APRIL
IP Huston	+
J_S Frane. Pavi.
3	N Tiha nedelja
4	T Izidor
5	T Vincent Fer.
G S Viljem, opat. +
7	Č Herman <£
8	P Albert, očak + _9_S^Marija, Ep:ip.
10	N Cvetna nedelja
11	P Leon I„ papež
12	T Saba. mue.
13	S Hermenefrild +
14	č Vel. četrtek «
15	P Vel. petek +
16	S Vel. sobota +
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST VI AMERIKI
Gesto: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KAIOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Grgan of four. Slovenian Organizations)
WAJSTAREJSI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA
LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 64.
CHICAGO, ILL., PETEK, 1. APRILA
FRIDAY, APRIL 1, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
3*3
Mussolini povedal svetu, s kako ogromno oboroženo silo razpolaga na morju, na suhem in v zraku. — Italijanska armada pripravljena, da lahko vsak čas udari, je . dejal. — Govor namenjen Angliji in Franciji, predvsem pa zadnji.
Rim, Italija. — 'Duce' Mussolini je pričel zopet udarjati svoje staro struno bahašt-kako silovito je močen, in Vožnje) kaj bo napravil s tistim,. ki se bo upal vtikati v Vegove interese. Tako je to sredo zagrozil celemu svetu, naJ se ga varuje, in pri tem na tek primitiven barbarski način razodeval, s kakimi silami razpolaga, da bi pri tem prekašal ysakega divjaškega poglavarja v srednji Afriki.
Tako je povedal mogočni diktator, da so njegovi podporniki najmočnejši na cčlem Svetu, ostala njegova mornari-Ca pa je celo "bolj kakor moč-na", kakor se je izrazil. Enako je tudi njegova zračna sila ®na najboljših na svetu in šte-več tisoč novih modernih letal. Armadni sili pa celo ni ^'kjer primere, kajti povdaril da v slučaju potrebe postavi Italija lahko v najkraj-Sem času pod orožje celih de-Vet milijonov mož.
Govor, v katerem se je z Vsem tem pobahal, je imel Mussolini to sredo v italijan-senatski zbornici in se je Po radio oddajal šarom cele ^žave. Da je ta govor vse kakor pa pripomogel da "i se nervozna Evropa oddahnila, je razumljivo. Brez olep-Savanja je namreč Mussolini Povdaril, da je Italija priprav-'Jena, udariti vsak čas, ter le čaka na čimprejšnjo in brez-°bzirno vojno.
In da diktator ni govoril sa-^o praznih fraz ter je gotovo J"esno mislil, je pokazal s tem, »je opomnil prebivalstvo v testih in v vaseh, nai ne izgublja časa, marveč naj takoj zSradi obrambe proti morebit-niIn zračnim napadom. Obe-je pripomnil, da bo v borcem spopadu zračna vojna Največje važnosti.
Vojaške zadeve zahtevajo Prvo pozornost, je dejal Mus-s°Hni in pristavil, da jim podeča večino časa vsak dan. Z 0i"°žjem mora biti Italija v na Jvišji meri založena in v to ^vrho obratujejo municijske °Varne noč in dan brez preneha. In tako "vsakdo, ki bi drznil, napasti pravice in j terese naše domovine, bo na-nemuden, odločen in pono-en odgovor od strani orožja pijanskega ljudstva", je do-
j!
Evropa se brez dvoma po-Prašuje, proti komu je bila ^avzaprav naperjena vsa ta °Žnja. Biti pa ne more proti ^;komur drugemu, kakor pro-operna zapadnima velesila-. Angliji in Franciji. Anglija sicer točasno še vedno vodi dajanja za nekakšen spora-z Italijo, toda do kake ^iateljske zveze bo med nji-, bržkone težkb prišlo, in

se Mussoliniju očividno j, zelo na mestu, da pokaže .'^ležem, kaj imajo Italijani j. nJe pripravljenega, ako bi O ti skušali kaj nagajati, dvoma pa je bil govor edvsem namenjen Franciji,
NOV ODPOR LOJALIS TOV
Španska vlada prenehala z velikim umikom.
Hendaye, Francija. — Vodstvo nacijonalistov sicer poroča, da njih čete še vedno prodirajo, vendar pa je ugotov ljeno, da se je veliki umik vladne armade, ki je trajal več dni, prenehal in se je ta armada postavila v nov odpor proti napadalcem. Vlada je celo v toliki meri utrdila svoje sile, da je v sredo sama pričela napadati, in sicer v Te-ruel okrožju, kjer trdi, da je zavzela več strategičnih točk. Istočasno je vlada izdala poziv na delavstvo, naj se pripravi, da odide na fronto, ako bi bila ogrožena velika električna centrala, ki zalaga z ^električno silo celo Bai-celono in kateri so se nacijonalisti nevarno približali.
-o-
PREDSEDNIK IZRAZIL PRIZNANJE SENATORJEM
Warm Springs, Ga. — Predsednik Roosevelt, ki se nahaja tukaj na pardnevnem oddihu, je zadnji torek izrazil svoje zadovoljstvo, da je senat odobril njegov predlog za reorga-niziranje eksekutivnega dela vlade. Povdaril je, da so s tem senatorji pokazali, da se ne dajo podkupiti od organiziranih brzojavov, ki so temeljili na napačnih podatkih. S> tem je predsednik mislil strahovit pritisk, katerega so izvajali nasprotniki vlade na senat, da bi preprečili sprejem omenjenega predloga.
BURNA SEJA MESTNEGA ODBORA
New York, N. Y. — Skozi celo popoldne zadnji torek se je tukajšnji mestni odbor prerekal glede načine, kako dobiti nove dohodke iz davkov za oskrbovanje relifarjev. Med sejo pa je na stotine oseb na galeriji glasno dajalo duška svojemu protestu proti 10 odstotnemu znižanju relifa, ki se je uveljavilo zadnjo soboto. Redarji so morali nemirneže odstraniti, demonstracije pa so se nadaljevale pred mestno hišo.
NASVET KAPITALISTOM
Vlada bo morala nastopiti,ako
delodajalci ne bodo popusti
li.
Chicago, 111. — Na zborovanju chicaške trgovske zveze je to sredo nastopil predsednik unije železniških uradnikov, Geo. M. Harrison, in naslovil na delodajalce opomin, naj se vžive v izpremenjene čase, da bodo reševali spore z delavstvom na moderni način, namreč s pogajanji pri konferenčni mizi, ako želijo ohraniti demokracijo in preprečiti dikta-torstvo. Ako bodo namreč vztrajali pri metodah, kakor-šne so bile v navadi do leta 1929, bo neizogibno potrebno, da bo vlada stopila vmes, in tako se bodo morali pokoriti ukazom, namesto, da bi se pobotali s pogajanji.
-o-
HOOVER SE VRNIL V AME-RIKO
New York, N.Y. — Po daljšem potovanju v Evropi, ki ga je vodilo preko 14 evropskih držav, se je bivši predsednik Hoover vrnil zadnji torek nazaj v Ameriko. Ob prihodu je podal izjavo, da po njegovem mnenju ni pričakovati v bližnji bodočnosti splošne vojne v Evropi. Res je sicer, je dejal, da so vse države oborožene, toda bolj za obrambo kakor za napad,, in tako so vse tako zelo zavarovane, da si bo vsaka dobro premislila, predno bo udarila.
OLAJŠAVA ZA DAVKOPLAČEVALCE
Washington, D. C. — Senatski finančni odbor je odločil zadnji torek, da tistim, ki plačujejo dohodninski davek, ne bo treba več pred javnim notarjem priseči, da so njih navedbe resnične. Namesto tega se bodo s posebno klavzulo na tiskovini izrekli, da se podvržejo postopanju proti sebi, ako so njih izjave napačne.
ŽENSKA ZAPUSTILA VELIKO "DRUŽINO"
Chicago, 111. _ V svoji hiši na 9423 Commercial ave. je stanovala 76 let stara Mrs. Anna Smith, ki se ni dosti družila s sosedi, pač pa je živela bolj za svoje pse in mačke. Ker zadnji torek ni bilo ženske na izpregled in se je iz hise slišalo močno pasje lajanje, kar je bilo nekaj nenavadnega, ker je znala ženska na nekak način izredno krotiti svoje živali, so vdrli v hišo in tam našli žensko mrtvo. Okrog nje je bilo zbranih njenih 20 psov in 10 mačk.
BOLNIŠKI NAČRT POSTAL POPULAREN
Chicago, 111. — Doslej je pristopilo 41,000 oseb k načrtu za bolniško oskrbo, kakor se je zadnji torek izrazilo vodstvo te ustanove. Po načrti] dobivajo člani 21 dni oskrbe v bolnici na leto za prispevek $9.60.
da jo odvrne od vsakršnega poizkusa vmešavanja v Španiji. Pred par dnevi je jo je Mussolini že opozoril, da bi tako vmeševanje pomenilo gotovo vojno, in je bil sedanji govor le nekaka podrobnejša razlaga.	____... *.....
KRIZEMJVETA
—	Ankara, Turčija. — Za nemškega poslanika v Turčiji je bil imenovan Franz von Pa-pen, in imenovanje je turška vlada zadnji torek odobrila. Von Papen je bil prej nemški poslanik na Dunaju, dokler se ni Avstrija priklopila Nemčiji
—	Šanghaj, Kitajska. — Z ojačeno artilerijo in večjim številom aeroplanov se je Japoncem posrečilo, da so ustavili napredovanje kitajskih čet, ki so prej vzele Japoncem nazaj znaten kos teritorija v južni Šangtung provinci.
—	Moskva, Rusija. — Neki list iz azijatske gubernije Ka-zakstana poroča, da se je v mestu Alma Ata vršila tajna obravnava proti 19 osebam, obdolženim veleizdaje, in se je tudi proti vsem izvršila smrtna obsodba.
DUHOVNIK POZIVA DELAVSTVO K POŠTENOSTI
Chicago, 111. — Ob pogrebnih slovesnostih v cerkvi sv. Rožnegavenca, 351 E. 113rd St., ki so se vršile za pokojnim E. Shulerjem, kateri je bil ubit kot žrtev unijskih delavskih raketirjev, je župnik cerkve, Rev. E. S. Keough, o-pozoril delavstvo na gnilobo ki se je razpasla ponekod v njih delavskih unijah, in ga pozval, naj izčisti iz svojih vrst korumpirane voditelje. Duhovnik je povdaril, da katoliška cerkev priznava delavstvu pravico do organiziranja, vendar pa ostro obsoja izrod-ke unijonizma, ki vodijo do nasilnih činov, kakoršnega žrtev je postal pokojni. V unijo se namreč vrinejq ljudje brez vsakih principov in iz-
NEGOTOVOST V FRANCIJI
Blumova vlada bo zahtevala finančno diktaturo. — Možno je, da pride do vojaške diktature.
Pariz, Francija. — Vsakomur je razumljivo,, da bo potrebna kaka izredno energična poteza, da bo spravila na kako trdnejšo podlago razdrapa-ne francoske finance, toda ta točka je tako kočljiva, da je zaradi nje padlo že več vlad zaporedoma. Treba bi bilo namreč dati v tem oziru vladi nekako diktatorsko oblast, a opozicija se do skrajnosti obotavlja, da bi pristala na to.
Tako bo sedanja Blumova vlada riskirala svoj obstoj in bo ta petek stopila pred parlament ponovno s to zahtevo, da se ji namreč prizna finančna diktatorska pravica. Ako bo uspela, kar se doslej drugim vladam ni posrečilo, bo Francija dobila finančnega diktatorja; ako pa ji bo parlament odklonil to pravico, si bo država morala iskati zopet novo vlado, kajti sedanja bo gotovo odstopila. Razne stvari se domnevajo,, kaj se u-tegne potem zgoditi; nekateri trdijo, da je možno, da bo na stopil vojni minister Daladier in upostav5l vojaško 'diktaturo.
Iz Jugoslavije
Črnomelj v Beli Krajini, bo še letos dobil novo modetrno meščansko šolo. — Zagonetna nesreča delavca Roge-lja iz Bitnja na Gorenjskem. — Smrtna kosa. — Številne druge vesti in novice iz domovine.
Moderna zgradba v Črnomlju ali je bil napaden. V splošnem
pa prevladuje mnenje, da je Rogelj padel na spolzkih tleh. -o-
NOVI PROPELERJI ZA AEROPLANE
Chicago, 111. — Vodstvo aeroplanske družbe American Airlines je zadnji torek objavilo, da je nakupilo za, $200,-000 novih propelerjev, s katerimi se bo pospešila hitrost in se dosegla večja višina. Patent teh propelerjev je bila doslej tajnost armadnega vodstva in jih je to izdalo zdaj v trgovsko uporabo.
rablja jo te v svoje lastne koristi, da si nakupičijo bogastvo. Taki so najhujši sovražniki unij in delavstvo se jih mora iznebiti iz svojih vrst. Eha-ko mora delavstvo prenehati s sovraštvom in se vsesti k eni mizi k posvetovanju po bra-tovsko.
VSA KDO JE HOTEL VIDETI HITLERJA
Ulice, po katerih se je vozil Hitler, ko je prispel na Dunaj, so bile natlačeno polne zvedavega občinstva in vsakdo se je hotel pririniti v prve vrste, da bi bolj gotovo Fiihrerja videl. Kakor je videti na sliki, je imelo vojaštvo pojne roke dela, da je zadrževalo pritisk mas in ohranilo cesto prosto.
Črnomelj, 13. marca. — Kljub dejstvu, da je v Črnomlju sedež vseh uradov za Belo Krajino in tudi nekaj industrije, se mesto le malo razvija. Obličje mesta je skoro še isto kakor pred vojno, le ob straneh ceste, ki drži proti postaji, so se pričela dvigati manjše stavbe privatnikov. Toda pokrenitelji so zmerom spet naleteli na ovire, ki so bile naposled po prizadevanju nekaterih delavnih mož odstranjene in mesto bo še letos imelo moderno poslopje meščanske šole, ki bo v ponos ne samo mestu samemu, temveč vsej Beli krajini.
Načrt stavbe je napravil inž. Novinšak. Ponosna stavba, ki bo zgrajena že v letošnjem letu, bo imela svoj prostor na vzpetem prostoru ob levi strani ceste, ki drži s postaje v mesto. Prostor je zelo posrečeno izbran. Stavba bo dolga okoli 45 m. Na visokem podkletnem pritličju bo zgrajeno nadstropje. V notranjosti bo sedem zračnih in prostornih učilnic, risalnica, delavnica, trije kabineti, telovadnica, kopalnica in dvoje stanovanj. Za poslopjem bo prostorno igrišče, letno telovadišče in vrt. Proračun za šolo znaša preko enega milijona dinarjev. Šolo poseča sedaj 165 učencev, ki prihajajo iz bližne in daljne okolice, nekateri tudi preko 10 km daleč peš. Šola ima tri razrede s petimi oddelki.
Kako prepotrebno je novo šolsko poslopje, nam pove dejstvo, da šola gostuje kar na treh krajih: v mestni hiši, Komendi in ljudski šoli. Nastavljenih je 10 moči. Učenci so po večini otroci proletarskih staršev in siromašni. Najsiro-mašnejši, 25 po številu, dobe dnevno hrano v dijaški kuhinji. Preko 50 učencev je moralo vodstvo lansko leto odkloniti zaradi pomanjkanja prostora. Ta stran bo z novo zgradbo urejena.
-o-
Zagonetna smrt
Kranj, 2. marca. — V četrtek 24. februarja je umrl v Bitnjem pri Stražišču 38 letni delavfc in posestnik Franc Rogelj za posledicami, katere je dobil v noči med 12. in 13. februarjem na neznan način. Poškodovanca so namreč takrat našli okrog polnoči na cesti blizu njegovega doma v nezavesti, zato so ga spravili domov in poklicali zdravnika. Zdravnik je ugotovil, da je imel dve hudi poškodbi na glavi. Ker ni bilo pri nesreči nobene priče, ki bi povedala, kako je prišel Rogelj do poškodb, je odredilo sodišče v Kranju, da so ga pred pokopom obducirali. Obdukcija ni mogla določno ugotoviti, ali je dobil poškodbo zaradi padca,
Nesreča na cesti
Po Krekovi cesti v Celju je pridrvel neki avto in podrl na tla 25 letnega posestnikovega sina Stanka Gorjanca iz Celja. Nesrečnež je dobil hude poškodbe, zlasti na prsih in so ga odpeljali v bolnico.
-o-
Smrtna kosa V Razvanju pri Mariboru je umrla Katarina Lobnik, najstarejša faranka hočke in framske fare stara 95 let. — V Dolenji Bistrici v Prekmur-ju je umrl Marko Godina, oče pokojnega misijonarja Jožeta Godine star 70 let. — V Mariboru je umrl Josip Horvat, upokojeni strojevodja drž. železnic star 48 let.
Podtaknjena nesreča
Ko se je 12. marca zvečer peljal po cesti s kolesom 49 letni delavec Martin Sivko iz Hrašovca pri Sv. Juriju ob južno železnici, vozil je pre-žej počasi ker je bil utrujen, je v temi zavozil v debel hlod, katerega je neki hudobnež menda iz same objestnosti zavalil čez cesto. Pri padcu se je močno poškodoval in so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
Podlegel poškodbam
Huda nesreča je doletela 22 letnega delavca Ivana Juga, uslužberiega pri posestniku Leopoldu Kranjcu v Mariboru. Nekega dne je imel o-pravka na lestvi, pa je po nesreči padel in se tako močno poškodoval, da je po nekaj dneh v strašnih mukah podlegel poškodbam v mariborski bolnici.
Vročekrvne ženske
Na Starih Slemenih pri Konjicah sta se pred hišo pograbili Terezija Kocelj in neka Rančigajeva in se začela resno obdelovati. Ravno takrat je prišla mimo 23 letna hčerka preužitkarice Marija Pantiče-va iz iste vasi, ki je hotela otroka, ki se je nahajal poleg pretepajočih se žensk, spraviti na varno. To je pa Kocljevo tako ujezilo, da je pograbila sekiro in zamahnila z njo po Pantičevi ter ji prebila lobanjo. Nezavestno so pripeljali v celjsko bolnico, kjer je podlegla hudi poškodbi.
Rubežni
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo lansko leto 12,662 raznih rubežni. Zelo so se pomnožile od prejšnjega leta tako imenovane telesne rubežni. V kakšne dolgove so zabredli razni državni in zasebni uradniki, kaže to, da je bila 2807 zarubljena plača. Samo na kolkih je država dobila okoli 500,000 Din. _ ;
;tran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 1. aprila 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina)
.$5.00 _ 2. SO _ 1.50
£a celo leto---
Za pol leta---
?a četrt leta----
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto --„$6.00
Za pol leta ---3.00
Za četrt leta-----1-75
Posamezna številka----3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 3891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription; For one year -—
For half a year---
For three months--
.$5.00 . 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year............$6.00
For half a year____3.00
For three months--■ 1-75
Single copy______ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlaru na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Kokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Brez naslova
O demokraciji se v sodobnem svetu mnogo piše in govori. Vzemi v roke moskovsko Pravdo in bral boš, da Stalinov režim vrši svojo "čistko" v imenu demokracije. Tisti, katere stalinovci "čistijo", so tudi izražali, da so delali vse kar so-radi ljube demokracije. V Španiji so radi-kalci strmoglavili vse, kar je bilo konservativnega značaja. Ampak to ne samo v gospodarstvu, temveč zagrabili so z močno roko tudi cerkve in vere. Vzgojo katoliške mladine so vzeli z silo iz rok cerkve, duhovnike so pognali iz šol, zaplenili postavna premoženja redovom, cerkvam, itd. Poulična protiverska in brezbožna druhal je smela prosto počenjati največja grozodejstva proti duhovnikom, redovnicam, itd. Vse v imenu demokracije. Kakšna demokracija pa je to, ko se danes v svetu že vsaka baraba in vsak lopov skriva za njo in se za njenim hrbtom predstavlja, za njenega branilca?! To je demokracija volkov in tigrov, ne pa demokracija ljudi!
Barbarstva, grozodejstva in nečloveška postopanja zaslužijo obsodbe, to stoji. Človek bi ne smel nikdar pozabiti, da je človek, ustvarjen po Bogu. Njegovo življenje je dragocena lastnina božja, nad katero ni gospodar sam, niti ne kdo drugi, v pravem pomenu besede, marveč le Bog, kot njegov Stvarnik in gospodar. Zato v očeh božje postave hudo greši, kdor napade svojega bližnjega in mu stori zlo. Ampak braniti se je dolžan pa vsak in mu je ta nagon dan od Stvarnika samega. Isto velja za narode in države. Krivična vojna je greh. Obramba je pa dovoljena in borba za dosego jamstva proti zopetnim krivičnim napadom. Samo ob sebi je razumljivo, da kačo, ki te napade, boš če le moč ugonobil, drugače te bo zopet napadla. V Španski civilni vojni se vrše res velika grozodejstva, katere morajo prenašati mnogi nedolžni. Eksplodirajoče granate ne poznajo nedolžnih in krivih. Kamor padajo, trgajo in ubijajo. Gorje in hudo trpljenje je to. Ampak, kdo ga je pa začel? To je najvažnejše vprašanje! Tega pa naš brezverski tisk nikdar ne pove.
Kako se ie začela borba v Španiji je bilo že mnogokrat pojasneno. Ljudska fronta je prišla na vlado na popolnoma nelegalen način. Desničarji, ki so se združili ob volitvah v koalicijo, so dobili 4,570,744 glasov; dočim je dobila ljudska fronta komunistov in socialistov ter raznih brezbožnikov le 4>356,559. Torej manjšina, ali kljub temu, da so bili v manjšini, je ljudska fronta s silo zasedla vlado. Kaj se je vršilo potem, je znano. 20,000 razdejanih in podrtih cerkva, nad 6000 katoliških duhovnikov je bilo pomorjenih. Vsak smrkavec in vsaka pocestna baraba je smela napasti duhovnika in redovnice in oblast se za to ni zanimala. Koliko drugih zapostavljeni so 'morali prenašati in pretrpeti katoličani. Pa se je tedaj kateri izmed slovenskih brezverskih listov oglasil in dvignil svoj glas, da nikar tako, ker to bo rodilo odpor in proti silo, ali pa da je to nepravično in nečloveško? Pokaži no nam kdo, kedaj je naš slovenski protiverski in brezverski tisk kaj takega obsojal. Kaj še! Ampak zadovoljivo so po-mižkavali, češ, le dajte jih, le pobijajte nazadnjake katoličane, le po njih, tako se je razumelo iz njihovega zadr žanja. — Danes pa, ko so se v Španiji oni ljudje, ki so preje toliko krvavih krivic pretrpeli začeli uspešno hraniti in kakor kaže bodo začetniki tega bratomornega boja v Španiji tepeni in kaznovani, pa dvigajo, kakor zajeti lisjaki svoje oči proti nebu in se zgražajo nad vojnim terorjem, katerega so sami začeli. Nihče naj tega ne razume, da mi zagovarjamo kako vojno in nečloveško postopanje v vojnah. Nikakor in nikoli ne. Ampak da zaslužijo vso obsodbo oni, ki so prvotno bili nečloveško preganjani in napadeni, z namenom, da se jih iztrebi in zatre, kljub temu, da je bila pravica na njih strani, to pa zopet ne gre.
razumejo le taki, ki svojemu bližnjemu demokracije ne privoščijo! Vi slovenski socialisti in komunisti, zakaj niste protestirali takrat, ko so komunisti klali v Španiji duhovnike, redovnice in katoličane? Kje ste bili tedaj, ko so vaši bratci celo iz grobov izkopavali trupla redovnic in z njimi počenjali nečloveška dejanja? Ali so tista nečloveška dejanja bila vam po volji? Ste jih odobravali? Morali ste jih, ker obsojali jih niste! — Kaj vse bi danes počenjali španski komunisti z katoličani, da bi bili zmagali ! V Španiji bi ne bilo za živeti katoličanu. Bila bi druga Rusija. In to je kar so si radikalci želeli. Ker jim je spodletelo pa vpijejo, kakor po nedolžnem preganjani jagenčki. Hinavski lisjaki!
Ali komunisti in radikalni elementi razumejo demo kracijo samo na ta način, da bi smeli v njenem okvirji sami druge preganjati, moriti in zatirati, drugi bi ae pu ne smeli proti njim braniti? Za tako demokracijo ae potem mi drugi lepo zahvalimo. Na tako "demokracijo" se^
KAJ NOVEGA V LA SALLE La Salle, 111.
Zopet se je vrnila med nas ljuba pomlad. — Bilo je leta 1907, ko je toplomer tako zgodaj spomladi kazal 83 stopinj toplote. Kdo bi si mislil, da bo prav tako tudi letošnjo pomlad, uprav po 31 letih tukaj v La Salle tudi tako vroče. Res, 21. in 22. marca smo imeli izredno tople dneve. Ni torej čudno, da so drevesa naglo vzbrstela in da so začele cvetlice kukati iz zemlje. Tudi robini so začeli po svoje drobiti lahke- pesmice. Lastniki vrtov so se predramili in začeli prekopavati grudo in sejati vanjo različna semena, iz katerih bo vzklila raznovrstna povrtnina. — Vse je veselo, ko je prišla zopet pomlad v deželo.
Ob prvem pomladanskem dnevu je obiskal našo naselbino rojak Mr. Matija Brenčič ki je prišel iz Springfield a, 111., da se kaj pomenita z bratom Mr. Mihaelom Brenčičem. Ob tej priliki je seveda obiskal tudi druge rojake in prijatelje doli na zapadni strani, kot Mr. Johana Primca in Mr. Franka Prišaliča. — Hvala za obisk, Matija, tako pravita tvoja prijatelja.
Žalostno vest je prejel rojak Mr. Matevž Podinšek iz Gornjega Grada, na Štajerskem, da mu je tam dne 10. februarja umrla mati v lepi starosti 08 let. Matevž zelo žaluje za dobro mamico.
Ni tega (lolgo, ko smo brali v Amerikanskem Slovencu važno novico iz La Salle, namreč o volitvah. Zato Slovenci v La Salle okraju, poslušajte. Imamo kandidata za šerifa, ki je Mr. Frank Gregorich, sin ugledne Gregoričeve družine. Ta lojak se vam toplo priporoča, da mu oddaste na dan volitev dne 12. aprila svoj glas. Vreden je našega glasu, ker je fest fant in sin našega slovenskega rodu. — Mr. Joe Baznik, ki upa z vašo pomočjo postati šolski nadzornik, se varn tudi priporoča. Slovenci, pojdite na volišča in oddajte glasove za svoje rojake.
V sosednji naselbini v Oglesby je dne 22. marca umrl rojak Mr. Frank Duša k, večletni gostilničai*. On je bil j a ko dobro poznan med rojaki. Njegov pogreb se je vršil
21. marca ob obilni udeležbi sorodnikov in prijateljev. — Franku želim večni mir in pokoj, ženi pa moje sožalje.
Dne 19. marca so otroci Mr. Frank Struna pripravili v Slov. narodnem domu prav lep party za 50 letnico mamice. — Lepo je tako„ da se mladi-
"POZDRAVLJENE V JQLIE-
TU, KEGLAŠKE SKUPINE S. Ž. Z." NA MIDWEST TURNEJI!
Joiiet, III.
Prihodnjo nedeljo 3. aprila, se bodo udeležile razne skupine Slovenske Ženske Zveze, II Midwest keglaške turneje, na Rival's Parku.
Turneje se bodo udeležile iz Sheboygna dve skupine, katerim bodo n^ičelovale gl. predsednica Mrs. Marie Prisland, ter njih predsednica podružnice Mrs. Antonia Retell, z ka-pitankam Pauline Virant, in Agnes Gergish.
Iz West Allis pride keglaška skupina pod vodstvom Mrs. Josephine Schllosar, gl. nadzornice S. Ž. Z. katerim bo načelovala kapitanka Sophie Podlogar.
Iz Chicage, 111. prideta dve skupini pod vodstvom naše gl. tajnice Mrs. Josephine Racic, in naše blagajničarke Mrs. Mary Tomazin, katerim skupinam sta tudi omenjene gl. uradnice kapitanke.
Iz La Salle, III. prideta dve skupine pod vodstvom naše gl.
na pokaže, da spoštuje svoje uradnice Mrs. Emma Shimkus, starše. Tudi pisec teh vrst ji katerim skupinam bodo nače-želi na mnoga leta. — V bol- 'lovale kapitanke, Agnes Kasti-
nišnici se je nahajal rojak Mr. Joe Brate. Upajmo, da se fant skoro pozdravi. — Tako tudi Mr. Frank Tolstovršnik. — Vsem rojakom pozdrav.
Nekdo iz naselbine
-o-
AMER. SLOVENEC ZVEST
SPREMLJEVALEC NAŠIH ROJAKOV PO AMERIKI San Mateo, Calif.
Naznanjam vam, cenj. g. urednik, da bi rada videla, da mi od sedaj naprej pošiljate Amer. Slovenca zopet na stari naslov v Helper, Utah. Ob enem se vam prav lepo zahvaljujem za mujo, ki ste jo imeli s tem, da ste mi list pošiljali sem v Kalifornijo. Jaz bi bila brez lista izgubljena. Silno rada ga prebiram, zlasti pa še pisma in novice iz starega kraja. — Mi smo tukaj že nad tri mesece z mojo družino, dva sinova in hči. Prišli smo sem da se umaknemo zimi in snegu, (katerega je bilo lansko leto v državi Utah silno veliko. Tukaj je bila letos pa zelo lepa zima, siamo sedaj že kake tri tedne dežuje, toda vseeno tudi vsaki dan sije sonce, če ne zjutraj, pa zvečer. Vmes pa seveda dež, da polži dobro rastejo, kakor tudi vse drugo. — San Mateo je kakih 18 milj od San Fran-cisca, kjer je veliko Sloven cev. Sem bila silno vesela, ko sem slišala govoriti domačo slovensko govorico in našo le-£0 slovensko pesem. — Toda, moram nehati, kajti mudi se mi da pospravimo svoje stvari in jo odrinemo proti domu. — Z gorkim pozdravom na vse naročnike in čitatelje Amer. Slovenca zaključujem to sporočilo.
Mrs. Anton Dupin
Protiverski tisk je strup za vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje.
gar" in Josephine Horzen.
Iz Jolieta se bodo udeležile tekme tri skupine in sicer pod vodstvom kapitank, Mayme Laurich, Emma Planinšek in Anna Papesh.
Dasiravno se bo keglalo za posamezne keglačice že v so boto večer za Joiiet od šeste ure od devete; za Sheboygan od devete ure naprej, vendar formalno otvorjen Midwest turnija bo v nedeljo jutro ob deveti uri zjutraj. Ob tem času bode soproga našega župana Mrs. Geo. T. Jones izročila krogle naši gl. predsednici Mrs. Marie Prisland, katera prva zažene kroglo, nakar se prične tekma v pravem diru. Tekma bo v sledečem redu: Od devete ure do poldne, dve sk upini iz Shebovgna, skupina iz West Allis, in naša Joliet-ska skupina. Nakar sledi juži-na za vse keglaške skupine in goste. Od druge ure do pete ure, bodo igrali, skupine iz Chicago in La Salle, nakar od pete ure naprej pa obe Joliet-ske skupine,nakar se bodo delile zmgovalkam nagrade katere jim bo izročila naša gl. predsednica Mrs. Marie Prisland.
Po obedu nastopi naš novi organizirani drill team ali "Cadets" podružnice 20, v njih novih uniformah.
K tej turneji S. Ž. Z. so vabljene vse članice naše organizacije ter prijatelji in znanci, kajti vstop je prost, ter imate ob tem času priliko pozdravi te naše zunanje goste, kateri bodo prišli v našo metropolo se boriti za prvenstvo v kegla-škem športu.
Vsem keglaškim 'skupinom, katere se bote mudile v Jo-lietu prihodnjo nedeljo in njih prijateljem kličem v imeni: Jolietskih keglačic in podružnice, bodite iskreno pozdravljene in dobrodošle v Jolietu dne 3. aprila na II« Midwest keglaški turneji v Rival's Par-
ku.
Predno zaključim želim o-meniti da za nedoločen čas, je prestavljen naš Slovenski Program na radio, kateri bi imel pod vodstvom našega orga-nista, prof. Ant. Rozmana, in John Zivetza nastopiti na Velikonočno nedeljo, radi smrti našega preč. dragega župnika Rev. John Plevnik-a. Kadar se bo vršil vam bo že še sporoča* no.
Pozdravljam vse čitatelje Am. Slovenca ter želim listu mnogo novih, zvestih naročnikov.
Josephine Erjavec, Gl. nadzornica S.Ž.Z. --o-
FILMSKE SLIKE BOMO VIDELI
Strabane, Pa.
Prihodnje nedeljo to je 3. aprila bo prišel Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, Ohio in bo kazal premikajoče slike v domu društva sv. Jeronima šfc. 133, KSKJ. Videli bomo evha-ristični kongres, ki se je vršil v Ljubljani; videli sliko roko-borbe "Mickie Mouse"; slike butar na cvetno nedeljo in ko-lačev na veliko soboto, ko nesejo k žegnu in od žegna. Glavna slika pa bo predstava Pasjona.
Tem potom vabimo vse cenjeno občinstvo iz naše naselbine, kakor tudi rojake iz sosednjih naselbin in okolice, da v obilnem številu posetijo Dom dr. sv. Jeronima, za kar gotovo nobenemu ne bo žal. Vstopnina za odrastle bo le 25č, za otroke pa 10c. Predstava slik se prične točno ob 7:30 zvečer.
Anton Tomšič
-o-
ZAHVALA ZA GLASOVE
Cleveland, O.
Vsem našim prijateljem, la so v prvi polovici letošnje kampanje za list Amerikanski Slovenec oddali svoje glasove za našega kandidata Mr. Antona Grdino, še tem potom kar najtopleje zahvaljujem. Ob enem se ti^di priporočam roja kom, da tudi v drugem delu kampanje, ko plačajo naročnino za list ali se na novo na-roče, da kolikor mogoče dajejo svoje glasove zopet našemu kandidatu Mr. Anionu Grdini, kajti mož, kot je on je vreden in tudi zasluži vse/ priznanje, kajti veliko se trudi za našo dobro katoliško stvar. — Listoma Amerikanski Slovenec in "Novi Svet" pa želim obilo uspeha. — Po-zdrav vsem čitateljem in podpornikom, kakor tudi sotrud-nikom. Bog vas živi!
John Prišel
--o-
STRELSKI JARKI V PARKIH
1 London, Anglija. — Tukajšnja vlada jo izdelala načrt, d,t se imajo takoj po morebitnem izbruhu vojne izkopati po londonskih parkih in trgih strelski jarki, v katerih bo prebivalstvo lahko našlo zatočišča ob zračnih napadih Lastnikom hiš pa se bo naročilo, naj podobna zatočišča zgrade ob svojih domovih,kjer le morejo. Vlada ni naklonjena predlogu, da bi se prebivalstvo preselilo na deželo.
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
Na lovu. Gospod Picek in Pacek sta šla zgodaj od doma. Na lov sta šla na zajce in jerebice. Vse jutro in ves dopoldan sta se junaško postavljala v bran jerebicam in zajcem in ničesar ujela. Vročina je proti poldnevu postajala že kar neznosna in Picek je čutil že hudo praznoto v želodcu. "Imaš kaj za pod zob?" po praša Picek. — "Suh jezik imam," pravi Pacek. — "No, pa sediva v senco in se okrep-čaiva! Jaz imam pa steklenico cvička," de Picek. Ko sta našla senco, ponudil gostoljubni Picek Packu steklenico. Žejni Pacek je krepko nagnil in kot bi trenil, je bila steklenica do polovice prazna. "Take, sedaj pa ti s svojim suhim jezikom na dan," pravi lačni Picek. — "Ga nimam več", pravi Pacek. "Zmočil sem si
ga s tvojim cvičkom. Hvala".
* * *
V govorilnici. Neki začetni-ški zdravnik ni imel skoraj nič pacientov. Ko ga je nekoč obiskal njegov tovariš, je videl pri njem na mizi budilko, ki ie bila nastavljena na četrto uro.
"Kaj," se je začudil prijatelj, "toliko dela imaš, da že ob štirih zjutraj vstajaš?"
"Kje neki!" je odvrnil zdravnik. "Budilko imamo zato, da se popoldne zbudim, ko je konec sprejemanja pacientov !"
* *
Hvaležnost. Učitelj: "Hvaležnost je dolžnost. Pomisli; Jurček, ali se lansko leto m zgodilo nič takega, za kar bi moral biti hvaležen?"
Jurček: "Seveda, gospod učitelj, ko ste si roko zlomili-"
Učitelj: "Ko sem si rok" zlomil? Ti pač meniš, da ie treba biti hvaležen dejstvu,da se je roka tako dobro zazdi'*1' vila?"
Jurček: "O ne. Mislim, da
nas takrat dva meseca mste
mogli udariti."
* * *
Med zakoncema. On je kupil svoji ženi za god uhane, v katerih sta bila vdelana dva mala bisera. Njej ste se zdela premajhna. Nevoljna se je °* gledovala v ogledalu: "Ti'!e tvoji biserčki so pa res PrC" majhni!" _ On pa je za" godrnjal v opravičilo: "To f ti le tako zdi,ker so tvoja «se'
sa prevelika!"
* *
Pretežka je. Pri ženitovanJ-
skem posredovalcu: "DaneS pa imam nekaj za vas. An£l0' žinjo s pet tisoč funti." (
Ženitovanjski kandidat
tako debele pa ne maram'.
♦ * #
Razlaga. — A: "Ali V<& zakaj je Donava najbolj črn
reka?"
B: "Saj sploh ni črna."
A: "Kako ne. Izvira Črnem lesu, teče skozi Čr« Avstrijo in so izliva v morje..."
(89)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Strašno odkritje, da je Annette skrivnostno izginila, je silno moreče vplivalo na vso ostalo družbo. Kaj se je moralo z njo zgoditi, toga si nihče ni mogel odgovoriti. Prvi su j«; zavedal Brown, ki je planil nad Sliorjiva Ti zlobnc-z boš got.ovo vedel kje jc kle." 1'rinc bbojov se je silno prestrašil.
"Nič ne veni, kako naj povem kani je Izginila," Jc proseče odgovoril princ. "LnitV seukriči Brown, "Stran od mene," boječe kliče princ; "Jane, nikar ga nc-fnsti k meni, on mi še ubije." __ "J'rav povedal," r«ču Brown raz-bu' ieflVJ "i»hijw» t®'" —. J'rinu Sborov je bil tako prestrašen, da je zbežal stran.
Sborov ni tekel dolgo, komuj po kakih petnajstih korakih Jc bil že ti row n za njim, I\akor ris se je zakadil v princa, kateri se je začel na vso moč braniti, toda Browji je bil močnejil in princ Sborov je kmalu obnemogel le-••■al na ,tleli. Tjidi na tleli se je branil, kajti prepričan je "bil, da ga Brown ubije.
Tudi Lady Greyitoke jo vitki«, k«" ko divje je ravnal lirown s princem in vse je kazalo, da k a misli zares pokončati. Tega pa ona nikakor ni la dopustiti, zato je stopila * naperil'* no sulico proti Browuu rekoč: "Sto) .Brown, ne tibijuj! Ce me ne po»ln»*Si ti zarinem ostro bodalo naravnost zi tree I"
NAJVEČJA PONAREJEVALSKA AFERA V ZGODOVINI
•AMERIKANSKI SLOVENEC
... ......
Dan za dnem slišmo o raznih ponarejevalskih aferah. Po vojni rastejo kakor gobe po dežju. Ljudje so se pač razvadili in ne ljubi se jim več trdo delati za ljubi kruhek kakor njihovim očetom. Živeti hočejo dobro na lahek načn, zato ni čuda, če marsikoga omami misel, da bi s ponarejanjem prišel do denarja. Ponarediti se da prav vse, samo dovolj sposobnosti in spretnosti je treba. Eni ponarejajo bankovce in kovance, drugi vrednostne papirje, tretji umetnine starih mojstrov, četrti potne liste in razne akte, peti kratko-tt&lo kradejo misli pa tudi slog slavnih pisateljev in jih prodajajo za svoje, šesti ponarejajo 2?odovino, sedmi pustijo, da si slaven znanstvenik beli glavo s svojo novo iznajdbo, pa mu jo Potem izmaknejo izpred nosa, inalo spopolnijo in nato strmemu svetu razglasijo za svojo M. itd. Našteli bi lahko še celo Vrsto takih ponarejanj in še ne ^ prišli do konca. Ljudje ponašajo pač vse, kar jim pride Pod roke, razlika je samo v da niso v izberi snovi vsi enako duhoviti. Zato ni čuda, da le bil največji ponarejevalec ^etovne zgodovine Francoz, ^ancozi so namreč znani po 8v°ji duhovitosti.
Leta 1861 je k 68-letnemu ^atematiku Michelu Chales v Parizu, ki je bil v tedanjih ča-
znan po vsem učenjaškem
*v®tu, prišel reven in na videz Neizobražen mož. Pripovedoval je, da je po naključju dobil , roke številne spise in papirje, 1 so bili last predrevolucionar-1e plemiške rodovine Boisjour-ain- Tedaj so jih zaradi varno-Prepeljali v Ameriko. Ko so M hoteli prepeljati nazaj v Ev-je ladjo zadela nesreča in 0 »o zdaj papirji poškodova-
Nerona Arhimedu (!), nekaj vrstic Lazarja po njegovem obu-jenju od mrtvih, odlomki spominov galskega vojvode Verein-getorixa itd. itd. Chales je obdržal "zaklade" ljubosumno zase in jih ni nikomur izdal, ker bi bila sicer ogromna goljufija že prej odkrita. Vsekakor je zadostovalo tistih par izvlečkov iz "del" fizikov, kateremu je tudi znosil skupaj Vrain-Lucas in katere je v svojih spisih omenjal zdaj Chales, da je svet postal nanj pozoren. Nič čudnega, ko je pa matematik v svojih delih iznašal trditve, ki bi postavile na glavo vsa trudapolna raziskavanja dolgih stoletij.
Tedaj so se prvič zaslišali glasovi o ponaredbi. Toda zadeva se je razrešila na drug, popolnoma nepričakovan način: Chales je namreč dal svojega dobavitelja, ki je bil v zaostanku s 3000 obljubljenimi papirji, policijsko zastražiti, ker se je bal, da mu njegovih dragocenosti ne bi prodal kje v tujini. Tako je prišla policija na sled Vrain-Lucasovi pretkanosti. Mož ni dobavil svojih papirjev učenjaku zgolj iz vzroka, ker jih še ni — izdelal. Dan in noč je naporno delal, sestavljal tekste, risal starinske črke itd.
Proces je bil predmet smeha vsega Pariza zadnjih šest tednov drugega cesarstva. Vsa Francija se je zvijala od smeha, ko se je zvedelo, da je bilo med papirji na primer francosko (!) napisano pismo Aleksandra Velikega svojemu učitelju Aristotelu, v katerem ga Aleksander roti, naj za božjo voljo čim prej započne "raziskovalno ekspedi-eijo v Galilejo"! Sploh so bila vsa pisma, tako tudi kralja Heroda Kleopatri in spokornice Marije Magdalene napisana v francoskem jeziku. Ker se Cha-
DVE ODLIČNI OSEBNOSTI
Mrs. Roosevelt je nedavno v Hollywoodu obiskala malo filmsko igralko Shirley Temple, s katero jo kaže gornja slika.
in deloma celo nečitljivi. Mož Ies za to zanimivo dejstvo ni Je učenjaku rekel, da mu je pri- preveč zanjmal, je bil goljuf taljen počasi prinesti vse pa- ko nesramen- da je dejal, da so
če se za najdbo zanima, ^enkrat je prinesel samo ne-
vzh Papirjev s seb°j- ker noče "Ujati prevelike pozornosti.
.Matematik si je začel ogledo-1 Papirje in njegovo začude-e Je raslo. V rokah je držal J^o filozofa Pascala, iz kate-^ je bilo razvidno, da je
tonV Za prav PascaI in ne Nevv-I)r 0cJkl'il gravitacijske zakone. P'smo je nosilo podpis fi-Leibniza. Vsi spisi so bili ,es Pisani od slavnih mož. Cha-bur-° V SV0J'em presrečnem raz-dajJ[!nja rotil moža, ki se je iz-boV* za Vrain-Lucasa, naj za in s Voljo nikomur nič ne pove Piih'lm° "Jemu Pnnese še ostale W4?e' °bljubil mu J'e bogato
»Ho^!)lrji in pisma» ki mu jih & s0 ,'a,ai' počasi znašal skupaj, W nenavadna in kaj čudna. Al,.]!'Je ,)il0 med njimi "pismo" Sandra Velikega Ari^otelu,
originali po nesreči pri nekem požaru zgoreli, da pa to nič ne de, ker so bili prevedeni in prepisani od samega Rabelaisa, kar njihovo.vrednost pač še bolj dviga.
Chales je bil pri razpravi deležen takega zasmeha, da se ni nikoli več upal nastopiti v javnosti, kajti gorje mu, kdor se pred francosko javnostjo osmeši. Tega mu Francoz nikoli ne odpusti! Grozovitega udarca, ki ga je zadel, je bila kriva pač njegova prevelika lahkovernost in popolna nevednost na področju zgodovine.
Vrain-Lucas, ki je od Chalesa dobil v osmih letih za 27.000 "papirjev" lepo vsoto 140.000 frankov, je bil obsojen na dve leti ječe. Ker je takoj po tem senzacijHkem proč u izbruhnila nemško-francoska vojna, so ljudje kmalu pozabili to ponare-jevalsko afero, ki je vsekakor ena največjih v zgodovini.
narji o perzijskih vojskah, švicarski kronisti o bojih z Bur-gundci, srednjeveški pisci analov o križarskih vojnah in mongolskih tolpah, popolnoma napačna ali vsaj pretirana.
Nemški zgodovinar Karel Bauer pa je šel še dalje. On ni podvomil samo o številu, ampak ni verjel celo v zgodbo samo ne. Po trudapolnem delu in brskanju po starih spisih je izdal drobno knjižico, v kateri prihaja do presenetljivega zaključka, da vsa zgodba o krvoprelitju v Verdenu ni resnična. Možu je vsekakor treba priznati pogum, ker se je kljub temu, da živi v narodno - socialistični Nemčiji, upal razbliniti v nič glavno in skoraj edino orožje, ki so ga vihteli narodno-socialistični pogani proti krščanskemu vladarju.
Bauer je namreč ugotovil, da sodobni viri prav nič ne vedo o kakšnem pobijanju Saksov. Pripovedujejo zgolj o velikem številu padlih vojščakov. Pozneje se pojavi trditev, da je bilo tisoče Saksov izročenih zmagovalcu na življenje in smrt (ad acciden-dum). To pa pomeni v srednjeveškem jeziku zgolj, da so mu bili izročeni "na milost ali nemilost". Potem pa pride Bauer do zanimivega razkritja. Sodobni viri pravijo, da> je Karel Veliki kakor po drugih bitkah tako tudi po končanem boju ob Alleri preselil premagane Sakse v druge pokrajine. Karel Veliki je sploh vsa plemena preseljeval in jih mešal med seboj. Tako je preselil Franke vzhodno od Rena in severno od Maina, dočim
je Sakse in Turingijce naselil na zahodu. Saksi se vsekakor niso mogli pritoževati, saj so zamenjali mrzlo in ostro podnebje svoje domovine s toplejšim in milejšim. Tako so bili torej Saksi "izseljenci" (delocati). Poznejši prepis posameznih virov, i od katerih sploh nimamo nobe-i nih originalov, pa naenkrat pra-j vi j o "decollati", torej "obglavljeni". Lapsus calami torej! Na-jpaka, pri prepisovanjih tako po-'gosto nastane!
j Tako se je torej spet enkrat izkazalo, da 'mračni' srednji vek vendarle ni tako pošasten in groze poln, kakor bi ga nekateri radi naslikali. Smilijo se nam le ubogi narodno-socialistični pogani, ki bodo v "vzgoji" svojega nadobudnega naraščaja prikrajšani za tako dobrodošlo jim "grozovitost" krščanskega vladarja !
VS0DNA ZGODOVINSKA
NAPAKA
l-od Jm tarc nemške na-Hov'U 80ciu'istc. ker je tvorec jjjj zahodnorim8kega impe-ijiil111 8 tem tu('i pofotnik ('u-
We nemške državo Karel sv0j Dokristjunil Germane. V oboževanju staro-ger-'%„ ,'pH poganstva bi radi Do- J a" njegov zgodovinski "	mu vse dobre
st>-!ihi*li in Postavajo tiste ki v ,. z^°dovine njegove dobo, j ti ^ 1 krščanskega vladarici ilZL'Jo v kolikor toliko slabi ta
H hi gotovinskem pouku v šo-<1%) . 0,,iev«ki učitelji zlasti na k (i(l| 'J! ši,oko razlagajo, kako
V] Vi
>arcl Veliki po zmagi pri
v onem samimi
^ 78. I „ J|
»»o "bKl«vit| 1500 Saksov sa-niso hoteli zatajiti '°jih dedov. Priznati mo-
ramo, da je res marsikoga že poprej motila ta čudna neskladnost v značaju Karla Velikega, o katerem vsa zgodovinska sporočila pravijo, da se jo v njem družila prvotna sila barbarskih narodov z občudovanjem kulturnih vrednot antičnega sveta in krščanske človečnosti.
Zdaj pa je ta legenda o "saksonskem mesarju" postala res legenda. 2e desetletja namreč se uveljavlja v zgodovinski znanosti metoda stvarne kritike, ki jo je zlasti uspešno uporabil Hans Dolbrtick. Tako so mlajši zgodovinarji začeli dvomiti o resničnosti sporočila "šentjernejske noči" v Verdenu ob Alleri. Sprva so dvomili zgolj o številu •1500 obglavljenih Saksov, saj vsi vemo, da so števila, ki so nam jih sporočili grški zgodovi-
NEMŠKI PLIN IZ SVETOVNE VOJNE
Gradbeni delavci so v francoski vasi Adinfert pri Arra-su odkrili podzemsko skladišče nemških plinskih granat. Gre za kakšnih 20 ton iperita in granat s plinom za solze-nje.
Skladišče so odkrili na ta način, da so začela tla pod neko hišo cb robu vasi popuščati in je pretilo, da se bo stavba zrušila. Zidarji, ki so hoteli hišo podpreti, so odkri> li jamo pod njo. Plin. ki se je bil tam nabral, bi bil lahko povzročil hudo nesrečo.
PIRUHE
bo poslal marsikdo svojim domačim v stari kraj kak dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge dele sveta zanesljivo in točno že več let. Denar dobijo prejemniki na dom potom pošte brez vsakega odbitka. Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno. Včeraj so bile naše cene:
7. a 'U Za Za Za Za
V JUGOSLAVIJO:
$ 2.55.................... 100	Din
$ 5.00.................... 200	Din
? 7.20.................... 300	Din
$10.00.................... 420	Din
$11.65.................... 500	Din
$23.00....................1000	Din
V ITALIJO:
Za	$ 6.50.................... 100
Za	$ 12.25.................... 200
Za	$ 30.00.................... 500
Za	$ 57.00....................1000
Za	$112.50....................2000 Lir
Za	$167.50....................3000 Lir
Lir Lir Lir Lir
Pri večjih svotah poseben popust.
7.A IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite..........$5.75 Za $10.00 pošljite..............$10.85
Za $25.00 pošljite................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
John Jerl«2i
RAZNO
DVA BRATA IN DVE SESTRI
V	Turinu sta se poročila •dva brata, Fernando in Gnilio Cisi, z dvema sestrama Torre-nijevima. To samo na sebi bi ne bilo še nič nenavadnega, toda v družini Cisijevih je bil to že četrti zaporedni primer, da sta se dva brata poročila z dvema sestrama. Prvič sta se tako poročila njiju praoče in njegov brat, in to je bilo 1. 1855., potem se je enako zgodilo v treh nadaljnjih poko-lenjih. Cisijeva pravita, da sta se z obema sestrama seznanila po naključju in da pri tem nista vedela drug za drugega.
VERA V RUSKIH VASEH
Glasilo komunistične mladine v Sovjetiji "Komsomolska-ja Pravda" od 1. marca prina-šu poročilo komunista Mari-njanija, ki poroča, da je neki popotujoči ruski pop v vasi Agejevščina v okolici Smolen-ska z dovoljenjem staršev krstil nič manj kakor 18 otrok, ki so bili stari 5 do 15 let. Med krščevanjem je prebiral sveto pismo, kar je na ljudstvo napravilo silen vtis. Poročevalec naglasa, da se .je treba bolj brigati za počenje-nje teh popotujočih popov„ker je njihov vpliv v kmečkih kolektivih zelo velik. Sploh poživijo sovjetsko vlado, naj z odločnimi ukrepi odpravi te in take "nerednosti".
-o-
ŽIDJE V BELGIJI
V	Ženevi je izšla statistika o židovskem živi ju. Po teh podatkih živi 16 milijonov Židov, od tega 9.5 miljona v Evropi. Največji odstotek židovskega prebivalstva ima Poljska, namreč 9.8%. Sledijo Litva s 6.2%, Ru-munija s 5.4% in Madžarska s 5.1%. Ostale države imajo manj nego tri odstotke Židov. V Evropi ima najmanj Židov Belgija, namreč samo 60.000.
ZNIŽANI ZEMLJIŠKI DAVKI
Chicago, 111. — Zemljiški davki v tukajšnjem mestu bodo za leto 1937 za okrog osem odstotkov nižji kakor za leto 1936. Poziv za nje bo razposlan okrog 1. maja. Vrednost vseh zemljišč v Chi-cagi je preračunana na okrog dve miljardi dolarjev.
-o-
Ko pošiljate svojo naročnino za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove!
1819 W. CERMAK ROAD
CHICAGO. ILLINOIS
OFFICE OF COUNTY CLERK OF COOK COUNTY, ILLINOIS
STATE OF ILLINOIS )
) ss.
COUNTY OF COOK )
Po določbah odseka 34 zakona o primarnih volitvah v Illinois« s tem potrjujem, da je barva papirja, ki se bo uporabljal za primarne glasovnice posameznih strank za primarne volitve, ki se bodo vršile v Cook okraju, izven mest Bcrwyn, Chicago, Chicago Heights in Harvey, trg Cicero in vasi Evergreen Park, Elnnvood Park, Morton Grove, Niles Center, Summit in Stickney, v torek, 12. aprila 1938, sledeča: DFMOKRATSKA STRANKA ......................MODRA
RFPUBI.IKANSKA STRANKA ..............
..........BELA
V POTRDILO TEGA stavljam tukaj svoj podpis in pritisnem žig okraja Cook, 24. marca 1938.
MICHAEL T. PLYNN,
okraj, klerk
Cook okraja, Illinois
fmmmmmwmwmwwmwmwm^wmwwwww^wwwww^www^" ------------------------------
PIJTE SLOVEČE
MONARCH PIVO......
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal G177 Chicago, III.

Stran 3
Naznanilo in zahvala
C — •	•	/ -
S tuznim in potrtim srcem naznanjamo vsem s/bjim sorodnikom, prijateljem in znancem in vsemu slovenskejfeu narodu v Ameriki in stari domovini, da je naš oče, brat in sfari oče
Kremesec
dne 14. marca 1938, po dolgi in mučni bolezni, previden s zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika se je vršil dne 17. marca 1938 s peto sv. mašo zadušnico iz cerkve sv. Štefana, na Resurrection pokopališče v Summit, Illinois.
Pokojni je bil rojen dne 24. junija 1868. v Rosalnicah pri Treh Farah, pri Metliki na Belokranjskem. V Ameriko je prišel 25. junija 1885 in bival v tej deželi skoro 53 let.
Ob tej priliki želimo iskreno in prisrčno zahvaliti zlasti preč. g. patra Aleksandra Urankarja, župnika sv. Štefana, kakor tudi pomož. župnika preč. g. patra Marcela Marinšeka, za dušna tolažila in številne obiske, za časa bolezni pokojnega, kakor tudi za podelitev zadnje sv. popotnice, dalje tudi za lepe cerkvene pogrebne obrede in za spremitev pokojnega na pokopališče in opravljene molitve ob grobu. Dalje želimo iskreno zahvaliti tudi Mr. Ivana Račiča in njegov pevski zbor, za lepo petje pri Requiem maši v cerkvi in potem na pokopališču ob grobu.
Dalje iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Mr. Louisa Že-frana, za lepo oskrbljen pogreb in vso tozadevno postrežbo. .. .Najprisrčnejše zahvaljujemo tudi vsa društva, družine, ki so naklonili za pokojnega requiem maše. Ti so:
Društvo sv. Jurija, štev 960, Reda Katol. Borštnarjev; društvo sv. Alojzija, štev. 47, KSKJ.; društvo Najsv. Imena; društvo Marija Pomagaj, štev. 78, KSKJ.; družina Math Kremesec; družina Mr. in Mrs. Anton Petrich, z West Pullmana.
Za navadne tihe maše so darovali: (Številka za imenom zna-či, koliko maš so družine in posamezniki naklonili): Mr. Alfonz; Asich (2); Mrs. in Miss A. Asich (5); družina Anton Banich. (1); Mrs. Rose Banich (1); družina G. Bates (1); družina Bizjak (1); družina Blaj (1); družina Charles Boncha (1); Mary in Ann Boncha (1); družina Frank Bcršnik (1); Mr. John Habian (1); Mr. Jožef Fabian, Joliet, 111. (1); družina Jos. Fajfar (1); družina John Falle (1); Mrs. A. Ferenchak (1); Mr. in Mrs. Gottfreid in Kuempurch (1); družina John Gradishar (1); družina Geraevich (1); družina Anton Gregorich (2); Mr. in Mrs. Gregor Gregorich (1); družina Joseph Gregorich (1); družina Frani: Grill (2); družina Math Grill (2); Mr. Frank J. Gospoda-rič, Joliet, 111. (1); družina John Gyorkos (1); družina Andrew Jelenčič (1); družina John Jerich (1); družina M. Jerina (1), družina Judnič (2); družina Leo Jurjovec (1); družina Mary Kaiser (2); družina Michael Kavčič (1); družina Frtnk Keržič-nik (1); družina Joseph Kobal (1); Mr. Anton Koren (1); Mr. John Kosmach, Sr. (1); družina John Kosmach, Jr. O); Mr. Frank Kozjek (1); družina Anton Kremesec (2); družina Math Kregulj (1); družina Peter Kure (1); družina Joseph Kremesec (1); Mr. Frank Kral (1); družina Lah (1); Mr. Fred Lehman. Rockdale, 111. (1); družina Charles' Midic (1); družina Frank Maglin (1); družina Merlak (1); Mr. in Mrs. Martin M-Jler (1); družina Leo Mladič ,(1); družina John Mlakar (2); družina John Motz, Joliet, 111. (2); Mrs. Mravlja in družina (1); druirna Bernard Muth (2); Mr. Louis Niklovas (1); družina Joseph Oster-man (1); Mr. John Panian, Rockdale, 111. (1); Mrs. Margaret Panian, Joliet, 111. (2); Mrs. Margaret Petrovčič (1); John Pe-trovčič (1); družina Joseph Perko, Sr. (1); družina Pintar (1); družina Jerry Pire (1); Mrs. J. Poglajen (1); Mr. Frank Papish
(1);	družina Peter Prah, Sr. (1); družina Prežel (1); družina Frank Primožich (1); Mrs. Marie Prisland, Sheboygan, Wis. (3); družina G. Puhek (1); družina Račič (2); Mr. in Mrs. Frank Ri-bich (1); družina Šetina in Erjavec, Joliet, 111. (1); družina John Sever (1); Mr. John Šimec (1); družina Simon Šinkovec (1); Mrs. Srabernak (1) družina John Stare (5); družina John Štajer
(2);	družina Joseph Štefanec (2); Mr. in Mrs. Strohen (1); družina John Terselich (2); družina John Thomas (1); družina Anton Tomažin (1); družina Veselich (1); družina Frank Vidic, Rockdale, 111. (7); Mr. Frank Vidmar, Jr. (2); Mr. Frank Vidmar, Sr. (1); Mrs. A. Vogrich (1); družina A. Vogrich (1); Mr. in Mrs. W. Vuksinich (2); Josephine Vuksinich (1); družina L. Winter (1); Mrs. Agatha Woltman (2); Mr. in Mrs. Frank Woltman (2); družina Steve Žabčič (1); družina Joseph Zalar, Joliet, 111. (2); družina Louis Železnikar, Joliet, 111. (1) družina Zore (1); druiina Joseph Zorko (1); družina Nick Zunick (2); Mr. in Mrs. Cieblinski (1); družina W. Dreiling (2); družina Louis Duller, Sr. (2); družina Louis^ Duller, Jr. (1).
Vsem navedenim darovalcem, ki so naklonili pokojniku toliko sv. maš najiskrenejša in prisrčna zahvala!
Vence so poklonili pokojniku h krsti sledeči: K. S. K. Jed-nota; društvo sv. Alojzija, štev. 47, KSKJ.; Slovenian Camp, No. 15211 M. W. of A.; List "Amerikanski Slovenec"; Boys of the Kedzie Depot, Chicago Surface Line; osobje in suyervajzor od Chicago Surface Line; (E. of A. Division 241); Lawndale Mechanical Dept. of Chicago Surface Line; Employees of the United States Tobacco Co.; Employees of Lepman Bros.; družina John Kochevar; družina Anton Wencel; družina Charles Bowny; družina Dechman; družina John Gottlieb; družina Nesvacil. — Vsem za naklonjene vence najlepša zahvala!
Posebej naj še zahvalimo naše dobre sosede Mr. in Mrs. Charles Boncha. Mrs. Boncha je veliko pomagala za časa bolezni in potem v urah hude preizkušnje. — Istotako najlepša zahvala vsem uglednim društvam in vsemu članstvu, kakor tudi vsem drugim znancem in prijateljem pokojnega, ki so prihajali pokojnika obiskavati za časa njegove bolezni in ga tolažili, kakor tudi potem, ko so prihajali istega kropit in pri njem čuli ob ve-čerih in ponoči. — Najprisrčpejša hvala tudi vsem, ki so se udeležili pogrebne maše in potem sprevoda na pokopališče v tako velikem številu. Prav vsem najprisrčnejša zahvala.
Ako smo katerega izpustili naj nam oprosti, kajti v težkih urah preizkušnje, ko smo izgubili ljubljenega očeta smo bili vsi iz sebe. Vsak tak naj nam oprosti, naša iskrena želja, da zahvalimo tem potom prav vse, karkoli jc kdo storil kaj v teh dneh za pokojnika ali nas. Vso veliko prijaznost in sočustvovanje prijateljev in znancev visoko cenimo in smo hvaležni za vse.
Ti dragi oče, stari.oče in brat pa, ki si nas zapustil po hudi in mučni bolezni in po trpljenja polnem življenju tu na svetu, spa-vaj mirno v Bogu, spočij se v Bogu, dokler se ne snidemo ;am gori na zvezdami pri ljubem Bogu, kjer ni ne trpljenja ne solz. Naj Ti bo lahka ameriška zemlja in počivaj v miru!
Zvon — je zbudil se v zvoniku, ko «>' večno Ti zaspal. Pod večnim solncem ni ga veka, pod milim nebom ni človeka, da Tvojih naukov zbriše sled; odmev je božjih nam besed. Kristus Tvoje bo vstajenje, ko zacvete večni vrt.
Žalujoči ostali: JOHN in LOUIS KREMESEC, sinova; MARY (Fabian), ANNA (Basha), MOLLIE (Thomas), hčere; ROBERT, WILLIAM. LEROY, vnuki; DOROTHY. MARION in EVELYN, vnukinje; ANTON, MATH in JOSEPH, bratje.
Chicago, Illinois, dne 26. marca 1938.
Stran '4
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 1. aprila 193S
ROMAN I
i—*
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu*
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
Krog ene po polnoči pridemo. Noč bo temna upam. Meseca ne bo."
"Mislim da razumem. Vsekakor — nič težkega ni na vsej stvari. Pa previdna bova."
"Treba bo paziti na vse! Imejta oči in ušesa odprta! In glavo vedro!"
Blakeney je pri teh besedah pogledal Armanda.
Pa Armand se ni genil. Spet je sedel s prekrižanimi rokami in z glavo na prsih.
Umolniki so in tiho sedeli ob ognju, vsak zatopljen v svoje lastne misli.
Skozi okno je prihajal šum mestnega življenja, trdi koraki vojakov in kričava povelja narednikov so se cula. Veter je stresal šipe na oknih in tožno zavijal krog oglov.
Cela zgodovina gorja in nesreče pariškega mesta in Francije je odmevala v teh tožnih glasovih —.
Blakeney je nepotrpežljivo vzdihnil, stopil k oknu in ga odprl.
In prav tedaj je v daljavi nekje zapel boben in na ulici je zadonel čuvajev glas.
"Mirno spite, državljani! Vse je varno!"
"E-hm —! Pametna misel, kaj —?" se je pošalil Blakeney. "Pa pojdimo tudi mi spat! Kaj pravite, fantje?"
Vsa resnobnost in odločnost podjetnega vodje je v hipu spet izginila iz njegovega lica. Spet je bil stari, dobrovoljni Percy, malomaren, zaspan, brezbrižen. Težke trepalnice so legle na njegove bistre, presunljive oči, usta so se bebasto držala na smeh, z veliko skrbjo in vestnostjo si je brisal nevidne praške s svoje neomadeževane suknje.
Živ človek ni mogel reči, da je tale mož kaj več nego navaden pariški ali londonski salonski gizdalin —.
Le Andrejeve bistre oči so bile ostre dovolj, da so pod to krinko brezbrižne vese-losti in dobrovoljnosti videle kaj več.
Prvič po dolgih letih kar sta se poznala je opazil na njegovem sicer vedno gladkem čelu globoko gubo polno skrbi in krog usten, ki so se držale na smeh, so legle trde poteze —.
Percyjev najzvestejši prijatelj je bil, poznal ga je do dna duše. Slutil je, da nekaj ni prav. Opazil je, kako so njegove oči malo poprej sumljivo počivale na Armandu, vedel je da ta dva za nocoj še nista gotova, da si imata še marsikaj povedati.
Zato je vstal in dal s tem znamenje za odhod.
"Domenili smo se torej vse in nimaš nam več kaj povedati?"'
"Ne, dobri prijatelj!" je odgovoril Percy. "Ne vem kako se vi drugi počutite, pa jaz sem strašno utrujen."
"Spodaj v pritličju jo najdete! Foulkes ima ključ. Vse je pripravljeno. Le vla-sulj si nikar ne vzemite, če je količkaj mogoče. Prišlo bi do pretepa, pa bi vam padle z glave!"
Sunkoma je govoril, rezko in kratko. Niso bili tega pri njem vajeni. Hastings in lord Anton sta mislila, da je utrujen. Andrej pa je mislil drugače. Vstali so in se poslovili, kratko in prisrčno. Le Armand je ostal.
VII. •
MOŽ, KI NE VE, KAJ JE LJUBEZEN.
"Torej Armand, kaj je s teboj?" je vprašal Blakeney, ko so utihnili koraki odhajajočih tovarišev.
"Torej si uganil, da — da je kaj posebnega?" "Seveda!"
Armand je vstal in nepotrpežljivo porinil stol od sebe. Zagrebel je roke v žepe in stopil po sobi s temnim obrazom in globoko nagubanim čelom.
Percy je spet sedel na svoje priljubljeno mesto na ogel mize, s hrbtom proti luči in z obrazom po sobi.
Zdelo se je, da se ne briga za Armanda. Z vso pozornostjo, ki je je tak posel vreden, si je ogledoval fine bele prste in si gizdavo likal nohte.
Armand je obstal pred prijateljem, resnoben, odločen, resen, mračnega obraza.
"Percy," je dejal, "jaz ne morem jutri iz Pariza."
Percy ni odgovoril. Skrbno si je ogledoval nohet na palcu, ki si ga je pravkar svetlo zlikal.
"Ostati še moram nekaj časa v Parizu," je nadaljeval Armand odločno. "Morebiti mi ne bo mogoče da bi se v bližnjih tednih že vrnil na Angleško —.
Saj imaš še tri druge, ki ti bodo pomagali zunaj Pariza. V mestu samem sem ti pa ves na razpolago."
Še vedno Percy ni odgovoril. Niti pogledal ga ni izpod svojih težkih obrvi.
Armand je nadaljeval z občutno nepo-trpežljivim glasom:
"Gotovo boš nekoga potreboval v nedeljo zvečer tukaj v mestu! Na razpolago sem ti — tukaj na stanovanju ali pa kjerkoli. Pa mesta ne morem zapustiti, vsaj te dni ne!"
Končno je bil Blakeney zadovoljen s svojimi nohti. Vstal je, globoko zazehal in se obrnil k vratom svoje sobice.
"Lahko noč, prijatelj!" je rekel prijazno. "Cas je da greva spat! Strašno sem truden."
"Percy —!" je vzkliknil Armand raz-vnet.
"E-hm —! Kaj še hočeš?" ga je vprašal zaspano.
"Ali me boš takole pustil od sebe — ? Brez vsake besede?"
"Mnogo sem že nocoj govoril, prijatelj! Tudi lahko noč sem ti že rekel in ti povedal da sem strašno truden."
Odprl je vrata in se pripravljal, da odide.
"Percy —! Saj me ne moreš kar takole nagnati od sebe —!" "Kako?"
"Brez vsake besede —. Kaj sem ti storil, da počenjaš z menoj kakor z otrokom, ki se zanj niti zmeniti ni treba — ?"
Blakeney se je obrnil in stopil pred njega, orjak v primeri z vitko, fantovsko postavo Armandovo. Njegov obraz je bil še vedno dobrodušen in njegove oči so prijazno gledale prijatelja.
"Ali bi rad, Armand, da ti povem besede", mu je rekel mirno, "besede, ki si jih lahko misliš, ne da bi mi bilo treba le samo ziniti?"
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana _________ 80c
BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana......................... 60c
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani_________ 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani .......................................... 30t
CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja____________ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani .................................... 75c
DESET DETEKTIVSKIH ZGODB, zelo zanimivo za vsakega. Broširana knjiga, 210 strani, stane .................................. 50c
DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI,
spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne ..................................$1.25
DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj _______________________________________$3.00
DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ............................................... 60c
tZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani........... 80c
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25
IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finigar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233
strani ____________________________________ 75o
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani _______________________ 60c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ...................$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ..............................._...$1.50
JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino _____________________
30c
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja —..................................$1.00
FABIJGLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c
FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtite, novele m povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ....................................................$1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ............................... 75c
Mehkovezana knjiga 239 strani 75c
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj...............$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis.
Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži
dokler jo ne prečita .................... 50c
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja.
ba. Brošura z 317 strani............$1.50
GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja —........................................ 35c
GLAD, 53. zvezek Splošne knjiž-nja, ki slika socialne razmere, nice. Povest iz švedskega živlie-
GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke obširen napet roman, skupaj 1092 str., 4 broširani zvezki......$2.00
GUISEPPO MUSOLINO, all KRVNO MAŠČEVANJE, dolg
napet roman, v osmih zvezkih, skupoj 2654 strani, vseh osem
zvezkov ......................................„..$5.50
GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani............$1.50
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poves'i. Posamezni del stane $2.50, oba
skupaj .............................................$5.00
IZBRANI SPISI. DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga —.....................„.$1.50
IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala amerisko-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ___________$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po..............$1.00
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.
4. zvezek: Cvet in sad.
Hči mestne-sodba v
ga sodnika. — Kozlovska Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Zenitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slo^tnski svetec in učitelj.
—	Veronika Deseniška.
KMEČKI PUNT, A. 5enoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ___________________________________$1.00
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Poyest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25
KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00
KRIŠTOF DIMAC, J. London.
Mehkovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem zapadli ..............................................$1.25
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, —
vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček * gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad. — Ptičje
gnezdo. — Poškodovana slika. _
Tiskovna pomota. — Spominčica._
Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brsta. — Različni sestri.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ...................................
Iveri.
"Cankarjev Glasnik" sicer ni v krogu tistih, katere označujemo kot 'farježrce'. V malih in bolj prikritih dozah pa le vbrizgava strup. Pod obliko skoroda poetičnega frazer-stva paradira materializem in naturalizem, kakor kaže božično razmišljevanje ali članek "Sedanjost in bodočnost". Očitajo mi, da iščem in iščem dlake in jih cepim, kak las je najmanj neprijetna roba, ko zaide v grlo. Silno te davi. Milan Medvešek ima povest 'Materino maščevanje!'. Neznatna stvarca, ampak nič manj hudo strupena, kakor je razvidno iz zadnjega odstavka. Zunanji dogodek, dasi pretiravan in povečan, je le odsev notranjega doživetja. Vera je šla., pa se celo zahvaljuje za Ahaci-jevo palico in vrv. Strup je vbrizgan.
Očividno je spisal članek "Japonska imperialistična psihologija" urednik Kristan sam. Meritorično se ne spuščam v članek. Pa ima dozo strupa. Meni: "Mohamedan-cem je obljubljen raj, stare Nemce so Valkire vodile v Valhalo, katoličan lahko postane svetnik,. Če naredi nekoliko čudežev..." Kaj to pomeni ? Pač le, da je pisec hotel flikniti prav katoliško cerkev samo', ki pri svetniških procesih zahteva čudeže, in bi se ti čudeži delali kakor bi s prsti počil, z drugimi besedami, da bi prav prefrigano delal kak svetnik, ali delala prefrigano sama katoliška cerkev. Mislim, da je imel g. Kristan dosti o-pravkov s katoliškimi krogi, in če je še zdaj v zreli starosti mnenja, da slonijo svetniški procesi na goli in nečedni goljufiji, ga morem le omilova-ti, in to tem bolj, ker vbrizgava strup še drugim v žile. Saj so ga morali dobro razumeti. Morda je le las, le dlaka, pa se bojim, da so se mnogi hudo izkašljali.
Razcepljena edinost. Ne gre za kake verske dogme. Pri dogmi ne moreš stopiti, kakor bi
se ti poljubilo. Drugo je pri političnem ali socialnem nazi-ranju. Mnenja se ravnajo po razlogih. Tudi pri nas katoličanih mnenja niso vedno enotna in edinostna. Tudi mi smo pogostoma razcepljeni pri edinosti.
Slovenci v Ameriki, kar jih ni odločno pri katoliški edinosti, dasi ta ni vedno edinostna, so vsi zgrnjeni okoli Rusije in Španije. So hudo edinostni.ker
prav vsi so sami in goli demokrati in skušajo v demokraciji drug drugega prekašati. Precej so pa zopet razcepljeni in se med seboj pokavsajo, kaj in kje bi bila demokracija, vsaj tista demokracija,, za katero so vsi. Eni trdijo, da je ta demokracija brezpogojno v Rusiji in Španiji, ker na svetu sta le dva tabora: demokratični in fašistični tabor. Drugim vsaj pruska demokracija nekaj ne ugaja, in pravijo,da je le bolj gola tiranija, nasil-stvo. Ti tvorijo drugo vejo, ni jih dosti, nekaj soli pa le imajo v glavi,, priznam. Tretja veja razcepljene edinosti se re-krutira iz takih, ki so sicer za demokracijo, ampak če v Rusiji ne gre drugače, naj pa bo dobra tudi tiranija. Vsaka be-seda je bob ob steno. Pomoč bi bila le, ako bi vsak sam šel v Rusijo ali v Španijo. Tega se pa bojijo ko zlomek žegna-ne vode. Zato bo še dosti besedovanja, ker so tri veje: Vit-kovič, Molek in Ule.
-o-
KONEC LOČITEV V FRAN-COVI ŠPANIJI
Na ukaz generala Franca je izdala burgoška vlada odlok, ki ukinja ločitev zakona na španskem ozemlju. Uredba glede ločitev je bila na Špa11' skem v veljavi od leta 1931-
Civic Leaders Support Judge Edmund K. Jareck
Patriotic citizens, flanked by ch'C leaders, business, social and we organizations, have aroused the v0 to action in the coming primary c< paign, when they will decide whet . honesty, integrity and economy ^ public office are to be approved. ^ the nomination of Judge Edmund Jarecki for County Judge.
KRIŠTOF KOLUMB, ali odkri-tje Amerike. E. Sreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba __________________________
60c
65c
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alil v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
i849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG
1901 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenJni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
JUDGE
EDMUND K. JARE£^L
by
re-
Thc overburdened taxpayers, e re-electing J11?..
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o. krasiti grobove svojih dragih, ne poaa-bite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vsW vrste nagrobne spomenike r vseh naselbinah države Illinois. Cene smerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pilite na podpisanega za vsa pojasnila in ss cen«. V Vaio korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefoa 2 • 47S7
nominating and re-ei«.»"«» . jn-Jarecki, will protcct their beSduCj„g terests by keeping down and re haS taxes, which Judge J"rec t0 tlie brought about. When they g° th(y polls on primary day, April 1-.^ jlC should bear in mind that it |)0nies who reduced taxes on their ^gt 15%. They should also rcntenU"" „t while the cost in every ««Pa |,as of city and county Kov<'r"",0(,l|{(:tioii tremendously increased, the J ft. board, under Judge Jarccki, ''»^j. duced its expenditures by $3,2 •
But, above all, Judge JarfC,j'ty of protected the sccrecy and sane safe. 4he ballot, which is the o»'> 0f guard of the freedom and llD't to the American people. He has • jail the crooks and thieves w" doin* tried to steal your vote. By (s 0f that he has put fear in the Hc cjt. the ballot box thieves, and ever* izen can be assured that his u j he honestly registered and con ,f Imagine what would happen |,e
a les* courageous judge stl" , t|ie
oni'°
uld i'ot
elected, and the bosses c0"!r'' , be
ballot box! Your liberty worn" - ,|,e any better than what it is now
"».mi tiitui ....... ••	-
strife-ridden countries of r-"n ^fire These leaders, who have the * tj„f of America at heart, who are ^ to preserve American freed»' liberty by keeping the
ballot j0V;nf and safe, appeal to all ,iber"ote W and patriotic Americans to v ubl*c Judge Jarecki. They say that » ' b|y, official who has served yo«en honestly and intelligently for n^ vcars should be rewarded * ine»»-punished for doing his duty. for men reward their able emp'^ ,he
in
long and faithful service, -•- , same motto should be empw politics.	t0 r»i,e
wo one has ever had cause ' his voice against anything office-Jarecki has ever done in P"11)1 rity >'
and ""e"
His honesty, ability above rcproacli.