РоШппЈп^ Lelo Х g Uubliana, četrtek 10. ianiiar|a 1928 Cena 2 Din XaroSnina mate meeečno M Dia, sa inozemstvo 40 Din._ L'redntStTo: LJubljana, Knaflova ulica & Telefon il 8122. 8128. 8124. 8125 in 8126 Kar I bor: Aleksandrova o«U 18. Telet iL 440, Celje: Kocenova ulica ft, Telefon iL 190. Bokopisi и a« vrafeja, _Oglasi po tarifa._ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Dprarailtv.: LJubljana, Prešernov« ulica 54. Telefon K. (122. 8123, 8124. 8125 ia 8126. (Meratai oddelek: Ljubljana. Preter-аогш ulica 4. Telefon it 2492. Pedrataica Mariber: Alekaaodrova e*. sta ia Telefon it 4№. Fedrainiea Celje: Kocenova ulica X Telefon it 190. Batonj pri poiL бек. ta vodih: Ljubljana it Ц.842; Praha tislo 78.180; Wiea Nr. 106.24L Ljubljana, 9. jan. Sovjetski predlog, ki ga je moskovska vlada izročila diplomatskemu pred stavniku Poljske in prav tako zastopniku Litve, pomeni predlog za takojšnjo aplikacijo Kelloggovega pakta. Sedaj je znana podrobneje njegova vsebina. Označuje se kot posebni, dodatni protokol h Kelioggovemu paktu. Sestoji iz šestih členov. Prva dva člena vsebujeta določbo, da stopi pakt kot pogodba med Poljsko in Rusijo v veljavo takoj na dan zamenjave ratifikacijskih listin, ki sta jih potrdili poljska in sovjetska zakonodajna skupščina. Nadaljni čieni določajo, da morejo pristopiti k paktu vse one države, ki so se pridružile v Parizu podpisu Kelloggovega pakta. V sovjetski noti se razen tega opozarja na to, da bi z ratifikacijo predloženega pakta poljska vlada prevzela moralno obvezo, ratificirati pariški dogovor v čim krajšem času in da bi pripomoglo sprejetje sovjetskega predloga k utrditvi miru v vzhodni Evropi, kakor tudi k jasnejšim sosedskim odnošajem med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Poljska javnost sovjetskega predloga ni sprejela s simpatijami. Kakor smo že naglasili, se kakor vedno tudi to pot v ruskem predlogu iščejo speci-jalni nagibi, ki imajo povsem drugačen smoter, nego bi bilo misliti po oficija ni vsebini note. Smatra se, da hoče Moška s svojo noto predvsem vršiti doma in v inozemstvu propagando za svojo stvar, da hoče vplivati na delavstvo na Poljskem in mu pokazati, kje je miroljubnost in kje je ni. Sklep pakta bi ji bil potemtakem povsem postranskega pomena. Tako pojmovanje je seveda slaba osnova za meritorno tolmačenje sovjetskega predloga. Razlika med Keiloggovim paktom in sovjestkhn predlogom je predvsem v tem, da stopi prvi v veljavo šele potem ko se vse ratifikacijske listine deponirajo v Washrngtonu, dočim bi postal pakt po sovjetskem predlogu veljaven brez ozira na to določbo, tedai poprej. S po'js'ke strani se nag'aša. da bi bila časovna razlika tudi po ruskem načrtu le majhna — znašala bi le nekaj tednov — in da potemtakem ne pomeni vpo-Itevanja vredne prednosti. Kakor se je že poročalo, so v Varšavi nezadovoljni tudi z dejstvom, da je moskovska vlada pač poslala sličen predlog litovski vladi, ne pa na pr. Ru-muniji. Pri tem se naglaša. da je morala sovjetska diplomacija, ki vendar pozna rumunsko-poljske odnošaje. vedeti, da bodo v Varšavi želeli udeležbo Rumunije. V Poljski sodijo, da je na vsak način potrebno skupno postopanje z rumunsko vlado, saj je rumunsko-poljska zveza sklenjena ravno zaradi odnošajev do sovjetske Rusije: o vsem tem pa so si morali biti v Moskvi že od početka na jasnem. Prvi komentarji so trdili, da se je Poljska že obrnila na sovjetsko vlado s predlogom, naj se pogajanja glede pakta raztegnejo tudi na Rumunijo. Zdi se pa, da so bile te vesti prezgodnje in da stvar še dolgo ni na tei točki. Vrh tega se trdi. in si-cei kakor se zagotavlja iz moskovskih virov, da se sovjetska vlada na Rumunijo ni obrnila s sličnim predlogom zato. ker še ni poravnan spor v besarab-skem vprašanju. Ako je to tolmačenje točno, se bo situacija še poslabšala in pogoji za sklep pakta po sovjetskem predlogu se s tem še precej zmanjšajo. Zdi se tudi, da bi neurejenost besarab-skega problema tudi za Moskvo ne mogla biti ovira za predlog rumunski vladi, saj je svojčas sovjetska vlada izjavila. da spora za Besarabijo ne misli reševati s silo, tedaj ne z argumenti vojne. Kelloggov pakt bi se tedaj dal aplicirati tudi tu. Spričo vsega tega je zelo malo verjetno. da bi sovjetski pred'og mogel postati kaj drugega nego samo predlog. Pred bližnjo demisijo Poincarejeve vlade Pariz, 9. januarja. Parlamentarni položaj ki }e bil navidezno trden, se je nenadoma Silno omajal. Radikalni socijalisti so namreč sklenili zahtevati prednost za sledeči svoj predlog: Zbornica je odločena podpirati le tako vlado, ki po sestavi in po programu omogoča združitev vseh republikanskih strank. Poleg tega so sklenili glasovati proti vsakemu dnevnemu redu, ki bi izražal zaupnico vladi. Radi teh sklepov se pričakuje, da bo Ротпсагё podal ostavko, da lahko sestavi novo vlado, v kateri bodo za-stopati! tudi radikali. Nemiri med kmeti na Japonskem Osaka, 9. jan. (lo.) V pokrajini Gifa je izbruhnil upor kmetov radi vladnih melio» racijskih del Prišlo je do krvavih spopa» dov z vojaštvom, v katerih je bilo ubitih in ranjenih 40 oseb Do konflikta je pri< ilo zaradi del, ki so se vršila za namakanje Л reki Sainikovi, pri čemer bi se voda odtsgnila dosedanjim posestnikom. V tiso» Sih vaseh so se vršili zaradi tega veliki protestni shodi Konec božičnih praznikov v Beogradu Politično mrtvilo izginja. - Vesti o izpopolnitvi vlade. Vladni reformni načrti Beograd. 9. januarja r. Tudi danes je vladalo v Beogradu praznično zatišje. Glavni dogodek dneva je bila svečana proslava kraljičinega rojstnega dne, ki se je obhaja! letos na posebno slovesen način. V politiki pa ni bilo zabeležiti skoraj nikakih dogodkov. Ministri, ki so se preko praznikov razšli na svoje domove, so se tekom današnjega dne vrnili v Beograd. Zato bo prav za prav šele jutri pričelo pravo delo nove vlade. Splošno, se pričakuje, da bo vlada generala Živkoviča tekom prihodnjih dni izpopolnjena z novimi ministri. Pred vsem se v informiranih krog h zatrjuje. da bo vstopil v vlado bivši minister trgovine dr. Spaho, ki se je danes vrnil iz Sarajeva v Beograd. Zatrjuje se, da mu bo zopet poverjen resor ministra trgovine in industrije. Med drugimi kandidati se navaja tudi bivši minister dr. Šurmin, ki je bil po časopisnih vesteh že pozvan v Beograd. V zvezi s programom vlade generala Živkoviča se zatrjuje, da se v posameznih ministrstvih pripravlja cela vrsta novih zakonov. Pred vsem bo vlada delala na to, da čimprej unificira ce- J lokirpno zakonodajo, zlasti pa, kar se tiče pravosodja. Največjo pažnjo hoče vlada polagati na reorganizacijo državne uprave in na popravo administracije. Notranji minister je tozadevno baje že izdal vsem velikim županom brzojavni nalog, naj opozore podrejeno uradništvo na to, da se mora z vso skrbjo posvetiti svoji službi in da v izvrševanju svojih funkcij ne sme poznati ničesar drugega, kakor zakon ter interese naroda in države. Beograd, 9. januarja, t. V zvezi z reorganizacijo državne uprave se mnogo govori o načrtu nkinienja večjega števila ministrstev. Število ministrstev naj bi bilo reducirano na stvarne potrebe. Iz vladnih krogov se doznava. da bo število ministrstev reducirano na 12. ali се'о na devet. Vzporedno s to reformo bi šla tudi dalekosežna redukcija upravnega aoa-rata. Vse uradništvo. ki je prišlo na sedanje položaje s pomočjo strankarskih vplivov in partizanskih spletk, bo odpuščeno iz državne službe. V državni administraciji naj ostane le sposobno in strokovno izSo'ano uradništvo. Naravno je. da se bodo razpustile občine, ki so se diskvalificirale s svojim dosedanjim delom in da bodo postavljeni novi ljudje za komisarje. V ostalih občinah po vsej državi bi imele ostati na upravi iste osebe in občiski odbonri bodo spremejeni v sosvete komisarjev. V tej smeri bodo izdana brzojavna navodila in v kolikor gre za uradnike, se bo postopalo tako. da se bo naša državna in samoupravna administracija na ta način osvobodila strankarstVa in korupcije ter usposobila za uspešno delo. Vprašanje občinskih komisarijatov Po beograjskih vesteh bodo vodili občine tudi v bodoče večinoma dosedanji župani in občinski odbori Beograd, 9. januarja, p. Iz vladnih krogov potrjujejo vest, da občinske uprave v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani ne bodo odstavljene in da bodo za komisarje v smislu novega zakona o občinskih samoupravah imenovani dosedanji župani. Zagreb, 9. januarja, 6 Nocojšnje «Novosti» objavljajo naslednjo informacijo iz Beograda: Vprašanje, ki danes najboij zanima našo javnost, je vprašanje nadaljnjega postopanja z občinami. Zdi se. da v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ne bo izprememb glede osebnosti, ki stoje danes na čelu uprav teh občin. f .1 • f ее vv ЖТ 1 1 vv' Likvidacija razpuščene Narodne skupscme Konferenca ministrskega predsednika s predsednikom bivše Narodne skuoščine. — Usoda sloraščinskega uradmštva. — Ukinjenje poslanskih železniških kart Beograd. 9. januarja, p. Danes dopoldne sta se v predsedništvu vlade sestaia predsednik vlade general Peter Živkovič in bivši predsednik razpuščene Narodne skupščine Ilija Mihajlovič. Ta sestanek se spravlja v zvezo z likvidacijo Narodne skupščine, ki je bila s kraljevim manifestom razpuščena. Qre predvsem za preselitev raznih parlamentarnih klubov in izročitev skupščinske blagajne. Zatvoritev skupščine je bila tako nagla, da klubi niso mogli pospraviti svojih arhivov. Bivši predsednik Narodne skupščine llija Mihajlovič je v razgovoru z novinarji izjavil, da bi se imeli po njegovem mnenju uradniki, ki so bili dosiej zaposleni v Narodni skupščini, v kolikor so bili nastavljeni po pravilniku, premestiti v razna ministrstva, dočim nai bi se ostalo, nekvalificirano osobje odpustilo iz službe. Beograd, 9. januarja, p. Brezplačne železniške karte, ki jih imajo pos!anci pravkar razpuščene Narodne skupščine. ostanejo v veljavi še 14 dni do vključno 20. januarja. Ta rok je bil dovoljen zato, da morejo poslanci urediti svoje posle, ki jih imajo v Beogradu in se vrniti domov. Prvi glasovi beograjskega tiska Po praznikih so beograjski listi še le včeraj zopet izšli. Zanimiv uvodnik „Pravde" Beograd, 9. januarja č. Danes popoldne so izšli prvi beograjski listi po božičnih praznikh in obenem prvi listi po izpremeni-baih, kj so nastale v državi. Dočim drugi listi večinoma ne prinašajo važnejših komentarjev, pozdravlja »Pravda« brez pridržka izvršene izpremombe. Na čelu lista prinaša »Pravda« uvodnik in sliko kralja. Uvodnik ima naslov »V novem duhu« in pravi med drugim: »Proklamacija Ni. Vel. kralia, naslovljena na narod, pomeni preporod in njegova beseda je osnovni zakon Vsak akt kralja je treiba tretirati kot delo konstruktivnega značaja, ki hoče kultivi-rati novo dušo, dušo privrženosti k narodu in državi, da v tem času pripravi vse duhove v državi na tako novo situacijo, v kateri ne bo mržnje, temveč medsebojna ljubezen, v kateri ne bo sklicevanja na sla/be sklepe in slabo* preteklost in v katerem bodo novo formirani državljani gledali v vsakem organu resničnega predstavnika države.« Nadalje se v članku navajajo vse znane pogreške in zla preteklih režimov, parlamenta ln parlamentarizma ter vsa zla, ki so jih prinesle stranke in klike državi in narodu. »Celokupno to stanje je dovedlo do strahovitega razsula in narodnega raz-iedinjenja, kakor je rekel kralj v svojem manifestu.« »Cela proklamaclja«, pravi h koncu »Pravda«, ima namen, preporoditi z duhom v naši novi državi, da bi se nihče ne bavil s tem, kar Je bilo temveč da bi se vsakdo cementiral v naši skupni hiši. Mi smo v dobi, v kateri Je treba izpremeniti osebe in obrate, da omogočimo povsem novo življe- nje, v katerem bo prišlo do novega tipa jugoslovanskega državljana, formiranega v čisto dušo. Ta veliki program, ki ie izdelan v kraljevem rodoljubnem manifestu. Je dan v roke ministrom in oni ga imajo izvesti Njihova naloga je: 1) sprememba sistema uprave, 2) povzdiga državne avtoritete, 3) pridobitev polnega spoštovanja avtoriteti oblastev, 4) ohranitev temeljnih zakonov ne dopuščajoč niti izigravanja, niti naimanj-še njihove kršitve; 5) vsi organi oblastev se imajo držati edino le zakonov in morajo imeti pred seboj samo interes države In službe, 6) povečanje vere in zaupanja naro-da v zakonitost, pravico hi absolutno enakost. Vsak uradnik mora biti pravičen in mora vedeti, da je varen, ako vrši službo vestno, pošteno in hitro. Novi ministri ima-Jo dolžnost, da popravijo državno administracijo in da se drže osnovnih principov ki йЬ Je proglasil kralj: rešitev države je največji zakon in služba narodu Je najsvetejša.« Cenzura ukmiena Beograd, 9. jan. p. Vlada je sporočila vsem glavnim poštam, ki so morale prve dni po imenovanju nove vlade izvajati cenzuro brzojavk, da je ta naredba uki» njena « -v - •> — Zagreb, 9. Januarja č. Danes Je bila ukinjena cenzura za inozemske liste ter nh morejo novinski zavodi, ki jih razpečavajo, zopet neposredno dostavljati redakcHam. Danes ni bil zaplenjen noben zagrebški list Zapreb, 9. januarja, n. Z današnjim dnem Je tukaj ukinjena cenzura pisem, dalfe cenzura tujih listov in cenzura telefonskih pogovorov. Sovjetske oblasti same razširjajo ponarejene menice Brat Litvinova in Joffe sta ravnala po nalogu копшпегпе. _ Sodišče meni, da gre res za intrigo proti ljudskemu komisarju Litvinovu Pariz, 9. januarja, s. Preiskovalni sodnik je včeraj zasliševal Litvinovega brata, ki je bil na prijavo sovjetske vlade aretiran zaradi sumnje, da je izstavljal ponarejene menice. Litvinov vztraja na tem. da je bil upravičen izdati te menice. Meseca maja 1. 1926. je dobil od propagandnega šefa komunistične internacijonale v Moskvi nalog, nai izda menic za 300.000 funtov, ki bi bile izstavljene na Berlin, da se prihranijo ruski menični kolki. V Berlinu je pridobil tri kapitaliste, kj so prevzeli 30 tisoč funtov. Aretiranec trdi. da rmajo sovjeti z obtožbo samo namen, otresti se obveznosti iz teh menic in diskredi-tirati njegovega brata, ljudskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova. Drugi aretiranec, bančni ravnatelj Joffe, je izjavi, da je propagandni šef ko-minterne Turov meseca aprila in maja 1. 1926. prevzel 7 menic v znesku 60 tisoč funtov. Joffe je v dokaz tega predložil potrdilo Turova za 600.000 mark ter pooblastilo, ki ga je podpisal Turov in ki pooblašča njega, naj menice proda dalje. Sodišče meni. da so trije obtoženci faktično postali žrtve temnih intrig komunistične internacijonale. Veleizda jstvo slovaškega klerikalnega poslanca Tuke Tukova pisarna za špijonažo na Dunaju. — Njegov uporniški štab je izdelal nodroben načrt za upor. — Sredstva za zločinsko početje je nakazovala madžarska vlada. Bratislava, 9. jan. Preiskava proti dr. Tu* ki je doslej razkrila njegove mahinacije, ki so imele namen odcepiti Slovaško od Češkoslovaške in jo prikiopiti Madžarski. Tuka je zbral okoli sebe kakih 80 poma« gačev, večinoma bivših oficirjev, ki so iz* delovali načrte o dislokaciji upornikov, o razruševaniu mostov in vojaških objektov in ki so Tuki dobavljali materijal za ma« džarsko špijonažo. Izdelan je bil tudi že podroben načrt za zasedbo moravskoslo« vaške meje, kadar bi v Slovaški došlo do nameravanega upora. Za špijonažo je Tu» ka imel na Dunaju posebno pisamo, ki jo je vodil neki nemški polkovnik. Denar za to pisarno sta nakazovala bivši madžarski minister Rakovszky in bivši načelnik ma» džarskega tiskovnega urada Kanya. Včasih sta se ta dva gospoda posluževala izmi« šljenih imen dr. Toldy in dr. Hunyadv. De? nar je prihajal potom raznih bank v Brati» Madžari ne spoštujejo razsodb mednarodnega sodišča Praga, 9. jan. g. Zavlačevanje izvedbe sklepov mešanega češkoslovaško«madžar» skega razsodišča, vzbuja sum, da madžarska vlada ne spoštuje sklepov tega razsodišča. Kakor zatrjuje «Prager Tagblatt», zastopa madžarska vlada slej ko prej stališče, da bo sklepe mešanega razsodišča sicer v pol» ni meri priznala, vendar pa morajo biti po naziranju madžarske vlade v skladu z ob» stoječimi zakoni in državnimi pogodbami Pred mešanim češkoslovaško*madžarskim razsodiščem se bosta vršili v ostalem dve razpravi proti češkoslovaški državi zaradi povračila zaplenjenega imetja. Dne 15 ja» nua-ja se bo razpravljalo o tožbi mejnega grofa Aleksandra Pallavicinija proti češko» slovaški državi zaradi povračila razlaščenih posestev na Moravskem ali plačila polne odškodnine Dne 20 januarja pride pTed sodiš "c tožba društva za domačo industri» io v Budimpešti, ki ga je ob prevratu če« škoslovaška vlada razpustila, njegovo imet« je pa zaplenila. Upor in razkol v Armadi Spasa London, 9. jan (lo.) Včeraj se je sestal visoki svet Armade Spasa v Sunburyju, da reši vprašanje načelstva Gre za to, da«Ii naj ostane bolehni general Bromwell Booths še nadalje na čelu armade Svet bo raz« pravljal i>ri tej priliki tudi o nadzorstvu te svetovnorazpredene organizacije in njenih fondov, ki znašajo okrog 20 milijonov funtov. Zborovanja se udeležuje 63 častnikov, iz vseh delov sveta Drugih 64 je bilo za« radi bolezni zadržanih Sklicanje sveta je zahtevala hčerka generala Boothsa, Eva Booths, ki zastopa organizacije Armade Spasa v ameriških Zedinjenih državah in ki je večkrat zahtevala, da naj se avtokra» tično nadzorstvo armade reformira Svet zboruje v največji tajnosti in razen dele« gatov ne more nihče v zborovalno dvorano. Seja je bila otvorjena « himno ki molitvi» jo. Za predsednika je bil izvoljen komisar Hav iz NVe Zelandije. Spor se ni poravnal, ker ameriška skupi« na pod vodstvom Eve Booths želi predsed« stvo zase, angleški del armade »pasa pa že« li, da postane vrhovni poveljnik armade kak drugi član «dinastije» Booths. Poleg vsega tega se stari general čuti dovolj moč« nega, da ostane še dalje na svojem mestu. Ker se pobožni vojščaki niso mogli zedi* niti, bi bil kongres kmalu razpuščen. Ven» dar pa je došlo do sporazuma m je bij kot smejoči se tretji izvolien za generala Ar« made Spasa njen dosedanji generalštabni šef Higgins. Tako je dinastija Bootsov pri« šla ob poveljstvo in ob upravo ogromnega premoženja. Epidemija hripe v Berlinu Berlin. 9. januarja, g. V Berlinu je pred dnevi izbruhnila epidemija španske hripe. Gospodarsko življenje prestolnice je -gro-ženo, ker manjka v mnogih uradih velik del nameščencev. Berlinsko porotno zasedanje se je moralo odgoditi. ker je prvi predsednik obolel. Bolnice so že tako napolnjene, da morajo odklanjati nadalnje sprejemanje. slavo vedno v manjših zneskih, zato pa tem češče. Preiskava je dognala, da je dT. Tuka kot bivši vseučiliški profesor v Bra» tislavi prejemal dvojno profesorsko plačo. Eno mu je nakazovala češkoslovaška, dru« tjo pa madžarska država. Bratislava, 9 jan. s. šef slovaške ljudske stranke mons. Hlinka je odpotoval v Рта» go, da po možnosti omili Tukov preisko» vaini zapor. Na brzojavno intervencijo pri ministrskem predsedništvu in pri pravosod» nem ministrstvu Hlinka ni dobil nobenega odgovora. «Slovak» objavlja danes odprto pismo na državno pravdništvo v Bratislavi, ki pa je bilo večinoma zaplenjeno. Bratislava, 9. jan. g. Danes dopoldne je vodja slovaške ljudske stranke pater HI in* ka posetil v preiskovalnem zapom Tukow Razgovor se je vršil v pričo preiskovalne» ga sodnika, toda Tuka je odklonil vsako i» javo. Mussolini za revizijo trianonske pogodbe Rim, 9. jan. (be.) Mussolini je imel ob« širen govor o italijanski kolonijalni eks* panziji. Izjavil je, da se mora Italija skrb» no oboroževati, ker je sedaj v tem pogledu mnogo s labe j ša ko Francija in Anglija. Na» dalje je napovedal Mussolini, da mora pri» ti v Evropi v kratkem do velikih teritori» jalnih izprememb, ker so bile razne drža» ve, какот na primer Madžarska, pri zad» njih mirovnih pogodbah izredno težko pri» zadete. K madžarski tihotapski aferi Dunaj, 9. jim. V zvezi t nedavno od kri» tim tihotapstvom orožja na Madžarsko, po» roča tukajšnja «Arbeiter Zeitung», da so se ti transporti orožja preko dunajske spe» dicijske tvrdke Popper vršili že dolgo časa. Baje so bile prodane Madžarom velike množine municije, ki je bila določena za avstrijsko vojsko. Takisto so iz Bavarske prihajali celi transporti orožja in m uniči je, ki so šli seveda vsi isto pot na Madžarsko. List zatrjuje, da so avstrijska vojna skia» dišča posredno ali neposredno dobavljala orožje madžarski vojski. Češkoslovaška finančna politika Praga, 9. januarja, h. Vest londonskega lista «Financial News» o uvedbi zlate valute v češkoslovaški republiki, se uradno ne dementira, vendar pa piše «Prrger Pressj», da hoče «Financial News» najbrž delati razpoloženje za novo Češkoslovaško posojilo v Londonu ter da je aktualizirala vprašanje zlate valute le zato, da bi animirala inozemstvo za to posojilo. «Prage.- Presse» opozarja, da Češkoslovaška ne samo noče okleniti nobenega inozemskega posojila več. temveč da čaka nestrpno na 1. 1932., ko zapadeta dve češkoslovaški posojili, da ju takoj odpove. Prihodnji sokolski kongres v Pragi Praga. 9. jaamarja h. Pnihodtrji sokolski kongres se bo po sklepu predsedstva Češke obce sototeke vršil leta 1932. Za 1. 1932 govori zla-sfci stoletnica rojstva ustanovitelja scAolstva dr. Miroslava Tyräa. Rumunsko stabilizacijsko posojilo Bukarešta 9. jamra.rja g. V m formiranih gospo» darskih k rogih se izjavlja, da so pogajanja v Parizu za Bfairovo grupo za stabilizacijsko po-9o$o prišla do končnega stadija. Odlo&lev bo padla v treh dneh. Imenovanje nemških strokovnjakov za reparacije Berlin, 9. jan. s. Danes so bili imenovani nemški strokovnjaki za reparacijsko komi* sijo. So to predsednik državne banke dr. Schacht in generalni ravnatelj Združenih jeklarn dr. Vögeler. Kot namestnika sta do« ločena dr. Melchior in generalni ravnatelj Kastel. Ureditev materijalnega položaja sodnikov Določbe novega zakona o sodnikih. - Ureditev prejemkov stopi v veljavo 1. aprila Včeraj smo objavili prvi del novega zakona o sodnikih, ki je izšel v «Službenih Novinah» z dne 8. t m. in ki stopi takoj v veljavo. V naslednjem objavljamo drugi del tega zakona, ki se nanaša v glavnem na ureditev materijalnega položaja sodnikov ter „ureja vprašanje plač. doklad in pokojnin. Najvažnejše določbe so: § 18. Ako je sodnik 30 let ▼ drl službi, se mora upokojiti, če to sam zahteva. § 19 Sodnik, ki je dovršil 15 let službe, ki se mu všteje v penzijo in stopi v pokoj, dobi 60 odstotkov od svoje plače in redne stanarine. Za draginjske doklade pa veljajo določbe splošnega uradniškega zakona, od» nosno tozadevnih naredb, ki veljajo za cu viino državne uradnike. Za vsako nadaljno začeto leto se poviša penzija za 2 odstotka, tako da oni, ki je dovršil 35 let službe za penzijo, dobiva kot pokojnino celo plačo, redno stanarino m ostale pristojbine, ki jih je dobival v času vpokojitve. Od specijal» nih sodniških doklad, ki jih je prejemal v času vpokojitve, dobiva, če je vpokojen z najmanj 20 leti efektivne službe, 50 odstot« kov, po 25 letih sodniške službe 60, po do« vršenih 30 letih 75 in po končanih 35 letih 100 odstotkov. Pogl. V. obsegajoče člene 20 do 45, go* топ o odgovornosti sodnikov. Minister pravde lahko v »lučaju suspenzije odredi, da dobiva suspendiran sodnik samo eno tretjino svoje plače. Če ugotovi preiskava nedolžnost sodnika, se mu morajo zadržani prejemki vrniti Pogl. VI. govori o pravicah nadzorstva. Vrhovno nadzorstvo nad »rezkimi, okrožni« mi in trgovskimi sodišči vrši minister prav» de potom sodniških inšpektorjev. Pogl. VII. govori o sodnižkih plačah ta določa: § 47. Sodniki »rezkih, okrožnih in trgcv» skih sodišč se postavljajo s plačo, ki jo ima» jo uradniki 6. skupine I. kategorije po za» konu o uradnikih in ostalih državnih usluž= benci! civilnega reda z dne 31. julija 1923. Sodnik napreduje v V. skupino po 4 le* tih od imenovanja, v IV. a po 5 letih od zadnjega napredovanja, v IV. po 4 in v III. po 5 letih od zadnjega napredovanja na po» ložajno plačo teh skupin s tem. da sodniki srezkih sodišč napredujejo v 1П. skupino po končanih 22 letih sodniške službe Starešine srezkih sodišč imajo isto pla» čo kot sodniki teh sodišč po letih službe. mesečno, za starešine «reški* sodllč po 1200 Din mesečno, za predsednike okretnih in trgovskih sodišč in sodnike apelaeijskih sodišč 2500 Din mesečno, za predsednike apelaeijskih sodišč in sodnike ka-saeijskega sodiSča po 3000 Din mesečno, za podpredsednike kasacijskih sodišč po 8500 Din mesečno, za predsednika kasacijskega sodišča po 4000 Din mesečno. Poglavje VIII. govori o dopustih. Po Čl. 52. se dopusti (odsutstvo od dolžnosti) dajejo samo v slučajih nujne potrebe. Predsedniki in starešine sodišč morete dati sodnikom ln sodnim pomočnikom jvojega sodišča dopust do vštetega petega dne, ne računajoč v to dobo čas za potovanje. Minister pravde more določiti starešine sodišč, ki bodo odobravali dopuste od в do 40 dni, dopuste nad 40 dni pa odobrava minister pravde. Poglavje IX. Я. 58 doloma čin sodnikov. Poglavje X. Tsebuje prehodne in zaključne naredbe. Čl. 54 Minister pravde bo trvrSil prevedbo sodnikov in sodniških pomočnikov na plače in ostale prejemke po tem zakonu dne 1. aprila 1. 1929 po letih službe, ki jih bodo imeli tega dne. Kot čas za sodnij-4-0 položaj no plačo se ima računati čas, ki jim Je označen za po loža ?) o plačo po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih državljanskega reda odnosno po čl 1. uredbe o razvrščavanju za геяог ministrstva pravde in sicer po odbitku treh let na račun pripravljalne 9lužbe. Ako -e pred tem triletnim rokom dobi »o'ni-ški položai potem se odbije na račun pripravljalne službe ta krajši rok. Sodniki okrožnih in tajniki višjih sodišč, ki bi imeli biti 1. aprila 1. 1929 prevedeni v uižjo skupino, obdrže skupino, ki jo imajo, morajo pa za nadaljno napredovanje izpolniti zgoraj navedeni rok. Minister pravde izdaja odloke v vseh vprašanjih z ozirom na položajne in osnovne plače, proti katerim je mogoča pritožba na državni »vet. Minister pravde rešuje tudi druga sporna vprašanja glede na sodnike, v kolikor ne spadajo v delokrog predsednikov. Proti vsaki rešitvi je vedno mogoča pritožba na Državni svet. ČL 57. določa, da »e polagnnja sodnega izpita oproščajo oni. ki so sodniki in sekretarji višjih sodišč v Času. ko stopi ta zakon v veljavo. Sodniški izpit kandidatov je obenem tudi advokatski izpit in obratno Čl. 61. Svetniki apelaeijskih sodiSČ," ki origfaahi skupno ж njegovim specialnim d*, lom, v katerem «o polet partij izražene ta» «M pozicije za vsak urad In ustanovo. § 11. Prvi oddelek Л 37 se izpremeni in »e glasi: V delokrog sploSne seje spada razprava vprašanj ln predmetov iz a. 18 ln 1» in »z točke 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10, 12 ta 13 Я. 26 tega zakona. Razen tega splošna seja. Točka 1. čl. 37 s« ukinja. § 12. Poslednji stavek v drugem odstavka točke 1. «. S9 se Izpremeni ta se glasi: Ako se sporazum ne doseže, Je glavna kontrola dolžna dati odnosno odobriti vizum s pridržkom in potom predsednika ministrske-ga sveta slučaj takoj dostavi« Nj. Vel. kralju. б 13. Prvi stavek v prvem odstavku H. 99 se izpremeni hi se glasi: Člane oblastnb kontTole postavlja minister notranjih del. § 14. Dosedanji 51. 106 se ukinja. б 15. Ta zakon stopi v veljavo ln dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinah«. Svečana proslava kraljičinega rojstnega dne v Beograda Beograd, 9. januarja, p. Danes je W1 na zelo svečan način proslavljen rojstni dan Nj. Vel. kralj:ce Marije. Svečane službe božje so se vršile v vseh cerkvah. Posebno svečana pa je bila v sa-borni cerkvi, kjer sta se je udeležila kralj in kraljica, vsi članj vlade s predsednikom generalom Petrom Živkovi-čem na čelu, drolomstki zbor, gen er а! I-teta in admlraliteta, od bivših politikov pa predsednik razpuščene Narodne skupščine Ilija Mihajlovič in vsi bivši ministri dr. Koroščevega kabineta. Za tem se Je vršilo v dvoru vpisovanje v dvorno knjigo. Nocoj se je vršil na dvoru povodom rojstnega dne kraljice ve-l:k dvorni ples. Češki tisk o novem stanja v Jugoslaviji Češki Usti odobravajo in pozdravljajo kraljev korak. — Gor-dijsäd vozel večnih kriz je presekan. — Rodoljubje je kralja prisililo k temu koraku Praga, 9. Januarja. Včerajšnji češki listi se v obširnih &алкШ bavijo z novim stanjem in ugotavljajo soglasno, da so velepomembni korak kralja Aleksandra izsilile večne parlamentarne krize. Kraijevi ukrepi so globoko utemeljeni v predzgodovini jugoslovenske-ga parlamentarizma m so takega značaja, da bodo ustvarili ugodno ozračje za bodoče parlamentarno življenje. Republikanski «Venkov» piše med drugim: «Mi verujemo v uspeh tega dela in želimo kralju obilo sreče, ker smo uverjeni, da je močna, na znotraj kon-solidirana Jugoslavija davni sen vseh poštenih Srbov, Hrvatov in Slovencev». «Lidove listy», organ češke ljudske stranke želi Jugoslaviji na njenem nadaljnjem potu tak razvoj, da bo lahko posvetila vso svojo energijo sijajnim razvojnim možnostim. M so ji dane od nekdaj. Glasilo češke obrtne stranke ugotavlja, da je kraij Aleksander presekal gordijski vozel in dokazal svojemu narodu, kaj je dolžan storiti kralj, ki ga preveva prava ljubezen do domovine. «Narodni Politika» naglaša, da ie Jugoslavija stopila na novo pot tako v političnem, kakor gospodarskem in kulr turnem oziru. Kralj je s svojim sklepom reši! državo pred propadom. V enakem smislu se izražajo «Češke Slovo», glasilo narodnih socijalcev, «Lidove Noviny» in «Narodni Osvobo-zeni», glasilo legijonarjev, ki žele bratskemu jugoslovensikemu narodu čhn prejšnjo pooolno konsolidacijo in izražajo prepričanje, da bo novo stanje gotovo le prehodnega značaja. Predsedniki okrožnih, trgovskih ter sodniki ы w.li .na dan uveljavljenja tega zakona ___1__:' I. ___i:ii _ ___.__i • t I nrl n i 7 ii Vi v Clnwoniil J« П.1МЛЛ*(Ј apelaeijskih sodišč se postavljajo s polo» fajno plačo, ki jo imajo uradniki FV. sku« pine I. kategorije. Napredujejo pa po kon« čanih 14 letih sodniške službe v IV a, po 4 letih prevedbe na predsedniški položaj ali na položaj apelacijskega sodnika, ali po 18. letih sodniške službe v III. skupino s polo» žajno plačo te skupine. Sodniki nižjih so» dišč s III. ali IV. a skupino se postavljajo za apelacijske sodnike in predsednike okrožnih sodišč z isto skupino. Podpredsedniki apelaeijskih sodišč se ntavljajo s položajno plačo III. skupine categorije in napredujejo po končanih 4 letih službe na tem položaju v III a sku« pmo. Sodniki apelaeijskih in predsedniki okrožnih in trgovskih sodišč se prevedejo po 8 letih službe na tem položaju v П1. a skuoino. Predsedniki apelaeijskih sodišč, sodniki kasacijskih m podpredsedniki kasacijskih »odišč se postavljajo s položajno plačo II. skupine I. kategorije državnih uradnikov. Po končanih 4 letih službe na tem položaju na» predujejo v II. a skupino. Predsedniki kasacijskih sodišč imajo pla« čo državnega podtajnika. Glede osnovne plače veljajo za vse gori navedene skupine in sodniške pomočnike predpisi uradniškega zakona. V slučaju, da je sodnik postavljen s položaja, ki je po plači enak položaju, na katerega je postav» Ijem, se leta na prejšnjem položaju računajo za prehod v višjo skupino na novem polos žaju Za višjo skupino se računa tudi oni Čas, ki ga je sodnik prevedel na razpolože» nju, kadar se je vrnil v sodniško službo. § 48. Položajne plače sodnikov, podpred» sednikov m predsednikov sodišč v skupinah IIa, П1 a in IVa, predvidenih v členu 47, »e določalo: skupina II a letno 45.000 Din, skupina III a letno 39.000 Din in skupina IV a letno 18.000 Din. Čl. 49. Sodniki pripravniki Imajo položajno plačo 9. skupine I. kategorije z osnovno plačo, ki Jim po letih službe po zakonu o civilnih uradnikih pripada. Pristavi sreeklh okrožnih in trgovskih sodišč imajo položajno plačo osme skupine z osnovno plačo, ld jim pripada po letih službe po zakonu o civilnih uradnikih. Po končanih petih letih službe na tem položaju napredujejo v 7- skupino. Sekretarji okrožnih in trgovskih sodišč imajo položajno plačo 7 skupine z osnovno plačo, ki jim po letih službe po zakonu o civilnih uradnikih pripeda. Sekretarji apelaeijskih sodišč In kasadjskega sodišča imajo plačo sodnikov okrožnih sodišč tako. da morejo imeti tajniki tretjo skupino samo pri kasa-cijskem sodišču. Čl. 50. Sodnikom omenjenim ▼ H. 48 In sodnikom-pomočnikom, omenjen'm v ČL 49. pripada stanarina po zakonu o uradnikih in ostalih uslužbencih državljanskega reda, v kolikor službeni odnoSaji pravice in dolžnosti sodnikov ter sodnih pripravnikov nlr eo bili v tem ali z drugim zakonom urejeni ter veljajo zanje predpisi zakona o urad-nfklh ln ostalih državnih uslužbencih državljanskega reda. Čl. 51. Poleg plače ln stanarine, določene za sodnike ln sodne pomočnike, pripadalo posebne sodniške doklade ln sicer: za sodnike pripravnike po 200 Din meee&io, ca pristave, sekretarje okrožnih In trgovskih sodišč po 600 Din mesečno, za sodnike sreskih, okrožnih In trgovskih sodiSČ po končanih 14 letih sodnljske službe 1500 Din Največja umetniško-cirkuška atrakcija Smej se bajazzo! Pride! Kino Matica. pri nižjih sodiščih v Sloveniji ln Dalmaciji, so z ozirom na plače in eodnijiske doklad* enaki sodnikom apelaeijskih sodišč. Čl. 62. Ta zakon stopi v veljavo ln dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih Novinah« izvzemši poglavje 7. o sodni» ških plačah, ki dobi obvezno moč 1. apri« la 1929. Zakon o sodnikih od 24. septem. bra 1. 1928 se ukine. Vse zakonske določ« be, ki so doslej veljale v vsej državi ali v posameznih oblasteh in ki se nanašajo na predmete, urejene s tem zakonom, pre» nehajo veljati. Sprememba zakona o Glavni kontroli — Beograd, 9. Jan. Včerajšnje »Službene Novtae« so objavile naslednji zakon o spremembi ln dopolnitvi zakona o glavi* kontroli od 30. maja 1922: § L Dosedanji čl. 1. se menja ta se glasi: Za pregled državnih računov ta nadziranje nad izvrševanjem državnih ta oblastnih proračunov obstoji glavna kontrola kot vrhovno računsko sodišče. Glavna kontrola kot posebna računska oblast ln računsko sodišče odklanja protizakonito uporabo «II oškodovanje državnih materi jelnih sredstev, ugotavlja s pregledom državnih računov njihovo pravilnost, zloraOs ali nepravilnosti in s tem v zvezi zakonsko odgovornost za zlorabo in povračilo škode. 1 2. Dosedanji 51. 5. se menja ta »e gla-si: Predsednika ta člane glavne kontrole ustavlja kralj z ukazom na predlog ministrskega sveta Predsednik ln polovica članov glavne kotrole morajo biti pravniki. Ostali člani morajo biti bivši finančni ministri, aH imeti najmanj 10 let ukazne službe v finančni stroki. б 3. Dosedanji čl. 6. se menja ln se glasi: Predsednik in člani glavne kontrole se lahko odstavijo s svojih mest bi j^evedejo v drugo državno službo aÜ vpokoj s kraljevim ukazom na predlog ministrskega predsednika. 8 4. Dosedanji Й. 8. te menja ta м glasi: Predsednik in člani glavne kontrole polagajo ob priliki prevzema dolžnosti prisego zvestobe kralju ln zakonitega izvrševanja službe. б 5. Dosedanji в. 14. »e nfctae. б 6. Dosedanji Я. 15. se menja ta se glasi: Za ono uradniško osobje, čegar Število nI določeno s tem zakonom, se določi številčno stanje s proračunom. б 7. Dosedanji čl. 16. se menja In se gl«, si: Pomožno uradništvo glavne kontrole se postavlja po splošnih pogojih zak. o uradnikih ta ostalih državnih uslužbencih, б 8. Dosedan* čl. 17. se uldne. § 9. Točka 6. Я. 26. se ukine: toOca ft. Я 26 se menja ta se glasi: Da reSuje o vl-ŠM penzije uradnikov glavne kontrole. Točka 13. Sena 26. »e menja ta se glad: Da ocenjuje ta potrjuje končne državne račune in Izdela poročilo za Nj Vel kralja s po. trebnimi opombami glede pravilnosti ta zakonitosti v zbiranju In izdajanju državnega denarja ln upravljanju državnega Imetja Olavna kontrola mora zlasti ugotovi«, aH Je bil ta v koliki meri proračun prekoračen s prenosom poedinih svot te poedlnlh proračunskih partij v druge, uporabo proračun- Proslava v Sarajevu Sarajevo, 9. januarja, n. Danes so se vršile svečane maše ob priliki rojstnega dne NJ. VeL kralji«» Marije v vseh sarajevskih cerkvah. Mašo v katoliki katedrali je služil nadSkof dr. Sari6 v pravoslavni cerkvi |e opravil opravila metropollt Petar, v lzraellt-ski sinagogi pa je imel rabin dT. Levy govor, v katerem Je rekel, da »o besed* kralje verm manifesta razveselile ves та-od nalik solnčnhn žarkom, zaradi Je na- rod te besede tndS sprejel s tolikim veseljem. Dinar stabilen Beograd, 9. januarja, p. Po vesteh lz Cu-riha. je naš dinar stabilen, кат »e smatra kot edinstven primer po taki Izpremembi, kakršna se je dogodila pri nas. To se «ma-trn kot vera zunanjega »veta v solidnoet ln stabilnost sedanje vlade, katere konstruktivno delo ima roditi dobre posledice za preureditev naSe države/ Kurz državnih papirjev je celo znatno narastel. Važno Je dejstvo, da novo »tanje v naSi državi nI neugodno vplivalo na tečaje ля51Ь poeojil na newyorški borzi. Obligacije 8% Blairovega posojila, ki so 14, decembra no-tirale 04.5, so se v drugi polovici deoembra okrepile ter se Je čvrstejsa tendenca obdržala tudi po 6. Januarju; včeraj so notirale 96.5. Obligacije 7% posojila notirajo 81 ^14. decembra 81.25), obligacije 7% zastavnih listov Državne hipotekarne banke pa 82 (7. t m. 80 blago). Pozdravi gospodarskih krogov Beograd, 9. Januarja. p. Po pravoslavnih božičnih praznikih so danes prvič zopet izšli beograjski listi. Listi poročajo, da so skoro vse gopodarske zbornice poslale kralju brzojavko, v kateri mu Izražajo globoko udanost ta zahvalo za ukrepe, ki imajo naj-plemenitejši namen, obvarovati državo nadaljnjih pr »tresljajev ter učvrstiti red, ljubezen In mir med narodom, ki bo mogel ta-ko pod vodstvom kralja svobodno razvijati vse svoje lepe ta plemenite sposobnosti za svoj kulturni ln gopodarski napredek Prav tako so tudi številne trgovske organizacije, zlasti Iz Dalmacije poslale kralhi brzojavke, v katerih Izražajo svoje zadovoljstvo zaradi kraljeve proklamadje ta upanju, da bo povzročila preokret na bolje v korist celokupnega gospodarstva. Tudi finančni minister dr. Svrljuga Je dobil celo kopo pozdravov tn čestitk iz vse države, zlasti pa 1* prečanskih pokrajin. Minister dvora odšel na dopust Beograd. 9. jtenuaija. p. Noooßnja «Pravda» objavlja veet, da bo dosedanji minister dvora Dragomir Jankovič odšel na dopusrt in da ga zastopa dosedanji dunajski poslanik Jeftič. Komisar backe oblasti Snbotiea, 0. januarja, n. Veliki župan bačke oblasti Vildovič je imenoval Bogdana Bajkida. pravnega referenta baške oblasti, za komisarja oblastne samouprave bačke oblasti. _ Samomor elegantnega dekleta Beofrad, 9. Jan. p. Davi Je neka mlada elegantna dama, ki se je nekoliko časa пет» vozno sprehajala po savskem obrežju, ne» nadoma skočila v vodo. Dva brodao-Ja, ki sta Jo opazila, sta hitro skočila v bližnji čoln ter odvesfala na mesto, kjer je skoči» la v vodo. Čakala sta nekoliko sekund, da bi se samomorilka pojavila na površju, vendaT se pa to ni zgodilo. Poskušala sta poiskati truplo z drogovi, bilo pa je vse za* man. Sava je na mestu, kjer je dama skoči» la v vodo, zelo globoka. Na bregu so po» tem našli ročno torbico, v kateri so poleg _____1___xi: ______• ® Pred novo vladno krizo v Franciji? Zdaj, ko je francoski proračun za L 1929. srečno pod streho, je zopet odprta pot za obračunavanje med siran-kami. Socij ali stični radikali, ki so se vsled sklepov atigerskega kongresa sami izločili iz vlade nacijomalne sloge, so se že Čez dva meseca popolnoma naveličali opozicije, ki tej vladanja vajeni stranki nikakor ne prija. Odločena so vse poskusiti, da se vrnejo k državnemu krmilu. Seveda ne morejo misliti več na to, da bi zavladali popolnoma sami. Tudi ni mogoča vlada obnovljenega levičarskega karteia. Kartei je sploh težko obnoviti in če bi se posrečilo, bi ne imel večin« v poslanski zbornici. Zato bi se danes га dikali zadovoljili s sodelovanjem v vladi »republikanske koncentracije«. Pa saj to je bas bila prejšnja Poinca-rčjeva kombinacija, v kateri je Herriot s tovariši zvesto z uspehom sodeloval nad dve leti? Zakaj je potemtakem sploh bilo potrebno razbijati vlado na rodne sloge, ki je rešila Francijo finančnega poloma, ozdravila bolno gospodarstvo in poživila omajano zaupa nje ljudstva do države in oblike vlada vine? Сети je sploh služila anatema angerskega kongresa socijalistično-ra dikalne stranke? To vprašanje bi bilo umestno, če ne bi bilo znano, da radikali veliki skupini Marinovih republikanskih unijonistov sploh ne pripo-znajo republikanskega značaja — niti desničarskega — marveč zro v njej strankarsko organizacijo več ali manj glasnih nasprotnikov republikanskega režima, protivnikov lajicizma in vedno odkritejših zagovornikov francoskega fašizma. Ротсатё, ki 2e pet let prav rad poudarja svoje levičarstvo in čigar re publikanstvo kljubuje vsakemu dvomu, je skušal pri sestavi sedanje vlade kolikor toliko upoštevati to razpoloženje Herriota in tovarišev, katerih sodelovanju se je le nerad odrekel. Zato je izločil Louisa Marina iz ministrske kombinacije. To pa socijalističnim radikalom ne zadostuje. Niso zadovoljni, da se je žrtvovala glava desničarskih republikancev, marveč zahtevajo, da se odstrani iz vlade cela skupina, cela stranka, ki je doslej Poincareja zvesto in zanesljivo podpirala. Radikali so se odločili na zadnji seji svojega kluba, da bodo pri tej zahtevi • vztrajali brez omahovanja. Sklenili so odkloniti zaupnico Poincarčjevi vladi in zagrozili z najostrejšimi ukrepi proti onim radikalskim poslancem, ki ne bi spoštovali tega sklepa. Ta strogost je dokaj nova pri socijalisitično-radikalni stranki, kjer je bila poslancem navadno dana najširša svoboda pri glasovanju. Zato se sme sklepati, da gre tokrat za prav resen naskok na Poin-carčjev kabinet Navzlic temu pa sklep radikalov ne bi ogražal vlade, če ne bi imeli le ti skritih zaveznikov v samih vladnih vrstah. To se je pokazalo že koncem decembra, ko je šilo za zvišanje poslanskih dnevnic. Dejstvo je, da je tedaj zapustil Poincarčja sam njegov finančni minister Chčron. Pa tudi večina ositalih ministrov se je desolidarizirala s predsednikom vlade. Poincarč Je užaljen hotel odstopitL Le z velikim naporom so ga preprosili, da ni že 2. januarja podal ostavke. Zdaj se trdi, da je na vsak način odločen podati de-misijo, če pri gla^vanju, ki bo v petek, ne dobi zadostne večine. Pravijo, da se ne bo zadovoljil niti s 50 glasovi nad polovico. Več pa jih bo pač težko dobil. Ali se bo dal navzlic temu še enkrat preprositi? Malo verjetno. Zato bo konec tega tedna odločilen za usodo sedanje Poincarčjeve vlade. Ce pride do krize, pa Je že sedaj pričakovati, da bo novi mandat dobil zopet Poincarč, ki ima za sebe zaupanje večine francoskega naroda. Njegovi sodelavci se lahko menjajo, mesto desničarskih republikancev morda zavze-mo v njegovi novi vladi socialistični radikali. Poincarč pa ostane, ako ugodi yploSni želji, da izvede svoje sijajno započeto delo do konca. skih prihrankov ta izdatkov za potrebe ta га Р1^, n*5.1' Pi9mo' napisano s Ek«nWim v tvomfe? тл mata cilje, ki ▼ proračunu niso določeni, kakor T n^ljeno na nekega Aco. V IVOrniCl Za ШаЗса- tudl v svojem poročilu ugotoviti vse slučaj* spornih vlzov v smislu čl. 59. tega zakona. б 10. Dosedanji Čl. 31. »e izpremeni ln se glasi: Ko se proračun sprejme. poSIje finančni minister glavni kontroH prorači» v Kdo je bilo dekle, ki je skočilo v vodo, po» licija Se ni mogla ugotoviti. Domnevajo, da gre za tradegijo neke mlade dijakinje iz Savtaca ta se v tej smeri tudi vodi preiska» va. rone Rim, 9. Jan. в. V tvornlci za makarone Bertranl je prišlo do eksplozije, ki je za« htevala dve človeški žrtvi. Šestnajst oseb je bilo deloma lahko, deloma težko ran je» nih. Ehre delavki sta umrli za poškodbami Dvoje naših letal zaplenjenih na Madžarskem — Budimpešta, 9. januarja. Po poroO-Kh tukajšnjih Listov je včeraj pristalo na madžarskem ozemlju v bližini občine Taksony dvoje jugoslovenskih vojaških letal Madžarske oblastj so letala zapJeoile. Potrdila te vesti pa doslej ie ni, ker so radi snežnih metežev prekinjene ж občino Taksony telefonske ta brzojavne zveze, (V Beogradu o tem ni ničesar znanega; zato bo budhnpeštanska v.est bržkone izmišljena. Op ur.) Mraz v Primorju Sibenik. 9. januarja, n. Včeraj ta dane« je po vsej severni Dalmaciji pritisnil strašen mraz s hudo burjo. Temperatura ▼ oei-matinskem Primorju Je padle na 10 stopinj pod ničlo. Burja ovira redni oromet pa mikov na morju, ki prihajajo v luke г veli-kimi zamudami. Samomor sodnika v službi Sarajevo, 9. januarja o. Danes opoUu ae Ц v svojem uradu usmrdt s «nr«kxn k brcvaing* v gjovo sodni avskwkat Bram&o Todocuvtt. Ob 2. popckJne, to »o uradniki 1« voi oditt, so ca oaSii mrtvega z glavno м pteatai no. Zmotil )e pismo n mater, ovojen«! lehi ta pottdÜi. V teh pismih pravi, do k itvčno celo bo4a«, ker м s ieno oi raimel MoM so to« drugI nototf. И jäh pa pcrffcüo prikriva. Pokojni To«kwv«e h star Й tet ta )e Ы1 zelo vesten ta dober tfrad-nSk. Turški poslanik na potu v Beograd Carigrad, t. fenuarM p. AnaOofafra »genefa lav«®, da Je turSk» роекшЉ r Beograd* Hatfdrr be« odpotoval v Beograd, kaonor prispe 10. t. m. Samomor Jugoslovena na Dunaju Dunaj, 9. januarja. Sedemdesetietal ровесЫк Bala pi. Jostoovtt в Hrvatske si je danes m. »votjem dunajskem staTOvanfri pojmi Icragtto r desno sease. Bil je м mestu mrtev. 2e vet časa Ы Je dumÄJjeval, da J« bo4aa. Ко н и ek>&M domač®* гл treoatek odstraoik, Je to-vriü saooomor. Železniška nesreča na Angleškem London, 9. jan. (lo.) Pri Ashchorcbn т bližini Tewkesburyja je trčil ekspresoi vkk BristobNottingham ob neki tovorni vlak. Ubito so bile tri osebe: vlakovodja io dva potnika. Ranjenih je bilo 15 potnikov. Kraj nesreče je važno železniško križišče. Kongres za boj proti kobilicam London, 9. jan. (be.) Sudaneka vlada Jo sklicala v Khartum kongres, ki bo razprav» Ijal o dosedanjih izkustvih v boju proti kobilicam. Kongres bo nadalje sklepal o ko« rakih za pobijanje kobilic. Opereta Pri treh mladenkah Končno je naštudfcal tudi nai operete! zbor zlasti v tej sezoni skoro po vseh odrih Evrope igrano spevoigro «Pri treh mladec« kah», ki naj nas spominja Schubertove sto» letnice. Libretista Willner in Reichert ata napisala ljefe. ki potegnejo teto po p.hvos avnem koledarju, viir.o da nj hovi «tantki« p> piazmiKih lahko m.> i b?'rče na Gorenjsko delat pike. Z dobrimi in potrebnimi naukj seveda jch spuste na pot. nai se varujejo mraza, prehlajenja in vseh drugih nevarnosti, ki so škodijive deklicam takih let zlasti takrat, ko obujejo hlače in si nataknejo dll-ce, da jih ne dohiti vex* najtrstrejše oko najvestnejše gaide-dame. Sicer pa je to hudstvo na dilcah pač takšno, da se ne 'pusti komandirati prav od nikogar. Modrosti ni več. stare modrosri niüer na snegu, ki mu sedaj praviio pršič v deželi mladosti in zdravja Zato pa tudi visoka oblast pazi na zdravje, ki ie prav za prav državna last ori vseh onih. ki potegnejo prvega plačo, že po kancl.jah ni več kihanja kakor nekdaj, ko so dostojanstveni šefi razglašali svoiim podložnikom avtoriteto s trobentanjem v zašnofane pisa-ae rute. da so pokale šipe po oknih. Tudi fantje, ki jih v Sarajevu ob'ajo za oficirje, niso mogli ve? čakati, ker iim je danes že potekel dopust. Staro leto se lih pa ni hotelo usmiliti in šele novo jim je nasulo snega, kakor bi vedelo vse te bolečine. Bog pomagaj, koliko ta športna mladina poie! Kjer so le smuči v hiši, je v praznikih izginila najmanj po ena potica brez sledu in se ie pojavila šele do Novem letu v Kranjski gori iz nahbrtnika Na lastne oči sem videl družbo treh smučarjev, ki so vlekli s seboi tri velike kovčege in 2 nabita nahrbtnika. Sodim, da je bil en udeleženec nežnega spola. ker sta le dva člana ekspediciie tovorila zalogo potic, keksov, krač. klobas, salam, sardin in konzerv poleg hleba, sira in peke kruha. Kakopak. da so se v Kranjski gori tudi še abonirali na hrano. In ta kranjskogorski abonma slovi do vsei državi, da ie dober in celo za spprtne pojme izdaten, ker so smučarji besedo »obilen« že davno črtali lz besednjaka Saj iim ni nikdar dosti. Vreme pa ni bilo tako. kakor smo mislili v Ljubljani kjer suno se sprehajali po solncu in v duhu občudovali gorenjski zimski paradiž. Megla sneg in zopet megla s snegom, solnca pa le za slovo. Trije kralji so šele prinesli življenje. Napovedanega smuš' ega tečaja sicer ni bilo, zato ie bilo Da prav živahno na skakalnicah. kjer je ing. Hanssen treniral svoje bodoče tekmovalce. Ob 3. popoldne smo imeli končno vendar senzacijo. Prvi badnjak v državj na smučeh V Ljubljani gredo vojaki na konjih in vozovih po drevo v gozd. kranjskogorska smučarska garni-zija si ga ie Da *la poiskat na smučeh prav gori za elektrarno, ker v bližini ni nikjer hrasta Bučna procesija zdravja in vesdja se je vračala iz gozda in zapuščala za seboi sledove v snegu. Кјет je vojaku odletela šajkača z glave, in to se ie zgodilo vsako sekundo, je bila v snegu luknja in Poleg nje smrekova vejica, kakor bi bili hoteli v veselju razvneti vojaki okrasiti sneg. svojesra dobrotnika. Na travniku ie sprevod pozdravili komandant kapetan I. kl. Tauber z lepim govorom. ki se more poroditi le v prsih, polnih kristalno čistega zraka. Potem pa je vojaške im civilne smučarje ogrel šuma-dijski čaj vrela in oslajena slivovka. Še domači očanci pravijo, da ta srbski čaj ni napačen za zdravje. Zvečer pa ie postavil sivi gospodar na mizo Dred smučarje ogromno potico z 21 svečkami in njegov čudoviti fokseli Ado-nis ie pokazal vse svoje umetnosti v čast fantka, ki so га vezovali. S popotnikom. Pretresljiva usoda mlinarja in njegove rodb ne za časa divjanja vojne vihre V plavn v!ogi «lovita BR'GITA HELM vsakomur še nepo/.abno v spominu iz vei kin n en h kreaci v veiefilmib „METROPOLIS m „ALRAUNA" Sp jona'a v sta em ml nu tik ob meji Ljubezen mlinarjeve hčerke in mladega častnika. ГЧа smrt obsoien. Predstave ob 4-, pol 6, pol 8. ta 9. Tel 2124. Elitni kino Matica. kl Ь »edel pole« hi Je razen Avstralije videl vse dele sveta, so v besedi in mislih romalj po ruskiih hotelih, družili se s siam-skhni princi, prepevali v milanski Scali, Pa se povrnili z njim zopet domov v Kranjsko goro. kjer je najlepše, ter fantku poželeli Je polno, polno svečk — brez pik. Proslava rojstnega dne kraljice Marije Ljubljana, 9. jan. Proslava rojstnega dne kraljice Marije se je tudi letos v Ljubljani izvršila na svečan način. Mesto je bilo bogato okrašeno s trobojkam. Že sinoči je baterija 16. art. polka oddala z Gradu 21 topovskih strelov, a danes dopoldne so se vršile cerkvene in vojaške slovesnosti. V pravoslavni kapeli se je vršila ob 9. svečana služba božja, ki jo je opravil prota Dimitrije Jankovič v navzočnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi zastopnikov raznih korporacij in članov pravoslavne občine. Ob 10. dopoldne se je nato vršila v stolni cerkvi pontifikaina maša, ki jo je celebriral škof dr. Jeglič ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. — Prisostvovali so veliki župan dr. Fran Vodopivec, divizijski general Nedič s svojim štabom, mnogoštevilnim oficirskim zborom in z rezervnimi oficirji, dalje predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen s svojim uradništvom, ljubljanski župan dr. Dinko Puc z občinskimi svetovalci, rektor ljubljanske univerze dr. Milan Vidmar in predstojniki raznih uradov. Prisotni so bili dalje mnogi predstavniki raznih avtonomnih korporacij in organizacij, zlasti v lepem številu zastopnice narodnega ženstva. Celokupni konzularni zbor z doajenom avstrijskim generalnim konzulom dr. Pleinertom na čelu je istotako prisostvoval cerkveni svečanosti. Častna četa 52. pešpoika je izkazala divizijskemu ge-neralu pred pričetkom službe božje vojaške časti, nakar se je vrnila v vojašnico. Cerkveno opravilo v stolnici je trajalo nad eno uro. Na koru je svirala tudi vojaška godba dravske divizije. V evangeljski cerkvi je župnik Becker opravil primerno svečanost, kateri so prisostvovali za to določeni zastopniki civilnih, ozir. vojaških oblasti. Dopoldne so se nato po cerkvenih svečanostih vršile recepcije pri vel. županu dr. Vodopivcu in divizijskem generalu Nediču. Po vseh državnih in avtonomnih uradih je danes delo počivalo. Šolska mladina je bila pouka prosta ter se je zjutraj udeležila po posameznih cerkvah slovesne službe božje. Trgovine so bile odprte. Vojaštvu je bilo v vojašnicah prečitano dnevno povelje. Zvečer ob 18. se j« vršila bakljada. Izpred vojašnice vojvode Mišiča je krenil vod vojaštva z godbo Dravske divizije na čelu. ki je navzlic strupenemu mrazu pridno svirala koračnice po glavnih ljubljanskih ulicah. Tudi v ostalih krajih Slovenije je prebivalstvo proslavilo na svečan način rojstni dan kraljice Marije. Mraz je pritisnil... LJubljana, 9. januarja. Na našo pokrajino ie zjutraj mraz prvič pritisnii z večjo intenzivnostjo Izpremenil je mahoma jutranje in dopoldansko vrvenje v mestu. Ljudje navajeni ustavljanja in kramljanja na ulici, so žurno brzeii dalje po svojih opravkih in se skušali čimpreje skriti v toplo zavetje. Vremenski proroki nam napovedujejo še ostrejšo zimo, in stari, v zgodovini vremena :zku^ni dedie. se pri tem sklicujejo na sv. Pavla - puščavni-ka, čegar dan beleži pratika za jutrišnji datum. — Koliko je danes mraza? Kako stoji barometer? Nekateri, ki hodijo vsako iutro študirat vreme pred vremensko hišico v Zvezdi, so točno in samozavestno odgjvariali: — Petnajst Celzija pod ničlo! Tako hudega mraza še letos ni bilo. a pride še hujši! — Dan pred sv. Pavlom puščavnikom. ki rad pošilja hud mraz. kaj se hoče! Po ulicah in cestah je kar škripalo od mraza. Povsod ie bilo drevje močno okrašeno z iviem Najhujši mraz ie pritiskal tako nekako med 7. in 11 uro Ko je končno solnce razgnalo gosto meglo, Je nastal najlepši zimskj dan. Mraz so posebno občutili vojaki 52. pel polka, ki so vbojni opremi tvorili častno četo pred stolno cerkvijo. Komandant dravske divizije general Nedič je zato гакој, ko mu je četa izkazaia predpisani vojaški pozdrav zapovedal, naj se vojaštvo vrne v vojašnico. Močno je mraz nagajal tudi braotjevka-m na Vodnikovem trgu. Ves trg je bil dopoldne zavit v meglo. Kupčije so bile navzlic tržnemu dnevu zelo slabe. Obisk od strani konzumentov ie bil minimalen. Prišle so sa mo one gospodinje, ki so iim doma pošle najnujnejše potrebščine Pa tudi prodajalk -kmetic ie bilo na trgu razmeroma malo in njhove zaloge ne preobile. Popoldne v kTasni zimski vedrini, so smučarji in mali sankarji že koj po kosilu v kolonah hiteli v Tivolski gozd. da izrabijo vsako minuto v okrepitev svojega zdravja na svežem zraku. Tudi za drsalce je nastopila prava sezona. Mestno drsališče, ki je bilo danes prvič otvorieno in dobro očiščeno ie nudilo vse popoldne pozno do večera številnim drsalcem in brhkim drsalkam priliko za zopetno udejstvovanje. Ravno tako ie bil nabito poln drsalcev zim-skosportni Prostor »Ilirije« pod Cekinovim gradom. _ Občinsko gospodarstvo rr v* v v lrzicu Tržič. 7. Januarja. Proračunska seia mestne občine se je vršila v petek zvečer ob polnoštevilni udeležbi odbornikov. Zupan g. Ivan Lončar ]e podal poročilo o težavah pri sestavljanju letošnjega proračuna, ki so nastale zaradi nepoznanja finanč. efekta novega davčnega zakona Predilnica, ki ie prejšnja leta prispevala prostovoljno k kritju proračunskih izdatkov večie zneske, s« letos nI mogla odločiti dolgo, ali naj še prispeva ali ne. Končno se je našel sporazum, po katerem prispeva tudi za 1. 1929. za kritje proračunskih izdatkov z zneskom 150.000 dinarjev poleg svoje redne obdavčitve. S tem hvalevrednim činom so bila proračunska dela zaključena. Vseh občmskih dohodkov izkazuje proračun 1,176.124.53 D n, izdatkov pa 1 milijon 185.649 Din 91 Dara. tako da znaša primanjkljaj 9.525.38 Din. Med dohodki j« všteto vodovodno posojilo v znesku 450 tisoč dinarjev za napravo novega glavnega voda. za katerega so dela že razpisana do 1. februarja. Dela bo oddala posebna komisija, ki jo ie izbrala proračunska seja in so v njo izvoljeni gg.: Snoj Henrik. Globočnik Karo! in Markič Andrej. Med drugimi večjimi deli. ki se izvrše v tekočem letu. je razširjenje občinske ceste pred farno cerkvijo, poprava mostu pri sv. Janezu in drugo. Za vzdrževanje svojega šolstva da občina letno skoro 100.000 dinarjev, obrestovanie posojil in amortizacija znaša 141.000 Din, prav posebno pa obremenjuje občino veliko število občinskih ubožcev in podpore potrebnih. Samostojni proračun ubožnega zaklada izkazuje 109 tisoč 800 dinarjev potreb in samo 18.700 dinarjev dohodkov, tako da krije mestna občina primanjkljaj v znesku 91.100 Din. kar ie vsega spoštovanja vredna svota. Potrebe zdravstva pa so proračuniene na 41.600 Din Že ta kratek opis proračuna kaže jasno, da je občinsko gospodarstvo v dobrih in skrbnih rokah, ki se trudijo vedno in povsod napraviti občini čim več dobrega. Občinske doklade, ki se bodo pobirale v tem letu. so naslednje: 1. 100% doklada na hišno najmarino In zgradarino. 2 300% dok'ada na ostale direktne davke, ki so dokladam podvrženi. 3. 200% doklada na državno vinsko trošarino. 4 25 Din od hI piva. 5 6 Din od hI alkohola v žganih piiačah ter najvišje dopustne naklade na meso. V celoti se gibljejo doklade v Isti Izme- Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DR \MA. Začetek ob 8. zvečer Četrtek, 10.: cKukuliv B. Petek 11.: Prireditev Rdefega križa. Sobota. 12. ob 3 popoldne: «Stilmondski župan». Dijaška predstava po globoko znižanih cenah Izven. LJrBLJANSKA OPFRA. Začetek ob pol 8. zvečer. Četrtek. 10.: Zaprto. Petek 11.: «Zaljubljen v tri oranže». A. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota, 12.: cBunbury». Nedelja, 13.: «Bunbury». MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek. 10.: cDobri vojak Svejk». C. Kuponi Zadnjič Gostovanja ervsr» ГЪп»ба. Petek 11.: «Dover - Calais». Gostovanje v Ptuju. Sobota. 12.: «Divja raca». B. Premijera. Nedelja. 13 ob 3 popoldne: «Janko in Metka». Otroška predstava. Kuponi. _ Ob 8. zvečer: «Bajadera». KuponL Gostovanje gosp Nerata. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek. 11.: «Dover - Calais». Gostovanje Mariborčanov. J Prekolje v: «Zaljubljen v tri oranže». 1 To moderno operno deio ruskega skladate« lja se poje v ljubljanski operi v petek, dne 11. (. m. za abonente reda A pod taktirko kapelnika Stritofa v običajni zasedbi Ljubljanska drama. Po dalisem presledku se vprizori v četrtek, dne 10 t. m. Jager » Schmidtova trodejanska veseloigra »Kukuli« v režiji prof Šesta za aboneTite reda С. V veseloigri nastopijo: ga Nabloc* ka. Marija Vera, Medvedova, Mira Danilo» va, Balatkova. Rakarjeva. Gabrilelčičeva ter gg Levar, Cesar. Drenovec. Jerman, Sancm, Kaukler in Potokar Veseloigra je zelo zabavna ter je našemu občinstvu tudi izredno ugajala. Opozarjamo na sobotno Ijibljansko popoldansko dijaško predstavo «Stilmondskega župana» po znižanih eenah Cene za to dijaško predsatvo so izredno znižane. Prelistava ni namenjena samo dijaštvu, temveč tudi ostalemu občinstvu. o Nova mladinska predstava v ljubljanski drami. V nedeljo, dne 13. t. m. ob treh popoldne vprizori ljubljanska drami Drinklerievo junaškodiumoristično pravlji» со »Pogumni krojaček« v prevodu Otona Zupančiča Delo je na novo zrežiral gosp. Ciril Debevec. godbo za vložke je priredil g. Balitka. plese ie naštudiral g. Golovin. Premijera «Divje race» na mariborskem odra se vrši v soboto, 12. t. m. v režiji g. Ргегагса. Pred predstavo govori gosp. pro!, dr. Sušnik o Ibsenu v proslavo lOOletnice njegovega rojstva. * Šentjakobski gledališki oder ponavlja v soboto 12. in v nedeljo 13. januarja vele-zabavno Wildejevo komedijo »Bunburyiuzike dravske divizijske oblneti in s člani opernega orkestra pod vodstvom prof. m skladatelja L M Skerjanca Tzvaja se lep. pomemben simfonični program, med drngim prvič v Ljubljani LajoviČev Caprice. ki je bil prvič izvajan na jugoslovanskem glasbenem festivalu v Pragi novembra 1927 leta v Ljubljani. Temperamentna in efektna kompozicija zgrabi slušatelja s svojim strastnim vrtincem izraznosti, razvijajočim se v naglem ri kakor lani. U doktada m «^marino ]• povišana za 50%, kjer se bo na drugI strani temeljni davek za toliko znižal, da bo ostajala občinska dajatev po efetku na isti višini, kakor lani. Obče doklade so se tudi dvignile za 50%, učinek pa bo Isti kakor doslej. Pri sprejemanju posameznih postavk so büe mestoma precej živahne debate, ki so pa vseskozi potekle dostojno. Končno je bila enkrat za vselej rešena zadeva s samo-lastnim lovom mestne občine, ki ta Je do-slej na tihem ta brez vsakih zapiskov vži-val vsakokratni mestni župan. Slednjič pa Je paded proti sedanjemu županu očitek, da si le Prilastil svojevoljno občinski lov, ki da Je bil prej vedno oddan пя dražbi. Da se zadeva razčisti, je prinesel župan od sreskie«a poglavarja vse akte in iz njih dokazal vsem nevernim Tomažem, da se ta lov ni nikdar oddajal In da ga je vsakokratni župan tirih o užival. Da se pa zadev^ uredi. !e stavil predlo«, da se ta pravica enkrat za vselel zabeleži v občinskih zapiskih. kar Je večina mestnega odbora sprejela. Kakor rečeno, le poteMa seja izredno mirno. Na galeriji se le nabralo precej občinstva. ki le z zanimanjem sledilo proračunski razpravi, trajajoči tri ure. Dve smrti zaradi zastrupi jenja Litlla, 9. januarja. Podeželsko Uudetvo le včasi v svojih nazorih zelo staroversko. To posebno prj raznih obolenjih. Marsikdaj bi zdravnik s svojim nasvetom ali s pravim zdravilom rešil življenje bolniku, če bi se Pri njem zglasil pravočasno Žalostno dejstvo je, da iščejo mnogi naši ljudje zdravniške pomoči šele v skrajnosti, ko je navadno že vse zamujeno. V naslednjem zopet dva tragična primera. Pred božičnimi prazndki Je na litijskem kolodvoru nakladal drva Jakob Koleša, lesni delavec lz Ponovič pri Litiji. Mož se je s koškom lesa. ki ie štrlel iz bruna, nekoliko odrgnil. Rana nij zgledala spočetka prav nič nevarna, zato se Koleša zanjo ni kiii br ga! Cez dan aH dva pa mu ie za-čolo žilje močno otekati Koleši se je zastrupila kri. Sosedje so silili Jakoba k zdravniku, pa se ie mož branil te potL — Eh. kaj bi hodil, saj se že p »čutim boljet In ni še). Bolečina pa le naraščala, zato so njegovi Prijatelji sami poklicali zdravnika. ki Je takoi sprevidel, da bi mogla Koie-šo rešiti le še takojšnja operacija Sosedje so nato Kolešo, ki je vdovec, sami spra\ f Id na voz rn ga odvedli z vlakom v Ljubljano. Pa le bila ta pot za starega Jakoba že odveč. Med prevozom je izdihnil. In včerai smo pokopali pri nas še drugo žrtev zastrupljenja krvi. Na Štefanovo se je hote] obriti 61-ietni žagar Janez Bošti-jan, stanujoč na Stajah v Gradcu pri Litiji. Ko ie mož povlekel nekajkrat britev po jermenu je poizkusil noževo ostrino na roki. Rözilo je pritisnil na levi mezinec in se je pri tem nekoliko urezal Se na misel nj prišlo staremu Boštijanu. da bi utegnila biti majhna in nedolžna rana zanj smrtno nevarna. Zato se tudi ni nič brigal za prve bolečine, kj so se pojavile v roki. Sele ko mu ie roka že močno zatekla, je povedal svojo nezgodo doma, toda Boštjanu ni bilo več mogoče pomagati, ker se mu ie zastrupljena kri razlezla že po vsem telesu. V nedeljo zvečer le izdihnil. Pokojnika je poznala vsa Litija, saj je skozi mnoga desetletja večini Litijčanov žagal in sekal drva. Star srost Doliciiskih zanorov Aretacila dveh pokllcnlb tatov. Llubliana, 9. januarja Ljubljanska polldla ie snoži kasirala dva nevarna individuja. ki sta se že dolgo časa nemoteno udejstvovala v svoji profesiji V mrazu, ko se človeku pomnožijo vsako-jakj apetiti. sta postajala tudi onadva čedalje boli podjetna, kar le postalo za oba tudi usodno. V znano Štefanovo klet na Miklošičevi cesti se Je okrog 18. prismukal detektiv in hitro pristopil k mizi v kotu. kjer se Je potuhnil 46-letni Janez Zabjek. »No. Janez. aH greva,« ga Je potrepljal Po rami detektiv. »Prmej krvav, za kva pa?« se zareži Janez in zablisne z očmi. »O. se že še pogovorimo. Janez, kar pojdi!« »Ta je pa dobra! Sil sem vendar poštenjak!« »Brž. brž Janez, da ne bova zapravljala časa!« Janez je tedaj uvide!, da gre za res In se ni več upiral. Cez dobrih deset minut sta bila že na policijski direkciji, kjer so pričeli z dolgo spovedjo. Rezultat izpraševanja Janezove vesti le bil celo za takega tiča kakor Je on. porazen. Janez je Priznal kakih petnajst tatvin, ki jih ie iz-v.šii v toslednicm času Kradal ie pač, car mu je prišlo pod roko. »Janez, kolikokrat ste že bili v gosteh pri nas?« ga pobara uradnik. »Kdo bi frtel!« meni Janez ta radovedno Pogleda moža postave. »No, vam pa povem Jaz! Napravite svečan obraz, Janez, kakor je svečana številka, ki jo boste slišali. — Dvainšestdeset-krat. Janez, in danes vas imamo tu triin-šestdesetič.* »Sakra, sakra. ta je dobra!, че postavi stari junak in strumno odkoraka v spreng stvu stražnika nazaj v zapor. »Zdaj me pa kar za kakih šest meseoev vtaknite v luknjo, da bo mir preko zime!« je še zakričal preko ramena in se nato izgubili po hodniku... V Rožni doKnl stanujoča gospa Justina Kosijeva je sinoči, stopivši v sobo. zagie-Jau rved jeboi neznin-gi njoškega. k; je strokovnjaško pomerjal z očmi njeno krilo. Kosijeva je zakričala, nakar se je tat hitro zasukai. divje pogledal in preplišen kakor je bil skočili čez nekai stolov ter jo jadrno ubral na cesto. Kosijeva je tatu takoj sledila in pričel se je divji !ov po spolzkih cestah. Mimogrede je Kosijeva uglednSa stražnika. V par besedah mu je pojasnila zaoe-vo, nakar jo je ucvri za bežečim tatom še stražnik, ki ga ie res kmalu ujel in od-vedel пя stražnico. Fant je povedal, da se piše Anton Grošelj, da je star 28 let in doma iz Zirov. Glede poklica le prostodušno priznal, da je tat in zaenkrdt nič drugega. Na policijski direkciji le Pozneje še od-kritosrčneje izpovedal. da je kradel ž« več mesecev po Ljubljani in po predmestjih razno ob'eko. Obisk.ival ie razna stanovanja in odnašal suknje, plašče, klobuke, perilo in drugo robo ter ю prodajal Bosancem. Grošlja je t> rllclja tak'j p> zaslišanin izročila sodišču. Ne Springer, temveč Kostanjevec LJubljana, 9. Januarja. V nedeljeskeni »Jutru« лпго poročali o aretaciji mlaOega potepina, ki sc je klatil zadnje čase po okolicj Dol in Sv. Križa v litijskemo kraju, bil aretiran po vlomu v dovsko župnišče in je v celici litijskega zapora skušal izpodikopati zid, da bi pobegnit Zdaj se nahaja svobodoljubni vlomilec v ljubljanskih zaporih, kjer mu izprašujejo vest. Oblastva so koj po prvih zaslišanj .h domnevala, da se aretiranec sploh ne Piše Alojzij Springer in da tudi ni doma iz Ponikve na Dolenjskem, kakor ie navajal. Sum oblastev se je izkazal utemlejen. Zdaj je končno dognano, da se pokvarjenec piše Kostanjevec Franc in je doma iz Pre-lesja pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Star je šele 20 let, pa ie že imel parkrat opravka s paragrafi. P0 poklicu je kovač, ima v Prelesju lepo kovačijo, kjer bi se lahko pošteno preživljal. Pa diši fantu najbolj tuja lastnina, ki si jo je svojil s pomočjo najrazličnejših vitrihov in kljuk okrog Dol in Sv. Križa, kjer je bi] pravi ljudski strah. Zanimivo je blo njegovo srečanje z dol-skimn fanti oo vlomu v dolsko župnišče. Ko so mu izbili oba revolverja, s katerima se je Postavil v bran. so га povezali m gnali k orožnikom v Sv. Križu. Kljub vsej pazljivosti dolskrh mladeničev. se je Kostanjevem spotoma posrečilo, da si je zrahljaj vrvi. Pred svetokrižko šolo je stalo več liudi, ko se ie približala nenavadna eskorta. Dolgoprsti mladenič je porabil priliko in se hipoma osvobodil vrvi. nakar je že tudi zd.r-jal presenečenim spremljevalcem izpred cčt Za begunom se je pognala v dir vsa številna družba. Na begu se je Kostanjevec kmalu upehal kn se konrno zopet uda'1 nakar so ga oddali v varstvo sverokrižkim orožnikom. HODIŠ! BOROVNICA. Noitranijslka podružnic« SPD v Borovraioi priredij v iKade'lijo, 13. l. m. v dvo-rami Sokolskega doma zabavna večer s рАагаьп-skjm ptesooi. Vso pn-iSatelji narav« se vabi-jo, da s »vojim poselom pripomorejo podrumnici do uresnii£eni)a njenih ciljev, kater« brez naJtionj«-nosti občinstva mi mogoče izvršiti. Za pest*« sliko prwedtove in postrežbe ]e poskrbljeno Ut prijaznosti sodeluje dramatični ok z odbodo® ob 1.57 iz Borovnice. Prireditev s« prične ■ uvodom šaljive tgre. Začetek ob 19.50. MEŽICA. Svinčeni rudnik )« priredji tudč letos v prid šolski mäadini osnovne io meščanske šofe v Mežici bogato božičnjco. Razdeljenih je bdi o: 56 oblek, 65 parov čevljev. 53 hlač. 79 maje, 66 srajc, 32 predipasmikov, 7 klobukov io čepic, 23 metrov platna, 100 štrene ргейсе, 107 učnih kwilg im 30 razni!) šotekih predmetu*. Slovesnost J« bila zaključena z izdatno pogostitvijo otrok v šolski kuhinji. — Kranevm šolski odbor in upravitelja obeh šol se najiskrenej« zabvalijtijelo ravnat ejfetvu rudmika. Posebna hTa-la L. Bareatte. soiprogj generafaega ravnatelja, za požrtvovalnost pri nakupovanju in razdeljevanju daril. tempu in z občudovanja vredno enotnostjo. Delo je solidno in dobro instrumenti rano, ni fragmentarno in je dosledno prav do konca. «Präger Tagblatt» primerja Caprice tie-ugnanemu divjanju besnega raia bakhan-tinj. Skladba je bila na festivalu deležna posebnega uspeha in sprejeta s splošnim j odobravanjem. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarnL Oskar Nedbal v Zagrebu. Ravnatelf bratislavske opere, skladatelj Oskar Nedbal je te dni dirigiral tretjo matinejo Zagrebške filharmonije, ki je prinesla Dvofakove «Slovanske plese» (v A- in C-duru). dva stavka Bizetove suite «L'Arlesienne», tri Nedbalo-ve plesne skladbe (Krakovjak, Valse triste in Polonais), odlomek i r Nedbalove suite «Hloupi Honza» in Jakova Gotovca «Sirafo-nijsko kolo». Nedbal je dirigiral program z velikim eleganom. s poglobitvijo in z izdelanimi finesamL Trije jubileji v zagrebškem gledališču. Dne 21. januarja bo slavil Aleksander Bi-niČki. član zagrebške operete, opere in drame svojo 251etnico oderskega udejstvovanja. Binički je velik ljubljenec zagrebške gle-1 nališke publike. Za jubilej nastopi v ope-j reti «Pri treh mladenkah». Tekom letošnje ' gledališke sezone bodo imeli v Zagrebu še dva druga jubileja. Petindvajsetletni со ne-stopov na deskah bosta praznovala člana dramskega gledališča, ga. Vera Hržič-Niko-ličeva in eosn. Josip Maričič. Jubilej prve bo meseca februarja, drupega pa v marcu. Vladimir Oajdarov v Zagreba. Dne 22. in 23. L m. bosta v Zagrebu gostovala znani filmski igralec Vladimir Gajdarov in - njegova soproga ga. Olga Gzovska. Nastopila bosta v Tolstega «Živem mrtveareovo tragedijo «Beneški trgovec», čajkovskega opero «Pikova dama», Ogrizevičevo dramo «Hasanaginica». Glu-ckov balet «Don Juan». Molnarjevo «Igro v gTadu» in Smetanovo «Prodano nevesto». Jubilejna ustanova na ime Bfdricha Smetane. Kuratorij jubilejne ustanove «Bedrieh Smetana» v Brnu na Moravskem razpisuj« za L 1929. dve nagradi: 10.000 Kč in 8000 Kč za najboljši skladbi od januarja 1927 do letos. Kompozicije so po obliki labko zbori, pesmi ali klavirske pieee. Poleg tega bo med glasbenike razdeljenih več Studijskih nagrad. L. 1930. se bo razpisala velika glasb, nagrada v iznosu 20.000 Kč za najt-znamenitejše in najobširnejše češko glasbeno delo zadnjega časa. Gledališče najnovejše oderske tehnik« snujejo v Moskvi. Načrt zanj Je napravil P. I. Iljin. Na tem odru se bodo inecenirala literarna dela znanstvena predavanja, dnevne politične satire in drugo. Ker bo' v gle dališču prostora za 10.000 oseb. bi ta oder lahko nazvali gledališče mase. Film «Knjiga, so izgotovili v Moskvi. Film prikazuje zgodovino tiskarne in njenih del od Gutenberga do danes. Modernist Pavel Hindemith je napisal novo operno deio «Dnevne novosti». Besedilo mu je preskrbel Marcel Schiffer. Premijera opere bo letos v aprila ne berlinskem odru. Domače vesti * h odvetniške službe. V vroenfk odvetniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan pisatelj dr. Anton Novačan s sedežem v Celju. * KataHnič-Jeretov iestdesetletnlk. Dne 1. t m. je Izpolnil pesnik Katafinič-Jeretov 60 leto svojega življenja. Pestdka, ki vrši * Splitu posle glavnega tajnika Jadranske •traže, so obiskali ob tej priliki prijatelji in znanci. Prisrčno so mu čestitali ter nru izročili mnogo cvetja. * Zveza trgovskih gremljev za Slovenijo v LJubljani je ob priliki kraljevega manifesta In spremembe vlade poslala kralju udanost-ne izraze čestitala k Imenovanju pred-«edrriku vlade g. generalu Petru Zivkoviču, prometnemu ministru dir. Antonu Korošcu, finančnemu ministru g. dr. Stanku Svrijugi In trgovinskemu ministru g. dr. Matu Drin-fcoviču. * František Bohuslav, bivši Slan Narodnega gledališča v Ljubljani bo recitiral dre- vi ob 7. v praškem radiu odstavke iz svojih gledaliških hi življenjskih spominov. * Porotna zasedania v letu 1929. Višje deželno sodišče v Ljubljani razglaša, da se bodo vršila redna porotna zasedanja v letu 1929 po nastopnem redu: Pri deželnem sodišču v Ljubljani prvo 18 februarja, drugo 3. junija, tretje 9. septembra četrto 2. decembra. Pri okrožnem sodišču v Mariboru prvo 4. marca drugo 3. junija tretje ,16. septembra, četrto 2. decembra. Prt okr. sodišču v Celju prvo 4. marca drugo 3. j urni a tretje 2. septembra, četrto 2. decembra. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu prvo 4. marca, drugo 3. junija, tretje 2. septembra, četrto 23. novembra * Nemški Izletniki bodo obiskali naš Ja- Öran. Razna turistična društva v Nemčiji »o obvestila Zvezo za pospeševanje turizma ва Sušaku. da bo o Veliki noči obiskalo več skupin nemških turistov naš Jadran. Ogledali si bodo Dalmacijo in njene znamenitosti. * Za primorske Izgnance Je prejela Jugo-slovenska Matica naslednje prispevke: Strojniki Jugoslovanske tiskarne 267 Din, t. Nikolaj Zugelj, župnik 10 Din, g. Lakmayer Franc, župnik v Preddvoru 40 Din. g. Türk Josip, trgovec v Novem mestu 200 Din, g. Cretntk Josip, staviteij mlinov v Sv. Juriju ob južni železnici 25 Din. neimenovani z Dunaja 30 Din, Zuipni urad D. M. v Puščavi 20 Din, g. Alojzij Gorjup, šolski upravitelj v Globokem, Din 50 neimenovan» te LJubljane Je poslal v pripporočenem pismu št 16462 Din 100, g. dr. A. G. Din 50, fčenec Janko iz Kamnika 10 Din. Županstvo tnrtnec 100 Din, g. Josip Birsa, Dol. Lendava, 100 Din. Vsem plemenitim darovalcem Ii naj bi našli še mnogo posnemovalcev, Iskrena hvala! Jugoslovenska Matica. * Statistika Sibenika za lansko leto. Zadnjega dne lanskega leta Je štel Šibenfk «Skupno 14.881 stalnih prebivalcev, od tega 7661 mošikih in 7230 žensk. Od vseh prebivalcev Je samo 356 tujih državlianov, od teh 181 Italijanov. Po veri je 13.821 rimskih katolikov, 997 pravoslavnih, 37 izraelitov, 13 muslimanov, 5 starokatolikov. 4 prote-stantje in 4 grkokatoliki. Od celokupnega prebivalstva je pismenih 9668, a nepismenih 2713. * Pokvarjene telefonske Itnlfe. Zaradi ve« Mkega mraza, ki je zavladal v naših krajih, kaikor tudi zbog snežnih viharjev so pokvarjene mnoge telefonske in brzojavne linije. Zagrebška poštna direkcija Je obveščena, da so pokvarjene naslednje telefonske linije: sušaška, varaždinska. banjaluška, dve beograjski ter zvezi s Siskom in Veliko Gorico. Pokvarjene so tudi brzojavne linije proti Beogradu, Sušaku, Petrini! in Kari oven. Poštna uprava je odredila vse potrebno, da pok v ат jene ttnije čimprej popravijo. * Parobrodarske tarife samo v dinarjih. Iz eeljeniški komisarijat v Zagrebu javlja, da je ministrstvo za socijalno politiko razveljavilo § 14 pravilnika o izvrševanju zakona o izseljevanju. Vsa koncesijonirana paro-brodarska društva morajo do konca tekočega meseca predložiti v odobritev tarife o vozni ni v dinarski valuti. Ko bo ministrstvo te tarife odobrilo, bo prepovedano plačevanje voznfeie v tuji valuti. * Stavka osljeških učHelllščnlkor. Dijaki osiješkega učiteljišča stavkajo že dalje ča-^a, ker se ne ugodi njihovim zahtevam po odstranitev ruskega profesorja Maksimenka Ravnatelj zavoda je izdal poziv, v katerem grozi s strogimi kaznimi onim dijakom, ld ne obiskujejo šole. Na ta poziv ie prišlo 12 cčencev v šolo. Da bi zabranfH stavkoka« zom obisk pouka, so ostali učenci posta. viM pred zavdo močne straže, katere so s silo zabranjevale dostop. Ravnatelj, ld Je to početje opazoval, je dal poklicati policijo, Й je aretirala 20 dijakov. Na policiji so dijake trdo prijeli in jim prigovarjali naj bodo pametni, nakar so jih izpustih. Ce je s tem stavka končana, ni znano. * Plaz ga ie zasul. Pri gradbi ceste Kan-frida-Preluka pri Sušaku se je te dni nenadoma začela premikati velika zemeljska plast nad cesto. Razen 24 letnega delavca Ivana Puža, ki ga je plaz popolnoma zasul, •o se rešili vsi delavci. Puižu so takoj priskočili na pomoč in ga odkopa«, a je bil nesrečnik že mrtev. Imel je razbito lobanjo In zdrobljen prsni koš * Velik požar v Sarajevski okolici. V se« Iu Kasapiči v sarajevski okolici je predvčerajšnjim izbruhnil požar, ki se Je zaradi močnega vetra naglo razširil. Sedem rodbin le ostalo sredi zime brez strehe. Škoda je cnatn*. * Kdo le amortl Armenca Takvorljana? Po vesteh Iz Sarajeva sta policija in žan-darmerija neprestano na delu. da izsledita morilca armenskega trgovca Takvora Tak-vorijana. Po dosedanjem rezultatu preiskav« sklepajo, da ne gre za krvavo maščevanje pa tudi ne za roparski umor, čeprav je mo« rHec hotel fingkati ran, da bi odvrnil od sebe sum. * Črnogorska sela odrezana od sveta. Radi velikih snežnih žametov so mnoga črnogorska seia odrezana od sveta. Ker ä ne morejo preskrbeti hrane, jim preti lakota. * Mina odtrgala delavcu roko. V držav» no bolnico v Mostarju so v torek pripeljali delavca Pavla Stojčiča, zaposlenega v nekem kamnolomu pri Cetinju. Ob priliki eksplozije mine ga je zadel velik kamen hi mu odtrgal desno roko. * Tatvina kovanega denarja. Nebo privatno podjetje iz Gline Je za Eksportno in importno d. d. v Zagrebu poslalo zaboj ko« vanega denarja, težkega 33 kg. Zaboj je odposlalo kot brzovozno blago. Pri prevzemu zaboja na zagrebškem kolodvoru so opazili da je zaboj poškodovan. Ena deščica Je bila odtrgana in nato zopet pribita: tudi teža Je diferirala za osem kilogramov. Zaboj so v navzočnosti komisije odprli ta ugotovili, da je v njem za 3880 Din kovanega denarja, dočim so ga h Gline poslali za 5500 Din. Železniška uprava je o tatvini Obvestila policijo, й je uvedla preiskavo. * Cigani pojedli crknjeno kravo. V zaporih v Karlovcu sedita dva zanimiva ciganska tipa: Ivo Ugarkovič ta Nikola Beverič, oba iz Draganiča pri Karlovcu. Nekemu seljaku v Dragaraiču Je poginila krava. Cigana sta se dogovorlia ž nJim, da mu plačata za kožo 500 Din. Lahkoverni seljak Uma Je izročil kožo, ne da bi preje! od nHlu denar Cigana sta kožo na sejmu prodala, a za izkupiček priredila veliko gostijo, na kateri so med dTugim pojedli tudi meso crknjene krave. «ITO» zobna pasta je najboljša! * Pri prehladu, gripi, vnetju vratu, živčnih boleznih, trganju v udih Je dobro hipiti vsak dan pol čašice prirodne »Franz-Josef« grenčice, ld izprazni črevesa. Po sodbah vseučillških klinik se odlikuje »Franz-Josef« grenčica zaradi svoje učinkovitosti in ugodni uporabi. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. * Redni občni zbor Društva državnih pl. sarnlškifi uradnikov za Slovenllo se bo vr« šil 13. t. m. ob pol 10. dopoldne v LJubljani v Mikličevi restavraciji poleg glavnega ko. odvora z običajnim dnevnim redom. 69 * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. ' Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufak-tura 185 Premijeral Popolnoma novo I MARIJA PAtfDUER v najnovejšem njenem filmu Temperamentno dekle (Dražestna begunka) Veselje i — Smeh! — Zabava Film, ki ga mora videti vsak mož — vsaka žena; P/edstave ob 4., poi r\, pol m 9. ur NAJNIŽJE CENE1 K-NO IDEAL Iz Ljubljane n— Umetnostno zgodovinsko društvo bo priredilo drevi ob 18. v vseučiliški zbornici predavanje vseučiliškega profesorja g. dir Izidorja Cankarja o »Formalnih pogojih sta-rokrščanske arhitekture.« Predavanje bodo spremljale skioptičr.e slike. u— Kraljica cvetlic bo preiela v soboto 12. t m. na III. Obrtniškem plesu, ki ga priredi Obrtniško društvo v Ljubljani v pro. štorih Kazine, krasno darilo. Interesent je ta interesnte vabimo, da se natečaja udeležb v obilned številu. u_ Sokol v ŠtepanJI vasi vabi svoje članstvo na sestanek, ki se vrši v četrtek dne 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer pri bratu Novaku v svrho sestave kandidatne liste za bodoči društveni odbor. Društveni redni občni zbor pa se bo vršil v nedeljo dne 13. t m. ob 2. uri popoldne v društveni telovadnici Pridite vsi! Zdravo! Odbor. n— Društvo mediclncev je na izrednem občnem zboru dne 15. decembra 1928. izvolilo naslednji odbor: predsednik Debelak Milan, podpredsednik g. Munda Jože tajnik I. Sentočnik Albert, tajnik П. Cijan Davorin, blagajnik I. Kline Erik. blagajnik II Goedrich Kurt, knjižničar I. Korošec Kari, knjižničar II, Smrečnik Ivo,, gospodar Spa-capan Avgust. u— Planinsko predavanje SPD v petek 11. t m. Znani angleški alpinist kapitan Finch je že po vseh večjih mestih z velikim uspehom predaval o svojih turah na najvišje gore Evrope in o ekspedieji na M. Everest, katere se je sam udeležil. Svoje zanimivo predavanje pojasnjuje z izvirnimi skioptič-nimi slikami. Posebno lepi so planinski pri-zari na 1000 m dolgem filmu. И predo-čuje zanimivo traverzo Ml Bianca Upamo, da se bodo naše planinke in naši planinci v obilnem številu udeležili tega predavanja, ki ima namen, seznaniti nas z najvišjimi gorami na svetu. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v društveni pisarni SPD, Frančiškanska ulica 10-1, dvorišče in na večer prt blagajni. u— Spored prireditve Rdečega križa, ki se bo vršila v petek 11. januarja ob 20. v dramskem gledališču Je naslednji: 1. Orkestralne točke izvaja mladinski orkester meščanske šole na Pruiah pod vodstvom g. strokovnega učitelja Repovša. 2. Pevske točke izvajajo gojenke drž. ženskega učiteljišča pod vodstvom g. profesorja E. Adamiča. 3. Prolog k igri. 4. Bacilčki-Rogovilč-ki Jn Soince. Igrokaz Izvajajo dijakinje ženske gimnazije in učenke osnovne šole na Mladiki pod vodstvom gdčne M. Oroš-Ueve. Režiser g. Lipah. 5. »Ko se Je porajala Jugoslavija«, igrokaz v dveh prizorih. izvajajo dijaki humanistične gimnazije. Režiser g. Lipah. Odbor vljudno vabi cenjeno občinstvo k mnogobrojmi udeležbi. и— Zaključna plesna vaja JNAD »Jadran« v petek U. L m. v Kazim ob 20. u— Predavanje o negi avtomobili. Ta-kajšnja avto-šoferska Jola K. Camemlk je pridobila tehnični oddelek svetovne družb« Vacuum Oll Company D. D. za iredavaoj« »O negi avtomobila s posebni л ozirom na važnost pravilnega mazanja«. Predavan'«?, ki bo obravnavalo uvodno zgodovino nafte, njeno pridobivanje in uporabo, boio pota», nievale številne projekcije. Na to strokovno predavanje, ki se bo vršilo v ponedeljek, 14. t. m. ob 8. zvečer v dvorani gostilne »Pri Levu«. Gosposvetska cesta, opozarjamo posebno naše avtomobiliste in športnike. Vstopnine ni. n— Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani vabi svoje йапе. da se udeleže rednega občnega zbora v nedeljo, 20. januarja ob 3. popoldne v dvorani Križan« skega samostana na Valvazorjevem trgu. Dnevni red: 1. otvoritev In čltanje zapisnika' 0 občnem zboru za leto 1927.: 2. poročila predsednika, tajnika, blagajnika ln račun» skih preglednikov; 3.) odobritev bilance za leto 1928., proračun za teto 1929., ter do« ločitev glede smrti pokojnih članov; 4. vo. Htev odbora in računskih preglednikov; 3. slučajnosti. n— Policijski drobil. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: tatvina gonilnih Jermenov, tatvina su&ntiča, dalje dva primera prekoračenja policijske ure, prestopek zglaševainlh predpisov, 3 pre stopki avtomobilskih predpisov m 4 cestne, ga policijskega reda Aretira'« »o bfe 4 osebe. in sicer: 1 zaradi nedostojnega vedenja, 1 zaradi razgrajanja 1 zaradi goljufije in 1 berač D2. Јшадолмл® v Sokolskem бета я? V ču j к— Poskusen samomor mladeniča. Ko je prišel predvčerajšnjim okrog 18.30 šofer Leo P. v svojo sobo nekega hotela Je na svojo grozo zagledal sostanovalca natakarja Viljema H. sedečega na stolu in vsega okrvavljenega. V pretrganih stavkih mu Je povedal, da si je z britvijo prerezal žile na roki. Šofer je hitro pozval rešilno vstajo, ki je prepeljala otoupanca z rešilnim avtom v splošno bolnico. H. rodom Durnfčai, si Je hotel končati Življenje zaradi tega, ker Ш mogel dobiti službe. t— Drzen vlom. V nekdanjo Werri>acher-jevo barako na Dunajski cesti, kjer ima se« daj svoje skladišče inž. Rudolf "önnies, so vlomili neznani vlomilci in odnesli dva okoli 15 m dolga bi 160 от široka gonilna jermena in devet »franoozov« v skupni vrednosti 4180 Din. Vlomilci so prišli v Ьагяко skozi neko odprtino, ki je bila !e zasilno zabita z deskami. O tatovih nI nikakega sledu in so vse dosedanje poizvedbe estale brezuspešne. u— Tatvine sukeni Ko je prišel pred-snočnjim delavec France Alič, stanujoč v Dravriah št. 109, domov v sv»o podstrešno sobico, je presenečen ugotovil, da ga je obiskal neznan uzmovič ta mu odnesel 4CÖ dinarjev vreden praznični suknjič. Ključavničarju Viktorju Zagradniku v Zeleznikar» jevi ulici št 14 je tat odnesel 200 D:.n vreden suknjič rjave barve. Tatvine »ukenj se zadnji čas izredno množe. i— Sokol П. opozarja svole članstvo na svoj 17. redni občni zbor, ld se bo vršil v soboto 12. t m. v telovadnici realke z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 19., v primeru nesklepčnosti eno uro kasneje ob vsaki udeležbi. Sestanek članstva za sestavo kandidatne liste bo drevi ob 20. na realki. 35 — Zaključni venček plesne fole družab« nega odseka privatnih nameš3encev ZPNJ bo drevi ob 8. v veliki dvorani Uniona. V bife.ru se bodo dobile zakuske in drega okrepčila. Sviral bo originalni danztag-band »Merkur«. Vabljeni vsi obiskovalci plesne šole! 55 Pride mor umentoln filmi Lfiabavne Kino „D»op" lepe Helene M^ria Kttrda, ilc Corte* liiiliiiiilar trgovsko vrtnarstvo Ljubljana. Kolezljska uL 16 рпротоба svoje bogato оргезлЦево vrtnarstvo kakor tndi okusno fedetane v свое, Šopke in trakove. N« raaapolago kmt tudi »pomladil sadike natfžtefittnftjSih cvet-Bc tn vsakowrstne zelemiev«. Na«a. 29-« lz Celja o— Triglavanska proslava v Celju. Na Trrgiavanski proslavi, združeni s plesom, ki bo vsoboto 12. t m. v Celjskem domu, bo zbrana vsa naša nacijonalna slovenska akademska mladina in vsi naši stari narodni borci iz najrazličnejših krajev naše domovine. Plenarno in obenem spominsko zborovanje vseh starešin in aktivnih Tri-giavanov ter zastopnikov tovariških ak&. demskih društev bo točno ob pol 17. v restavraciji Celjskega doma. Zagrebški Tri-glavani pridejo v Celle z brzovlakom ob 13.15 z društvenim praporom, ljubljanski Triglavani pa ob 14.34, dočim prispejo zastopniki Starešinske zveze iz Maribora ob 15.22. Dekoracirska dela v obeh dvoranah Celjskega doma Je prevzel domači akademski slikar g. Modic. ki je že pričel z delom. Kdor od udeležencev proslave želi dobiti v Celju sobo, naj to sporoči do 10. t m. Prireditvenemu odboru za Triglavansko pro slavo v Celju. Ce kdo pomotoma ni prejel vabila, naj to takoj javi odboru. Pri p!est bo igrala znana Negodetova godba iz Ljubljane, ples pa bo vodil g. Cerne iz Ljubljane. e— Redne pevske vaje Celjskega pevskega društva so se pričele pretekli petek. Pevske vaje se vrše redno vsak teden ta sicer v naslednjem redu: Ženski zbor vsako sredo, moški zbor vsak torek ln mešani zbor ob petkih, vsakokrat ob 20. Novi člani naj se priglase pri vajah. Ker bo priredilo društvo koncem januarja koncert. Je želeti točne in polnoštevilne udeležbe. PRAVI UŽITEK M praienc kave (Пао a romati £я« meSanlce) tvrdke ANTON FAZARINC — CELJE e— Tatvina žarnice. Trgovcu Franju Kricku v Aleksandrovi uiicJ je neznan tat ukradel izpred trgovine v noči od nedelje na ponedeljek veliko reklamno električno 600 svečno žarnico, vredno 450 Din. •— Posipajte hodnike! Kljub številnim prošnjam in opominom so ostali nekateri celjski hišni posestniki gluhi za vse ono, kar Je v zvezi s posipanjem poledenelih hodnikov pred hišami. Hoja po takih hodnikih Je postala življenjsko nevarna zJasti z nastankom hudega mraza predsnočnjim. Ni dovoH, da se odstrani sneg s hodnika, treba Je hodnik tudi posuti z drobnim peskom, pepelom ali žaganjem. Dumentalnt ti.mi Kino Lfubavne noči lepe Helene ,D»or' «larl - Korita, Rte, Cor-tec •— Ostro vreme tudi v Celin. Predsnočnjim je nastopilo tudi v Celju in okolici izredno ostro vreme. Zračna temperatura je nenadoma padla za celih 14 stopinj. Termo-meter je kazal predsnočnjim 18 stopinj C, včeraj opoldne pa kljub solncu le 11 stopinj Celzija pod ničlo. K samomoru natakarja Lukača. te v včerajšnjem »Jutru« je bil opisan dvojni sa« momor natakarja Karla Lukača in njegove ljubice Ane Zužejeve, ki sta ga izvršila v nekem mariborskem hotelu. Natakar Kari Lukač. ki je bil star šele 20 let je Ьй doma iz Toplic pri Zagorju, kjer še živi niegova mati. Svojo zadnjo službo je imel v celjski kavami »Merkur«. V soboto 5. t. m. zvečer je nenadoma zapustil svojo službo in svojim tovari$&m v kavarni izjavil, da zapušča službo in da se ne vrne več, ker se odpele v Maribor k svojemu dekletu. Preden se je odpeljal iz Celja, je pustil na mizi v svoji sipaini sobici papir, na katerega J» napisal: »Ljuba mama! Oprostite ml, da sem se namenil do tega koraka, ali meni ni mogoče več živeti. Mojo sliko sprejmite v spomin od Vašega sinčka Karla«. To poslovilno pismo je bilo s prijavo vred izročeno policijskemu referentu sreskega poglavarstva. k— Športna sezona. Te dni je pritisnil mraz, ki je omrznil »neg, da je saninec kakor nalašč za vožnjo. Naši športniki so privlekli da dan smuči in sanke m jih je sedaj vse polno na starem športnem pro» štoru pod goro. Ker je zadnje dni tempera» tura silno padla, je začela zmrzovati tudi Rinža, ki nudi hvaležen teren za drsanja željno mladež. lisice, kune in drugih vrst kože divjačine plačuje najboljše P. SEMKO, Miklošičeva cesta. Iz Maribora KlJUf Najboljše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše) a— Odložen pogreb. Včerai ob treh popoldne bi se imel vršiti na pohreško pokopališče pogreb tragično preminulega natakarja Lukača ta njegove ljubice Zužejeve, ki sta šla prostovoljno v smrt. Zbralo se je dosti ljudi za pogreb, čakali so pa zaman ne svečenika. Sele pozneje se je izvedelo, da Je pogreb preložen na današnji dan. Govori se, da bo samomorilca pokopal pravoslavni svečenik. — Od doma le Izginil 18 letni, v opekarni zaposleni Ludovik Kurbuš, ki ie stanoval pri svoji sestri Alojziji. Pred odhodom j* pustil list. na katerem se poslavlja ta pozdravlja svojo sestro. Fant Je izgubil 1. t. m. svojo službo in je morda izvrši! samomor. — Nezgoda pri spravljanju drv. Na Rdečem bregu se je ponesrečil 50 letni tesar LJpuš Anton. Vozil je s saimri hlode ter padel tako nesrečno pod sani med vožnjo, da si Je zlomil desno nogo. Podobna nesre-ča se Je pripetila na Rdečem bregu tudi Žagarju Saletelu Valentinu: ko je nalagal na sani dva, je padel In si zlomil desno nogo. Rešilni voz Je oba ponesrečenca odpeljal v mariborsko bolnico. so narodno premoženje najdražje plačuje za ce povhe, iisice itd. P. Semko, Liisbliaaa Hllitiošičeva cest?. Iz Zagorja z— Osebna vest. Premeščen je rudniški blagajnik g. Fran jo Hladnik k centrali TPD v Ljubljano. Na njegovo mesto je imenovan domačin g. Martin Bukovšek. G. Hladnik si je tekom svojega 20ietncg* bivanja pridobil mnogo zaslug za kulturni razmah zagorske doline. Bil je ustanovitelj, večletni predsednik in častni član Glas» benega dništva v Zagorju. Mimo tega je bil režiser in igralec Sokolskega gledališča. n— Pododbor gremija trgovcev v Zagon Ju in okolici bo priredil v nedeljo 13. t. m. ob pol 2. pop. javno predavanje v občinski dvorani. Predaval bo g. Fr. Zelenik o no» vih davčnih pravilih, ki so stopili v velja* vo 1. januarja t. 1. Obrtniki, trgovci in go» atilničarji naj se predavanja polnoštevikio udeleže. Iz Ptüfa j— Podružnica Sadjarskega in vrtnarske» ga društva v Ptuju bi imela občni zbor v nedelj-» 20. t m. ob 10. v prostorih g. Mi» he Brenciöa x običajnim dnevnim redom in poučnim predavanjem o sadjarstvu. j— Kolo jugosiovenskih sester v Ptuju je priredilo v telovadnici meščanske šole svojo običajno božianico. Obdarovanih je bi» lo 265 ubogih šolskih otrok in sicer 130 iz okoliških šol, 145 iz mestnih šol; 16 ubo» gih in delanezmožnih ženic pa je dobilo nekaj moke, specerije, drv in obleke. Za božičnioo je bilo izdanih okrog 15.000 Din. Neumorne so zbirale odbornice društva med letom prispevke, a pred božičnioo so Še posebej potrkale nav rata dobrosrčnih Ptujčanov, ki so se prošnji dobrohotno od» zvali. Kolo izreka vsem v imenu obdarje» nih otrok in sirot najprisrčnejšo zahvalo. j— Ptujsko gledališče V petek, 11. t. m. Seeto gostovanje Mariborčanov z Berstlo» vo moderno komedijo «Dover?Ca!aie». Iz» redno mteresantno aktualno dejanje, izvrst» na igra m mariborske nove dekoracije — vse to zasluži razprodano hišo! j— Občni zbor Rdečega križa v Ptuju ao bo vršil v nedeljo, 13. t. m. ob pol 11. ▼ prostorih mestnega magistrata z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi od» bor. i>rioe ao« um totalni filmt Lfubavne noči lepe Helene Kino . D -orM Maria Kord?, Rio. Cortez I. žrebanje bo že dne Kdor išče, ta najde! Tudi srečo tn blagcwanje Je treba Iskati in nekaj za nje žrtvovati. Din 25, 50 ali 100 Din je prava malenkost napram visokim dobitkom, ki fih je mogoče zadeti Naše srečke drž. razredne loterije so kažipot k blagostanju. Naše srečke «e dobl?o у Ljubljani: oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ulica 4 In ekspozitura Aleksandrova cesta 13; T Celju: podružnica «Jutra» Kocenova ulica 3. 5> „hnrin -« želodec in čiščenje * 111 krvi, uspešno sredstvo proU dnebelosti, »labe prebavi in hebt» tuelne obstipaci/e. — Dobi se v vseh lekarnah Proizvaja lekarna AL ARKO. Zagreb, llica št 12. Fred sodniki Nemški Mihel in kranjski Janez Predlanskim so se vo®ffi člani «Splošnega ■teniškega avtomobilskega kluba» и Italije preko Slovenije domov. Jože iz VümariJ pač nd trrshl, da se bo f njimi seznami, pa ]e taiko botela usoda Ko )e namreč kokma pasirala Vižmarje, Je podrl Oto Schindler и Lipskega • svojim avtom Jožeta vo mater na tla. Dobila te občutne poškodbe. Nemec J« bei poštenjak, pristopivšemn Joža ae je zavezal kot materinemu pooblaščencu povrnit» vse stro&ke. Jože pa j« hotel а te zadeve napraviti kapital Ko se je obrmS s svojim zahtevkom glede stroškov materin« bolezni ca Schmdilerja, mu j« ta odvrnit, da Je zadeva fravljema neka švicarska zavarovalnici proti avtomobilskim nezgodam in naj se Jože kar tfla obrne. Jož« j« res tja pisal, predložil potrdilo bolnišnice, račun lekarnarja im treh zdravnikov ter zahteval skupno 9664 Din. Zavarovalni družbi s« je zdela ta vsota previsoka in je sumila, da j« Jože račun« ponaredil. Ko je tožila Jo-ieva mati v svoji civilni tožbi Schindlerja za 64.650 Dim odškodnine, se je pri tej civilni razpravi izkazalo, da je Jože res poiwril račune. Račun javne bolnic« je res bil plačal, toda я-nažal je le 240 Din, dočim j« Jože popravil v > «m znesek in zapisal kar 2679 Dkl. Jože menda sploh uf mislil, da ga zato mo-Tt doleteti ka-ka kazen, k razpravi, ki se je I vriiüi proti njemu, niti prišel ni F am t bo pač . sbeio gledal, ko bo dobil od sodilča poziv, n; . >nide 3 mesece sede* v ječo. Šivilja Francka V LjdbS»ei j« Francka kupila šivatai stroj in »e zavezala odplačevati ga na obroke. Tedal je imela še skromno službo in za silo je šlo. K Francki j« zahajal tudi žensin, mlad ta vese' fant. Zadovoljno je delala Francka in upala ni poroko. Toda nastopilo je bridko razočaranje. Fant Jo je zaipustii, dobila je otročička, pričela se je beda. Nezakonski materi je bila odpovedana tudi služba in sama si ni vedela pomagati. V svoji stiski je zastavila šivalni stroj, potem le pa še listek, И ga je dobila v zasrtavtjatnici, prodala neki kmetici, čeprav I« vedela, da jo to lahko spravi v ječo. Vedno je še upala, da se vse obrne na bolje, pa je segla vmes roka pra-vioe. Trgovec, pr! Saferem je kupila šivata! stroj, zahteva še 2000 Din, kj mu jih Francka dolguje. Ubogo dekle je moralo v zapor, čeprav so sodniki upoštevali njeno stisko io čeprav je bila doslej na dobrem giasu. Postava je pač postava! Otrok je utonil Justa iz Dovjega je srečala v Ljubljani vsa objokana svojo prijateljico. «Kaj ti je vendar, zakaj si tako žalostna?» Jo vpraša prijateljica. «Ah. saj si ne moreš misliti, zakaj) sem danes v Ljubljani,» odvrne J usta in pripoveduje: «Nesrečna sem bila lansko teto, zelo nesrečna! Ta nesreča je bila tudi vzrok, da sem danes prišla na sodišče in se moraia zagovarjati «avoljo pre>greška zoper varnost življenja. Ka »novaii me niso, sad so sodniki uvideli, da sem nedolžna Koncem julija lani scen bila sama doma in sein varovala svoja dva majhna otročiča Pred Ьйо imamo korito, kjer teče kakih 80 cn globoka voda. Punčko sem smela v sobi, a fantiček je bil pred hi$o. Nekaj časa Je sedel na betonska ograH, kijer teče voda, potem je pa zlezel z ograj«- Otročiček je bi! precej boleli en in je imel srčno napako. Prišli sta mimo dve sosedi, s katerima sem nekaj časa govorila Mislila sem si, da ni nevarnosti za otroka, ker sta sosedi poleg in odšla sem v sobo k hčerki, pa se takoj vrnila. Preplašena sem opazrla, da fantka ni nikjer. Tisti hip, ko sem stopite v sobo, je Ml spet zlezel na rob betonskega korita, fcjer je izgubil ravnovesje in pade! v korito. Takoj sem skočita tjakaj to otroka dvignila. Nisem si mogla misliti, da bi bi! otrok tako hitro utonil Vendar k bil fantek že mrtev Slabo srce Je koj vplivalo io fantek se le zadušil, čim je padel v vodo. Kupujte „Zvezdanko" Sport Kaj pišejo «Novosti» o tekmi ASK Primorje : Gradjanski «V prijateljski igri * našimi «purgerji», s prvakom Jugoslavije «Gradjanekim», do» segli so stasiti ljubljanski akademičari po« merabeo uspeh. Ne samo v rezultatu. Ne» odločen rezultat igre ni toliko pomemben, kolikor načm, kako so gosti dosegli ta la» skav uspeh. Glavna karakteristika «Primorja» kot moštva je njih homogenost. Vsi so enako razviti stasiti jaki in odporni brzi m od» ločni. Primorjaži imajo vse fizične pred po« до je, da igrajo dobro nogomet. Ako do» dajo k temu fineso taktične igre in dovr* seno tehniko, lahko postanejo izvrstno mo» štvo. Oni so na najboljši poti da to posta* nejo». Dalje pišejo zagrebške «Novosti» o poteku igre, o posameznih igralcih, kjer se izraža o Slamiöu naslednje: «S svojo po« ~~ _* > U X 84 9 5 83 05 Smet vetra in brzina ■/min sek (TITPT№ WSW 2 SSW 1 n trno SSE 1 W 4 NE 2 o e ■o -rt , Б — O IJ 0 o 10 8 4 Padavine Vratfc mtgla megla v ma> 4« 7. ar» Solnce vzhaja ob 636. zahaja ob 14.43, luna vzhaja ob 7.38, zahaja ob 16.36. Najvišja temporal ur» danes v Llublja«! —7.6, najnižja —14.8 G "^nnaiska vremenska napoved za četrtek: Nobene bistvene izpremembe družabnem življenju gotpvo največja seo» zacija. Otvoritev drsališča ISSK Maribora toplo pozdravljamo. Smučarski klub Ljubljana. V današnji dobi, ko se smučarstvo tako zelo razvija, se je pokazala nujna potreba po izvežbanih tehničnih in organizacijskih delavcih. Za« radi tega je khibov odbor ekknä, da prire» di enotedenski večerni tečaj za vre, ki se zai imajo za sodobaa smučarska vprašanja Predaval bo načelnik stnuško tehničnega odbora JZSS g. Gnidovec Tečaj bo obenem priprava za savezne sodniške izpite. Tečaj p-'5ne danes ob 20.30 v damski sobi ka» varr.e Emona Tečaj je brezplačen m se ga lahko udeleži vsak klubov član; dobro» došli tudi člani ostalih klubov. Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 19.30 v kavarni Emona obvezen sestanek za naslednje tekmovalce: Vizjak, Sramel, Fröhlich, Frank, Košir, E>ougan. Brvar, Zu« pan, Frlan, brata Jakopič, Goetiša, Trost, Oernič. Na sestanek so vabljeni tudi vsi ostali tekmovalci začetniki m oni ki se sa tekmovanje zanimajo. Smuško tehnični odbor JZSS. Danes ob 18. seja v kavarni Emona. Smuško tehnični odbor JZSS. Ponov» no opozarjamo vse tekmovalce da je izbir» na tekma za letošnjo inozemsko udeležbo 18 km tekma, ki jo priredi v nedeljo dne 13. L na Bledu SK Bled. Vsi tekmovalci, ki startajo bodisi na katerikoli prireditvi mo» rajo bita verificirani. Verifikacijske prijav» niče kna v zalogi savezni blagajnik g. Ko» mar. Koinad stane 5 Din. Klub verfikacij» ske liatine izpolni fa pošlje savezu. Vsi klubi ki prirejajo svoje prireditve, se opo» sa.jajo, da pošljejo duplikat zapisnika in rezultatov smuško tehničnemu odboru. LNP dobil ukor od JNSa Kakor smo svojčas poročali, je LNP protestiral proti temu, da je JNS verificiral tesensko pr» venstveno tekmo Primorje : Ilirija s 5 : 4 ter je od JNSa zahteval, naj skliče izredno glavno skupščino, ki bi končnoveljavno odločila o tem vprašanju JNS se je na svo» ji zadnji seji bavil s tem protestom ter je ugotovil, da je dopis LNPa sestavljen v takem tonu, da je bil JNS prisiljen dati ukor LNPu. Ali je ugodil meritorni zahte* vi LNPa ali ne, ne izhaja iz poročil zagreb» ških listov. /4SK Primorje (lahka atletika). Sklicu» jem Z£ danes dne 10. januarja ob 20. sek--cijsko sejo v tajništvu kluba Masarykova cesta. Seje naj se 'ideležijo gg. Savo Sancin. Kuret, Močan, Wallner, Petkovšek. Službeno it LNP. Seja odbora «a ka» snovanje sodnikov se vrši v petek, II t. m. ob 18.30 v kavarni «Evropa». Člani te« ga odbora so: g. dr. VI. Knaflič kot pred* sednik LNPa, 2. člana Sekcije ZNS« v Ljubljani ter člana upr. odbora LNPa spoda Karel Sircelj in Tone Gosar. — naän ja redna seja poslovnega odbora od* pade, ker ni tvarine. — Tajnik I. Športna reprezentanca ljubljanske unU verze Seja upravnega odbora se vrši v pe« tek ob 17. ▼ Svetovi sobi. Ker je to sad» nja seja pred skupščino ,je udeležba za vse odbornike obvezna. Lovci In prekupčevalci kož dlv-iačlne! Najvišje dnevne cene za kune. lisice, dlhurte. zalce Itd. plačujem samo neka) čaSa v hotelo Mikllč, LJubljana. Ko-lodvorska nI. (soba 1). Gospodarstvo Uveljavljenje dodatnega dogovora k trgovinski pogodbi z Avstrijo Danes stopi v veljavo povišanje avstrijskih agrarnih carin Kakor smo ie poročali s« k 31. decembra pret. teta izvršita ratifikacija dodatnega dogovora k avstrijsko-tngosloveeeki trgovinski pogodbi, ki bo dan«« 10. januarja stopila v veljavo. Z današnjim dnem bodo torej ovetjaivljene nove avstrijske agrarne carin«, ki ae bodo ostale brez občutnega uplova na nai iavoe v AT-strijo. Povišanje avstrijske carine im mesne prašiče, (peršutarje v teži do 110 kg) od 9 na 16 zlatih kron sa 100 kg bo močno ovirate к vos is Slovenije. U n« proizvaja pitaoih prašičev. Na žalost pa J« avstrijsko agrarno gospodarstvo podobno slovenskemu to j« Avstriji sa to, da zaščiti sTo)o produkcijo mesnih pra&ičev. Za pitane prašiče se avstrijska carina ukine. Kako se bo v bodoč« razvijal naš tovoc prašičev v Avstrijo, j« danes težko reči. Povišani« carin« na mesne prašiče pa bo Se v veiiko večji meri zadete Poijsko. ki svojih mesnih praišičev ae more izvažati v Nemčijo to zato preplavlja dunajski trg. Kakor s« čiij«, povišanj« avstrijske carine ne bo imelo za posledico povečanja sea za mesne prašiče v Avstriji, ker bodo Poljaki pri-morani tudi sa nižje cene evažati v Avstrijo to bodo torej oai sami nosili carino. Za ilustracijo važnosti teh sprememb avstrijskih carin na prašiče naij navedemo, da seno v prvih 10 mesecih t. L izvozili «z naše držav« vsega 169.000 prašičev. od tega 116.000 v Avstrijo. Varžno Je tudi povišanj« carin oa eovedo, kf zadene našo produkcijo pJrtanih volov. Carina aa govedo za kianj« v teži preko 500 kg s« poviša od 5 na 8.50 zH. kron, v t«žj pod 500 kg pa od 5 na 10 si. kron. Prav t®Vo bo s povijanjem oairin na mrzlo krvne konte prizadet izvoz konl-Konji v starosti preko 2 tet bodo podvrženi carini od 130 zlatih kron (doslej 60) .do 2 tet pa carini od 75 zlatih kron (dosted 30). Ker agrarno zaščitene carinske politike Avstrije tudi v bodoče ne bo mogoče preprečfti, saj Je Avstrija s to politiko dosegla, da sedaj že izvaža и. pr. rž, oves, mlečne proizvode to sadje, zato bo potrebno postaviti naSo živinorejo na novo bazo Goveje živine se Je v prvih 10 mesecih pret. teta izvozilo iz пабе države 85.000 komadov, od tega 34.000 komadov v Avstrijo. Na drugi straei pa mor an» omemM, da vsebuje dogovor tudi ugodnosti za Slovenijo, ta sicer glede izvoza iaboflt to bučnega ot)a Carina oa jabolka v sodiäh bo zmaša4a od 1. sept. do 15. novembra 3.50 ri. ктоо m 100 kg, na Jabolk« prosto natočena pa t d krono. Bnčuo оИ* bo oarine prosto dokler bo naša država dovoljeval« prost izvoz bučnih peök. Kot prortkonoesfte za povijanje avstrijskih agrarnih carin je Avstrija v pogodbi prtstate n« povSante nekaterih naših industrijskih carin Bo Hišo carinsko zaščito dobi slovenska produkcija žveptene kisline (naša carina se poviSa od 2.60 na 2.80 zl. Din) in ahimWJevilh strffatov (sedaj avtonomno 5 zl Din) V ostalem dobijo boMšo zaščito nekateri izdelki žeiezarA« ta-diustrite (oarina na ovojni papir s« a. pr. poviša od 10 na 14 zl. Din). »= Priprave sa gondarsko - lovsko razstavo. V okviru jespnske prireditve Lfib-ljanskepa velesejma ^Ljubljana v je*ni» bo prirejena tudi velika eosdnrsko - lovska razstava, za katero se že sedaj vršijo ob sežne priprave. Go7dar^ka razstava naj bi ne imela samo namena, pokazati obieko valcem (v preglednih tabelah slikah, mo delih in proflulitih) ofozid in gozdne razmere posebno v Slo veri i ij ter rarijonalno go spodarstvo v eoadu glede vztroje. Izkorišča nja in zaščite gozdov ter delovanja dragih važnih panog, ki so z pospodarstvom v reki zvezi, temveč nai bi nudila širšim slojem naroda tu<1i pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vz$oia. nego in zaščito gozda, kot eminentnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala smotreno uporabo različnih gozdnih produktov Obsegala pa bi pomen in potrebo gozdov, vrste gozdnih dTevee, vzgo jo gozda, gozdne pridelke, ogljarenje, merjenje lesa in drv, spravljanje lesa, gozdno varstvo, varstvo prirode. ureditev gozdne ga gospodarstva, gozdno industrijo, zgrad bo hudournikov, agrarne operaeije in li.e raturo. — Ijovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjači ne, varstvo lova. kinologjjo »er industrijske fwnoge. ki so v zvezi z lovom. = Uvoi ▼ novembru. Glavne podatke o uvozu v novembru smo objavili ie ▼ torek. Danee prinašamo detajlni pregled glavnih uvoznih predmetov. Največ smo v novembru uvozili: bombažnih tkanin za 66.2 mi lijona Din, bombažnega prediva za 41.7 strojev in aparatov za 86. različnih izdelkov is železa za 29.4, volneüih tkanin za 25.5. sirove kave za 23.4, morske in kamene soli za 22.8, premoga za 27.3, svilenih tkanin za 19.8. elektrotehničnih predmet >v za 18.7, riža sa 16.4, sirovega bombaža za 15.5, siro vih kož za 14, prometnih sredstev za 18. olj natib semen in oljnatih sadov za 11.4, železne pločevine za 11, volnenesra prediva za 9.4, vreč za 8.6. sirovega železa za 8.2, sirove nafte za 8.9 i npetroleja za 8.9. Napram uvozu v novembru 1. 1927. je nazadoval uvoz bombažnih tkanin od 79 na 66.2 milijona Din. volnenih tkanin od 28.4 na 25.5. siro vf*a bombaža od 19.9 na 15.5, povečal pa se je uvoz strojev ln aparatov od 33.6 na Э8. sirove kave od 19.5 na 234. morske in kamene soli od 13.7 na 22.3, sirovih kož od 18.7 na 23.4. premoga od 13. i na 21.3. »lek trotehnlčnih predmetov, riža in prevoznih sredstev. = rkinjenje skrajšanega na'-lHa'neya in razkladalnega roka na žeJezitirah. GMe na izredne in težke razmere, ki so zaradi «Muežmih cest nastale v dovozu blaga na železniške postale, odnosno v od vom In ki onemogočajo nakladanje in razkladanje v skrajšanem Sesturnom roku ie Zbornica za ТОТ stavila generalni direktni v Beosralt' brzojavni predlog, da se ta rok vsnj za čas. lokler trajajo te razmere, podaljša na 24 ur. Poleg tega na ie nodvzela tndf korake da se glede na poboljšan ie v vozovni situaci ii splošno ukine skraišrmi rok Kakor do TTiavamo, je dala direkcija železni« v T^lnb Ijani postajam nalog, da se od 8. t. m dovoljuje 24urni nakladalni in razkladata! tok. = K reorganizaciji iagrehške sbornire Kakor smo že poročali bo po uredbi o reorganizaciji za®rreb5ke trgovske in obrtniške zbornice dobila ta institucija nov naziv in sicer Zbornica za trgovino, obrt in 'ndn «trifo v Zagrebu. Posamezni odseki bodo imeli naslednje število zbornir~-'v «vstni kov: 1.) trgovinski odsek 16: 2.) obrtni od sek 16: 3.) industrijski odsek 16; 4. finanč ni odsek 10; 5.) gos+ilnif^rski odsek 6 ir 6.) pomorsko - prometni ods»k 6 Polovic zborničnih svetnikov mora biti h Zagreba Glede volilnega reda te ▼ uredbi skoro v celoti osvoien predlog zbornic? z edino, toda važno Izjemo da ae za vsa odseke, razen za oomorsko - prometni uv*la cenzus. = Češkoslovaška bo dobila zlat« ralnto Dejstvo, da Je bil v f^r-škosbvnšlri s 1. ia nuarjem uveden povsem proet promet z devizami, se v poučenih krogih smatra kot prvi korak k uvedbi zlate valute. Če ne bodo nastopile nfkake ovire, bodo tozadevni rakoni že v prihodnjih meeepih predložen' oarlamentu. Treba bo rlefinitivno določiti razmerjie med češkoslovaško valnto in rla tom, ki Je praktično le od 1. 1923. skoro iiespremetifeno. 5^edaj ima češkoslor^šk;' Va rodna Ьялка dolžnost v^rovpti stabil пор" Češkoslovaške krone na višini 2.96 — 8.0Г dolarja za 100 Kč Pe vzamemo srednji te čaj 3 dolarje za 100 Kč. tedaj bo bodoča rna brusnega lesa. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Cene pšenici so ponovno nekoliko popustile. Nudi se pšenii-a (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljiva 30 dni): baška, 80 kg po 280 — 282.5. za ianuar po 285 — 287.5 za februar po 287.5 do 290. га таге pa 290 — 292.5; moka: <0g» fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 — 425; ri: baška, 72 kg. mlevska tarifa (>o 295 — 297.5: tiirščica: baška. umetno sušena po 310, času primerno suha po 295; ječmen: baški, 71 kg, plač. po prejemu bla-ea po 315.5 — 320. Dunajska borza za kmetijske proiivode '8 L m.) Prijaznejša poročila iz budimpe-ilanske borze so tudi na dunajski borzi izzvala zanimanje za blago. Na višje cene ponudnikov pa kupci niso pristali. V lur-ččici je tendenca ostala nespremenjena. Uradno notirajo vključno prometni davek in oartna, fco Dunaj: pšenica: domača 34.25 do 35. madžarska potijska 37 — 37.76. jugo-sloveneka 35 — 35.5. rž: marchfeldska 34.25 do 34.50, madžarska 32.5 — 32 75; tnrščira: madžarska 34 — 84.5, argentinska 86 do 36.5. Dunajski svinjski sejem (8. 1 m.) Dogon 14468 komadov, od tega 2579 iz Jugoslavije 8697 iz Poljske in 2646 iz Rum uni je. Pri nekoliko živahnejšem prometu so se mesni prašiči podražili za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinie I. 2.25 do 2.35. angleške križane 2.05 — 2.35. km?čke 1.90 _ 2.20 stare 1.95 — 2.05 in mesne 1.70 do 2.25. Danajski goveji sejem (7. t m.) Dogon 2821 komadov, od tega 147 iz Jugoslavije. Pri dobrem povpraševanju se ie srednje m slabše blago podražilo za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izj°mno 2.05 _ 2 20, voli I. 1.70 _ 2. II. 1.15 — 1.65. III. 1 do 1.10. biki 0.95 —1.35, krave 0.85 — 1-55. slabe živina 0.55 — 0.Э0. Iz življenja in sveta Pet mož 160 ur v zraku Rekord «Question Marca» ga človeške vztrajnosti Letošnji prvi januar ostane z zlati* mi črkami zabeležen v zgodovini so* dobnega letalstva. Tega dne ob 7. zju* traj je startal na letališču v Los Ange« lesu trimotornj Fokker tipa št. 7 k vztrajnostnemu poletu. Letalo je vzdr* žalo v zraku celih 160 ur. Ta najnovejša letalska zmaga je prav za prav uspeh ameriškega zrač» nega brodovja. Na «Question Marcu» je namreč bilo pet ameriških armadnih Častnikov, ki so dobili povelje ostati tako dolgo v zraku, dokler bodo mo» gli fizično vzdržat napore poleta. Za* povedano jim je bilo ostati v letalu najmanj teden dni. Za vse drugo "a «Grof Zeppelin» potolčen — Zma- in živcev nad mehaniko Tako je posadka «Vprašaja» z lah» koto izpeljala svojo nalogo in potolkla rekord «Grofa Zeppelina», ki je ostal v zraku 112 ur, kakor tudi rekord le« talcev Risticza in Zimmermanna, ki je znašal 65 ur. Fokker, ki je odnesel to zmago, je bil v ta namen opremljen s posebni* mi pripomočki. Mala kabina z 12 s© deži je bila izpremenjena v salonček, ki je nudil dovolj prilike za telesno gibanje posadke v urah odmora. Pilo* tom je bila na razpolago celo kopal* niča, katero so marljivo uporabljali. Vendar se bere, da je bila ta rekordna vožnja vsem neprijetna Neprestano шшшшш 1; ЩйЙШшЩ Trimo tor ni monoplan «Question Marc» kä Je vzdiriaJ 160 nr v zraku. Srbelo armadno vodstvo, ki jim je dalo to povelje. Namena tega poleta, ki je bil tipič* no ameriški, sta bila dva. Prvič se je hotelo ugotoviti, kdo je vztrajnejši, človek ali stroj, in kdo od obeh se prej obrabi. Sele v drugi vrsti je bil cilj poleta potolči vse dosedanje vztraj* nostne rekorde v zraku. Vzdržati v zračnih višinah s takim aeroplanom nad 100 ur, je bilo do da* nes težko in skoraj nemogoče iz eno» stavnega razloga, ker so se zaloge go* riva izčrpale pred potekom tega roka. Zato so si praktični Američani izmisli* li originalno rešitev. «Question Marcu» (vprašaju) so dodelili pomožno letalo, ki ga je spremljalo in po potrebi zala« galo z bencinom po ceveh. Kadar so se zaloge izpraznile, so v zraku spojili ce« vi obeh letal in tanki so se napolnili. Na sličen način so dobavljali posadki tudi potrebna živila, kavo, vodo in sadje. «Question Marc» je krožil ves čas svojega poleta med dvema mestoma, Los Angelesom in San Diegom. Para* lelno z njim je vršal pomožni aeroplan, ki je letel v razdalji 10 do 20 metrov vertikalne linije. To letalo je dobav» Ijalo rekorderju potom posebnih cevi bencin, olje in hrano. Dobavljanje se je vršilo lahko ponoči in po dnevi in manever se je sijajno obnesel. brnenje motorjev je letalce silno mo» tilo in mučilo. Piloti so napol oglušeli in so se morali sporazumevati samo pismenim potom. Nesreča je hotela, da je nekdo po nerodnosti razbil šipo v kabini, da je vanjo uhajal mraz. Gle* de na mrzel zrak, ki je strujil v salonu niso imeli piloti, ki so bili na odmoru, nič manj napornega stališča, kakor monterji, ki so morali neprestano nad» zorovati mašinerijo. Rekord «Question Marca» je velike» ga pomena za bodočnost letalstva. Nje» gov primer je pokazal, da bodo poslej mogoči veliki, nepretrgani poleti na dolgih progah, če bodo na razpolago letala za dopolnjevanje zalog z gori* vom in živili v zraku. V širšem pome» nu pa je ta dogodek za bodočnost zra* koplovstva še mnogo važnejši. V njem tiči 7arodek možnosti prestopanja pa« sažirjev iz enega letala v drugo, ne da bi se jim bilo treba ustavljati. Mogoče prinese že najbližja bodočnost poskus prestopanja pasažirjev z ladij na aero» plane in narobe. Utopija romanov Ju» lesa Vernea bo torej zopet pridobila na resničnosti in pokazala, da je ta ge» nij fantazije čisto realno mislil. PREMOG DRVA KOKS .1 L I R I J 4« VHharlev» eesta, za et** kol. Kralle Petra tr> 1 MIklo*lfe»» cesta 4. Tel 2Я20 Evropeizirana Turčija Obnovljena Turčija Mustafe Kemala je na podlagi izvedenih reform zabred» la v težak gospodarski položaj. Leto 1928. je bilo v pravem pomenu besede leto konkurzov. Vzrok teh konkurzov pa je iskati v slabi letini na anatolski zemlji. Razumljivo je, da zavoljo te» ga narašča v deželi tudi draginja in da pada tudi turški denar. Da ni postalo 1. 1928 leto lakote in stradanja se je zahvaliti samo okolišči* ni, da je vlada z energično roko po» segla vmes. Turški poljedelec zaosta» ja v vsakem oziru za racijonalnim ob» delovalcem zemlje. Ne le, da je brez pobude in nima smisla za tehnične no» vosti v poljedelskem poklicu, on je tu. di nemaren in len, kar je podedovana lastnost. Zato je morala vlada v An» gori odvrniti pretečo krizo s posojili, z ustanovitvijo več poljedelskih šol in s preseljevanjem prebivalstva iz ne» plodnih krajev v kUmatično ugodnejše in boljše razmere. Vse to pa ne bi za« dostovalo, če ne bi vlada nakupila ve* likih množin žita v inozemstvu in ga razdelila med prebivalce. Edino svetla točka lanskega leta je v turškem državnem gospodarstvu Ie» talstvo. Parlament v Angori je spre» jel in odobril načrte turške zrakoplov» ne družbe in je realiziral letalske na« črte na progi Carigrad«Smirna, Cari* grad*Angora, Angora«Mersina«Carigrad »Samsun in zvezo s Trapezuntom. Ара» rate za te proge je dobavila Junker» sova tvornica v Nemčiji. V turškem denarstvu sta bila lani dva znamenita dogodka: proglašenje Otomanske banke in «Banque de Salo» nique» za turška denarna zavoda, s či» mur se je turška trgovina znatno opo» mogla, čeprav je drugače utrpela pre» eej porazov na finančnem polju. daleč od Marquisea ter bi ležal na pro« gi Bologne.Calais. Stroški za gradnjo predora so preračun j eni na 50 milijard dinarjev. Po predvojnem načrtu bi trajalo vr* tanje predora šest let, s tehničnimi pri» pomočki novejšega časa pa bi se doba dela skrčila za polovico, to je na tri le» ta. Da ne bi bilo treba odvažati izko* Eanega materijala, obstoji načrt, naj i se tvarina pretvorila v nekakšne vr» ste blatno kašo, katero bj izsesale po» sebne cevi. Proga skozi predor bo normalnotlr* na ii bo omogočala, kadar bo zgraje« na, direkten promet od Carigrada do Londona. Če pa bo med tem realiziran tudi načrt podmorske zveze med бра* nijo in Afriko pod Gibraitarsko ožino, bomo dobili mesto dveh kontinentov enega samega. In če se posreči zgraditi zvezo pod morjem tudi med Evropo in Azjo, kar bi se lahko zgodilo pod Bo* sporom. bo iz treh kontinentov nastal samo eden. ujüLnjuuumüuuuumLxiLiuumuLUü Posadka Fokkerjevega enokrovnika Od lerv« proHi desni: poveHnik maijo-r Carl Spate ; карефап (ra C. Eaker; Quesada; kapetan R. Q. Hojrt; narednik Hove. podiporočoSk E. R. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki Je te dai umrl. Predor med Anglijo in Francijo 2e dolgo se razpravlja v angleški javnosti o gradnji velikanskega predo* ra pod Rokavskim prelivom, predora, ki naj bi zvezal po suhem Anglijo z ostalim evropskim kontinentom. Na» črt za to ogromno tehnično čudo je bil že davno narejen, in Angleži so na svojih tleh celo začeli vrtati, pozneje pa so delo opustili, ker se je pokazalo, da so inženjerji zadeli na velike zapre* ke. Skale in kamenje ter strahovit pri* tisk sta bili glavni oviri, da se stvar ni nadaljevala. Vendar se da s stališča tehnike tudi to zmagati in treba je sa» mo še, da se Angleži odločijo za stvar, pa bo predor pod Rokavskim zalivom gotova stvar. Sedaj se pojavlja zlasti na francoski strani poživljeno zanimanje za ta pro* jekt. Francoska družba severnih želez« nie je angažirala poseben štab inženjer* jev, ki je natančno pretresal tehnične strani vprašanja gradnje predora. In« ženjer Sartiaux je napravil načrt za 40 milj dolg tunel, ki bi imel svoj začetek na francoski strani, 5 in pol kilometra Lady Bailey, роешмм angleSka letalk«, кд Je v lahkem letata preletela Afriko od severa do Juga, ie sedaj * obratnem poleiu prispela domov v London. Ves pol«* ie opravila brez najmanjše nezgode. Amerika zapira vrata emigrantom Newyorški senator Johnson, pred* sednik odbora za emigracijo, objavlja v neki odlični ameriški revijj članek s katerim napoveduje v kratkem popo* len konec emigracije v Zedinjene dr» žave. Pisec pravi, da morajo Zedinje« ne države čimprej zapreti vrata pred evropskimi izseljenci. Senat in zborni» ca bosta morala izglasovati zakon, ki bo popolnoma preprečil naseljevanje tujcev v Ameriki. Zakon bo še znatno strožji od sedanjih predpisov. Ameri» ka, pravi Johnson, ne more postati za» -S- MtontäirJe/o'' Met-oz Grosuplje se dobi po originalniJ tovarniških cenah v: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani in njenih komisijskih zalogah: Franc Palme Ljubljana Gospoevetska 7, tel. št. 23/6; Franc Palme, Celje, Cankarjeva 7, teL Sft. Franc Palme, Maribor, Koroška 8, tel. št. 86. točišče vsakogar, ne poedincev, ne na» rodov, ki so telesno šibki in ne morejo živeti brez pomoči tujine. Zedinjene države imajo dovolj svojih prebival» cev in ne potrebujejo več ljudi nobene stroke. Po novem zakonu se bodo sme» li v Ameriko doseljevati samo rodi« telji tistih, ki so že postali ameriški dri žavljani. Ultrakratki valovi Profesorju Esauu v Jeni se je posre» čilo razposlati ultrakratke valove brez antene in s pomočjo navadnih cevi „a radio na 400 km daleč. Ultrakratki va» lovi prof. Esaua se lahko porabljajo tudi v medicini, ker trenutno umore male živalice in uničijo vsako kultu« ro bacilov. Preiskava v zadevi «Italie» V ponedeljek 7. januarja se je st. stala v Rimu Mussolinijeva komisija, ki preiskuje katastrofo Nobilovega zrakoplova «Italia». Komisija bo za» slišala več inozemskih prič. predvsem poročnika Lindbergha in prof. Hoch» a, ki se je udeležil «Krasinove» rešil« ne ekspedicije. Edini mrlič preživel brodolom Grški parnik »Agios Nicolaps« je v noči od 4. na 5. januarja klical na pomoč. Francoska ribiška ladja »Pacific«, ki je normalno zasidrana v Fčcampu, se je namreč s posadko vred potopila. Edini preostanek, ki ni postal plen valov, je bil čoln z mornarjem, ki pa je bil, ko so ga našli in oteli hladnemu grobu, že mrtev. Posadka potopljen« ladje je štela 38 mož in 4 potnike. 12 tisoč žrtev influence v Ameriki Sta/tfstični urad v Washingtonu je zdal pregled smrtnih žrtev Lnfluence v zadnjih devetih tednih. Pregled navaja, da je umrlo v tem času na posledicah španske bolezni v Zedinjenih državah 12 tisoč oseb Od 11. novembra 1928 dalje število mrtvih stalno narašča. Statistika navaja, da je še v zadnjem tean.u decembra podleglo in-fluenci 2957 ljudi. Ker se je ecridemiia med tem zopet razširila, je pričakovati, da bo imela smrt med bolniki še bogato žetev. Potres v Chileju PreteJcU mesec }e drvjal v Chileju hud potre«, И le usrort* 300 oseb, rami 500 in naprava za 500 mitojorov dinarjev škode. Slika nam kaže zrušene stavbe v mestu Talca, ki ea Je potres najhuje zadel. Germaine Beaumont: Velika ljubezen Michelina je spustila ročno delo v krilo in dvignila oči k Rafaelu, rekoč: »Rafael, obožujem te.« Mož je skeptično sprejel to izjavo. Zamrmral je skozi zobe: »Hvala . . . Zelo si ljubezniva.« In je kadil dalje, kakor da ni slišal teh besed, ter puhal dim v zrak. »Rafael . . . Zakaj govoriš tako? Ali mar ne verjameš?« ga je vprašala žena. »Draga moja,« je odvrnil Rafael, »n-e pretiravaj! Verujem ti. Nekaj pa je, v kar ne verujem: da so na svetu tako zvane »velike ljubezni«. Tebi se samo zdi, da ti je mnogo do mene, kar je čisto naravno Saj sem tvoj mož. ki si mu šele nedavno postala žena. Tudi bogat sem in ti kupujem obleke. Skrbi nimaš. Prepirava se ne in ti lahko živiš, kakor te je volja. Čutiš se srečno in tvoje besede »obožujem te« niso nič drugega, nego izraz tega zadovoljstva. Sicer pa priznam, da nisem ne grd ne slab mož. Lahko me torej gledaš in Imaš rada. Prosil bi te pa, da si zapomniš: žene vobče nimajo duše in ne morejo ljubiti.« Michelina je globoko vzdih nila/ »Rafael!« »Prosim te, ne gibanči čela, ne glej me tako, kakor bi ti bilo iti na pogreb ... Saj ne sediš na prestolu in ne deliš nikomur milosti! Pusti me, da ostanem to. kar sem, in da ne izgubim ravnotežja. Saj veš, da te ne bom nikoli oboževal.« Skomignila je z glavo »Glej Rafael, tega nisem mislila in tudi ne zahtevala od tebe. Muči me samo to, da mi ne veruješ. Ti me ne boš nikoli umel. In to je tisto, kar mi krade spanje in jemlje mir: ti ne boš nikoli vedel, kaj je ljubezen, velika ljubezen, ki raizganja srce v stisnjenih grudih . . .« »Prosim te. nehaj vendar . . . Navij rajši gramofon ... To so neumnosti. A propos: kai bomo imeli opoldne za kosilo?« Michelina ie naštela Rafaelu nekaj njegovih nailjubših jedi. Navila je gramofon. a ko je ustavila ploščo, so padale nanjo debele solze Pesem je od-hreščala. zakonca sta sedla k mizi. poobedovala in njuno življenje je steklo zopet po starem tiru . . . * Nekega dne je stopil Rafael Iz hiše na ulico in srečal prijatelja Boba For-calquiera. Bila sta si zelo dobra, zlasti pred poroko. Zadnje čase pa se nista skoro nikoli srečala. Rafael je takoj videl, da je Bob razburjen in da ga teži skrb, ki ie noče izdati Povprašal ie, kaj se je zgodilo z njim. »Ne rogaj se mi!« je dobil v odgovor. »Kupčija ne gre. kakor bi morala. Prijatelji in poslovni znanci so mi svetovali, naj stopim k vedeževalki. da mi pove bodočnost. Imaš kaj časa? Stopi z menoj!« Rafael je vzlic svojemu sketicizmu šel z Bobom v predmestje. Potrkala sta na vrata ma'ega salona, ki ni bil brez sopare in brez smradu po podganah in miših. Med tem. ko je vede-ževalka čitala Bobu г roke. je Rafael razmišljal o svoji ljubezni Pomenek je trajal celo uro. Bob je naposled vstal izza mize in se je vrgel Rafaelu v naročje. »Rafael!« mu je de'al Bob, »daj se pregovoriti, sedi še ti k mizi! Vjdel boš, da ti ima mnogo povedati. Ta žena ni samo pogodi'a rroie prošlositi, атраЧ tudi uganila bodočnost in mi svetovala kai nai storim, da se popravijo moje razmere. Stopi k nji še ti! Videl boš. da ti ne bo žal!« »Saj res. česa se mi je pa bati?« je pomislil Rafael in se odločil da si da čitati iz roke, češ, da vsaj ni zaman prišel iz mesta na periferijo. Vstopil je. Vedeževalka je bila visoka Črna dama z naočniki temne barve. Ponudila mu je stol in vzela njegovo dlan v svoje roke. Ko je opazila neko črto na dlani, je vzkliknila na tak način, da je Rafael začutil veliko snoštovanje. »Kaj pa je?« jo ie vprašal. »Ali postanem predsednik republike?« »Gorpod,« ie resno odvrnila dama, »ne mislite, da so vsi veliki ljudje srečni. Ljudje imajo visoke položaje in časti, v srcu pa jih grize črv dvoma. Vašo usodo vodi visok občutek. Vi ste najbolj ljubljeni mož na svetu! Našteto rok sem že gledala in čitala z dlani usodo: še nobene pa nisem videla, ki bi bila tako zavidanja vredna kakor vaša. Rečem vam: nisem še videla človeka, ki bi se lahko ponašal s tako veliko in visoko ljubeznijo kakor vi . . . Kaj je ljubezen Julije do Romea v primeri s čuvstvom. ki vodi vaše življenje! Črta ljubezni na vaši roki je tako sijajna in jasna, da prevladuie nad vsem drugim v vašem življenju . . .« »Koliko ie moj račun?« je hladno vprašal Rafael. »Oprostite, gospod. — vaša dolžni-ca sem prav za prav jaz . . . Kadar bna človek priliko videti takšno črto, pozabi na račune, ker postane sam dolžnik. Hvala, da ste me obiskali! Videla sem nekaj, kar se mi je zdelo nemogoče . . . Brezmejno ste srečni.« Sprem la ga je do vrat in ko sta se sešla z Bobijem, ga je prijatelj vprašal: »Nu. kaj ti je povedala?« »Nič. Ali prav za prav . . . Ne, ti ne moreš ume-ti tega . . . Stopi k meni na dom. Hitiva, hitiva!« Ko je avtomobil dre vil skozi mračne predmestne ulice in dosegel mesto, je bil Rafael resno zamišljen. Sedaj je prvič čutil, da ga grize vest in da ga obvladuje neko neznano razburjenje. Dokler mu je Michelina šepetaje govorila o ljubezni, je njene besede zavračal, sedaj pa je mahoma verjel, da je ljubljen in da je najsrečnejši mož pod solncem. Požiraje po dve, tri stopnice hkratu je tekel v stanovanje. Micheline ra bilo doma. Ves srečen je hodil po sobi, čuteč, kako se mu od zanosa širijo grudi. Pozvonil fe telefon. Rafael je vzdignil slušalko. • »Gospod — mož ste. Bodite močni. Telefoniram vam iz bolnice Laribois-siere . . . Vaše žena . . . Nesreča.,. Avtomobil jo je povozil . . .« Mojster v pobega V Turi та so aretirali pred meseci nekega Turka, ko je hotel v neki tamkajšnji banki vnovčiti ponarejen ček. Možakar je pred kratkim pobegnil te ječe. Pri vsakdanjem sprehoda na jet-niSketn dvorišču je opazi?, da hodijo odvetniki nemoteno v kaznilnico hi ven. Nekega dne se je napotil v svojem elegantnem kožuhu proti omreženim vratom, velel tam stražniku »advokati«, ponovil to reč še pri dveh vratih, dospel na cesto, skočil v najbližji avto in zapovedal šoferju, naj ga popelje v Milan do nekega finega hotela. Sele v Milanu se je zazdel šoferju sumljiv in ko je vozilo ustavil ter je tujec odšel v hotel, je pozval dva policijska agenta, nai mu sledita. Pa ga nista več našla. Med tem ko so га iskali po Milanu, se je že vozil proti Trstu. Tam se je zstfasil na turškem konzulatu, da bi mu izdali nov potni 1*st. češ da so mu starega odvzeli v Turinu. Shičajno je bil konzul bral o pobegu drznega Turka iz turinskih zaporov v »Piccolu« in ker se mu je zdel prosilec sumljiv, mu je naročil, naj pride drugi dan po Hstino. Obvestil je policijo, ki je sleparja še Istega večera aretirala v neki kavarni. Spravili so ga v jezuitske zapore, kjer so ga pa imeli za gosta samo 12 ur. Ponovil je namreč isti trik kakor v Turinu in to se mu je posrečilo tako dobro, da ne vedo, kod se potika. Lahi sumijo, da io je ubral proti jugoslovenski meji 1 so naročili svojim obmejnim stražam, naj podvojijo čuječnost _ V anatomiji podkovani rabelj V Budimpešti so se po dolgem oklevanju le odločili, kdo naj postane naslednik nedavno umrlega rablja Qolda. Izbrali so izmed trinajstorice konkurentov najprimernejšega moža in ga poslali v uk k profesorju anatomije na Univerzo. Kdor ve, kako delikaten je rabelski posel, razume ia pred'Dis in se mu ne čudi. Novi rahel j se bo učil anatomije šest tednov in bo hospiral ebenem z medicinci, potem pa bo nastopil svoje mesto. Dva ženska ministra v Ameriki V Zedinjenih državah imajo ženske, kakor znano, polno volilno pravico in tudi to je znano, da se je poslužujejo celo bolje nego moški. Vendar ni bilo do danes v unijski vladi še nobene Ženske, ki bi Я bila poverjena ministrska funkcija. Celo v manj napredni Evropi so se ženske lahko pobahaJe s takšnimi častmi. Kakor poročajo iz Newyorka, so se sedaj tam odločili, da sprejmejo v bodočo vlado kar dve ženski. go. Alwin o Hertovo, ki bo prevzela notranjepolitični resort, in go. Mac Cormickovo. čije bodoča funkcija še ni določena. Obe sta se doslej odlično uveljavljali na vodilnih mestih republikanske stranke, prva v Kentuckyju, druga v Illinoisu. za smuk. Bodite tudi smuško oblečeni In si naročite pri DRAGO SCHWAB prvovrsten norveški kompletni smti-Ski kroi. Cena mu je prav nizka. Razni vidiki Kako sodi kakšno ljudstvo o drugem ljudstvu? Kako presoja povprečni pur-gar ene dežele purgarja druge dežele — ki mu je v bistvu enak? O tem piše neki list sledeče: Nemec Je prepričan o Francozu, da je nemoralen in dekadenten, zato pada število prebivalstva na Francoskem. Francoz je dalje razburljiv, histeričen in gesti-kulirajoč. Ne pozna higijene (stranišča!), je napol opica napol tiger (kakor pravi že Voltaire). — Anglež je okorel, dolgočasen in hinavski. Na Дп-gleškem je večna megla. Britski imperij bo kmalu razpadel, ker se kolonije upirajo (gl. Indiio!). Anglež je nemuzi-kaličen, Angležinja ima dolge zobe in dolga stopala. Angleška je isto kar Amerika, samo da je staromodna in jo ie svet že prekosil. — Avstrijec je bedast петяатеп. vnet za kič. Sramota je, da mu ne dovolijo »Anschhissa«. — Švicar je hotelir, Balkanec ušiv. — Italijan živi od sleparenja tujcev. Dežela je lepa, toda spominja preveč na kič. Mussolini pa ie že mož. — Amerika se odlikuje po nebotičnikih. Fordu, Hollywoodu. iazzu, tempu in tehniki. Vredna je posnemanja. Samo duše nima, a to ji bodo dali že Nemci. Francoz meni o Nemcu, da je tolst barbar г obrito lobanjo. Pije ves dan pivo. Njegova žeflfa je debela in se imenuje Grettchen. Nemec je napravil nekoliko dobrih filmov, njegov največji muzik je Richard Wagner. Eksistirajo tudi romantični Nemci, n. pr. Rhein, Burg in Lorelei. Najslabši so Prusi. N.iih nacijo-nalna industriia je vo.ina (kakor pravi Že Voltaire). — Angleži so barbari (sploh so vsi tu'ci barbari). Narod kramarjev, brez idealizma. Preživljajo se s surovim mesom Večinoma so norci. — Avstrijci ali Madžari so baje mikavni ljudie. Düna i je machen Pariz. Ženske so tam dražestne in celo nekako Sik. — Balkan ie francoska provinca z mnogimi zvodniki. — Italija je »dežela ljubezni« nje prebivalci so Latinci druge vrste. — Američan? so dvorni barbari in nerazumljivi puritanci. Prihaja- jo r Pariz, da se naipijejo ta razbesne. Vsi so zelo bogati. Amerika Je najbolj katastrofalna posledica vojne. Anglež pravi o Francozu, da je nemoralen ki neapetiten (samo kako J6!), toda zeto duhovit. Vse, kar je zabavno in nekoliko pohujšljivo, prihaja iz Pariza. Francoza ne smeš jemati resno. — Nemec je ves z guban od tolšče, nosi naočnike ta komičen zelen klobuček. Je zelo smešen. Uganja nepošteno trgovinsko konkurenco, in to je nevarno. Toda Francozi in Nemci so še vedno belokožci; vsi drugi kontinentalci so napol divjaki. — Američani so nrosta-ška, kričava družba. ParvenijU! Zal, da so postali zelo bogati! Izumliajo satanske reči, toda s prostaškim okusom. To je kolonijalno ljudstvo, ki se mu godi dobro. — Ves ostaH svet naseljujejo zamorci. Naši onstran granic Koroško pismo Samo dva tla venska učitelja imamo т deželi, pa ie ta dva «t« trn v peti nemških fcričačev. Na svojih rborovacjih sklepajo resolucije »rod njima k vpijejo, kakor da bo bila ta dva slovenska moda skrajno nevarna nemSrvu na Косо-Skem. Nad 5500 slovenskih otrok imamo aii za nie nimamo nobene slovenske Sol«. Na n&teflJ-Sče ne «prejemajo nobenega zavedne«« Slovenca. Atoo bi imeli Nemci resen namen z avtonomijo, Ы »e Mižali slovenskim šolskim zahtevam, tafco im divjajo v stremljenju, da bo slovenske otroke кюйсот mogoče najblttejie po-nemči®. V Bistrici v Rožu službuje nad učitelj Kri&man. ki Je poslal, najbrže po navodilo Iz vestnih öniteljev v Celovca, »tarJem, ki «mak otroke v prvem razredu, poačve, da izraznfa »voio iefto ziede pouka v slovenščini. Ljudje se bojüo nemSkega maščevanja, pa № )e večina pritrdila Kriimanovi želj! za samonemški pouk Kal poreče sedaj k tema deželna kriška oblast, ki dobro ve, kako so bile izjave Izsiljene? Prav Я pridejo, sai! pni Nemcih яJ nikjer po$teee masB o avtonomiji. Jugoslavija izpol-nfrtje svoje obveznosti napram manjšinam in za nemi ko Šolstvo je lepo poskrbela. Zakaj torej ostala Avstrija tako krivična do slovenske m angine ? Nemški katefieti trzaijo sioveosktoi otrokom is srca očeoaš. k) so sa SttM pri svojih materah, io učijo jäh to najlepšo molitev r tujem jeziku, da samo nekaj brbljajo. De vedo pa, kaj izgovarjajo. Tak verouk iti га nič te ftrmaoizaciia cerkve povzroča, da ostajajo ljudje ob nedeljah in prazoifciii doma ali pa je polna gostilna, hram boiji pa prašen Nemšk,; premam v Rudi Je potožil v pridig!, ko je Ьйо navzočih samo par ljudi: Iz snubiti ste vse veselje do svoie farne cerkve I Naj začno po nemških krajih slovensko pridržati, pa bodo tudš cerkve prazne Kjer so slovenski duhovniki, )e cerkev dobro obiskana A1-; slovenske dahovtiSke Nemci vedno boij črtijo In »Baoemzeitmtz« p«e, da le slovenska dtiboviffina »gärezBch (ngostavlscb ertngesteUt«. Menda zato, ker oči slovenske otroke ©čenaJ po slovensko. Kaj dosegajo nemški kateheti kaže primer v Grebin ta. kjer zna izmed 83 обел-cev prveara razreda moliti očenaš po nemško samo 12 Druži pozabljajo slovenskega ta nemškega ne znajo Oermamizacja pušča otroke v nevedmosti. Šolski uspehi so pod ničlo. Med Skrvemci na Vestfalskem deluje nemški duhovnik Tefiswndern, ki se te lepo priuči! slovenščine ln je sbvercsHm vernikom dober pastir Tako v talini Celovški škof pa pošilja med koroške Slovence na njihovih starih rodnih tleh n-ernšk? duhovroFke ln jim je dane« najbrže na-ravmost prepovedano, da Ы se naučili narečja svojih la-ranov Tako deluje katoliški Skof skupno z nemSkikni naoHoneüsti za jtermawlzacllt. koroških Slovencev. Tensudem bi mu moral biti za vzzledl Položai ni ro-Snat al) gotovo je. da še živi med koroškimi Slovenci Janežičev dnh Pri društvenih pHredntvah se spom.ijtfa.Jo buditelja. ki Jim narekuje ljubezen do materinščine. V povojnih bojih se Je utrdil značaj našega poštenega ljudstva, ki se zaveda svoje pravice Narod navajen trpeti, bo vztrajal na svoji botni pot' proti še tako mogočnemu nasprotniku In osam tjena ni slovenska koroška manjšina, saj štejejr evropske manjšne okoli 40 milijonov ljudi tn po ja tla se med številnimi nemškimi manjšinam; uvidevnost, da morajo bitš Nemci pravičn-slovanskimi manjšinami ako zahtevajo od slovanskih držav pravice za nemške manjšine. Stenotipist-inja samostojen korespondent-inja e perfektnim znanjem elovenSčine, hrvaščine in nemšči ne. se sprejme v stalno službo takoj ali poraieje. Samo prvovrstne moči г dolgolet no prakso naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo pla Je pod «MaschinentefhnischeP Run» na upravo «Jutra». 1891 Sojina dražba ralifi sili za prešanle olja z vsemi pripadajočim napravami v brezhihn m stanju se vršt v petek 11. t. m. cb pol 9 ur v Senif ci 18 pri Medvodah. ZASTOPSTVO se n »haja sedaj v Ljubljani, Miklošičema Gospod^rs4a pisarna DR IVAN ČERNE poslop e Ljudske nosojitru -e.) 13'8 ul. 6 Sokol Dekrvanje Sokokkega društva t Kranju V «feato wrier м M vršBa ▼ vefld dvpraoi Nsradneca Лоал ▼ Хгий fetM skupščina кгалЈак<да *окоЫсс«а draMv«, ki stopa i« ▼ 33. le«o svetega obstoja. Stamosta br. Janke Se-lovic le po fcradien nagovora preätai poskunioo saiveznega stare&ostv*. Nato so sledila is£ipmi poročale društvervih hukcčhmariev ia načelnikov poeaonesndb odsekov. V preteiclera leta te društvo bilo zete »gilno. Priredilo je nad IS večjih prireditev, med t«mi vidovdamsko prvslavo ж dvema telovadnima ki satotjučnim koncertnim večerom, S telovadnih akademij i« več jubilejnih proslav. Druitvo štej« 243 članov, »39 članic, t56 dijaSi. eza, 12 tTгоvskinpornočmiftkega, 16 žemskega naraščaja, 96 moške te 76 ženske de-ce, skupaj 728 Te4ovadüo te v celem tetn 2184 članov v 108 urah po 20 povprečno, 661 moškega narašča/ja v 66 urah, 205 starih Sanov v 29 uraJi, 5158 moSke dece v 132 urah V zadnjem časa so Mi ustanovljeni socriakri, smučarski is nairodnoobramb^ odsek. Blaganlšloo porootto izkazuje ktluto štaben» odrvn od strani člar»stv» v plačevanju članarine te majhnem zanimanj« za sokolski tisk lepe uspehe. Dohodkov Je brlo 163.388.78 Din. Izdatkov p« 162 344 Din Na predlog br. Tcfrfyte te H podan blagajnika a4>-sotutorij s pohvalo. V kritje sprejeteigs proračuna za teto 1929 so bÜi določen' naseldmfi članski prispevki: astanovmioa 1000 Die, prlstopwina 5 Din, članarina mesečno 6 Dm. Pri TOijtvaii so biH bvo^mi: starosta br. Janko SaiKn-ic, podstarosta br. Josip Cvar, na-5einšk br CHI Zebre. nače+n;ca s Mici Pečirf-kova, prosvetaj Ado Klanova te 10 odbornike* z namestniki. 25ietnlca sokolskega dela. Brat dr Janko Bedekovič policiiski direktor v SkoPIhi. te slavil pred kratkem svoio 25'etnlcn udev stvovaofa v Sokolstvu Brat Bedekovlč le vstopil leta 19M v vrste hrvatskega So-kolstva in ie bil dokoletni 51an tehniškega odbora Med vrstainl telovadcev ie n'esrovo ime pornaiM saf le ?uisa! In oriredH тпого strokovnih кпЧе za nrednteke. Prve prliave za П. vsesokolskl zlet ▼ .Beograda. Starešinstvo 15iS ie nanravilo orvo Doskusno oriiavno akdio za zlet v Beogradu Iz žiro le bilo že ob orverr. mahu iavUeno ti» oto«^ v fe o^ko .З'^ telovadcev. 1500 telovadk, 2500 moškega In 1800 ženskeca naraSčaia Za sr>re4rod te dosedaj lavlJenih nad 3500 članov v krolu Vsekakor so to samo oredhodne Driiave. ki oa se bodo ob orveffl ponovnem priela-šenhi podvo'ile. makulaturnegF PAPIRJA Za trgovce, га obrtnike, za peke, za mesarje, za f- dustrijo k" 4 Oia v» večja mnozma ъя raznrfa^o po ceni Naslov pove oprava »Jutra«. «m... železniški odsek JSS te orWd s prvimi predpripravami za prevoz Sokoletva v Beograd. Piedviem se bo obrnil na vse žuoe. da imenujejo svoie topne železniške poverjenike in organizirajo slično delo oo župah. Nato pa se bo IzvtSMo nabiranje prvih prijav, da se natančno prične na osnovi teh itevfl s oodrobnim delom bi stori v stik z vsemi v poštev prihaiaiočuni činitelii glede voznih olaSav hd Vodstvo vseh rredwiorav bo zaenkrat ori železniškem odseku LSS v Ljubljani. Ubito življenje LJubliana, 7. jawuarja. Prišla le Iz ene Izmed ulic ki vodijo na Kongresni trg. Tam se ie ustavila za nekaj trenutkov v bližini belega možička. ki prodaja klobase in hrenovke ter se oerela s paro. kj uhaja Iz kotliča. Ne'-al gostov klo-basičarja. stoječih okrnjr voza. io ie pogledalo postrani. Izrekli so par opazk ter se razšli vsak svoio pot. Ivanka je siknila za njimi nekaj zbadljivih besed, ker pa ni nobeden reagiral, se je slednjič zadovoljila s krepko kletvico, pogledala v terrmo nebo. in klonivši z glavo odšla z^pet dalie. Potem s« le Polavia na Marijinem trgu. kier se je približala drugenru klobasičarju iti čakala Prestopala ie nekaj časa г nore na nogo — naposled se le le naše nočn; veseljak ki se mu ie revfca zasmilila. pa H le kupil vročo hrenovko Pojedla ie in se zooel oddaljila od vozička Ko le ura v stolnici odbil» eno «e ie krčev'teje stnisnüa v lahki p'aš* in odvrevsala naprej, gori proti Kolovorsk' ulici Stopila le v razsvetljeno kavarno In po njej se le ozrlo nekaj že prav dremavih gostov »OJej, Ivanka I« so vzkliknili nekateri pa se obrnil zopet k mizi... Vsakdo pozna nesrečno Ivahko. ki t^aKuta po ljubljanskih ulicah fe leto in dan. Zunaj ie na-▼sdno le ponoči. Baletna Je telesno in duševno. Ivanka se za vzklike v kavarn! ne zmeni Otrese sneg in se »tis»e na svoj običajni prostor. Hotela le sezoti čevlje in zadremati v kotu V koftn. кјет ima mir pred vse. mi. saj moški io puščajo v mm Vsj vedo zakaj — »Ej. Ivanka, danes pa ne bo niči. pristopi k njej natakar. ~ »Imam па'ог. da te ne smem ve? puščati v kavarni I« »Kai praviš?« pogleda Ivanka г nejevoljo in stisne ustnice »Pravim, da moraš oditi, kar takoi!« H odvrne natakar, ki Je moral slediti navodi. krni gospodarja in poHcije. ki ne mara. da Ivanka poseda po kavarnah. »Torej se ne smem več greti tn pri vas?!« zamrmra ona ln pogleda in odpre plašno »Tako ie!« meni natakar in odpre vrata, da nesrečnlca čim prei izgine v noč. Na ulici je pričela Ivanka kričati, divie in obupno kakor še nikoli Preklela ie vse, kar le bilo živega okrog nje Sele tam pred kolodvorom jo le posilil jok Jn ie padla pred stražnika, ki io ie odvedel vso premrzlo od тгаяа petnaisti? v njenem živ-Heniu v toplo celico na p-ifcciji kier bo ostala nekai dni. da bo potem zopet plahutala po ljubljanskih ulicah In zapet bodo le nekateri vedeH. da je W-1o to. dane» 23-!etno dekle, nekdaj sloveča trnovska lepotica, ki i? ie ubit živlie-nle brezobzirni ljubljanski lahkoživec, ko le komaj izpolnila svojih osemnaist let lo nato zavrgel in so jo Dotem napraviW drugi lahkožive! teko. kakršna ie sedaj... Ob na»topo * svoje 49 teto vabi Ljubljanski Zvon пав aaJodSčneJS leposlovni mesečnik Stftjoč* Slovence v kroj trojih naročnikov. Ljubljanski Zvon prinaša zanimive izvirne romane in povestL Letos K bo nadaljeval te končaJ veEfct zgodovinski roman SERENISSIMA, И te v prvih dveh deta. U tvorita se loto zase. naiel veHko Itevflo vnetih črti-teller Dramatično razgibano dejanje M rrtt v naiem Primerja, Benetkah, ne Cipra to v Ital'JL Krajše novele Hi povesti bodo objavi« J trt Kozak. P Оо-Ип. A N jvačan. M. Smuderi Гт Bevk. M Jate, B. Kreft m drugi Prav posebno se bo odlikoval eselUtlčnt del, ▼ katerem bodo obravnavah domače ta tuje probleme oa&i oajboljSi esejisti. Umetniške priloge bodo prinaSale poleg jwftretc? tudi reprodukcije domačih ta flWjStrOT. Ljubljanski Zvon izhaja mesečno in velja celoletno 120, polletno M. četrtletno 30. se Inozemstvo 150 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernove ulice 84. ЬГ'ШЪ От ginalne barve matrice но-е , «»во»» ca aesteine» «y «losüHpeci ni papir га razmnoževanje, se dobi najceneje pri Lud. ßaraga, Ljubljana, Selenburs>ov& ulica 6. I. I »l*»!r>- Я 'Ufr I Za vodstvo celokupne prodaje naše tekstilne fabrike ščemo šefa prodaje ki absolutno pozna klijentelo manufakturne In kratke robe vse države Zahteva se dosedanje uspešno delovanje na potu v branži perfektno znanje srbo»hrvat. in nemškega jezika v govoru m pisa--nju m dober stil v korespondenci z odjemalci. Pri odgovarjajočih sposobnostih dcživljensko nameščenje. Samo najserioznejSi, repre zentativni refiektanti od 30—40 let z dobrim organizacijskim talen tom naj naslovijo ponudbe z navedbo dosedanje prakse, referenc, zahtev, roka, nastopa itd na adreso: Beogradska tekstilna mdustrijs A. D. Beograd, Klanica. iščem veliko sobo prazno, svetlo, bi zu -.odi ča s p sehn m vhodom. Čas: najkasneje do 1. februarja. — Ponudbe pod „Krško" na ogl. oddelek „Jutra" u>o Kupi se vsaka mr "-ta hrastovih surovih frizov (Schmalliriesen) od dolžine 25—60 sni, od »rine 4. 5, 6. 7 In 8 cm Va ta Wa r polsuhem stanju za takojinjo (o poenejio dobav« (do julija) proti takojšnjem n plačilu Prosi m u obvezne oferte z navedbo севе pod üfso •Eksport frizov« na opravo »Jutra« v Ljubljani. 1208 Zahvala. Ob telM 'zgubi nai g< nad vse i ub'jenega so on g i, očeta, star ga oče*a, bi a ta sile?, svaka tasta, gospoda Ivana Plehana žel nadsprevodnika v pok. ie neiskren« je zahvaljujem.) vsem sok d ikom, prijateljem n znancem ga vse dok?ze skrenega se čut a lt zvestega r iat Ijstva tef га nadv$e fastiiu »prems vo na nj' gjv '.adn;l «ti. Po-iibno zahvilo pa mo dolžni v efaot.t m gg cuhov-.likom za duievno tolažbo, gg zdrava k< m, k so blago юко: emu lajšal bolečine in čč. sestram u*mllj nkam a t>< žrtv • valno skrb «b silnem trii enju Iskrena hva a tudi gg.pevcem n godbenikom ielezn Carskega pevskega in godben ga dru-tva .SI ga* za tmknano oetje in ginli've žalost n e, vsem dato-e'cem prekrasnega cvei|a. končno sploh vsem, k ?o kakorkoli lajšali trpljenje okujn'ku za ča a bolezni Vsem, prav v*em .Bog plačaj !* ŽaIn:o*a rodbina: Plehanova. OMuu Ljubljuu Hmtz< рогг^Ьш uvod '^UUtJCJIJtXJiJUUul JlJlXJUULiLJUUULiULiLiLjf-tLinn; if lt oni ТГ11 li S -tf ,r Spreten zastopnik za pisano bombaževo blago, dobro vpeljan, se sprejme za ^n del Hrvaške, Bačke in Banat Ponudbe na Mariborska «hanifea tkalnica in apretnra Doctor & drug. Maribor. 1390 -H! J ЛЛЈ .1ЛЈ1Л JLHJOC ЈШСЈии1"Ј(.ЛJUULKJl.jmn? -ОГХЮПОППППГ' t Ali sie že čsfali Pustolovščine dobrega wo Jaka Švelka ki so vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje v knjigi, v filmu in na odru. V slovenščini jih izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prvi zvezek velja broširan Din 46.—. vezan Din 56.—. Drugi zvezek ista cena kot prvi. Zahvala. Ob težki izgubi пабе^а ljubljenega nepozabnega so->roga, očeta, brata, deda, strica, svaka, taeta. gospoda y!ad. sveto. Ip ciia Foitfigs fimn. direktor v p. se tem potom naJprisrčnejSe zahvaljujemo ta izraze bla-(Todejmega sočutja in tako častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni izreči gg. kanoniku Zlogariu in vjS. sod. svetniku Kovaču za redne prijateljske obiske med boleznijo, mil. g. proStu Karlu Cerinu in čč. duhovščini, dalje gg. prosvet Šefu dr. Ka-lu Cepodru in direktor™ Iv Košniku za ginljivi govor ob odprtem bn. prof. rbo ч in dijaStvu kranjske in novomeške rm.iazije. gg. p vzitnro v Šiški telef štev. 3203. Uradnika mlajšega, neoienjenega, • tehnična srednješolsko izobrazbo, začetnika u nadzorovanje peči išče Jurija grofa Thuxnskega jeklarna Ba Ravnati, d. d., Gušianj — Pogoji: jugosl. državljanstvo, znanje enega jugosl. in obvladanje nem-ikega jezika. 683 Služinčad kuharice, sobarice. natakarice, hišne itd. aobe najlažje elužbo * Beogradu — ako ее oglas* birou Eko nomija — Beograd. Vasina ulica 11- 44377 Nabiralcem inseratov v Ljubljani, Mariboru, Celju ia drugih vežjih krajih nudim lep zaslužek. Ponudbe na poätni predal 62. 701 Zastopstva veeh v stavbno stroko «padajočih proizvodov prevzame slovensko tehnično podjetje v Kragujenrcu. Dopise pod «Velik delokrog» na oglasni oddelek «Jutra» Kroj. prikrojevalec izvežbaa tudi moške konfekcije želi mesta delovodje ali nekaj primernega. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor, pod »Izurjen«. 863 Frizersko vajenko «prejme takoj F. Wild' mann, Valvaz&rjev trg. 625 Blagajnlčarko aa nočno kuhjnjo. ki bi opravljala pisarniške posle in bj morala biti vešča strojepisja, sprejmem s 1 ali 15 februarjem. Гото Majer. Maribor, Kolodvorska restavracija. 604 Služkinjo za vse pridno in pošteno (ne za-letnico) sprejme Oerne — Bežigrad 14. 697 Potnika ▼ ffloveniji dobro vpeljanega, ki zastopa že kako tvrdko, sprejmem proti proviziji. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «St. 512». 706 Šivilja k dobrim okus&m, gre šivat na dom — tudi izven mesta, po primerni eeni. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 717 Velik zaslužek! Sprejmem zanesljive ш sposobne Ijud; c« prodajo ■»гебк državne razredne loterije ta vse kraje držav* < Sla vi ja». k. d_ Beograd. Skopljanska 6Д. 45267 Zastopnika mlajšega ln agilneg», sedežem r Mariboru, iščem ta okoli! Maribor — Po-nudbe na naslov: Gjuro Engelhardt, trgovina Inž nog voda. Sušak. Šoferska šola oblastveno koncestjonirana. Camernik, Ljubljana, Dunajska 86. Telefon 2236. — Permanentni tečaji za vse. 254 Matematiko in opisno geometrijo instru-iram s popolnim uspehom. Honorar nizek. Naslov oglasnem oddelku «Jutra» 668 iiift I Šofer 29 let star, oženj«®, iz- očen ključavničar in že-letostrugar, zmožen vseh popravil išče elužbo k tovornemu ali osebnemn voza Dopise je poslati. aa upravo »Jutra« Maribor pod »Treten ia zanesljiv«. m (J. Th. Botman: Janko in Stanko 4 , 89. Stanko je ilezel t eno izmed strelnle, da bi videl kaj je § konjičkom, a Janko »t je jel otepati prah z obleke. Tisti mab pa je tekel je k njima Kitajček. »Ali je to Kitajski zid?« je vprašal Janko. >tfendal< je odvrnil mladi Kitajec. Nato jima je povedal, da stoji zid že 2200 let in da je те« ko 2 milijona 400.000 metrov dolg! To je bilo nekaj! _ »Tedaj gre gotovo okoli vse Kitajske?« je dejal Janko. — »Se davno ne t« je odvrnil deček. »To jo samo majhen košček kitajske dežele!« ▲ v tem se Je Janko silno prestrašil. »Stanko, brž, brž, brž!« je ■avpil. Kaj je neki bilo? Trg. Praktikant star 19 let. izučen v tr vini mešane stroke želi 4užbo praktikanta v ma nufakturnl trgovini ali tu di v mešani stroki Imam tudi šoferski izpit bi bi opravljal tudi šoferska dela Dopise je poslati na upravo »Jutra« Maribor pod »Zvest ln zanesljiv« 857 Popolnoma zastonj napravim glavno reparatu ro na avtomobilu onemu lastniku, ki me zaposli kot loferja П4 istem. Sem mehanik, star 81 let. — Re-flektiram samo v Ljubljani na službo Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zastonj 81» Oskrbnik (ekonom), prvovrstna moč, v vseh panogah kmetijstva teoretično in praktično izurjen, želj zamenjati službo. Vprašanja ча oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ekonom». 43873 Boljše dekle želi službo k otrokom, kot pomoč pri gospodinjstvu ali kot služkinja pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šilro «Nemka». Ekonom oženjen, 82 let star, prvovrsten kmetijski strokovnjak in gozdar i večletno prakso, - želi preaneniti službo. Gre tudi k lesni ali vinski trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Kavcije zmožen». 707 Uradnik ж večletno pisarniško prak-•o, vešč tudi slov. in nemške stenografije, išče zaposlitve. Ponudb« na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Služba». 721 Uradnik triletno prakso, veSČ veeh pisarniških poslov, išče službo. Gre tudi kot skladiščnik, sluga ali slič-no. Ponudbe na podružnico Jutra» v Mariboru pod Zanesljiv». 720 Več sanf eno- in dvovprežnih napro-daj. ,N» ogled pni Josipu Stuplca, Ljubljana, Slomškova nlica в. 684 Gostilno t vsem Inventarjem ln stanovanjem takoj prodam. — Ponudb« na poštni pretl-nae I, Karlovac. 680 Koks suh, po 80 Din 100 kg vedno v zalogi v mestni plinarni. 261 čermakovo sliko novo, prodam za 300 Dn Naslov r oglas, oddelku «Jutra». 660 Gostilno dobro idočo, prodam vsem inventarjem rali odpotovanja Nizka najem nina, cena nizka po možnosti takoj za prevzeti — Naslov ? eglasnem od del ku «Jutra». 531 6 novih oken kompletnih, brez stekla, škatlja 155 X 97 in 4 vrata (dppfl.) 120 X 213 prodam za 3000 Din. Istotako prodam fotoaparat 9 X 12, na film in plošče z vsemi pritik'inami za 500 Din. Naslov pove ogl oddelek «Jutra». 705 Auto «Eseks» zaprt, s 5 sedeži, i izvan-redno dobrem stanju naprodaj za 40.000 Din. — Vprašati: Skodini zavodi, Račkoga br. 2, Zagreb. 612 Kdor prodaja aH kupuje AUTO na) M obrne Па naslov: Karol Camernik. Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jugo-Auto. telefon 2236) Ш vpo šlje popis voza kakršnega teli prodati ali kupiti Pri tem j»«.t)dovanju se najbolj varujejo interesi prodajalca in kupca. Srečke tržsvne razredne loterije kupite takoj pri L Peva tek Zidivsk» ulica št 4 Pošilja tudi po pošti 296 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah C er ne — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 38 Železno posteljo vzmetnimi vložki, otroško, dobro ohranjeno in dobro ohranjen otroški športni voziček prodam. Vprašati v Frančiškanski ulici 2, stopnišče desno, П. nadstropje, vrata IX — med 11. in 12. uro dopoldne. 700 Smoking kompletna obleka, skoraj nova, postava 173, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 639 Puhasto p«rje razpošiljam po povzet-i a najmanj 5 kg po Din 88 kg. — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. — L. Bropovlč, Zajrreb, Illca 82, kemična čistilnica perja 189 Sanke trtsedežne. skoraj nove, prodam ali zamenjam za smtičl. Vprašati pri brivcu hotelu «Slon». 699 Zimski sako nov in žaket takoj poceni proda Alojzij Lombar, Celovška cesta 58, Ljubljana VII. 704 Moški kožuh dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 716 Kopalno banjo emajlirano, kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 698 Kot družabnik s 25.000 Din vstopim vpeljano trgovino. Event. dam posojilo za primerno službo Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 676 Kmetijsko posestvo 21 oralov gozda, 8 oralov njive, travniki, sadje, hmelj. hiša in gospodarsko po Ije 1, Celje 884 Ajdovo moko po 5 Din •»arantirano pristno od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej. umetni mlin. Javornik. Gorenjsko. 251 Krompir, grah rdečo čebulo orehe in jabolka kupuje H Novak, /.agreb Maksimirsk» 64 — Ponudbe prosim Z navedb» c«ne. 887 Lokal sobo, kuhinjo In shrambo oddam s 15. januarjem ali 1. februarjem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». «86 Mesnico v najem vsemi pripadajočimi prostori in orodjem oddam v prometnem kraju ca Gorenjskem. Dopise na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Mesnica». ■ 694 Stanovanje dvo- ali trisobno iščem. Ponudbe La ogla«, oddelek «Jutra» pod «Mirna stranka 02». 702 Suhih bukovih drv več vagonov takoj prodam Vpraianja na požtni predal 6t. 74. 687 Ia bukova drva -am« suha kupi vsako mno tmo Praznik, Zagreb. Kanal 282 Drva popolnoma suha, bukova in premog dostavlja v vsaki množM na dom tvrdka A. Jeraoičič. Kariovšk* o 8 Telefon 8457. 153 Drva bukov« in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom pama žaga V. 8eagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. 38 Prvovrstnih drv večjo množino ima naprodaj Ernest Bregar, posestnik, Trbovlje 8, Pod mejo. 882 Separirano sobo ter dobro domačo hrano išče miren ia zelo soliden žel. uradnik. Ponudbe ( navedbo cene je poslati na oglas, oddelek «Jutra» pod «Februar». 681 Opremljeno sobo v centru mesta takoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 709 Sobo t Ь r a a • ln n« oskrbo dam zastonj za primerno posojilo Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Posojilo januar». 710 Lepo sobo blizu deželne bolnice ln glavnega kolodvora oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 715 Sobo okueno opremljeno, pritlično, eolnčno. strogo separirano. s posebnim vhodom in elektriko takoj od. dam na Vrtači 8. 719 Gospodično «prejmem na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 718 Dvpifi 2 mladeniča želita znanja v svrho poznejše ž e n it v e z dvema boljšima gospodičnama — če mogoče z dežele. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ljubezen» — «Zvestoba», Pes voičjak Ueto Mar, izboren čuvaj naprodaj. — Pojasnila daje Požgaj, Kranj — Kokrsko me '' " predmestje 7. 678 Za vodno žago t venecijanskim jaremni-kom kupim kompletno opravo. Pogon veliko vodno kolo Ponudbe na naslov: P Hrvačanin. Bihač — Bosna. 243 Bencin • motor stabilen, 10 konjskih sil. zelo dobro ohranjen, pro dam za 10.000 Din Pov prašati У tovarni J Bo nač sin v Ljubljani, Oopo Va eesta 218 je NAJB0UA! Dokazano najpopolnejša! šivalni stroj «Singer», skoraj nov naprodaj v Novem Vodmatn št. 16 — Moste. 622 A. S. pred Jugoslovansko knjigarno. Prepozna! Pridite sigurno v soboto ob pol šestih ravno tja. 677 Mlad trgovec dobro situiran, v zakonu razočaran, želi znanja damo Trgovsko naobraže-ne in neodvisne imajo prednost. Ponudbe s polnim naslovom na oglsisni oddelek «Jutra» pod «Človeška usoda». 679 Lokal iščem za m'ekarno hi deli-kateso. Event. prevzamem že vpeljano. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 714 Lokal za trgovino mešanega blaga in stanovanje oddam ta 500 Din mesečno. Nahaja se na prometni glavni cesti (periferija LJubljane) ln ima veliko bodočnost. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Mala najem-nina». 712 Pisarniški lokal odnosno prazno sobo iščem Cenjene ponudbe »a oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Pisarniški lokal». 73S Špedicilsko podjetje dobro vj>eljano. s lepimi prostori, vozove, konje Itd. dara v najem Tudi iep trgovski lokal na glavnem trgu K Breznik, Celje — Dolgopolje 1. 885 Stanovanje obstoječe it 2 sob, kuhinje ln pritiklin oddam s 1. februarjem Stane Din 12<Ю mesečno Ogled« se lahko med 9 in 10 uro zjutraj Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 620 Stanovanje sob « pritiklinami. električno r4zsvetljivo in ev. kopalnico iščem ta vselitev 1 maja t i — Ponudbe t navedbo cene naj-ke.=neje do 28. januarja na oglas, oddelek «Jutra» pol «Preselitev». 559 Sobo posebnim vhodom in električno ratsvetljavo oddam takoj ali a 15. j'an. gospodu ali gospodični v Gosposki ulici 10 — pritličje. 675 L®po sobo in dobro domačo hrano v centru mesta Išč« dama, ki 1« le začasno v Ljubljani. — Cena postranska stvar. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Sigurnost 81». 682 Solidna uradnica Išče zračno in čisto sobo z električno ratsvetljavo — v sredini mesta. Event, gre tudi kot sostanovalka t brano. — Ponudbe z navedbo cene na naslov: A. Т., Linhartova ulica 18/1. 674 Sobo oddam s 15 Januarjem samo boljšemu solidnemu in stalnemu gospodu Na.s]or v oglasnem oddelku Jutra. 543 Starejši tvornlčar posestnik v Linhljani. ieli znanja t gospodično, tmol-no pravilne nemščine ln zanesljivo pri pisavi Ponudbe z referencami in sliko pod «Inteligentna in poštena» na oglasni oddelek «Jutra». 728 Mladenič 281etnj trgovec in posestnik t 200 000 Din gotovine, želi poročiti gospodično istih zmožnosti. Event, ее priženi na primerno posestvo. Ponudbe s sliko, ki se vrne na oglasni oddelek «Jutra» pod «Amerikaner». 685 «A Velik gramofon z lijem, primeren za gostilno, i 6 ploščami prodam. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 692 Sobo a elektriko in kopalnico dam 8 mesece tastonj tistemu, ki posodi 1500 Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 708 Planino dobro ohranjen, kupim. — Naslov v ogiaenem oddelku «Jutra». 718 Moderno striženje za dame in gospode. M. Valentič, frizer. Kongresni trg 12 (zraven lekarne Ba-hovec). 708 Mizarji In kolarji! Dobro ohranjeno tračno žago ugodno proda Peter K obal, kranj, Slovenija 610 Razmnoževalni aparat Drehverrielfaitiger) zaradi odpotovanja poeeni prodam Na ogleo vsaki dan po uri v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 7/Ш — levo 507 moderno opremljeno, sobe 40, 26 in 85 m2, vse moderne pritikline, se odda v najem s februarjem 1929 v novi hiši, Beethovnova ulica 2. Ravnotam v pritličju tri velike sobe za pisarno aii ordinacijo. — Pojasnila v pisarni inž. Milana Šuklje, Beethovnova ulica 2. 1373 Stroj za elektrizira nje električen, že rabljen kupim. Ponudbe pod značko «Aparat» na oglasni oddelek «Juti a». 711 Radio aparate^ za priključek na, električni tok in vse radio po . trebščine / Vam no- /.^t* di najceneje TONE POUŠ4K Strokovno podjetje ta tplošno radio-tehntko LJUBLJANA Aleksanarora c. 6. Sirota • mati bi oddala 14 mesecev starega fantka ta svojega — Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 619 VSAK PETEk namočena polenovka Ш0И LEGAL trgovine Uubilana Hikiošlteva ceste it 28 « c Kupujte pri tvrdkab ki inserirajo v našem listu! Zahtevajte znamko ) „Iiiro" galoše tn snežne čevlje. nimajo tekmeca Naznanilo. Zadrnga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani sporoča tem potom vsem svojim članom in pomočnikom, da je ustanovila z 1. januarjem t. L lastno posredovalnico za delo v svoji stroki. Kdor od tovarišev želi pomočilika-co ali pomočink-ca službe, naj se bglasi ali piše na naslov: Frane 2abjek, brivski mojster, Cerkven« ulica št. 1, Ljubljana. 1892 Prima flor\ nogavice par delj kakor več рагоъ drugih. Pazite no znamko in zahtevajte oovsod le l* flor noocrvice znamke Mravlja4 Zahtevajte od svojega trgovca da, prodaja JI originalno ugobancd^pcdenl^tnoho - pri holeri bo sicev nekoliko manjc zasluzil рас pa boste уъЩ zadovoljni $ 5Wjim kruhom in pecivom. Urejuje Davorin Ravljeo. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskaimo d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani