lata € K, aa aa eiaaaa S K. Kdar kadi ud panj, ala&a aa       lata It K, aa aal lata 11 K, aa četrt lata 6 K 60 k, aa aa aiaaa« 1 K 90 h. — Za tuja dažala tallka vae, kolikor aaaSa poŠtama. * &9 saraČb« !?ras tetodobae *»«*i]jatv« earaAnln* s« aa astra. — Za oznanila aa »lačaje •« pataraatavne »etlt-vrate aa It k, mhh aananUa tiaka enkrat, aa 10 k, če aa dvakrat, ia »a 8 k, če aa  tlaka trikrat ali   večkrat. — Daata saj «s Svveie <rankevstl. — Stskeaiai aa na vrača)«. — Uradnlitvo fai upravnlaVtvo Ja a KaaOevik aliaak it 6, la alaat aradnlltve a L aadatreaja, aaravBiaNe pa a pritličja. — Uaravništvz naj aa alageveuje aaŠUjatj naročnina, rakiaaaai •
eznanila, i. J. aaaalniatratrvne atvari.
Slovanski Narod'1 \*?£«ftm St, 34.
Posamezne številke po IO h.
„Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Začetek narodnostnega boja med soc. demokrati.
Dne 10. t. m. se je na Dunaja končalo izredno zborovanje odposlancev -vsfk eooialcodemofcratfčnih stro-krvnih organizacij.
Na tem zborovanju se je vnel in dobojeval ve* k boj, ki se je tikal naiodsoetritf^s problema.
Socialna demokracija deduje na dveh polj h: na političnem in gospr-darskem Na politčnem pcprišču ji is delo prav 1»hkr*, kar oh^toii zgolj v negaciji vs^g« seiai rbstojeČega in ▼   konsekv*?ntnem    napadanja vseh
onih faktorjev in institucij, ki niso po godu socialnim demokratom St*ar s strokovno organizacijO je pa dra
Ta je treba stvarnega dela, od
ločilne so tu dejanske razmere in življe nsfci odacšaji.
V narodnem  ozira  so se delali
ecetalci d* m«:-krat;« silno nepristranske in so imeli vaslej poln fcr>§ ?epo donečib fraz na razpetega Toda te lepe b*??de eo bile le pesek v oii r*ra*sodm mnoifei in njihova nepristranost v narodnih vprašanjih je bila zgGij teoretična. N: šs dolgo tega, ko so naravnost obsojali in za-metavali narodno idejo in jo zasmehovali.
Kake mala da bo se socialni de« Bsokratje brigali za narodnost m fc&ko jim je bis prstramk* *tvar, dokazuje r-sm jasno d- jsUo, da s*« bili še nedavno tega pri nas ca Kranjskem in Bpodnjem Š*&jurskem skoro vsi so cialni d^irofcraije nem i katarji, kar so delcrca se dsnes.
V teoriji sicer naglašajo svojo nepristranost »n Z3gov*r ajc absolutno pravičnost naprsen vsem narodnostim, f pra^s: so pa pr&v n č nt? drže teh Dičet Š "ok- m**e, ki e*oje pod nji-hc ion poveljstvom, tega seveda ne u pazi*o in smatrajo vse nj hove besede za suho zlato.
N t a tudi za te pride še čas, ko bodo BpregiedUe m vedele ločiti bes&de od dei?nj.
Ni političnem po?jo, Vier je de- i
lovanje socialnih demokratov zgolj negat vno, se bo dalo gotovo še neka) Ckbs izhajati a praznimi, brezpomembnimi frazami. Drugače je pa to na drugih pepriščih. Zlasti v praktičnem življenja je često treba z dejanji pokazati svoje mišljenje. Ako opatujemo socialne demokrate, to je njihove voditelje — dnnajsfce Ž de, ki zapovedujejo vesoljni avstrijski sooialni demokraciji, se prepričamo pra« lahko, da se v narodnem ciiru prav malo razločujejo od starih nemških Jiber&lcev. Pri takih nazorih strankinega  vodstva  bi  bilo  pač že
čestokrat prišlo do koi fl ktov v stranki «ami, ako hi se ne bili voditelji prs* vidno ognili tem razporom na ta na-čin, da so v političnem oziru orga* nizo?ali delavstvo po narodnostih.
Pri Btrokovmh orgtniz^cijbh je pa to drngtče. Tu posegajo dunajski voditelji direktno v vsako stvar in skuiajo na tem polju razširiti in utrditi svojo racČ.
Pri nas se dado naši src&loi demokrfttjr, ki nimajo prsv nobenega s oiostojnega mnenja slepo izrabljati in capliajo brez preudarka za svojimi vodita!/, b?kor katoliški backi za duhovniki. Čdbi nastopsjo pa tudi na tem poliju drugače.
Ti nečejo biti Blepo orodje v rokah dunajskih voditeljev; zato so ei ustanovili stojo češko strokovno or-gamz cijo, da bi bili tako tadi strokovno svrb.zdni in strni svoji gospodarji. Da to dana skim voditeljem ni po volji, je pač nmljiv/o.
Adler ni zastonj sodeloval pri 3£st&vi so^ diererjanskeflra linšk&ga programa in dr. Perner^taffer ni zaman dolga leta veslal po pangermin-skih vodah!
Dun^j^ki voditel;i zahtevajo, na) se r»ipu-te vse češke delavske or-tr-inizaoije in se podrede dunajski strokovni komisiji. Njihove teieje merijo na to, da bi se kolikor mogoče vae centraliziralo na Duoa;ii da bi se te^o emškemu elemcniu f sr ciaino-demr kraUčai str&nki ERgoto-vilo gospostvo.
Nvi mednarodni socialno-demo-krata^i   shod » Am^Urdam   so dcš;i
tadi zastopniki čtŠke sosialne demokracije.
Na tem shodu so Nemci pro-vzrodiii, da se je zastopnik Češke delavske zveze izključil od zborovanj, čtš, da shod ne pozna čeških delavcev, marveč samo avstrijske, ki bo pa itak ie zastopani po svojem delegatu — Nemcu.
To je dalo povod, da so se češki socialni demokrati dvignili preti diktatori dunajskih nemško židovskih voditeljev in njihovih priveskov ter zahtevali, naj se soaialno-demokrat9ka strokovna društva crgamsujejo na podlagi popolne narodne avtonomijo.
Na shodu, ki je bil »e dni na Dunaju, sa je razpravljalo o taj zahtevi.
Češki socialni demokratje so došli ca shod, dali bo vnaprej dobro vedeli, da bodo poraženi. Udeležili bo se shoda, da javno razlože in pojasnijo svoje pritožbe, a so povedali Že vnaprej, da se na noben način ne pokore dunajski centrali in njenemu nemškemu vodstvu N4 shodu so odSarito poudarjali, da vladajo v dunajskem vodstvu sooialno-demokratske stranke germanitatorične tendence, in so to svoio trdit&v dokazali tedi z dejstvi.
Kar so v tem cziru navedli zastopniki češših socialnih demokratov, Jaroš, Steiner in Nemec, izpričuje jasno, da so Čehi t očeh dunajskih voditeljev le so drugi nižje vrste, ki jih dunajsko vodstvo brezobzirno izrablja in izkorišča v svoje svrhe, ć^hi nimajo niti te pravice, da bi si smeli svobodno izbirati urednike svojih listov, da, zgodilo se je že celo, da so poslali dunajski voditelji v red%k-j cije č^šsih sociaino-demokratskih li- j i stov hudi ki niso bili niti vešči če-škr-ga jezika. Vse to so pa delali st»» v*da z namenom, da bi ti listi pisali samo to, Sar b'. bilo po volji dunajski centrali.
Ns pr<tožbe čeških sedrugov so odgovarjali zagovorniki centralizacije v najošabneišem tonu in se jim ni zdelo niti vredno, da bi se bili spuščali v ddtajle. Manevrirali bo zgolj
s obrabljenimi frazami in končno res
vkljub plitvosti svojih izgovorov dosegli, da je padel češki predlog. Pri tej priliki so potegnili z dunajskimi Židi tudi nekateri Čehi iz Morave, kjer je še med socialisti vedno v cvetju »mednarodnost«, pod katero se pa skriva b&dio navadno nemšku-taistvo.
Ta shod je tudi za nas zanimiv in poučen. Nobena stfiatika ne more ovreči dejstva, da ni bila ta borba, ki se je bojevala na tem shodu, ničesar drugega, nego narodnostni boj
Izkazalo se je jasne, da je tieta »mednarodna« barva, ki jo kažejo nemški Boeialisti, le navidezna, da je prosto slepilo, pod katerim skrivajo nemški socialisti svoje črno-rdeče-žolto prepričanje.
Da je to res, so poklali soci aini demokratje že opetovano. Pokazali so to v Mariboru in v Celovcu ter pri zadojih občinskih volitvah v Brnu; kažejo pa to tudi v borbi za splošno in enako volilno pravico. Najjasnejši dokaz v to je pa shod, ki se je nedavno tega završil na Dunaju.
Kar j9 karakteristično sa narodnostni boj med Siovsni in Nemci, vse to se je pokazalo na tem shodu so-ciaino-demokratskih strokovnih organizacij.
S tem je zanesen narodnostni hoj tudi v socialno demokracijo, ki Be je dosedaj tmatrala kot organizacija, ki je imuaisirana proti nacionalnim prepirom!
Državni zbor.
Na Dunaju, 14. deo. Poal. Hofmann-Wellenhof ;e interpehral trgovinskega ministra ar rad; premeščsaja poštnega oficijala Pog&tscbuiga iz Trsta v Lošinj, in sicer baje po prizadevanju šaofa Nagla, ker je Pc^itschn'g koto* vodja za agitacije »proč od Rima«. (S.cer pa je ta uradnik tudi duša vs?mu pangermanskemu gibanju v Trata)
Potem sa je nadaljevala razprava o nujnih predlogih glede z bol jI a-nja   položaja  državnim urad
nikom. Govorilo je v-.č potlanoev; končno je poslanec dr. Straueher predljgal, naj se vsi nujni predlogi izroče proračunskemu odseku z naročilom, da čimprej© poroča zbornici.
Posl. Hofer je naznanil, da hoče vlada uradnike zastrašiti ter je že odredila, da se preti vsem urad-nikom, ki so govorili na dunajskem uradnišaem shodn, uvede disciplinarna preiskava. Ta vest je provzroČila v zbornici splošno razburjenje in več posianofov je prote-stovalo zelo ostro  proti taki nakani.
— S*r»ucherj3v predlog je bil sprejet.
Posl. M a 1 i k kot glavni govornik za predlog je zahteval omejitev ma nevrov, uvedbo davka na luksus, podržavljenje petrolejske industrije itd., da se že končno reši uradniška miierija.
Na predlog posl dr. Derachatte se je poročilo proračunskega odseka o prodaji državnih nepremičnin v Opavi, L j ubijan i iu Pragi sprejelo brez debate kot nujno v drugem iu tretjem branju. — Na isti način se je sprejelo tudi poročilo proračunskega odseka glede podpiranja trgovinske mornarice.
Na predlog peci dr. Ferjan-č i č a kot načelnika i v. ličnega odseka so Be tudi brez debata sprejeli nekateri zakonski načrt«.
Jutri bo zopet seja.
Iz odsekov.
Dunaj, 14 decembra. Gospodarski odsek je začel razpravljati c zakonskem načrtu glede zadrug z omejenim jamstvom. Jostični minister je izjavil, da vlada nima ničesar proti takemu zakonu. OJsek je sprejel n&to več paragrafov brez debate.
— V odseku za podpore vsled ujm prizadetim se je sprejela reso-Iuoifa p: s', grofa Lamberge, da se vlada poziva, nej predloži činapreje zbornici zakonski načrt o splošnem zavarovanju zoper točo in požar.
Rumuni na Ogrskem se puntajo.
Dua a peš ta, 14. dec. Vahub zanikanju   rumunekib   časopisov se
Na de vinski skali
Zgodovinska povest. Peti del.
(Dalje.) VI.
četa Otona Vipavskega ja t»bo *ila   pr» D .ienji   vani   poleg Senoze«. Nekaj   c ■ ■..   po   odb'tara   napadu na
Seocžefe jo prijezdil v Dolenjo vas gor ški gref Majttbzrd z imenitnim spremstvom. Majnhard in nj*g »vi vitezi so se de-al;, kakor da so prišli samo gledat, kako teče vojna, ali ▼ilio temu je slutil Oton, da bo jih pripeljali drugi nagibi in je tuli fem&lu imel priliko, jih ievedeti.
Sprehajate se po taboru je gref Majnhard tako mimogrede meni), da rZ patrijah vendarle podcenjeval •tfrj» Devinskega.
»In še keko ga jo pođcenje^aJj« N z nekim zadoščenjem pritrjeval Oton. »Jan sa je znamenito ohnesel. Najprej nas je zapeljal, da amo na-
skakovaii Devio. Imtiii smo silne izgube in ko smo končno zavzeli nasipe, sodo izvedeli, da Jur-a sploh ni '7 Devinu in da je bil ves trud zaman. I:i tu nas je zopet zapehal. S sJnimi žrtvami smo zavzeti dva na-^'p», ž*? smo mislili, da smo zmagati, kar je pridrvel Juri. Zidaj se je vnel nov boj in bili smo odbiti, a več sto naših ljudi je to plačalo s življenjem «
»To so hudi udarci za patrijarha«, je m ■'=( Majnhard. »Ne vem, če se posreči Jurja premagati.«
»Patrijarhov legat je krvoločen t'ger in Škcfje ga še ščujejo,« je dejal Oton. »OJnehal ne bode, do zadnjega trenotka ne«
»A kaj pravijo vitezi, saj imajo ti vendar tudi besedo.«
»Za štirideset dni so vezani in se morajo legatu pokoravati. Toda Jurja spoštujejo zdaj bolj ko kdaj; ti domišljavi Farlani so zdaj spoznali, kaj je kraška p?st in bi najraje šli domov, če bi le mogli.«
Majnhari je smehljaje prikimal in po kratkem molku rekel:
t
»Petji me pred legat?; jaz sem prišel, da posredujem med njim in med Jar jem; holje časten mir kakor
taka vojna «
Oton Vipavski se ni potrudil, prikrivati svojega veselja, tako mu j3 ugajal Majnhardcv pred K'g in hitro je ufltrfgai izraženi želji.
Majnhardov razgovor z legatom je bii prav kratek in gorički gref se je prepričal, da je pooblaščenec oglejskega patrijarha v resnici krvoločen t ger.
»Tudi jaz želim miru,« je a sladkim usmevom dejal lagat. »Blago-alovljenac Gospodov sem in kot tak ne ljubim vojne. Ce je Juri Devinski res tako nedolžen, Kakor pravite, če se kesa svojega nastopa, potem lahko doseže mir. Iiite v Senožeče, grof Majnhard, in sporočite mu naše pogoje.«
»In kateri so Vaši pogoji?« je vprašal Majnhard radovedno.
»Juri Dovinski mora obljubiti, da prosi patrijarha odpuščanja. V tem slučaju sme b petimi vitezi zapustiti Senožeče.   Vse  ostalo   vojažtvo pa
mora odiožiti orožje m se nam vdati na milost in nencitost«
Majohard je Videl, da bo patrijarhovi vojšČaki pomorili vse de-vinsko prebivalstvo in ni bil v dvomih, kaj bi se zgodilo senožeškim vojščafcom in seDOžtšksmu prebivalstvu, Č9 hi sb vdalo patrijarhovemu legatu na milost in nemilost. Toda bii je »zaščitnik oglejske cerkve« in zato se je meral udati in iti sporočit Jurju patrijarhove pogoje.
Z belo zastavo v roki Be je Majnhard bližal nasipu, ki je bil napravljen okrog Sv»nožeč in zahteval, naj se ga popelje pred Jurja, ki se je silno začudil, ko je videl pred sabo mogočnega goriškega grof* kot patrijarhovega pooblaščenoa. Ko je čul Juri legatove mirovne pogoje, tedaj je v njem vzkipela kri in ves is sebe je klical svoje viteze in jim naznanil s plamtečimi besedami, da se bo vojna nadaljevala, dokler ne pade zadnji mož
»Pojdite grof Majnhard nazaj v tabor mejih sovražnikov in povejte patrijarhovemu legatu in vsem tam-
kaj zoranim dubovn:kimt d» odklanjam njihov predlog i največjim zaničevanjem. Ali veste, vitezi moji, kak mirovni predlog mi je sporočil patrijarhov iegat po grofu Majn-hardu? Meni in petim vitezom hoče pustiti življenje, časti in imetje, če mu na milost in nemilost izročim
vse vojaštvo in vse prebivalstvo Povejte, grof Majnhard, onim nevrednim mašatkom, da z zaničevanjem odklanjam ta predlog. Rijši se dam trpinčiti in živega Bežgati, kakor da jim izročim le enega sam* ga svojih ljudi.« In obrnivši se novic do svojih vojščakov je Juri izdrl meč is nožnice in oduševljen zaklical: »Pri vas ostanem, prijatelji, dokler sem živ in nebena moč na svetu me ne loči od Vas «
Oduševljeni so bili spričo take zvestobe tudi zbrani vitezi in gromovito je zaoril ia njihovih grl klic; »Vivat Juri Devinski — raje smrt kakor miloBt patrijarhovih maš-nikov «
(Dalje prih.)
■aed Ramani le pripravlja nekaj iz-rednega. Občinske oblasti so dobile naročilu, da takoj nastopijo ■ oroijem proti ▼ s a k e no n takemu pojavu. T nekatere romunske pokrajine je odšlo te vojaštvo ▼ obrambo Madj»rov. Pri rumenskih kmetih ao zasačili oroiniki v enem tednu 200 Werndlskih pušk. Aradska železnica je svoje osubje oborožila z revolverji. Število čuvajev se je vrhutega pomnožilo. Minister no rai j h zadev je zahteval od velikih županov v Aradu, Hunjadu, Biatrioi in Fogarasut da mu v petih dneh poročajo o gibanju med Romuni
Pogajanja s Turčijo.
Dunaj. 14 decembra. Pri pogajanjih s Turčijo so naletele vtlesile na nove ovire. Turške zahteve so namreč preveč splošne in nejasne ter f h noče preo zovati, da ji ostanejo za bodočnost izhodi odprti. Tako zabtova n pr, da se morajo izdatk: za vojaštvo plačevati iz finančnih dohodkov treh maoedonskih vilajetov; noča pa povedati, ali le izdatki za posadko, ki je potrebsa v Mac*doniji ali za vse turško vojaštvo. — Današnji turški ministrski svet odloči o aferi; ako bo odgovor turške vlade povo-ljen, se demonstracija takoj ustavi.
Dogodki na Ruskem. Zarota reakcij oltarjev.
London, 14 decembra. Ia Pe-trograda je došlo poročilo, da je re-mkcijonarna stranka kovala zaroto, da odstavi carja ter ustanovi diktaturo pod vodstvom nekega r e a k o i j o n a r n e g a velikega kneza. Grcf V it te je baje zaroto razkril, nakar je dal cir na njegoi predlog grofa Ignatjeva zapreti.
Vojaški putiti.
Petrograd, 14 decembra. Med rezervisti v sibirskih garnizijah se Čimdalje bolj širi revolucionarno gi banje. V Irkutsku nočejo hoditi vojaki na stražo. V Kijevu se bra-tijo vojaki na ul:c h z dijaki in de lavci ter jim priseg* j da ne bodo streljali nikdar nanje. Dva polka z godbo na Čelu sta priredila v družbi z delavci obhcd po mestu.
Položaj v Livlandiji.
Varšava, 14 decembra. Olkar je nad L»vlandijo proglašeno vojno stanje, je mesto R ga popolnoma ločeno cd ostalega sveta. V vseh podjetjih, na poštah in železnicah štraj-kajo M^Bto je kakor umrlo, nikcg«r ni na ulicah. Po deželi vlada anarhija. Povsod ščuvajo agitatorji ljudstvo k vstaji, da dobi republiko. Finančni položaj.
London, 14 dteembra. Grof Vitte je izjavil nekemu aegeškemu dopisoiku, da je država finančno močne, da lahke ispolnu)e vae obveznosti. — Istočasno pa prihaja iz Petroarada vest, da se hoče državni avet skrčiti za 37, vojni svet pa za 23 članov, da se zmanjšajo državni iidatki.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. decembra. — „Slovenski Jug" o slovenskih razmerah. »Sovenski Jug«, ki izhaja v Belgradu in o ka terem smo imeli žs opetovano priliko se pohvalno izraziti, priobčuje ▼ svoji zadnji številki daljši članek o slovenskih razmerah, is katerega posnemamo: »S ovenski klerikalci bo se   orginizovali   v   novo »ljudsko strank • ter zavrgli svoj dosedanji naslov akatoliško-narodna stranka« z namenom, da bi se jim  ne moglo več   očitati,   da   so konfesijonalna stranka.   Toda tudi pod novo firmo bodo ostali to, kar so bili pod staro tvrdko, namreč protivniki vsake svobode slovenskega naroda. Slovenski klerikalci teič  sa tem,  da obdrži narod v temi nevednosti, da bi ga tem lažje izkoriščali v dunajske in katoliške sviha.   Največji sovražnik slovenskega naroda je klerikalisem, ki  ga  drži v okovah avstrijskega robstva  in daje tako priliko Nem sem, da zatirajo ta najeimpatičnejši iamed jugoslovanskih narodov. Kle-
rikalni stranki nasprotuje liberalna. Ia dočim ima prva na svoji strani kmetako maso, ima druga na svoji strani veo slovensko inteltgeneo, rai-ume se — rasen duhovščine. Glavna avrha liberalne stranke je borba proti klerikalizmu in konsekventno tudi proti nemščini. Borba med tema dvema, diametralno različnima strankama se vojuje že več let. Najmočnejše orožje klerikalcev je duhovščina, cerkev, prznica in spovedniea, kar če vedno vpliva na iaredno pobožal slovenski narod. Naprednjak! so pa posegli po drugem modernejšem orožju: po proaveti. Poleg učiteljevi ki so skoro vsi liberalnega mišljenja, kot ustmenih narodnih prosvetiteljev, je časopisje najsilnejše orožje liberalne stranke. V to svrho je osnovala ta stranka svojo tiskarno, v kateri se tiskajo trije izborno ore-jevani listi: glavni strankin organ »Slovenski Narod«, književni list aL}ubtjanski Zvon«, v najnovejšem času je pa tiskarna jela izdajati po> littčno-satrični list »Oso«. »S oven-ski Narod«, ki izhaja že 3b let, ni samo največji, nego tudi najuglednejši slovenski politični list, simpatičen že v prvi vrsti radi njegovega stališča napram jugoslovanski ideji. Ta list ni samo sprejel jugoslovanske ideje, marveč tudi praktično deluje za njo. Lst ima stalno, dobro urejeno rubriko »Jugoslovanske vesti« in je vsekdar dobro poučen o dogodkih na B&lkanu in o razmerah v Hrvatski in Slavoniji. »Ljubljanski Zvon« je književni list, ki bi bii v čast vsakemu drugemu kulturnemu narodu.«
— Pasivni odpor stavcev je končan m se je danes v vseh tiskarnah začelo zopet redno delo. Včeraj so se vršila med delodajalci in med delojemalci pogajanja, katerih se je udeležil tudi dunajski delegat iu pri katerih se je doseglo porazumljenje. V dnevih pasivnega odpora je seveda zaostalo jako mnogo dcia; pros mo dotične naročitelje novic potrpljenji; vsa naročila se izvrše kar mog ča hitro ali zakasnitev je neizogibna.
— Imenovanja. Odč. avet je imenoval v svo|i tajni seji dne 13 t. m. magistratnega kono. praktikanta Janka Rupnika za konei-pista, g, absolv. pravnika g. Pr. Jan-čigaj« pa za konoeptnega praktikanta.
— Šolska imenovanja.
Nadočteljem na Čnem vrhu je imenovan Fran S i 1 ve s t er, nadučiteljem v Čatežu Anton Vidmar, nadučiteljem v Podkraju A. Zupanee; nadučiteljem na Dobrovi Fran Borštnik; v Tuhinj pride Sazana Balo h, k St. Petru v Ljubljani Marija Levstek, na R»ko Fr. Lunder.
— Postne vesti« Službo po-štarice v Krtieveih pri Ljutomeru je dobila pomožna poštna o*dnica gdč. Magdalena Lopan v R igatsu. — Poštni rfioijal in absolviraoi pravnik Ljubr.slav Radić je na lastno prošnjo premeščen v Z«der.
— Slovensko gledališče.
Iz pisarne »Dramatičnega društva" se nam javlja: V soboto dne 16. decem bra se ponavlja opereta „Cigan baron". Vlogo ciganke igra ga. Danilova. Prevzela je to vlogo iz prijaznosti v zadnjih urah, ker Be je pevki gč. St. zljabilo pasivno resistirati. Prihodnji teden dne 19. in 20. decembra pride na vrsto noviteta »Carjev sel."
— Slovensko gledališče. Slovensko gledališč« ju v torek proslavilo 150 rojstni dan prvega slovenskega dramskega pisatelja Antona Lnbarti z vprisoritvijo njegove igre »Županova M i o i k a«, kateri je 6p»sal po osnovi dtj« Jjsipa Vošnjaka predigro in poigro Anonimna. Dajanie predigre Be vrši zvečer 28. decembra 1789 v Ziisovi palači v L oblani neposredno pred premijero Luk-.rtove »Žapanove Micke«. V igri nastopajo baron Ž ga Z »is, pesnik Valentin Vodnik, Anton L nhart in prvi predstavljalci »Županove Mt-c kea — Zoisovi nečakinji Gabrijela in Mile* Grzarol', dr. Makoves in Otoa DeBBelbrunner. V Zoisovem salonu Be razgovarjajo baron Zois, Vodnik in Linhart o igri, ki jo je spisal L nhart m ki bo ima isti večer vprizoriti na ljubljanskem odru. Linhart s a na je najbolj prepričan o uspehu igre, ne morda iz samosa vesti, nego zaupajoč na avtoriteto barona Zoisa, ki je igro povzročil. Zois
oporeka, ds bi bila njegova avtoriteta tolika, da bi te igri pripomogla do uspeha. Odločilna ss igro je sodba Vodnikova, sko Vodnik ugodno sodi
0 igri, potem je tudi njen uspeh zagotovljen. Vodnik v svoji skromnosti odklanja tako prisnanje nagUiajoč, da si dramatik in da je tudi siser Linhart bolj veič literarnemu jeziku, da torej njemu ne priatoja nobena aodba o Linhartovem delu. Vname se na to literaren razgovor, v katerem Zois in Linhart razvijata svoje misli o veliki vrednosti Vodnikovih pesmi, ki se odlikujejo po gibčnem jeziku, lahkem stilu in narodnem duhu Vodnik odklanja tako pohvalo in poudarja, da je edino zasluga barona Z jisa, ako je on načel pravo pot in deloval tako, da je zaslužil pohvalo. Med tem se pribhŽa čas, ko i*» treba oditi k predstavi. Linhart in Vodnik odhajata. Pri vratih zazre Vodnik kip Danteja in Petrarke in nehote vpraša, ako se bo Slovencem kdaj rodil taks*a pesnik, kakor sta bila ta dva? Na t> vprašauje odgovarja Z: U v proreškem dubu, da bo vstal med Slovenci pesnik, enak Pe-trarki in da bo prišel čas, ko bodo hvaležni potomci postavili spomenik prvemu slovenskemu pesniku Vodniku in slavili v L'nhartu začetnika in usvar telja slovenske drame. Po gr« se vrši po premieri »2upanove Mioike«. Delujoče osebe so iste kakor v predigri. Zois, Linhart in Vodnik in predstavljalci igre nastopijo pod neposrednim dojmom velikanskega uspeha, ki ga je dosegla »Žu panova M>oika«. Zlasti je vzradoščen baron Z)is, ki v svetem navdušenja napoveduje slovenskemu narodu novo srečaejšo dobo, katere pomlad j* že napočila s tem, da so Slovenci ž* zavzeli prvo kulturno postojanko — gledišče. Tudi Vodnik je ves vzhiČen vsled uspeha prve slovenske predstave in v proroškem dubu že gleda čass, ko si bo zaničevani slovenski jezik pridobil povsod ugled in veljavo, ko bo zagospodoval v šolah in uradih in ko bo sa narod pridobljena tudi inteligenca. Poigra se završi z živo shko, ki predstavlja razvoj slovenskega gledišča od »Županov.-M c fce« do današnje slovenske izvirne drame, izvirne opere in operete. — Obe izvirni igri dokazujeta, da s<r j - pisatelj vgloDii v snov in da prav dobro ume?« vlogo, ki jo je igral baron Z is v dobi našega oreperoda. Ziača;e barona Z 3isa, Vodnika in Linharta je dobro pogodil, j h spretno očrta!, zlasti dobro je zadel blag* ga za vse dobro in lepo vnetega Zjiss. V obče se je pisatelju posrečilo dobro zadeti in ozoa čiti milje, v katerem je naetalo, kakor si mi sedaj predstavljamo, to naša prvo dramsko delo Aao imus je hotel s svojima igrama naslikati, kolikor migoČe verne razmere in odnošaje, ki so dali povod, da je vzklila iz slovenskih tal prva dramska cvetka D*-li so tu razmere dejanski bile t ke, kakor se jih slika, nam pač ni mogoče razsoditi, to je pa gotovo, da j s milje, v kakršnem sedaj sodimo, da je vzrasia »2apa-nova M c>ka«, prav dobro peg )|en, zlasti v pred gri.   Značaje,  n: s <nie
1 i čuvstvovanje oseb, ki so si steVie največ zasiug za naš književni preporod, je pisatelj prav spretno CČrtal in poantiral; Zoisa, Vodnika in L n-harta zremo pred sabo, kakor so jih nam slikali naši  slovstveni zgodovinarji in kakršoi  so nam vedno lebdeli pred očmi: Z >is kot velikodušen meoen  in  svetovno naobražen mentor   dovzetnih   svojih učencev Vodnika in L nharta.   V igri nastopalo prvi preddtavhaloi in predstavnike »Županove M oike« med njimi tudi Zoisova nečatmja Gabrjela 1 Garaaroli. Pisatelj jo slika kot dekle, s čimer dela silo zgodovinski resnioi, ker je bila G bnjela takrat, ko )e nastopila v »Žup»novi  Meibi«, že poročena.   Ijra »Županova  M cika« bi ae nam morala podati v isti ob 1 ki, kakor jo je spisal Linhart, ne pa kakor sta jo predelala po svojo dr.   Bteivreis   in   sedaj Anonimus; predočiti bi se moralo pristno Linhartovo delo, potem bi Be pač ne b i   prigodil  aanahronizem«, da bi slovenak« kmet govoril v igri, ki se igra 1 1789., o železnici, o brzojavu i. t. d., o čemer za Linhartovih časov i* pač ni bilo ne duba ne sluha Kakor ste nam sicer v cekti ugajali predigra in poigra,  vendar  se nam zdi,  da   *e   poigra   savršuje preba-nalno.   Č mu je  b lo treba v poigri pomožiti  Zoisove  nečazinje,   kar s prvotnim osnutkom iger  ni  prav v nikaki zvezi r  Poigra bi dosegla veliko večji uspeh in bi bilo tudi za slavnostno predstavo veliko bolj prikladno, ako bi Be tret|i priaor poigra  završil  takoj  a  Živo podobo, predstavlja jočo razvoj slovenske dramske umetnosti.   A k » se bode predstava še ponovila, bi nasvetovali, da se poigra v* tem  srni«!u preustroj«, kar bo stvari s.mi samo na korist V tem slučaju upamo tudi, da se postavita v Zoisov salon tudi kipa
Petrarka in Danteja, da ne boste ta dva mota predstavljali dve — ženski iguri, kakor se js to zgodilo zadnjič. Z igralci amo pil* to pot zadovoljni, ker ao se potrudili in po svojih močeh skušali zadostiti svoji nalogi. Pred vsem je nam pohvaliti g. Dobrovo! ne ga, ki je prav dobro pogodil značaj Zoisov in b diskretno, elegantno igro predstavljal barona Zoisa takega, kakršnega je nam orisala slovstvena zgodovina. Vodnik, kakor ga je predstavljal g. VerovŠek, je bil dober, daai bi želeli, da bi ga igral bolj vchiČeno in vlil v igro malo vcČ toplih tonov. Kot župan Kremen je Oil g. V**rov-šak veliko boljši, kakor mu v obče najbolj ugajajo kmetski tipi. Gospa Danilova je igrala Gabrijelo in vdovo Podgorsko s orimerno rutino brez pretiravanja. G i. Kreisova je bila v vlogi naivne Milice izvrstna iu se je slasti odlikovala s svojo neprisiljeno, naravno igro. Prav dobri interpretinja Županove M c ke je bila goa. 8 p u r n a , ki j* predstavljala preprosto, lahkoverno kmetska dekle povsem verno in umerjeno. G3sp ca Spurna se je to pot tuđ' pokazala kot dobra dekl&m^torica. Želeli bi ji B^'.no nekol'ko več okretnosti. Vloga Glažka v »ŽiDanovi M ciki« je kot nalašč za g L i e r a , ker mu daje priliko, da lahko v polni ms»ri raz vije svoje sposobnosti. G Lier je dosegtl s svojo igro lep uspeh, kar radi priznavamo, da si sadimo, da bi igri bilo le v prid, ako bi se bil mestoma nekoliko moderira) G N u -č i č je nam ugajal tuko kot dr. Ma-kovec, kakor kot A :£.-. Kmetske vloge doslej niso bile njegova dobra Btran, no, v vlogi Anžeta je pokazal, da »a bo vživel tudi v 'ak- vl"ge. G. Ved ral v vlogi L nharta je zadostil svtji nalogi, svetovali bi mu pa, da b v bodoče gral bolj izrazito in bolj čuvstveno. G Dragutino vič je bil kot »Dtssjibruoner in Su4sueim«, kakor vselej, posebne pohvale pa zasluti z« spretno režijo in ukusoo efektno kompozicijo žive slike, predstavljajoče razvoj slovenske dramske umetnosti. Ob koncu pripomnimo še to-le: Z* slav nostno predstavo bi hilo pač treba poskrbeti orkester, ki bi bil dovolj številen in ki bi tudi igr&l tako. da bi nas ne bilo treba b ti sr.*m pred — tujo«, kakor se je to fgodiio ori slavnostni predstavi v mr..-s Radi imamo pri dramstih predstavah godbo, toda ra?e no, kakor tako, kakršna 1*9 b!la v tor*k X.
— Opereta .Crgan-baron1 Sooči se je pela prvič v tej sezoni StrauBova melodijozna opereta »Cigan baron". Predstava je bila takšna, kakršna bi ne smela biti. Sicer se pa ni Čuditi, ako se opereta v glasbenem oziru ni posrečila, ako se uvažuje, da je bila, kakor čujemo, samo ena orkestralna skuŠDJa, a še ta se ni izvedla do konca. Vrbu tega je morala v zad njem trenotka prevzeti vlogo stare ciganke ga. Danilova, dasi ni pevka, da se je na ta način sploh mogla vprizoriti opereta. Vse prizna-ije ge. Danilovi na njeni požrtvovalnosti, da je omogočila predstavo, a vendar nam njena krasna, efektna igra, s katero se je očividno potrudila, ni mogla docela nadomestiti pevke. G. Orželski je bil prav dober cigan baron in nas je tako v igri, kakor v petja zadovoljil, dasi se je nam zdelo da ni bil baš pri glasu in da tadi sicer ni bil posebno disponiran; videlo se mu je pa, da se je trudil, da v polni meri zadosti svoji nalogi. Z gospo Skalovo smo bili prav zadovoljni; njen glas je bil včeraj izredno blagodoneč in mil, a tadi igrala je efektno in s primerno Čnstveno stjo. V vlogi Zsapana je nastopil g. L i e r, ki je s svoio neprisiljeno komike izborno zabaval občinstvo in pripomogel, da nam je predstava v igralskem ozira ugajala v toliko, v kolikor nam ni prijala v pevskem. Ako bi imel g. Lier sonornejši organ, bi si pač ne mogli Želeti boljSega »svinjskega knezau. G. Betetto je bil v vlogi »nravstvenega komisarja" dober, kar se tiče igre, njegov glas se je pa nam zdel nekoliko omračen in ni donel tako polno, kakor sicer. Zadovoljil nas je tadi g. Kan c k, ki je dobro govoril slovensko in pravilno naglašal. Malo hvaležni vlogi Arzene in Otokarja sta pela gca Kočcvarjeva in g. Zach. G. Kočcvarjeva obeta biti prav porabna moč, ako bo nekoliko bolj izšolala svoj glas in si pridobila več igralske ratioe. G. Zachu bi priporočali, da bi se od vadil peti skozi nos. Zbori so bili v petja in nastopa zelo nesigarni, kar je zlasti vplivalo na to, da opereta ni uspela tako, kakor je sicer in kakor bi lahko. Tadi režija bi lahko bila boljša. Nadejamo se, da bo prihodnja pred stava „Cigsna-barona", taka|da jo bodemo labko pohvalili, Česar pa to pot pri najboljši volji nismo mogli storiti. T.
— Promociji« D. »»-e bo promoviran za aofci<»rja prava na gra škem vseučilišču g Pran Strele o, notarski aandiriat v M«r boru. Čestitamo! — I U C Ivan Lavrenčič, pravni  praatikaot  c.   kr. deželnega
aodilča v Ljubljani in e. in kr. po. ročnik v reservi, bode v soboto 1$. t m. ob 1. uri popoldne na aes. kr. češki univerzi v pragi promoviran doktorje«« pr*va &<BU%mT*m
— Družbe sv. Cirila isi Metoda v Liubljarti jc izasla dat 6. decembra 1905. svojo 166. vodstvena sejo v dmibenih prostorih »Narodnega doma."   Začetek ob  3. zri popoldne
! — Navzoč o i:   Temo   Za pa a prvo mestnik),   Laka  Svetce (podpredsednik), dr. Ivan  Svetima, Ivam Sabie in Anton Žlcgar (tajnik.. Izmed nadzornifitva je bil navzoč A nt. S v c t e k. Svojo odsotnost sta opran čila blagajnik dr. Ivan Milan Hri bar in odbornik dr. Pavel Tarncr. Po običajnem prvomestnikovesa pozdrava se je razpravljalo o prevzetja neke šole na Koroškem, kakor tadi o nameravani šentjakobski šoli v Roža na Koroškem. Potem  se je sprejel načrt določil • preskrbninskih užitkib družbenik posvet nih učiteljev, učiteljic ter otroških vrt-naric. Tudi  se  je sklenilo v sni pri hodnjih sej regulirati dajalnostne prejemke otroških vrtnaric, nakar se določi dan, s katerim stopi statut o preskrb ainskem zakladu v veljavo. Potem, ko so se obvestili člani vodstvenega odbora o dopisih, došlib  od  zadnje seje dc danes, zaključil je ob 6. ari prvomest nik sejo.
— Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda so p »tati litij*ki rodoljubi iu rodoljubke 39 K kot odkupnino božičnih m novoletnih voščil. Nadaljni darovi v ta namen s« hvaležno spreimejo ia ae tud» Uhko oddajo »Jošku Bjrštnarjn«. Oi teh praznikih naj se slovenszo občinstvo sp minja družbe, ker »ionovina kliče na obrambo svojih otrok!«
— „Saloino slovensko žen« sko društvo" ima v nedeljo 17. t. m. cb petih popoldne v društvenih prostorih sesa *ek Predava gospa Prania dr Tavčarjeva o Karlov>b var h na Č škem.
— Božićnica n mestnih otroških vne ri e- vr«»  21  t m.
— Akademično ferijtalno društvo „Savrt"  v LJubljani
vsbi v«1? svoje r«rdne či*n*? na pri-)at»i|szi A«staoek, k! BS vrši jutri, v soboto, 16 t m., v ?B4tHvraoijt pri »B Um kon;tč*u« vW>f>vih nI e*ii št. 12 r?b pi u 9 uri Bveeer G sposj* starejšine se vljudno pros>jo, da •» •• t~ga sestanka tud: uiVUž*, ker sa bo razpravljalo o važnih društvenih zadevah
— Na tukajšniem carin*
skem uradu usian >vi;a a* j 4 po zg edu VfčrO m»st e ar k »očes o»rinska »geneza, kar 00 gotovo do-bro rioš o vs*-m trgoiCr-m in p'Hjetoi-kom, kateri lmaio opraviti pri omenjenem uradu S t*m stort!a \e> L ub [jana zon«** en korak n*prei.
— Občni   zbor društva davčnih u 'a d ni ko« za Kranjsko se je vršil dne 10. t. m. v mali dvorani   boteia   »Uaion"  v Ljabljaui. Društveni predsednik  davkar g. Franc R a vn i k a r je poročal o uspehu delovanja društev   davčnih    uradnikov oziroma zveze teh drnštev, dalje o glavnih seda) najbolj perečih vprašanjih drž. arad ništva, to je o vštetju  aktivitetne do-klade v pokojnino in o skrajšanja služ beue  dobe.  Naglašal je posebno potrebo  skupnega  delovanja, ker je od krepke organizacije pričakovati ogodmk aspthov.   Društveni    tajnik kontrolor gosp. A h 1 i n je poročal obširneje o delovanja društva v tekočem leta. Gla som poročila blagajnikovega imelo js društvo leta 1905. 533 K dohodkov ia 369 K stroškov, tedaj 164 K prebitka. Poročilo račauskega revizorja kontro li>rfa g. Debelaka se je vzelo na znanje, nakar se  je društvenema odbora po delil absolutorij.   Po sprejemi prora čuna za leto 1906. določila sc jc id nina drudtvemkov  v dosedanji višini. Na predlog adjuukta g. Novaka izreklo se je vodstvu društva za dose danje delovanje zahvala in zaupanje. Predlog kontrolorja g. Krizmana, da naj društvo deluje z vsemi dopust nimi sredstvi na to, da se sedanji slabi a van zrna davčnih uradnikov čim preje zboljša, bil je enoglasno sprejet. Ker drugib predlogov ni bilo stavljenih, je društveni predsednik zahvalivši te vsem došlim občni zbor zaključil. Drištvem tajnik je sedaj g. kontrolor A h 1 i s v Kamniku, blagajnik pa g. Adolf Rida v Ljubljani. Dopisi na dnstvo naj se tedaj pošiljajo v Kamnik, denarne po-šil|atve pa na zgoraj omenjenega dra štvenega blagajnika v Ljabljano, Brej Štev. 6.
— Občni zbor ljubljanskega »oiaNiaegta veteran« akegs d^ustta  doc  10 t. aa. js
bil prav dobro obiskan. Zborovanje ja otvoril načelnik g. Jari Mikal ič 1 običajnim nagovorom. Društvo je imela v preteklem leta 4652 K 53 v dohod kov, ter 4535 K 52 v atroškov, torej prebitka 117 K 01. Premoženje znaša v gotovini 15 065 K 93 v. inventar is ti«kovine pa 1226 K, skipaj torej 16.291 K 93 v. Drnštvo jc imele 1904. leta 25 častnih in 333 rednih članev Umrlo jc med letom 9 članov. Bolniške podpore   so  jc  izplačalo   48 člaaoaa
15ST K 89 r. PogrebŠČine se je izplačal** SSO K, sa vence 36 K in S10 K •daravaiac vdovam in sirotam. Usta-sova sa vojaške invalide v zuenkn K 84 v. se je podelila voj. invalida l vsa« L a d i h i v Treba jem Občni zbor jc na predlog g. Škofa skle ail astaaoviti hranilni zaklad za praz-■ovaaje vladarske 601etnice cesarja Franca Joiefa I. Dalje pritrdi občni sber predloga g. K o i a k a, da sc priredi v predpasta 1. 1906. ia potem vsako drigo lete veteranski plesni veuČek proti primerni vstopnini. G. Kamer reiter imenuje se zbog posebuih za ilag za društvo Častnim člauim. Pri dopolnitai volitvi so bili v odbor izvoljeni gg.: Franc Jenko, Alojzij K o-ž a k ia Ivan Tome, kot račnnski pregledniki pa gg.: Avg. Burgcr, Ivan D a e h s ter Iv. Jeglič.
— Pevsko dr*u*t%0 ML;ub~ If&nski %eon<c izreka najtoplejšo izhvalo g. Josipa Premka iag. Sadclfu B a j d e t u za podarjeno pesem „Pevcem" (zložil Jos. Premk, aglasbil Rudolf Bajde.) Četrto kitico si je izbralo društvo za geslo, katerega do sedaj Še ni imelo in je natisnjeno na društvenih vsprejemnicah.
— Insolvenina firma. Ni še dolgo tega, kar se je na Wnrzba-:b vi hiši v Gradišču pojavila firma .Mathias Hermanu." Nihče ni vedel, od kod da je mož prišel ia vse sc je sadile, da lahkoverno občinstvo raje kupuje pri takih dvomljivih Ijadeh kakor pri soliduih ia poštenih domaČih trgovcik. Rečeni Hermana je imel s svojim bratom v Trsta in v Ljub!jai»i takoianenovan „Ratengescbafc". Nekaj časa. je kar pod roko tako delal, dokler mn ni davčna oblast pristrigla pe-r&toie. Mož je moral delati dobre kupčije, ker ima že toliko na strani, da je mogel a s ta ti ti plačila. Njegova insolvenca je že razglašena. Kdaj se bo kupujoče občioztvo že toliko spametovalo, da ue pojde več na limanice takim tičem?
— Na Golico gre prtbudnio sedelio družb« slov. planincev Odhod 1^5 ZiUtraj pO «ajt*ku ob 6 uri cd Kopišar a pri Sv. Krila vad Je-seaieaaai. K r ie seda| lepo vreme, fto^ga na gori malo in še ta je tako trd, da se pogubno p> niem hodi, sa vab»p slov. piauinoi. kateri selijo a s ins&em času krasne naravne barve pri vzhajajočem soincu opazo vat) \n enkrat sopet na Čist zr^k pnti, da se u^leiij   t**ara izleta
— Pogreb n g rvod)c livarne s Lt i j: A i ton* Jaiočnika, 13 ( a, )e pokazal, kako spoštovan •e bil tokcjnik povsod, ia v*eb slojev je pričo b^instvo, da mu izkaie »udojo č »t c-rkveno b'agoa'^aJtenia je iavriii g. dekan A o ton Žlo^-ar ob mnog nroioi asiatenc. Sprevoda ae e ud-i i-.io več pers* b rtrust^v med t^mi tudi hubijanski aSlavee«, ž g*r ustanovni in častai član |e bii pokojnik. Pevslri zbori so zapeli več žaio«t<nk p>-ed hišo, v cerkvi in ob grobu.   B d     priljubljenemu možu
abk&   Z* rr> ■   C - T
— Predstav/a slila.  Pi' se
nam ia L ti jo: Klor Z- n»an**r>jeno, j* priredil v pett k v g stilni na pošti fcuk š m t fot<-gr»f Račun predstavo, ki se ie fzbo<-i#o < bneata v -■5.-^.-m oupu, bodiai glede cbiak*, bodisi gi^de proiz*ajan|a. S »Z« so naravnost čarobne in jako fijo kolorirane ter so vs* posnetki raznih alovenakih krajev Pr k»zuiejo se v h osti do 3 m tro v, G R»iun na aa r^va a svojimi slikami prirediti predstave š rom naše slovenske domovine, sat o je priooročati, da bi ooe nstvo njegove pi-edataae mnogo-br< inn prspf^lo, sa| je vaeh etik skupaj okoh 250 ki ae jsn vse vidi v d*eh večer.h. Vstopnica sorazmerno nizka za otfl«1 prelepih krajev naše 5 ven Prihodnjo nedeljo ho predstava v Mio-lčičevi dvorani v Zagonu o* S * v i
— ktomiaar Sch ttoig in avtonomna občina Jesenice. Bilo je pretečeno soboto pop., ko je prikorakal na Jesenice komisar Schitt-nig ter vstopil v županovo pisarno. Razkoračil se je pred županom Klioar-jem, zahteval volilne imeuike, zgrbančil telo ter osorno dejal, da se mu volilni imeniki ne dopadejo, energično prote-itiral proti vpisanjn častnih članov, ter zalagal, da bo okrajno glavarstvo v Ra-dovijioj, ie vedelo postopati proti takemu početja. Nato je zaukazal, da ae morajo volilni listi v ponedeljek izpo-naviti na ogled — cene, bo razpustil občinski odbor. Segel je nato v žep, potegnil iz njega par telegramov, podpisanih od glavnih jeseniških davkoplačevalcev: Pongrac, Peter Rozman in K r i s t e 1 V i 1 m a n, kateri bo glavarstva naznanili, da hoče občinski odbor v nedeljo voliti 5 častnih obča-nov, ter prostestiral z grožnjo, da bode okrajno glavarstvo vedelo postopati proti vsakemu takemu volilnemu manevra. Nato je potem, ko je dal Župani ikor radi prepočasnega uradnega poslovanja s politično oblastjo na svojo pest odredil zadnjih 8 dni za reklama oljsko dobo, sestavil z županom kakor kak srednjeveški inkvizitor — zapisnik, aut stavil svoje  punktacije, ter pustil
kapana podpisati, nakar ie odšel. Hi pa vprašamo sedaj g. šopana, dali sc zaveda, da je župan avtonomne občine, in zakaj da plačuje občina občinskega slugo, ako sa ga aeče posložiti, kadar ga pridejo taki c. kr. mladeniči na tako nezaslišan način terorizirat in nadlegovat? Politično oblast pa vprašamo, ali aplok ve, kaj snaČi ime .avtonomna o bii o a44, in ali amatra kot pošteno in opravičeno izkoriščati županovo odjea-ljivost napram oblastvenim organom f ! Govorite, gospodine Schwarz! Pričakujemo od naših poslancev, da bodo znali takim mladim in predrznim uradnikom stopiti na parklje in tudi gosp. Sehwarzu posvetiti kakor zasluti.
— DJa«i mestne višje realke v ldri|i so pod vodstvom učitelja g. Engelberta Gangla priredili na Marijin praznik. 8. t. m , v veliki čitalnični dvorani glasbeni in gledališki večer na korist podpornemu društvu za idrijske realce. Večer je v vsakem ozirn prav povoljno uspel. Obširni spored je nndil ažitka vsakomur. Zabavali so se oni, ki se vesele lepe godbe in petja, dragi pa so se radovali z lepo igro. V početku je izvajal orkester (18 godcev) pod sigurnim vodstvom petoŠolca Zorko Prelovca Wagnerjevo koračnico „Tirolski drvarji*, pesem iz Straussove operete „Cigan baron1* in pesem iz Nesslerjeve opere „Der Troni-peter von Sackingen". Vpo&tevaje, da je orkester sestajal po večini iz mladih dijakov, je prav dobro proizvajal težke kompozicije. Mnogoštevilni mešani zbor realcev je nato zapel Med ć Aljažev „Večer" in narodno „Tam za turškim gričemu prav čedno in žel obilo po bvale od navzočega občinstva. Za tem je kvartet (I. viol. Zorko Prelovec, Ko-gej Ferdo II. viol. Dežela Avgust viola in Makuc Karel, Čelo) igral odlomke iz Smetanove opere „Prodana nevesta" tako izborno, da barno odobravanje ob- ; Činstva kar ni hotelo prenehati in je moral kvartet dodati Še barkarolo iz opere „H«'ff.nanove pripovedke". Moški zbor je preduašal še narodne: „Ptički pojeio", „Eua ptička priletela", „Smre čica", orkester pa potpuri iz Verdijeve opere „Rigoletto". Končno ie mešan zbor zapel Sattnerjevo „Pozimi iz šole". Ta zbor kakor tudi drugi, ao bili pač najboljši dokaz, kaj se da doseči z resuo voljo in neumorno vztrajnostjo prirediteljev. Koncertu je sledila veselo igra s petjem v dveh dejanjih „Občin aki možje iz Devete va«iiu, ki jo je za to priliko spisal g E. Gangl. Vse vloge so bile v rokah dijakov, ki so jih prav povoljno izvedli, saj jim je igrica, čeprav le »priložnostna", podajala doveij prilike, da pokažejo svoje zmožnosti. Obisk je bil od vseh strani zelo mnogo brojen, da je gotovo večer douesel lep prebitek podpornemu društvu, in to je bil tudi prvi namen večeraj „4
— Zabavni Klub v Radovljici pr rcoi v so D u t o, t |. 16 de-ot-ciiora t. 1., ob 8 uri zvečer Linhartovo a I * v n o a t v poaiopiu »St ra š^i«>«. Sp red: Slavnostni n« govor; •Žajatiovs M o fta« a pred> | igro. V-t u • r»» s« n - <v   -j - 1 K
— Čitalnica v Slovenski Distff*ici te «k tMiila pnre-vtl v aioa-dZeru ; v- u O'kiu* predavam P v predavanje se vrši v r. - dt-'i 17 t. m. G voril b- de g. dr Jos'o Vošof^k n   mu v -fi.e0i.ir.*n h raamtr*.<h
40 leti.
— Zaradi £ensfee. Oženjeni kramar Luka Karneša je imel s ko Carjevo   ženo  Marijo  Jazbec   v Se-steržah pri Ptuju že dalje časa ljubavno razmerje.   Do Jazbečeve  je  pa Čutil nekaj gorke ljubezni tudi oženjeni vi-ničar Štefan Nerat,  za kar je Karneša vedel in obljubil, da bo Nerata zaradi tega ubil. Ko je 7. oktobra Nerat Kar-nešo zaradi teh besedi prijel in je bil Karneša brez orožja, ostalo je samo pri besedah.   Pozneje je pa Karneša od&el domov po sekiro, vzel seboj prijatelja Božička in jo z njim mahnil k Jaz becu, kjer je bil Nerat.  Tu je najprej začel mahati a sekiro po Jazbečevki, a njen mož mu je iztrgal sekiro. Nerat je v tem pobegnil po lestvi pod streho. Ko je Karneša jel vpiti, da jih Še 16 pride za njim in je v istem trenutku stopil čez vezni prag Rožičkov, ustrelil je Nerat vanj, da se je takoj zgradil. Zasbšavši strel, je divji Karneša planil po lestvi, a tu je znova počil strel in Karneša se je v prsi zadet zgrudil na tla.  Nerat je bil zaradi hudodelstva proti varnosti življenja obsojen v desetmesečno ječo.  Pripomniti je, da so imenovani budi ljudje vsi vneti »Štajer cijanci" in torej ni prav nič čudno, če store dejanja, ravnokar navedena.
— Poskusu samomor. 22letna natakarica Ana Mikše v Maribora se je naveličala življenja, zato je skočila te dni v Dravo. A sreča ji ni bila mila. Delavci, ki regulirajo Dravo, so jo zgrabili in potegnili iz mrzle vode. Mikše se jim ni nič zahvalila, ampak bila precej jezna, da so jo motili v njenem namena. Vzrok čina ni znan.
, _ Podi zjanost % ptujskem okraju. Kake sadove rodi nemška-tarstvo zlasti v ptujski okolici, kaže zopet nastopni slučaj. 24 septembra jc nastal v gostilni Antona Vaupotiča
v Badini pri Ptaja pretep, v katerem so vsi pretepači dobili krvave rane. Najslabše se jc pa godilo Simona Bezjaku, katerega sta Franc Jan-zekoviČ in Valentin Kuhar is Za-bovcev na tla vrgla in s kamnom tolkla po glavi. »Štajerčeva* pristaša sta dobila prvi dva meseca, dragi pa tri me sece ječe.
— Nepr*«idno*t m revolverjem. V Št Lenarta pri B pečicah ae je posestnikov sin Iv. U rek igral pred hišo ■ revolverjem, ne da bi se bil prej prepričal ali je nabasan. Revolver ee je sproiil Ur je krogla sedela 9 etnega brata Itnaeije, ki je vsled teg« v bolnici u url.
— Ka „spas" je grozil a astre)jenjem Frane H a b) a nič v D-avo<h pri P uju lovskemu pašnika Žlahtiča, ker se j« bal, da bi ga ta zaradi divjega lova nasnanil. K«r je H bjanič ustrelil tudi divjo raco in nekemu poscatoika psa, je dobil 3 mesec* zaoora.
— Pol roke je odtrgal
alamoreant stro) K .r u Š<ani*tu v Trharfih. N<t|bri ne bo obreval valed prevelike iigob* krvi.
— Na zastrupljanju atrvi
je umrl v C i) »ću siolni dekan Karel E 1 a I e r. Ranil se je na palcu desne roke in umrl v f h dneh.
— Iz Voloske-Opatije. Volitve so končane in z vrseljera lahko gledamo na srečen izid, ki se je tako častno izvrfitl za hrvatsko-stovensko stranko. Izvoljeni so le naši, to je hrvatski kandtdatje v vseh IU. raz-rvd'h. B> rba je b'la samo «a II. raz red, kat^reza so hoteli N meji na vsak način dobiti v svoje roke, a so pri tem strašno pogoreli. Zb^bnali so res SVOfO t&kozvano nemško strank >, katera pa, kaker se je pri voUtvab videlo, So ne oDetoji ia naifci^i - tu ti nikoli ne bode t*ko dozorela, da bi ae mogla s u*p h)m poatav>ti proti hrvatsko slovanski atranki. K« d»n volitve dne 11 decembra ob 9 uri Z|ut*»j pr'mtrsirala je t« ogromna nemška stranka pred občn^ko poslopje na V'ijotko. k er so se vrMa voiitve. Bilo i b je, kakor da se |e oblak odtrg*! ne, ne, pardon, biio .•h je sa<no 11, )n ta enajstonea e hotela doniti v roke drogi razred! Reve! P*-. ; volitvami so kriiali in strasti1, da [e bo človeka res kar nekoliko ntrah A<< v ponedel|ek so pokazal! N-■ . * v Opatiji, da si S'eer doroištjujeio, da jih |e preo^j in da bodo iv. g:ko pa pride odloč'lni trenotek, morajo pa izprev/ det>, da z njihovimi nameni ne bo nič Voddel te ogromne nernš««^ stranke |e bi seveda dr Cboa. P-jp- ijal je seboi vse, ne sam i ni* ž- amp%k vae, kar leze in kar g-* An ne 0\ b »o d l-da so pus l via| t ste doma, kat^r« mso mrgii hodit;, katvre so taki rekoč prinesli v dv.»r»no, ia to vs , da so pokazali, da t n je ie ena,si! K so bile volitve drugega ratreia končane, in ko so Nemoi vid.-i«, da fma br-fatako-alovenssa stranZa 24 g asov vtč ne, pobrali so |o nea>u>io<iia is dvorane in Be tol«2 l meii aeb >|, da bode čez tri leta ie Dolje. Z p'm.i»r naj ai op*t> privandrani N-^oi ki so prišli k nam Zruh s oči!: dokler bodeta na < ban Jadran »k a mor^a st*la bok ob bok S;o • .» , in Hrvat »za uvjek brat 1 Drat«, iz D|tltOTC moke ne bode zruh^! K -r ee tče Slovencev in H-v»to*t 4iv-»$:ii * V -lo*kem Tn v O at ji, pokazali so skoraj vsi, da so m vsak na svojem mri u, kalar |e treba rediti trdn>avo od navalo* 80«r/»iaih D» so se nemške namere ujaloviie, pa se ni rečeno, da je nemška nevarnost odbit* za vselej Ki< r posn trdovratnoat nemških krempljev, ki so si enkrat namenili oprijeti se kakega kra|s, t ho vedel, da bodo cdai Nemoi v Opatiji delali s pt dvojen mi silami, da si pnkoplje|0 (ekom la«a neka) mest v občinskem sastopu. Opati|a |e vendar eden icaaed onih kraiev, po katerem se Netnoem na|bol| sline cede. Ako dobe kdsj Opatijo v svoje roke, potem nai Siovenei in H-vatje brci skrbi pobašejo svojo imovino in odrinejo od svoje rodne zemlje. D* ka| takega ne bo potrebno, morajo Hrvatje m Stovtuoi vedno i nab to puško stati na straši, kajti sovražnik Oo vsak čas s*u* l aresničiti svoje oil|e in namene Naše geslo naj pa bode: Ii sloge rastu male stvari, a nesloga vse pokvari.
O o a t f) i k * S o v > n e §
— Pobožen nasilnež je 41-
letni S(r- f a ti MerviO ia Oteliana v Istri. V Gongi je v neki goatlui vrgel tteklenieo v svetilko, kotareo pa v drugo in ker gostje niso bili varni pred njim, so pokbeali redana, ki je izvršil svojo doiiaost. Sioer je pa Msrvič zelo poboteo človek in ga je videti na vseti botjih potih. Dasi ima doma lepo premoŽenje, berači pri vsakem boftiepotniku
— Boj med cigani. Bliza Baj je ponoči napadla is 17 mol obstoječa ciganska četa Levakovićev 13 glav broječo cigansko droibo Hudorovićev s sekirami ia gorjačami. Neki star cigan Hadorovičev je bil abit, več mot te
dralbe pa je kile kado ranjenik. Deset ciganov je saprtik.
— Pobegnila sta pred nekaj lasom is L uoijane lSatni A fina J*gcrmann in Ivan Starca Sla sta v Trst gledat moria, toda tamošnja policija |a je zalotila In zapustiti hode ta amorala einjo Alrifo in se s neprostovoljnim aprematvom povrniti nazaj
— Mlad berašV. lOlstoi šolski ulence Anton Korošce is CrnuČ je bil včeraj sasačen, kar hodi v mesto beračit. V nekem hleva je sa dečkom iiginila tudi ura, a se ni dalo do goati, kdo je tat. Daček pravi, da ga v Ljubljano pošiljajo beračit starši D>oer nauk, če je njegova izjava resnična.
— Prepreden ogenj. Ko ie danes aiotraj odprla v Kolodvorskih uhc*h št. 26 gospa RovAkova svojo trgovioo, jo bilo v njej polno dima. Ker pa ni bilo tam opaziti nobenega ognja, je takoj sumila, da je dim pričal is poleg trgovine nahajajoče se tr*fike, ki je bila Še zaprta. Ko je pokletla domače in so tr« fiko odprli, |e bruhail ia nje dim. Ti-li so razni papirji, obleka, razglednice in drugo. Ker se je ogenj še pravočasno opazil, ni posebne škode pač pa hi bil lahko upepeltl vso hišo, ko bi bila začela goreti vrata in potem v poleg trafike nahajajoči se trgovini ooleka. Kako se je unelo, ni znano.
— Nesreča na železnici« Dmea Zjutraj so pripeljali v deteloo Ooimsn'co železo šk«ga čuvaja J trt« Arabrošiča is L*Zeč, kateremu je tovorni vlak zmečkal na levi roki vsa prste in ga tudi na glavi močno poškodoval
— Prepoden tat« D*nes zjutraj je z »sač Lo ču e&e oeooje na |UZni ielecoiai uek**ga neznane*, ki je hotel pri »kladišču kraati, a ha duk je imel srečo ter odn«sel p?*te, če predno ga je mogel »pozdraviti« poklicani poiteijaki organ. M<»nda si je tat hotel kaj nabrati za bližajoče se praznike, pa mu je iapidietelo, za kar hode vedel »hvalo« pozornemu železniškemu ob b.u in se gotovo več ne povrne.
— Delavsko gibanje. Včeraj
ao ss odpeiiah a jut jetf- kolodvora v A o r-ku 4 H-vati in 3 Slovenci.
V H b je *iu 25, v Hruš co 19 na J-Meniee 17, nazaj je pa prišlo 29 Hrvatov.
— Ljubljanska društvena godba jnredi jutri zvečer koncert v .Narodni kavarni« (Gjsposke udor) Z*Četek ob 9 uri Vstop prost.
*  Najnovejše   novice. —
Novi  ogrski   kardinal Jos.
5 a m a s s a spremne danes na Da nsuu k^rdma ski ki* buz. Prinese mu ga iz R 'ii» papriev  legat Zapletal
— Za sekundarnega zdravnika v bolnišnici v B a d n u je imenoval občinski svet go*po   dr.  Marijo Sohuhmei-
6 t e r s Dunaja.
— Nadvojvoda Oton je nevarno bolan. B;l j a operiran v Vratu.
— Kanibal*   med   Neme i.
V W r.f^ldu  pri Wa aburgu je 23 leioa oakrbaiaa   M        rrti   Bali zaklala   svojega   4 etnega   otroka, mu odreaala glavo, larezala src -■ m plju&a ter 8i oHoje skuhala za kosilo.
— Velika tatvina. V grad ar fa Lory-ya v B idrog Olaacvja so v o;Ti u tatovi ter odpeljali želeano bltgajno, v kateri so bile vse dragocenosti b vše preatDlonaslednio^ Š.e fanije
— Nov kolonijaki škandal ae j* pripetil v fcaoeoski koloniji v Afriki. N \ podčaatcuk je dal več domačinov na groaovit način pomoriti, * j h trupla pa je izročil podlošnim vojakom domačinom, da ao i'h ooi^dh
izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodisćem.
Otrok se o p a r i 1. T e r e z i j a Krašovec, posest, žena v Starem trgu, je v kotlu zavrela vodo in po sodo z vrelo vodo postavila na tla. Komaj pa je stopila za par treuotkov iz veže, je že padel 17?letui sin Jožek v kotel in se tako opekel, da je drugi dan umrl. Sodišče je Terezijo Krašovec oprostilo.
Kamen v glavo vrgel je Peter Stefe, tovarniški delavec na Savi, brez povoda delavcu Janezu Koširju, ki se je v družbi Janeza Čarmana vračal domov. Kamen je priletel s tako silo, da se je Košir nezavesten zgrudil. Štete je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe.
Knjiiica ga je izdala. Bivši hlapee pri Mariji Breskvar, posestaici v Trnovskih ulicah, France Fajdiga, jc domačima fantoma izmaknil iz hleva več obleke, katero je deloma poskril, nekaj pa prodal. Drugo jutro so našli domači pred hlevom ležati njegovo delavsko knjižico, katero je ob času de janja izgubil. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Tatinski vajenec. Emil Ka •lan je pri MajdiČevi hiši na Trati pri
Skotji Loki žlebeve popravljal. Zlezel jc v podstrešno sobo, našel taoa neki nabiralnik, ki je bil last Martina Pisan-skega, odprl ga jc s kleščami ter is njega pobral 32 K in denarnico. Vse skup jc spravil v neko luknjo v zida pivovarne v Skotji Loki. Od tega jc sa-sladkal le 3 K, drago so debili nazaj. Kalan je bil obsojen na 3 tedne ječe.
poročila
Dunaj 15. decembra Razprava o budgetnem provizoriju se ja začela jako burno. Za to, da je poročevalec S k ene v svojem govoru razpravljal o prenoembi opravlnika, o volilni reformi in o jezikovnem vprašanju, je vzbudilo jezo, ki je Še narasla, ko se je Ss^ne na vse strani začel zaletavati. GrofStiirgkh in dr. Gross sta tolkla po mizi in hrupno protestirala. Dr. Za če k je v imenu Cehov izjavil, da svojih narodnih, kulturnih in političnih zahtev vzlic splošni in enaki vohlni pravici ne mislijo zapostaviti. Povedal je tudi, da bodo Cehi brezobzirno nastopili proti volilni reformi, če bi Gautsch ž njo hotel petrificirati nadvlado Nemcev v državi Bian-k i n i je razpravljal o dalmatinskih rečeh in ostro prijemal ministra B y 1 a n d t a. Ministrski predsednik Gautsch bo§3 danes govoril
Dunaj 15. decembra V železniškem ministrstvu so se danes začela pcgajan;a med zastopniki južnoželezn ških uslužbencev in zastopniki t3 železnice Uslužbenci so poslali 11 de'egatov, ki so po-jasnih pri železnici vladajoče razmera in grozili, da ne prevzemo nobene odgovornosti za posledice, ki nastanejo, ako se ne ugodi zahtevam železničarjev. Sekci-ski šef Donhauser je pojasnil ponudbe južeje železDic?, ki jih smatrajo delegatje za nesprejemljive Pogajanja se nadaljujejo.
Dunaj 15. decembra Nadvojvoda Oton je na smrt bolan in menda ni nič upanja, da ekreva V soboto so gi pripeljali na Dunaj, v nedelj j so ga operirali na vratu Izvršili so tra-heotomijo in vtaknili nadvojvodu v vrat kanulo. Po operaciji se je počutil b. lje, danes pa propada tako, da umrje najbrže že tekom prihodnjih ur
Dunaj 15. decembra. Ogrski ministrski predsednik F e j e r v a r y je bil danes dve uri pri cesarju, ali cesar se še ni odlo<5il glede predloženih mu nasvetov, kaj naj se zgodi z ogrskim parlamentom.
Praga 15. decembra. Kazenska preiskava, ki se je baje na predlog ruskega poslaništva na Dunaju začela proti prof. Masa-ryku po § 305 k. z., je ustavljena.
Carigrad 15. decembra Čez turško mejo v Aziji je udrlo 5000 Perzijcev, ki so napadli turško vojaško posadko.
Petrog«-ad 15. decembra. Državni svet je sprejel zakon proti štrajkom.
Barolin 15. decembra BiTo^* je odgovarjal v državaem zboru ra izvajanja posl Bebla ter rekel: nGovorica o sporu med cesarjem in angleškim kraljem je bedasta laž Neresnično je, da bi bila nem ška vlada sploh kdaj gojila agresivne načrte; neresnično je, da bi bili kdaj nameravali Angliji napovedati vojno, da bi se sploh mislili mobilizovati, končno je neresnično, da bi bii kdij Arjglijo dražili ali izzivali11
London 15. decembra. Iz Tokia se poroča: 8200 kitajskih dijakov je sklenilo, da zapuste japonska vseučilišča. Zahtevajo, naj Kitajska ustanovi v Tjentsinu vseučilišče, kjer pa se japonski, angleški in ameriški profesorji načeloma ne smejo nastavljati.
London 15. decembra. Grof Vitte je iz,avil dopisniku wDaily Telegr^phd4*, da so vse vesti o njegovem odstopu izm šljene, te-muč se čuti močnega dovolj, da vztraja na svojem mesta.
9f
Bonna poročila
Ljubljanska Kreditna banka" v LJubij&iV,.
Uradni karal ann. horaa 14. aacambra »90t
BTaloafeeal i>n^trtl
4°/a aaajea-a renta ....
4* . arebroa ran ta.....
4", avitr. kroneka raola **/0     „    alaU B 4-', agraka kronska m , 43...      „ alata 4°/e posolila dežela Kran' kt . V   \ posojilo aaeata Sp<«-dt . IV/| « Zadar
lVa*/a ^■•'kara. rei  poa. 190$ *«sha. de*, banka k. a.
M/,     a        .       . i.«.
aat. plPtr . gaj, d. hip. b pest,   kom.   k.   o. a
i«/ •
10*
pr..
aaat. a i ama lonerat hi. i „     ,    agrake cea. | «ta*. ar......
s. pts. ogr. hip. ban. a»W. abL  agr. lokalnih aa
leania d. dr. . . . a" / , ob). Saška in d. banka 4* , prior. Trat-PoraS tok. žal i:U orior. doL Sel. »•/'e      a     Jal- &al. kap. '/tV«
i1/,9/, aaat poi. aa *al. p. o.
la'aaMto. *rs&td od i. 1860* ....
ttaakt
,      cere. kraci,  t, «aac
.    »gi banka
,    ti!"*sr»» b fra. S00
tarife    .   ,   . .
I.ltttBOŠkk Srakorsk.'
krst. run. krHU
$jUabur3>r* Dacaj** i:-
Orisan* ialasi!kea Afitr.-fjifriika otroci s da:ni«a
arrn, kreditna oa-oJt«    , , , * -
Pramogokop' r Mw?t fJMi] a,ipi-*k5 oiostao   i  t  * i
?n--:>> žel. rndr. dr. . ftaos-SiorArr/! .
Trb<>*? Sekt prem. dražba krtu, arojfce terr, -irciti? 5aaa»
O, ki. a^ku-
30 franki.....
marka . Sereraigna
»ark« . .
LaSki a-sc.:^**«
atabli*
Dabtrfl
99 SO 99 55
95 10 113 Sfr
99'ftO 100-60 t On — lfO -
«<l-7(S
9975
10040
108*15 100-50
99»
ioo-—
9t 6
'00-— 9990
1 0-70
■88 —
^89 166* 29«> — »90 — «6 tfO -«43-60
472 — 79-91
62 —
al 25
BI SO"
78- — t24 —
1 B
1*3 ;
6 7 785 «48 %\T
473
2?> 50
Ulag*
99 Pa
99 M)
9=1 75 117 35
•6*410 tlS 45 101
101-60
too —
101*—
99 85 101 40
99 85
10715
101-60
io»v— toO-20
1 050
ioi —
100 3 6 2& 10170
90-
291 — 57 — V96 — 29* —
6 —
07 —
44 50 26 25
483 —
Bi'—
98 —
P8 — 63 .5 34-
34 ■ — 7« — &34 —
»16 25 410'— IMO —
75 7*> JrOJ 786 50 -    fj46 50
-i 663
79 tO, 4K) tO
JvSTO 5l0 i
872 b&č* laO-
1 34 19 6
2:^&S *3 96
17-72
aa 70
Xb2 5 *****
511-56 276 -
15T2-—
II 38
.9- 8
23 61
24 04
117-92 9 90 žs3 75 b —
Žitne cene v Budimpett*
Dg* 15. decembra l?oa.
-raaasaa«
PSoniaa aa april : - -• „       n oktober . Rž        n april   . . Sar su   » maj 1906 0>aa      „ april . .
ioo 100
100
ino
100
Popolnoma brez kupčije.
Meteoroioyičuu poročilo
'lataa uad aonaxs Ki*aat.
•aiinji «r«uc tlak 7«J
o o
Ca:
opcaeo-w larda
Stanja Hr^ro-
v 012»
5 >
C H
I Bt)
14 15
7.
S pup
742 4
^44 9
743 8
— 09
— 50 30
si. sever ! jasno
bL jzabod; jasno al. sever j jasco
Srsdsjč. eč j'a]inje tecipcratr^a   —1*6*
Zahvala.
Za vse obile dokaze iskrenega sočutja doale Dam povodom smrti iskreno ljubljenega sina,  ozir.  brata, gospoda
Paskom Domianouicha
e. kr, suplenta na e. kr. realki t Trstu
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo, fclastt »e zahvaljujemo g kolegom pokojnika iz Trsta za spremstvo k večnemu počitku, vsem darovalcem lepih vencev in vsem drugim spremljevalcem na poslednjem potu-
V Ljubljani, dne 14. dec. 1905.
Žalujoči ostali.
3984
Kontoristinja
ki je Že petnajst mesecev službovala, xmožoa glovenščine in nemščine, iSče primerne službe.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*. 3808-1
Velika, slavna in znana pivovarna
išče v vsakem večjem kraju na Krauj-akem   gost I niča rje v  zaradi ustanovitve ali prevzetja 3961-8
zaloge piva.
Ponudbe pod „Dober zaslužek'1 poštni predal št. 73 v Ljubljani.
na  Glavnem trgu v Kranju  v dve
nadstropji nanovo zidana, z lepo prostorno prodajalno, velikim dvoriščem in kletjo, se zaradi rodovinakih razmer
■aV  proda. ~**M|
Pojasnila daje Karel Fabjani v Kranju. 38ia-2
1 aa i
it. 24 v Florijanskih ulicah in št. 4 v Hrenovih ulicah se radi preselitve
prostovoljno  pod ugodnimi pogoji prodaste, skupno ali vsaka posebej. Pla Čilo pa dogovora.   V prvi  se izvršuje gostilniška obrt in  pekarija,  v dragi pa žitna trgovina.
Natančneja pojasnila ▼ pisarni g. dr. Kspusa na Marije Terezije oastl **ev. 1. 988B— 1
Celjski salonski svetli premog1
izvrsten premos za tfomače sorlvo in industrijo dobavila
ravnateljstvo premogokopa Bohemia
Hotel „ILIRIJA"
Jutri, v soboto, dne 16. decembra t. I.
KONCERT
K A M B Iv** GODBE. Po polnoči koncert v kavarni.
Začetek ob 8. url. Ostop prost.
Za 8 gld. na mesec se odda čedno
meblovana soba
z eno ali dvema posteljama. Vpraša se Gradaške ulice št. 8,
I. nadstropje. 3883-1
Z       j>     r k o t e   i aa  i i n o 1 e j !
Voščilo za pod, ki se briše m<ikro!
proizvaja svetel blesk brez glajenja!
Ohrani lesa
.veea<
------: l»ii*»le» \l   kis. 14. S SO;   puMlfM  \2 Ui^.  fi4 1-35. -
Edina izdelovalca; Finster & Msisner, tvornica za lake, Monakovo.
Prodaja samo Aa iieghengh^ tvornica za parkete
w   aLfaalaliaiai. 2605-6
Mi iimM paBcreig.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
PodrnŽnica iz Berolina.
FotopiastišKa umstn ška razstava l vrste,
V soboto, dne 16. decembra 1905: Zadnji dan razstavea
Udoben ohisk Bonnu in izlet u krasno Ahrsko dolino
Razstavljeno od 17. decembra do 23. decembra 1905:
Portugalske znamenitosti: mesta itd.; zanimivi kraljevski grad C ni a,
Odprto vsak dan od O.    12. dopoldne in
od 2.— O. zveier.
Eno potovanje 4C rt, dijaki, otroci in vojaki od narednika nizdol 20 h. — Vstopn ce v abonementn za 6 potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K; 100 aboni-ranih vstopnic atane 20 K. Otroci, di jaki in vojaki (»d narednika nizdol plačajo polovico. 39^4
Strojepisec
ki ima lasten strnjeni«, želi kat tak službo v kaki pisarni.
Naglo v pove npravništvo „Slov. Naroda37«5 4
Sredstvo zoper kašelj!
12. januarja 7305.
Gr08p0tlu
lekarnarju Piccoliju
Prosim pošljite mi 12 škmt-
tjie V*tših izhorii i h saltu i taborih f>rtJ4t.it.
Z velespoštovanjcm
Jutija JIULschHa,
nuna j \ r§rip (molđschimgstš . I.
Cena ikatljici 20 vin.  —  Manj nego 11 škatljie, ki atanejo 2 kroni,  ae po pošti ne pošilja.       3731 a
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ngodnega ogromnega makapa *o odda za to nizko ceno: par mofikih in par ženskih Čevljev, Crnih ali rjavih ca trakove
z močno zbitimi podplati, n*jm vejfi« obhke flalje par   moških   m   par  ženskih n<><inih
Čevljev, elegantnih in lahkiL
Tal 4 |iAt*i Mama S ML.
Za naroCitev zadostuje dolgost
3f80 Razpošiljanje po povattjn
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 3i.
Neupajajoče rad zamenjam.
GOS. Hi. avSt'ii^kfe
državne železnic«
C kr, maateUtnro ari. teleaici) i Beijuit;
iKTTOđ. lat t7C2ne*>s. *ced.*x.
Veljaven oct dne i. oktobra. 3 906. leta.
ODHOD IZ TLJUBLiJANF.  -n?.   VroJ   ?HO«A NA TRBIŽ.  Ob  15s. url *4  m pa» ot> v Trbiž, Beljak, Cel ovec. Mali Glodnita,   Franzt "Ls'eđte,   ino m on t,   adcrrakovo   L*inbr<o   r j%
SeJalkal a Auaw*, iŽoinograd. ftea KleiL-fieifling v Stey?, v Line. aa OnnaJ   fia Amafet
— Ob 7. uri č n ijutrpj osobni vlai v Trbiž, PontMwl Beljak, Celovec, Marsu, Msattmdor:
Fracaensfeste, Ljubno Dunaj, 6ea Selztha ■ Solnograd, Icomoet, Cez Klein-BeifUng v Stejer, v Lire,   Budejevice, Plzen, Marij-te varo, H«b. ^raneov*- vare, Prago, Lipsko. Ce« Ali. • aa
Dnnaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak t Trbii, Pontabcl, Beljak, Celovec, Mali Glođ-nitz/ljubno, &elathal, ^oiiiograd, Bađ G^stein, Zeli ob jezera, iaomošt, Bregent Cariah, le> revj>, Paria, Cez Anstetten na Do^a;. — Ob S. *ir: bH m popoldne osobni vlai i l.'rbiJ, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzcnsf&ste, lnomost, Monakovo, Ljnbae, 5ez Elein Beifling y Stevr Line, Budejr/ice, Plzen, Marijine vant Heb, rraneove vare, Karlove vn.*e, Pragt?. (v Prago direktni voz i. in O. razr.;. Lipsko, ra Dana j čez Amstetten. — Ob 10. oh ponoči oaobni vlak v Trbii, Beljak, Francensfeste, laomoat, Monakovo (Trst-Monakovo direktni v»2 L ifl Vi 46zreda). — PROO-fi V NOVO atSSTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Gfc 7. or.> 17 m Sjutraj  osebni vlak a  $ovo   mejsrc,  Straže,  Toplice,   Kočevje,   ob 1 ari  6   m pec    isto tak a.
— Ob  "i.  ari  8  tr  "većer i Novo mesto, Kočevje.   —  PRIHOD V UDBUANO jnl. koL PEOGA IZ TRBIŽA Ob 3. ori     m zjutraj osobni vlak a Lmnaja čez Amstetten, Monakovo vMonaitovo-Trst đirekć. voz 1,   II. raz,). lnomost. Franzensfeste bolnograd   £anc, Stevr, \t\ Auksee, Ljubno, Celovite  Mali   Glodnitz,   Betjti*;. Ob 7. uri IS m  zjatr&J oaobni vlak iz Trr
— Ob 11. nri 10 m dopoldne osobni viafe z Dnna^a čez Amstetten. Lipsko, Prago (is Praga direktni vos I. is II. razreda), F ran co ve vare, Karlove vare, Heb, Mari me vara, Pl-sea, Bii<icjevice. Line, £tcvr. Par.s Žeoeya (>irih. Bregea* Inooiosi, Zeli uo jezero, Baci Gastsin, Solno^rad, l^alHiO, Celovec, Šmohor Pontabal. — Ol? 4. ar xi* m popoldne aa viai. z Dncaja, Ljnbna Selzthala, Beija^.. CeloTCa, Malega G15dnitza, Mooako^ega, lc< oaoata, Franzenafesta, Poatabla — Ob 3. nri 0£ a zvečer osobni v«-sJ s Dunaja, Ljnbca, Beijait M> rnaa Malega Glodnica, Celovca, Pontabla. Cez Selzthal od Iaomosta in Soinograda, 6ez Klein-Beiflii g iz 8teyra Litca, Budejevic, Plzns, Marijinih Vi?rov, tleba, Francovvih vnrjV, Pragj, Ljubkega. — jrBOGA ^ MOVKUA IIBSZaV IN K.OĆEVJA. OsoddJ viasi: Ob ari 44 m a^tra; osobni vlak t? Novega mesta u Kočevja, ob 2. uri d-J tn popoldne iz Straža. Topu, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri SB c? avecar iatotako. — ODHOD IZ LJOSLJANE dri kol. \ KAM«IK. Mežai-j vlak:* Ob V. ur SRB a sjntraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči same od nedeljah in praznikih in le v oktobra. PRIHOD V LJUBLJANO dr*, kol. IZ KAMNilKA Mešam viaki: Ob 6. ari 4b m zjutraj, ofl 20. nri 69 m dopoldne, ob a. on 10 m x\see*' Ob 9. eri Sb a ponoči sam oo ledeliab :iraT7».ikib in le v oktobru. — Sredojeevropak; r ■ ■ jrcđ r.riiovasra ćasem r Ljublj -ci. au?£
« pred inventuro se bodo prodajale kožuhovine veliko pod ^ lastno ceno, in sicer: damski kožuhovlnastl jopici, |§ koljerji in mufi, kakor tudi moške kožuhovinaste & ^ suknje, mikado, kožuhi za ulico in potovanje in fig čepice. — Največja izbera moške in ženske kon- ^ fekcije po čudovito nizki ceni.
»Angleško skladišče oblek"
OROSLAV BERNATOVIC
39U-5 Jffestni trg St. 5.
klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-maše, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje
3247 20
u prui modni trgovini za gospode
gelbert Skušek
v Ljubljani, Pred škofijo št. 19.
Ljubljanske kreditna banka v Ljubljani
dal
Podnfi2nica v CELOVCU.
Kupuje In prodaj«.
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, »alat, novcev
in devin.
Promese Izdaj« k vsakemu irabanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
ZaMlifi hi Ikxiaaii1a|a Baje praaa)aM n tradaoitni papiri«.
izSrobane vTednoatno   papirje is    5^;-.■ :-swr-a.*je  are»&2ee* proti vnovCnje zapaJo knpone. Jaro-rasnJ. lzajro.lDie
Vinkuluje in devinkuluje   *«/oj&šaie zet nt ninsko kavcija. Rahoaaipt Id lakaaao naetalo.   14 (fcjr   Boraata o/»r«.-ii.»
Podru±mca vSPLJETU.
IDraaaarnt)   vloaro sprejenata
¥ tekočem računa ali na vloSne knjižice pruti □godnim o brus um.  Vloženi denar obrestuje od dne vogo do dne vzdiga. 8—144
Promet n čeki in nakaznicami.
< xLUj**«i j tfi oOaOforu) auraMliiJk I Ol. i a m u i * 14 a *
»