vY>and NO. 141 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN.SPIRIT JFOR€UrN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 26, 1961 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX - VOL. LX Nikita začel nadzirali kolhoze in tovarne Posebne kontrolne komisije bodo nadzirale produkcijo v kolhozih, sovhozih in tovarnah. WASHINGTON, D.C. — Nov dcikaiz, da za železno zaveso ni vse tako v redu na gospodarskem .polju., kot bi moralo biti in kot trdijo ruski agitatorji s Hruščevim na čelu, so na Ruskem doživeli ravno te dni. Vlada je objavila dekret, ki ustanavlja “državne kontrolne ko-rnisije’’ z zelo širokimi pooblastili in ravno tako širokim delokrogom. Napačna poročila Kontrolne komisijie1 so organi Vlad v 15'federalnih republikah in imajo pravico; da. pregledujejo vse, kar se jim zdi sumljivo v gospodarstvu, posebno pa 'podatke kolhozov in tovarn, o do-Eeždni proizvodnji. Rusko komunistično časopisje je zadnje mesece velikokrat poročalo; ka-*ko dajejo voditelji kolhozov in tovarniški direktorji napačna poročila o doseženih “uspehih” v proizvodnji. Hruščev sam je Parkrat prav robato napadel neke ravnatelje radi zlaganih številčnih podatkov o proizvodnji. Dasiravno so kontrolne komi-sije uradno samo organi posameznih državnih vlad, bodo v Praksi vendarle pomenile strožjo podreditev gospodarstva pod ko. munistično stranko. So namreč Pa pr am vladam veliko samostojnejše kot dosedanji kontrolni oddelki v okviru državne administracije. Statistike negotove Novi dekret spravlja ob velja-v° tudi vse dosedanje statistike 0 ruskem gospodarskem življe-Statistike temeljijo ravno na poročilih, ki jih dajejo gospodarska podjetja. Ako so porodna napačna, potem so seveda *udi vse statistike napačne. Za Prvih šest mesecev v letošnjem le*u je na primer industrijska Proizvodnja narastla za 8.4%. Kdo naj verjame tej številki, ako nežim sam osporava veradostoj-^,Qst poročil, kf jih dajejo pod-,lekja in kolhozi. Kontrolne komisije bodo. tudi opravičene, da pregledujejo ce-0,tno poslovanj e posameznih Pndjeti.j in odkrivajio. napake, dkrivanje napak gotovo ne bo e'-ka stvar, saj jih je,dosti, toda •Svnost bo zvedela o njih samo ? slučaja do slučaja. Tako je 1'° do sedaj, tako bo tudi v bolnosti. Potniški vlak trčil v to-vornega—54 ranjenih MaiCON, Ga. — Brzi potniški l|k Atlanta-Savannah je pr: ^ Uswoldvillu kakih 10 milj oč .u ^rčil tovorni vlak, ki se mu ' ravno umikal na vzporedni r- Zadnji štirje vagoni tovorna vlaka so bili iztirjeni, oč °tniškega pa nobeden. aarv0, Rsi Idčd j o samo belo in črne so torej “barvno slepi.” Vremenski prerok pravi: ^Večinoma jasno in milo. Naj-sJa temperatura 80. Novi grobovi Peter Zupin Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl v St. Alexis bolnišnici 69 let stari Peter Zupin z 1204 E. 60 St., rojen v Šmarci pri Kamniku, kjer zapušča dva brata in eno sestro. Od tam je prišel pred 50 leti. Delal je pri Clark Mfg. Co. do upokojitve pred 7 leti. Bil je član Društva Vodnikov venec št. 137 SNPJ. Tukaj zapušča ženo Frances, roj. Vidmar, doma iz vasi Ce-dras pri Kamniku. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakraj-skovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Josephine Gibbons Kmalu potem, ko je bila prepeljana v splošno bolnišnico v Ashtabuli zadeta od srčne kapi, je Mrs. Josephine Gibbons, roj. Champa v Novem mestu, danes zjutraj umrla. Pokojna je živela z možem Paulom pred leti v Euclidu, sedaj pa sta vodila že 6 let Oasis Bar v Jeffersonu, Ohio. Iz prvega zakona je zapustila sina Michaela Svete in hčer Josephine Kutnar. Zapustila je tudi moža Paula, pastorki Elizabeth Lieberknecht in Katherino Kroll in pastorka Paula Gibbons, vnuke in vnukinje. Pokojna je bila članica Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in Društva G Washington ZSZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek popoldne ob enih na Whitehaven pokopališče. ------o----- V komunističnem delu Nemčije začeto vreti! BERLIN Nem. — V Berlinu mislijo, dia ima velik dotok beguncev iz Vzhodne Nemčije tudi druge vzroke in ne samo strah, da bodo komunisti zaprli dose-daj kolikor toliko svobodne prehode iz ene berlinske cone v drugo. Strah je1 gotovo upravičen, kajti nemška komunistična policija je že začela sitnariti pri kontroli n:a prehodih. Poostreni kontroli je treba pripasati pojav, da je število beguncev zadnje dni padlo skoraj na polovico. Povod za pobege dajejo tudi zmeraj težje življenjske prilike v Vzhodni' Nemčiji. Vzhodnonemška komunistična vlada tega niti ne taji. Stalno poziva kmete, naj vendar podkrbijo, da letošnja žetev, ki že itak ni posebno dclbra, ne bo po nepotrebnem prepadla. Tovarne izvajajo na delavce zmeraj hujši pritisk, da bi dvignile delovno storilnost. Nemški delavec misli bolj na pobeg kot na povečano delovno storilnost. Podobnih misli so tudi uslužbenci. Kmetje se bolj težko odločijo za begunsko življenje. Vedo, da bi morali v Za-padni Nemčiji začeti znova kot poljedelski delavci, taka bodočnost jim pa ne diši. Dasiravno jim hrane ne primanjkuje, vendarle čutijo pomanjkanje vsega, kar morajo kupovati v trgovinah. Tako raste tudi nezado-voljncist v njihovih vrstah in se zliva skupaj z nezadovoljnostjo v delavskih vrstah'v mogočen val, ki dela velike skrbi tovarišu Ullbriobtu in njegovemu režimu, morda pa še bolj tudi Hru-ščevu. I • ) ------0-i--- DRAGE LADJE Velika moderna petrolejska ladja stane okoli 6 milijonov dolarjev, njeno obratovanje pa vsak dan, ko je na morju, nad $3,000. , Sovjeti bodo poslali nove cele v Nemčijo! Govornik zunanjega ministrstva Zah. Nemčije je označil tak ukrep za logičen, čeprav ni potrdil zadevne napovedi Gromika. BONN, Zah. Nem. — Zunanje ministrstvo je nakazalo, da bodo Sovjeti nemara poslali nove čete na mejo Vzhodne Nemčije, če se bo Hruščev resnično odločil za podpis ločene mirovne pogodbe z njo. Vzhodnonemški vojni minister je izjavil, da bodo sovjetske čete ostale v Vzhod. Nemčiji tudi po podpisu mirovne po. godbe. Zastopnik zunanjega ministrstva Zahodne Nemčije je dejal, da ne more potrditi vesti, da bi sovjetski zunanji minister A. Gromiko dejal zabodnonemške-mu poslaniku v Moeskvi, da bodo nakopičene sovjetske čete na vzhodnonemški meji, pa dodal, da hi bil tak ukrep “logičen.” -....O----- Naser se baha z novim orožjem in svojo vojsko KAIRO, Agipt. — Pri praznovanju 9. obletnice “revolucije” je pokazal Naser v vojaški paradi poleg domačih tudi sovjetske tanke in oklopnie: vozove ter jet letala z nadzvočno brzino, verjetno ruske MIG-19. Vojni minister maršal Hakim Amer je zatrjeval, da so letalske sile Združene arabske repu-blifcs močnejše od njenih sovražnikov in da je vojna mornarica ZAR na tem, da prevzame nadzorstvo nad vzhodnim Sredozemljem. Oborožene sile ZAR so tolikšne, da služijo poleg domači obrambi lahko tudi arabski splošni stvari in podpori arabske politike v arabskem, afriškem in drugih področjih. Naser sam je izjavil v svojem govoru, da je njegova vlada “socialistična” in da je “socializem mogoče slediti vse nazaj do preroka Mohameda in začetkov islama.” -----o----- Še vedno nemški vojni ujetniki v Sovjetiji? MUENCHEN, Nem. — Zahod-nonemški kancler dr. K. Ade-namer je javno pozval predsednika sovjetske vlade, naj izpusti nemške vojne ujetnike, ki jih še vedno drži v Sovjetski zvezi. Dejal je, da >mu je Hruščev leta 1955 ob njegovem obisku v Moskvi obljubil, da bo izpustil vse nemške vojne ujetnike, v ko. likor bi jih še bilo v Sovjetski zvezi. V resnici se jih je od tedaj vrnilo več tisoč, toda Ade-. nauer je dejal, da “Hruščev ni izpolnil svoje obljube,” da so torej nemški vojni ujetniki še vedno v Sovjetiji. -----o------ JFK pozval vse države k sodelovanju pri sistemu satelitov za radio-zveze WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Kennedy je dejal, da je tehnologija umetnih lun že tako napredovala, da je mogoče misliti na posebni sistem satelitov, ki naj bi skrbel za nemotene radijske in radiografske zveze. Tak sistem naj bi izdelale privatne družbe s pomočjo zvezne vlade ZDA, Kennedy je povabil k sodelovanju pri tem načrtu vse države sveta. To naj bi pomagalo k boljšim odnosom med narodi. Bolivijska vlada hoče napraviti red v svojih kositrovih rudnikih LA PAZ, Bol. — Bolivija je skoraj edina dežela, kjer je naša administracija še v pravem času vjela zvezo s sedaj vladajočo levičarsko vlado in ji pomagala, da se brani novih revolucij. Podpira jo že šest let, skupaj je ameriški davkoplačevalec žrtvoval v ta namen okoli $150,000,-000. Glavna, gospodarska bolečina bolivijske vlade so nacijonalizi-rani kosi trski rudniki. Rudnike je prevzelo pesebno državno podjetje, ki je takoj podvojilo število zaposlenih delavcev in nastavilo 7,500 nepotrebnih ljudi. Povrhu jim je še povečalo mezde, pri tem pa tako olajšalo delov, pogoje, da rudniki sedaj proizvajajo komaj polovico tega, kar so proizvajali pred revolucijo. Vsa strojna oprema v rud-rrkih je radi zanikrn osti ali do skrajnosti izrabljena ali pa kar naravnost uničena. Tako so rudniki postali za bolivijsko gospodarstvo pravo breme, morali bi mu pa biti vir zlatih deviz. Proizvajalni stroški so za 100% večji od cene za, kositer. Sedanji predsednik Estensoro je uvidel, da tako ne more iti naprej. Izprosil isilje od Amerike in Zapadne Nemčije potrebne kredite, ki jih je dobil samo pod pogojem, da napravi red v rudnikih. Tako bodo v rudnikih odslovili vse nepotrebne delavce. Ko so to zavohali delavski voditelji, med njimi tudi dosti komunistov, so začeli s štrajkom. Estensoro je ob tej priliki tudi pozaprl nekaj najbolj nevarnih komunističnih agitatorjev in s tem napcvedal boj dosedanji ! gospodarski praksi. Ako bo napravil red v rudnikih, se bo mo-* gel obdržati na vladi, drugače bo pa 'politična bodočnost Bolivije zelo temna. Zadnje čase je Bolivija odkrila tudi precej naftnih polj. Stro. kevnjaki ugotavljajo sedaj, kako velika so. Upajo, da bodo lahko dali zelo ugodna poročila. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj naša administracija tvega toliko podpore tej deželi. ------o—---- Južnotirolska tragedija je sprožila politični škandal na — Dunaju CLEVELAND, O. — Poročali smo, da izvajajo laške policijske oblasti tako hud pritisk na Nem. ce v Juž. Tirolski, da so domačini organizirali posebno podtalno teroristično organizacijo, ki za-grenjuje laški upravi življenje in delo v Južnem Tirolu. Avstrija in Italija se sicer pogajata o načinu, kako zadovoljiti zahteve nemške manjšine, toda do sporazuma ni prišlo. Stvar pride pred jesensko zasedanje' ZN. Med tem je znani švicarski list “Neue Zuericher Zeitung” prinesel novico, da sodelujejo v teroristični organizaciji avstrijski aktivni politiki, kot so ministri in poslanci, obeh strank. Za dunajsko javnost je bila ta novica prava senzacija. Prizadeti politiki, med njimi notranji in zunanji minister, zaenkrat molčijo, patj pa se obe vladni stranki trudita v potu svojega obraza, da bi izmazali svoje pristaše iz škandala. V Rimu čakajo, da bo prišlo na dan dosti materijala, potem bedo pa škandal skušali ’izrabiti v svojo korist in škodo nemške manjšine v Južnem Tirolu. -----o------ — V ZDA je okli 600 zavarovalnih družb za življenje. PREDSEDNIK NAPOVEDAL OKREPITEV VSEH RODOV NAŠIH OBOROŽENIH SIL V ta namen bo predložil Kongresu danes v odobritev okoli tri in pol bilijona novih finančnih sredstev. Povečane oborožene sile niso potrebne samo zaradi berlinske krize, ampak za varstvo svobode pred komunističnimi napadalci povsod na svetu. — Kongres in javnost trdno za predsednikom. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je sinoči v :pol ure trajajočem govoru, ki sta ga prenašala radio m televizija očrtal mednarodni položaj in poudaril potrebo po okrepitvi obrambnih sil svobodnega sveta pred napadalnim komunizmom. Za krepitev ameriških oboroženih sil in civilno obrambo je predložil okoli tri in pol bilijona novih sredstev. V govoru je poudaril, da so Združene države pripravljene na razgovore s Sovjetsko zvezo o bodočnosti Zah. Berlina, niso se pa pripravljene odpovedati pravici do svoje navzočnosti tam in ne pravici zahodnih Berlinčanov do-svobodne izbire načina življenja. Pokazal je na sovjetsko namero dobiti pod svojo oblast ne samo Zahodni Berlin, ampak vso zahodno Evropo. Po novem predsednikovem predlogu se bo število moštva v armadi povečalo od sedanjih 875,000 mož na okoli milijon, vojna mornarica za 2^,000 mož in letalske sile za 63,000 mož. Od $3,247,000,000, ki jih bo predsednik predložil za okrepitev oboroženih sil, pojde po njegovih besedah samo za neatom-sko orožje in opremo okoli $1,800,000,000. Poleg tega je zaprosil posebej $207,000,000 za civilno obrambo, ki naj pripravi samo Ameriko doma na morebitno vojno. Predsednik je odredil podvojitev in celo potrojitev vpoklicev vojaških novincev za prihodnje mesece in napovedal, da bo poklical v aktivno službo nekatere rezervne enote in posamezne rezerviste. V aktivno službo bo poklicanih nekaj letalskih prevoznih skvadronov in taktičnih letalskih skvadronov Narodne garde. Druge rezervne enote bodo vpoklicane v aktivno službo kasneje, če se bo pokazala potreba. Za kritje novih izdatkov predsednik ne predvideva trenutnega zvišanja davkov, bo pa to predložil kasneje, če bo nastopila potreba. ------o------ Klavnica zaprla vrata Cleveland, O. — Ohio Provision Co. na 6103 Walwoerth A ve. je po 60 letih obstoja zaprla svoja vrata. V zadnjem času so v njej zaklali dnevno do 1,700 prašičev, pri čemer je bilo zaposlenih 250 delavcev. Podjetje je ustavilo obrat, ko ni moglo več prodajati svojih izdelkov za dobiček Tekma z velikimi podjetji je postala za Ohio Provision Co. usodna. Podleglo je, s tem pa je 250 oseb izgubilo svoj redni zaslužek. Peiping za dogovor i nacionalno Kitajsko! Čangkajšku ponuja redča Kitajska 'polno samoupravo in oblast na Formozi, če se odpove zvezi z Ameriko in prizna njeno oblast. HONG KONG. — Tu se širijo vesti, da bo rdeča Kitajska znova ponudila čangkajšku) “naj se vrne v naročje domovine in konča zaroto dveh Kitajsk”. V tem slučaju bi za plačilo lahko obdržal sedanjo oblast na Formozi, pa se seveda moral odpovedati zvezi z Združenimi državami. čangkajšek je podobno ponudbo odklonil v preteklosti in računajo, da jo bo tudi sedaj. Morda je bil v zvezi s tem pred par dnevi povabljen na o-bisk v Washington predsednik kitajske nacionalne vlade na Formozi. Ta obisk naj ibi znova utrdil zavezniške in prijateljske vezi med Cangkajškom in Belo hišo, ki jih je ameriška odločitev vzpostaviti redne diplomatske vezi z Zunanjo Mongolijo zrahljala. Zahodni odgovor na berlinsko blokado PARIZ, Fr. — V NATO krogih razmišljajo, os ne bi kazalo v slučaju isovjetske ali vzhodno-■nemšlke zapore poti v Zah. Berlin 'zapreti Dardanele, ki vežejo Crnomorje ® Sredozemskim, in Skagerak, skozi katerega plove- njak, da hi lahko mogel preštu- Boj za kontrolo kakovosti zdravil v polnem razmahu WASHINGTON, D. C. — Senator Kefaiuer je vložil poseben zakonski načrt, ki nalaga federaciji dolžnost, da skrbnejše kontrolira kakovost in učinkovitost novih zdravil. Doslej Je ta posel opravljala znana zdravniška organizacija AMA, toda z njenim delom jih mnogo ni bilo zadovoljnih. Senatni pododbor sedaj zaslišuje prizadete o potrebi in vrednosti Kefauerjevega zakonskega načrta. Proti njemu je seveda koalicija zdravniškega društva in farmacevtske1 industrije. Tr-dij da je ob priliki vsakega novega zdravila dano toliko strokovnih podatkov, da vsak zdravnik sam lahko presodi vrednost zdravila. Ta trditev je seveda izvita iz trte, kajti nihče ni talk strokov- jo ladje iz Baltika v Atlantik in obrat no. Tak korak hi brez dvoma močno prizadel sovjetsko pomorsko plovbo. Sovjetija bi ga lahko smatrala za pravi vojaški napad. dirati podatke o vseh novih zdravilih, ki pridejo vsako leto na trg. Kefauerju ni bilo težko, da je ovrgel dosedanje ugovore zdravnikov in farmacevtskih tovarn. Boj za zakonski načrt bo pa trajal še dolgo časa. Iz Clevelanda in okolice Vse najboljše!— Danes je god sv. Ane. Vsem Anam, Ančkam in Anicam vse najboljše! Kdo je pogrešil— Nekdo je včeraj pozabil v u-radu lista molitvenik “Večno življenje”. Kdor ga je pogrešil, ga pride lahko iskat. Zadušnica— Jutri ob 6:45 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Agnes Korošec ob 18. obletnici smrti. Nesreča pri delu— Pri popravljanju strehe pri cerkvi sv. Vida se je včeraj precej hudo ponesrečil Žnidaršič z Bonna Ave., zaposlen pri Perry Home Improvement. ------o----- Pakistanski predsednik Ayub je zadovoljen z obiskom v Ameriki KARACHI, Paš. — Predsednik Mohamed Ayub je po svojem povratku v domovino povedal svojemu naroduj da je kar zadovoljen z obiskom v Ameriki. Dobil bo od tam znane F-104 lovce in rakete, ki bodo lovile sovražne lovce in bombnike. Povedal je tudi, da bo njegova dežela zagovarjala na jesensKem zasedanju ZN potrebo, da se rdeča Kitajska pripusti v ZN. Kot je znano je naša federalna administracija proti temu. Vsekakor je Ayub lahko zadovoljen; dosti je zabavljal, pa tudi dosti dobil od Amerike. ------o----- Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. ------o----- Zadnje vesti TUNIS, Tun. — Predsednik Tunizije B u r g i h a jc pozval ‘ bratska ljudstva”, naj mu pošljejo prostovoljce in orožje za boj proti Francozom. Glavnemu tajniku ZN Ham-marskjoeldu, ki je prišel včeraj sem na poziv Burgibc, ni uspelo spora rešiti, ta pride ponovno pred Varnostni svet ZN, verjetno jutri ali v petek. MIAMI, Fla. — Kuba jc izpustila potnike in moštvo ugrabljenega letala, ki so se vrnili v ZDA. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je letalo ugrabil en sam oborožen Latinec. CAPE CANAVERAL, Fla. — Včeraj so tu uspešno preskusili novo vrsto medcelinske rakete Titan. Poletela je kot predvideno okoli 5.()!I0 milj daleč. JERUZALEM, Izrael. — Zasliševanje Eichmana je bilo včeraj zaključeno in razprava odložena do prihodnjega četrtka, 3. avgusta. Tedaj bosta imela končno besedo državni tožilec in zagovornik, nakar bo proces sam zaključen. Razsodba bo objavljena nemara šele pozno v jeseni. LONDON, Vel. Brit. — Vlada je včeraj objavila nove gospodarske ukrepe, ki naj spravijo deželo iz težav, % katere je zašla, ker je živela preko meje svojih dohodkov. Med drugim je povišala obrestno mero na 7 odstotkov in prodajni davek na večino potrebščin in potresnih predmetov vsakdanjega življenja. M M a iUŠKA DOMOVINA, JULY 26, 1961 /1 VI E ■* I «r ^ <%br MO n* E — j Luksemburgom, Holandsko, Belgijo ali Dansko. V teh' /UlERlSMj>QMOVIiM ,“ i^i^nSv^skS1v‘s,Si kS; temu, da te dežele niso prejele toliko severnoameriške | pomoči kot Jugoslavijo. Slovenski delavci v domovini nimajo popolne osebne ________________________________________________________ svobode, svobode izbire dela, združevanja in javnega iz- Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jdly režanja svojega verskega in političnega prepričanja. S tem jim pa režim zanika osnovne pravice človekove osebnosti in dostojanstva ter jih ponižuje na stopnjo stroja. Zato tudi ne more biti sreče in zadovoljstva. <•> Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) & « La Salle, IH. — V našem La ,500 tonov cementa. Skoro toli- 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 141 Položaj industrijskega delavstva v Sloveniji Avgust Horvat, slovenski rojak, ki živi v argentinski prestolici, se posebno zanima za življenje in življenjske okoliščine industrijskega delavstva v LR Sloveniji. Na zborovanju SLS v Buenos Airesu 25. junija je podal o tem lepo zaokroženo sliko. Njegovo predavanje je objavila Svobodna Slovenija, po kateri ga povzemamo mi. Salle okraju je vedno dosti novic. Seveda niso vse take, da ;bi bile posebne važnosti in posebno zanimive za našo slovensko javnost. Nekatere pa so in to zelo pogostoma. V mestu Ottawa je sedež na-Wed., July 26, 1961 šega okraja. Tamkaj je okrajno sodišče in druigi okrajni uradi. Tam je bila velika sodna obravnava proti morilcu treh žena iz Riverside, Illinois (chica-šfco predmestje), kateri je umoril 14. marca 1960 tri ženske, kakor to že večkrat omenjeno. Njegovo ime Chester Weger, ki je bival dolgo časa nekje v bližini Oglesbya. Ob času umora pa je bil zaposlen v jedilnici Starved Rock, kot pomivač in čistilec posode. Ves proces in opis istega je bil že parkrat po- Slovenija je bila pred drugo svetovno vojno in je tudi sedaj najbolj industrializirana dežela v Jugoslaviji. Leta upis Je (939 je bilo v Sloveniji 60% kmečkega prebivalstva, Je- Lr0lbn0i l0lpisan. ta 1954 pa 41 %. Leta I9J9 je bilo 73,000 industrijsk.h de- ^ ^ ^ ^ !aVC Znitno jf narasla /Toslitev poročenih žena. Vedno Lillian Getting, stara 45 let; dru. „ >c J - , ,, in inrluctriiska sredi- ga Mrs. Frances Murphy, stara se še nada JUJC eg z ,ez5■ nrisjine kolektivizacije 47 leit in tretja Mrs. Mildred šča zaradi premajhnih dohodkov in prisilne kolektivizaaje. i ^ 5Q let Mezde in plače Pri zadnjem sodnem procesu Leta 1940 je bila povprečna plača industrijskega de- L,Ioti njemu radi tega umora, je lavca 1000 dinarjev, leta 1956 pa 10,000 dinarjev. Rred scdišče obsodila Weger ja na do-drugo svetovno vojno je delavec porabil za prehrano 33% smrtni zapor le radi umora Mrs. svoje plače, sedaj pa 60^. Da se more preživljati 4 član- Lillian Getting. Za umor dru-ska družina mora delati tudi mati. Dohodek take družine gih dveh pa v tistem procesu znaša povprečno 18,750 dinarjev. Od tega izda za redne precj meseci ni bilo nič omenje-življenjske potrebe 17,6-60 dinarjev. Mesečno lahko pri- naga jn radi drugih dveh sojen 'hrani le 790 dinarjev. ... ni bi!. Bilo je takoj po obsodbi V primerjavi z letom 1940 so se plače zvišale za 10 precj meseci dosti kritike radi krat cene življenjskim potrebščinam pa 15-krat. Kalo- tega, posebno še1 ker v Illinoisu Tična vrednost prehrane delavca je bila leta 1939 povpre- je zakon, ki dovoljuje po 20 letih čno 3000 kalorij dnevno, leta 1956 pa 2,800 kalorij. zapora, če se v istem času obso- . , jenec primerno obnaša, prošnjo Socialno zavarovanje in socialno skrbstvo a,ii priziv za pomilostitev. Friza. Že pred vojno je bilo socialno zavarovanje dobro ure-i^ dru-ine in nJiihovi pravni jeno. Bilo je med prvimi na svetu. Mncllpr zavarovamal jeno. Bilo je med prvimi na svetu. |'0SI e‘j- Z,:V ° zastopniki so protestirali in vlo- delavcev, Delavska zbornica in Inšpekcija e a s a V1S 1 Uili pritažbe in tako je okrajni nadzorstvo nad izvajanjem socialne zakono aje in posre L^- pravdnik Richardson vlo-uovali v delovnih sporih. Boi za dela pa je i a posre o L.^ zahtevo, da se obtožbo proti valni organ za iskanje dela in nosilec zavarovanja zope I cb,j-0£eneirnu Weger ju obnovi. In brezposelnost. Komunistični režim je v Komunistični rezini JC v giaviiv.ni, - , J . cbncivitev procesa m soamk spremembami sprejel predvo jno socia no^ za ono a|(J‘ lClkrožnega sodišča Howard Ryan, L’vedel ie samo družinske doklade, ki znašajo za otroka 1Q , ., . tako je bila prošnja odobrena za glavnem, z ze o maj 'J1.1 Icbncvitev or očesa in sodnik ekrožnega je samo družinske doklade, ki znašajo za ou uiva ^ dne jg junija določil obnovi-rribližno 15% povprečne plače. Naloge De avs e z oriJ* Lev pr0lcesa pr0^--ygegerju, ki se ce, Inšpekcije dela in Borze dela pa so dejans o prevz L o prj£ela (cjne 15 januarja 1962. Enotni delavski sindikati. j ^ se je ^braVnavo proti We- Sindikalna svoboda gerju preložilo kar za pol leta v Komunisii so uvedli enoten delavski sindikat, ki je Itodočnost je razlog ta, ker je praktično obvezen za vse delavce. Ta ni več branilec in za- cdvetnik McNamara, pravni bra-tovornik delavskih pravic ter zahtev, ampak je le organ niiec in zagovornik Wegerja, ta-državne oblasti ter ima skrb za izvajanje petletnega gos- koj po zadnji obsodbi pred me-rodarskeea plana. Mezde in plače določajo državne ali seici vioiii priziv za ugovor na krajevne oblasti. Inajvišje državno sodišče proti Sodelovanje v vodstvu podjetja V Sloveniji se je pred vojno ta težnja uresničevala obsedbi. Razprava o prizivu pa ko pa tudi iiz ostalih dveh ce-men/tovn, to je Alpha in Marquette. Pri temu razvaža,nju je bilo doslej zapasljenih kakih 75 vozačev težkih trnkov. Ta zastoj pri razvažanju cementa pa seveda težko vpliva na razna javna dela na cementnih cestah, kot na cesti štev. 80. pri grajenju mostov preko rek in potokov v tej okolici. Cementa ni bilo, pa ni dela. Par dni za tem Je bila stavka končana. Unije imajo dandanes velik in odločilen vpliv v vsem našem gospodarstvu. Delavci vseh raznih poklicev iso organizirani in če en poklic nastopi recimo s stevko, so- vsi ostali poklici kolikor toliko prizadeti. Visi pa niso nikdar popolnoma zadovoljni. Dane's čuti eden da je pri-■krajšan kaj pri zaslužku, jutri že drugi in tako se vrti ta krog, naprej in naprej brez konca in kraja. Menda že mora tako bit, da:si ni ipotrebnoo, da bi tako bilo. * V AUTOMOBILSKI NEZGODI se je pred kratkim smrtno ponesrečil 35 letni Robert Rosenkraniz, na. poti, ko se j© peljal na delo v Willow Spring, kjer je bil zaposljen. Stanoval je na 1313 Crossat St. v La Salle. Naš rojak Paul Ferenčak, star tudi 35 let, stanujoč na naslovu 1817 N. Hennepin St. v La Salle, se je pa z auto nesrečno zapeljal v obcestni električni drog blizu 6. ceste. — Rojakinja Olga Pohar, z 1247 Grant Ave., La Salle, je pa bila zadeta od nekega drugega auta, ki ga je vozil neki Krolak po prvi cesti blizu Gooding ceste. Ni ga skoro dneva, da bi ne bilo kake nezgode z automobili. * V RED SOLSKIH SESTER SV. BENEDIKTA v Nauvoo, je vstopila naša mlada Miss Mary Gertrude Piletič. Miss Piletič je učenka naše farne šole sv. Roka in lani 1960 je graduirala iz St. Mary’s Academy v Nauvoo, nakar se je vpisala kot kandidatinja za v red sv. Benedikta. Letos je bila preoblečena v redovno obleko, p-o zaobljubah, ki jih red predpisuje. Sprejemno sla,vnest pri preoblekah kandidatinj je vodil p-eorijski škof Most Rev. J- B. Franz. Novi sestri Piletičev! je dal ime Sestra Mary Gertrude. Ta j,e že Seveda, na Oglesbyu se lahko tako pove in izjavi. Ampak v itakih sitnih časih, v Ikakoršnih smo' in je ves svet, ko vse na nekih političnih šivankah sedi, pa kar ubrisati koga po buči, je ,pa vsaj po mojem malo kočljiva reč. Kajti danes je treba, velike previdnosti in morajo fantje na odgovornih političnih mestih biti previdni, pač bi še tako radi ubrisali kakega brkatega kosmatega Castra po buči. Med-narodna politika je danes vsa za-meglena z vzdušjem razbuijivo-sti, prav kakor svoj čas “fantovska politika” v Brusnicah, tam pod vznožjem Gorjancev. Če je kak fant iz sosedne vasi za kakim grmom le malo “zamijavkal,” joj! — je že začelo padati po buči in še kod drugod. Novomeški sodniki so imeli pa potem za ene cele “kvatre” dela in posla s takimi “razgretimi junaki” in so jih morali pošiljati v “leme-nat” novomeške kresije, kjer so se potem učili po več mesecev drva žagati okrog Novomešča-nov. Govoriti, namigovati, svetova, iti, to pa seveda ni težka reč . . . - čitateljem iskren pozdrav! Matevž. AL' PA NE tooooooooooooooooooooPOOPP Na željo večjega žtevila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. fl p O p Q O 0 O O q O QOQQQQQQPQPOflfli? . _______ , , . . 6znja Uresr!ic®var: I na j višjem sodišču in ker naj- .potom zadružnih podjetij. Delavci so tako bi 1 so as m vjšje sodišče ne posluje v polet-in soudeleženi v vodstvu ‘rakih zadružnih podje ij. ’ se Inith mroecih, ni torej nič jasne-pa mogla ta ideja in misel uresničiti v velikih podjetji , 'ei |ea jca- bri na oriziv nai- x x * oiaa tvicti y *_.». ** a. še ni prišla na dnevni red P pira,vde so Delavske počitnice pravde in “jezični dohtarji” v Pred vojno niso bile uzakonjene. Bilo je odvisno od takih slučajih kujejo kapital za svobodnega dogovora med delavci in delodajalci, enako svoj poklic. Toda eno je pri kot v ostalih demokratičnih deželah zapadne Evrope. tem, take pravde stanejo državo Komunisti so uvedli najmanj 15-dnevne letne plačane denar. Treba bo zopet klicati počitnice Z leti službe se raztegnejo največ na 28 dni. ljudi k izbiranju porotnikov m fce imajo delavci denar, lahko preživijo počitnice v sindi- kje so še številni uradni stroški, kalnih počitniških domovih. Imajo pravico do znižane * CEMENTNE TOVARNE IN vožnje na železnici. VOZAČI težkih tovornih trukov Splošna življenjska raven 80 v sPoru zaradi nove mez: V orimeriavi z letom 1939, upoštevajoč vse sestavine, dne lestvice. Zadnja leta so vec po katerih se določa življenjska raven, se je ta po letu 1956 kakor polovico cementa razvo-nekoliko dvignila. Vendar ta iprimerjava ne odgovarja zib na vse razne strani družbe, realnosti. Realna primerjava je v primerjavi s približno enakimi deželami in enakim gospodarskimi pogoji, kot je Slovenija in uspehi, ki so jih te dežele dosegle po drugi svetovni vojni- Morda bi taka primerjava odgovarjala z ki obratujejo težke' truke in trailerje. Samo iz Lehigh ce-mentovne na Oglesby so dnevno odpeljali na razne strani nad d:ikta. čestitke in božji blagoslov jo naj opremlja na vseh potih njenega vzvišenega poklica! * AMERIKA POTREBUJE “TEDDY ROOSEVELTA”! — Teko je naiglasil pred kratkem naš zvezni kongresnik, ki zastopa kongresni distrikit našega kongresnega okraja Hon. Mason, ki .ima svoij dom na bližnjem Oglesby. V razgovoru z nekaterimi vodilnimi politikarji tukaj šnega okraja o raznih zadevah in potrebah, ki so potrebna zvezne pomoči, so razpravljali tudi nekaj o naši zunanji politiki zvezne administracije. In ko so prišli do kritičnega položaja ednešajev s Kubo, je Mason kot trd republikanec seveda po svoje pokritiziral predsednika Ken-nedya in njegovo politiko na-■pram razposajenemu Fidelu Castru, ki pogosto rogovili n zabav. Ija prot nam. Mason je pisano pogledal, kakor zna in dejal: “Amerika potrebuje takega odločnega predsednika kakor je bil Teddy Roosevelt! Ta bi Castru pokazal! “(Namreč, kakor smo včasih rekli Slovenci, kje poper raste!)” Iz življenja slovenskih pionirjev Cleveland, O. — Bil je top poletni dan. čas sem imel, pa sem se v sedel v vozilo in se popeljal obiskat prijatelje v sosednji Randale. Ustavil sem se pri naročniku AD Lojzetu Mirti ju na 22522 Aurora Ave. v Bedfordu. Na dvorišču je bila hčerka. Vlpralšal sem, če so oče doma. Odgovorila je, da go doma, ker itak zdoma ne morejo. Vsedel sem se !k mizi na vrtu in kmalu jo je primahal oče naslanjajoč se na palivo. Smehljajoč se mi je dejal, da je prav vesel, da sem se oglasil pri njem, ker sam da itak ne more nikamor. Noge ga ne nosijo več dobro. Začela sva pomenek in Lojze mi je povedal, da je doma v Boštanju na Dolenjskem. Tam se je rodil pred 79 leti, pa prišel 1. 1907 v Ameriko k svoji sestri, ki je takrat živela na drugi strani železniške proge. Takrat je bilo tod okoli veliko Slovencev. Ve. čina je delala na železnici, tako tudi Lojze. Pri železnici je ostal vse od 1. 1950, ko je stopil v pokoj. Večkrat smo se fantje podali na pot v Newbuirg ali na St. Clair Ave., je pravil Lojze. Ob neki taki priložnosti sem se spoznal na St. Clair Ave. z mladim dekletom Mary Požel, ki je bila doma v Sodražici na Dolenj skem. V srcih obeh je vzklila ljubezen in rev. J. Ponikvar so naju zvezali za vse večne čase z vezjo zakona 1. 1916. Zakoncema se je rodila hčerka, ki je sedaj sama poročena Bradač in lepo skrbi za svojega očeta. Mati je umrla že 1. 1952. Od tegaj Lojze žaluje. Poleti sedi v senci in ko pride pismonoša z Ameriško Domovino, prebere vso od začetka do konca. Zahvalil se mi je, ko skrbim, da list v redu dobiva. Dejal je, da bi še vse drugo bilo, le moči popuščajo in ne more delati, kar bi rad. Na drugi strani ceste živi njegova sestra Ana Jane. Nekdaj je bila močna in trdna, vneta društvena delavka. Sedaj je omagala, zapustil jo jie1 spomin, da nikogar več ne pozna. Sedi pri miru na stolu, dokler jo hči malo ne prepelje po hiši. Sama si ne more nič pomagati. Stara je 85 let. Nekdaj je bila predsednica št. 73 SŽZ. V Ameriko je prišla 1. 1902 in se' še isto leto poročila v neki poljski cerkvi z Johnom Vane in se naselila v Randallu. Leta 1907 sta z možem kupila hišo na 22541 Aurora Rd. in se tam naselila. Rodilo se jima je 8 otrok, ki so še vsi živi in vsi poročeni. Mož ji je 1937 umrl. Sama je delala doma na possistvu, ki je podobno mali kmetiji, in skrbela lepo za svoje otroke. Hčer, ki Je ostala na domu, skrbi lepo za svojo onemoglo mater. Naš Jože je najprej vlekel bratca Franceta v šole. Francelj je bil izmed vseh Grmkovih. otrok najbolj brihten, najbolj Poreden in najbolj jezičen. Z eno besedo bil je seme1. Dočim smo imeli vsi druigi Grmkovi plave lase, je imel Francelj čr ne in kodraste. Zato so ga menda oče imeli najrajši. Ro so šli vozarit v Bosno, so prinesli Franclju pristno turško čepico, rdečo in s cofkom. Francelj si jo je posadil na glavo in se postavljal po vasi, da nikoli tega. Pa ne dolgo, vam rečem. Fantički so mu bili menda ne-vošljivi lepe rdeče čepice, pa so zagnali vriše, kadar se je Francelj pokazal v fesu na vasi: “Bežite, Turčin gre, Turčin gre!” Pa ni Francelj napravil, kot bi morda jaz ali kateri drugi, da bi se pricmeril domov k materi, ampak je pograbil čepico in jo zakopal v gnoj. Nekaj časa se ga je še držalo ime “Turčin,” to se pravi toliko časa, da je vsakemu zabavljaču z brcami dokazal, da ne mara tega imena. No, potem je bil zopet samo Grmkov Francelj. In tega je Jože najprej izbral, da ga bo stesal za kaj velikega. Vlekel ga je v Ljubljano v šolo, čeprav mu je Francelj dokazoval, da se to ne bo obneslo. Francelj je imel glavico za vse drugo, samo za knjige ne. Nekoč ista koračila z bratom Jožetom ravno čez Čevljarski most, ko mu je Jože bridko očital, da se ne mara učiti in da ne kaže drugega, kot da se bolj poprime šole. Francelj se pa sredi mostu ustavi in pove Jožetu naravnost in brez ovinkov: “Če mj boš še enkrat žugnil, naj se učim, pa bom skočil v Ljubljanico!” Jože se je ustrašil hude grožnje in vprašal odkritosrčne- Naj bo dovolj za danes, drugič bom pa opisal življenje rojakov na oni strani železnice v tako-zvanem Randallu, kjer S3' vršijo konjiške dirke. Pozdravljeni! Jakob Resnik. Smrtna žetev cest in vojn Statistika primerja čedalje večje število človeških žrtev na ameriških cestah s človeškimi izgubami, ki so jih imele Združene države v vojnah. Primerjava je pokazala, da je umrlo v 55 letih zavoljo prometnih nesreč več ljudi, kot v vseh vojnah od 1775 do danes. Osem vojn v razdobju 180 let je vzelo življenje 1,130,398 A merikancem. Od leta 1900 do leta 1955 pa je našlo smrt pri prometnih nesrečah 1,149,414 ljudi. V vojni od 1775 do 1783 so znašale ameriške izgube v ljudeh 4435 mrtvih. V državljanski vojni od 1861 do 1865 je izgubilo življenje 529,332 mož, izmed katerih je umrla polovica zaradi raznih bolezni. V prvi svetovni vojni je padlo 1!16,563, v drugi pa 407,823 ameriških vojakov. Korejska vojna je zahtevala 54,246 žrtev. Vse te smrtne žrtve pa daleč presegajo število tistih, ki jih je zakrivila motorizacija. Tudi število ljudi, ki so bili pri prometnih nesrečah poškodovani, presega število ranjencev v najbolj krvavih vojnah. Samo leta 1955 je bilo poškodovanih na ameriških cestah več ljudi kot pa so imeli Ame-rikanci ranjencev v vseh dosedanjih spopadih. V osmih vojnah je bilo ranjenih na bojišču 1,276,520 Amerikancev, leta 1955 pa je bilo poškodovanih pri prometnih nesrečah 1,350,000 ljudi. ga bratca. “No, kaj bi pa bil rad? Izberi si in jaz bom gledal, da se ti želja izpolne.” Francelj je rekel, da ga veseli samo eno in to ključavničarstvo. Takoj ga je Jože peljal k najboljšemu mojstru v Ljubljani, k Toenni-6U. Tam je bil Francelj kmalu [tarča vajencev in pomočnikov. Nikomer ni bil tiho, ampak zvrišil je pa le vse, Ikar je moral. Ko so nekoč postavljali strelovod na visok dimnik pri neki tovarni in so vsi izurjeni pomočniki oklevali, če bi plezali gor ali ne, je švignil Francelj gor kot veverica. In ko je dovršil učno dobo, je bila njegoga glavna in edina želja, da bi prišel k železnici za strojevodjo. Pa je 'toliko časa vrtel in vrtel, da se mu je želja izpolnila. Služil je kot strojevodja na železnici Divača-Pulj in to polnih 30 let. Takrat je bil pa v svojem elementu. Meni se je zdelo, da ne zna nihče tako voditi lokomotive kot naš Francelj. Včasih sem ga čakal na kolodvoru v Divači, da bo pripeljal brzovlak iz Pulja. In ko je pri-brzligal na postajo in vozil mimo nas, ni niti malo zmajšal br-zine. Ko sem to videl prvič, sem se na vso moč prestrašil, misleč, da so mu zavore odpovedale in da ne more Vlaka ustaviti. Pa ne. Ustavil ga je do pičice tam, kjer ga je moral, da so stali vozovi pred izhodom na kolodvoru. Vsak je vsdel, kateri vlak je pripeljal Francelj. Parkrat sem šel k njemu v Divačo na počitnice. Vzel me je s seboj v Pulj. Najprej mi je kupil vozni listek, ki sem ga dal preščipniti sprevodniku, potem ©Em stopil pa k njemu na lokomotivo. Ni namreč pustil, da bi kdo otresal jezik, da je vozil brata zastonj. Pokazal mi je, ikako se meče premog v kotel lokomotive. “De trdno in široko se vstopi,” mi je naročil, “da ne padeš, če bo lokomitva naglo sunila.” Kaj bi tisto, ssm mu rekel in vzel lopato v roke. Nje, gov kurjač je odprl vratca v kotel, jaz sem se široko vstopil, za. sadil lopato v premog in se obrnil, da vržem premog v žarečo odprtino. Takrat je poredni , Francelj za nekaj potegnil, lokomotiva je naglo sunila naprej' in jaz sem sedel v premogu in začudeno zrl okrog sebe. “No, ti boš pa še kuril lokomotive, ti,” se mi je ljubeznivi bratec smejal. Na postajah, kjer je vlak ustavljal, smo planili v kolodvorsko restavracijo: brat, njegov kurjač in vsi sprevodniki' Tam je že stal pripravljen lister vina, ki si ga je vsak natočil en kozarec, naglo smo spili, brat je plačal in smuk nazaj na vlak. Tak je bil naš Francelj-Dosti je zaslužil, bil je samski in zlatega srca. Vise je razdal-'Starost ga ni skrbela, ker je imel zasigurano dobro pokojnino'. Ko sem bil pri vojakih, sem lahko tiste dni po prvem tak0 gofovo pričakoval njegov obisk, kakor svetnika v pratiki. P3 tudi težko sem ga pričakoval vsak mesec. Prvega, drugega* ali najkasneje tretjega v mesecu, jie prišel kdo od straže p13 vratih v vojašnici in mi ja vib da je spodaj nekdo, ki bi me rad videl. Kdo drug bo kol Francelj. Letel sem dol, da sva cie zmenila, kdaj lahko grem ^ njim. In me je peljal v gostil11® na fino kosilo, potem še v k3' varno. Drugega opravka ni imel’ kot da je mene obiskal. In k0 sem ga spremil na kolodvor, je pred slovesom odprl svojo bot0’ jo širok raztegnil in rekel: “l4'3’ pa vzemi, kolikor hočeš!” Ver' jemite mi, da nisem, bil skromelT in da sem izvlekel bankovec največjo številko. To se je re0 no vsak mesec ponavljalo, d® kler sem bil v Ljubljani. ^ čudno, če sem ga zares rad ime 1 tega mojega bratca. Zato S'e‘^ ga tudi povabil v Ljubljano I3 krat, ko sem hotel dati od A' važno naznanilo, da grem v 1 meriko. Ne, da bi ga vprašal 23 svet, samo da mu povem ro. France Bevk: Smrt pred hišo Otroci se okoli hruške niso nikoli več igrali, kakor da gleda smrt iz belih vej in gnezdijo kače v nji. . . 6. Brdar je bil v trgu in se je vračal pozno popoldne domov. Prodal je živino. Druge ni kupil, ker je bil hlev poln; zdelo se mu je, da nosi neznano bogastvo v žepu. Ko je šel po stezi mimo Jernačeve hiše, ki je mejila na gmajno in gozd, si je oddahnil in se razgledal. Stari Jernač, pogrebec starega Brdarja, je bil umrl že pred leti, njegov sin je dorastel in gospodaril. Pred hišo se je na solncu sušila kravja koža. Jernač je stal na pragu in gledal strmo pred se. Ivanc je pol z nasmehom pol z grenkobo vprašal: “Kaj pa je to?” “Kaj da je?” je dejal Jernač in jezno pljunil. “Ti prodajaš živino, meni poginja”. “Preje bi povedal, pa bi tebi prodal.” “Pa bi še povedal, kje naj ukradem denar”. “I — denar. Denar se doki”. m “če se dobi, posodi mi ga”. “Čemu pa ne? Zakaj nisi že prišel?” Jernač je gledal nezaupljivo; skrb je padla z njega. Brdar je poznal novo čuvstvo, novo strast, ki je spala v njegovi naturi in se je ta trenutek prebudila. Čutil je v sebi ogromno moč, ki je izvirala iz snopa bankovcev, ki so se tiščali v listnici. Rad bi se bil nač se je približal in ko se je razkričal vsemu svetu. Jer-prepričal iz potez njegovega obraza, da se ne šali, je zinil: “Toda, jaz mislim resno”. . “Ne brijem norcev, čemu ne? Saj še ni zadolženo. . .” S to besedo je gledal Jer-nača v oči, da bo spoznal, ali inže ali bo povedal resnico. “Vse je čisto”, je dejal Jernač. “In ta gozd? Je Tvoj?" “Moj”. “In ta gmajna? Občinska? Dala bi se predelati v polje. Pned nosom je’”. Jernač je prikimal. Nekaj grenkega, podzavestnega mu Je leglo v dušo. Se tisti večer mu je dal Brdar pred dvema pričama de-nar. . . Ko je prišel domov, je od-važno molčal in meril sobo. kena ga je gledala. Ker je videla, da so njegove oči do-knovoljne, ga je ogovorila: “Ali si prodal?” “Prodal”. “Dobro?” “Bolje bi ne mogel”. In čez nekaj časa zopet žena; ‘Da ne izgubiš denarja”. “Posodil sem ga”. Pudi v ženi se je dvignilo uekaj kakor v možu. Nasmeh J*3 preletel njena lica. “Komu?” “Jernaču”. Pomolčal je, nato je prista-vd; “še več sem storil, nego Posodil. Ti tega ne veš”. In kakor, da je osramoče-11 a’ ker tega ne ve, je iz »po- stov 1 anja pred možem prizna-: “Kako naj vem?” Ivanc je prenehal hoditi od ° na do sklednika in nazaj in Je dejal; šliri dečke imava”. Žena tudi zdaj ni razume-a- Razumel je Ivanc.' Začutil •]e svo.ia pleča, in smešno lah-‘° kreme na njih. Naložil je !lclnJ®> da so se zašibile noge l,lv J® napel moči: “Donesel bom” 7. Zaplotnikova Urška je v dobi svojega zakona pisala bratu samo enkrat. Tedaj, ko je dobila prvega otroka. Jerneje ji ni odgovoril. Ni je mogel pozabiti, pred ženo je celo pismo zatajil in če ga je vprašala, kaj je s sestro, je zamrmral nerazumljive besede v brado. Spomladi je bilo, ko je poganjal prvi podlesek; tedaj je dobil smrtno oznanilo. Urškin mož je umrl nenadne smrti. Zdaj se je spomnil na ženine besede, ki so dejale dva dni prej: “Ti, zakaj je meni tako težko pri srcu?” Takrat je zaskelelo v srcu tudi njega. Z osmrtnico v rokah je razmišljal in se boril s čuvstvom, ki je vstajalo v njem. Uboga Urška! Po dolgem pa je premislil in je dejal: “Saj je že itak prepozno. Pomagati ji ne morem”. Pod jesen je prejel pismo. Bilo je s težko roko pisano, pisava ni bila Urškina; bled, jedva viden podpis je bil njen. Pismo je bilo kratko, kakor ga je narekovala, beden klic žene. “Dragi brat! Z mano gre h koncu. S tremi otroci ne morem več dalje. Če nekega jutra umrjem, ne bodo imeli, kamor bi položili glavice, ne kaj, da bi deli v usta. Če se me misliš kdaj usmiliti, zdaj se me usmili. Pridi ali pošlji po otroke, jaz ne morem nikamor. Tvoja Urška”. Vsebino pisma je povedal ženi in ko je ta čez nekaj trenutkov molka dejala: “In kaj boš storil?” ni vedel, kaj naj ji odgovori. Iz obeh se je počasi dvigalo usmiljenje in premagalo samoljubje; v Jernejcu se je obudilo čuvstvo dolžnosti in dolga nasproti sestri. Bal se je žene, njegov pogled jo je iskal. Ta je dejala: “Pa jih pripelji!” “Ali ne bodo v napotje?” “Bo že kako. Saj bodo de-dali”. Misel na delo je zbližala oba, moža in ženo in jima rodila sklep. Stopil je k Jernaču, ki je vozaril po dolini, kadar drugega ni bilo in če je nanesla potreba. “Vzemi voz in konje in pojdi po otroke; tu imaš nekaj denarja”. 8. V jesenski podvečer je vela hladna sapica s planine in odnašala prvo listje z drevja. Vrhovi so že rdeli v večerni zarji, oddaljen glas zvona se je potapljal v mrak. Po strmem klancu se je iz doline proti Vzglavniku zibal voz. Konja sta napenjala vse moči, voznik je s hreščečim glasom podvizal navkreber. Na vozu je sedelo troje o-trok, dva dečka in ena deklica. Vsi so molčali. Tenka obleka jih je varovala pred mrzlo sapo; tiščali so se drug k drugemu in zrli na konjska hrbta, ki sta se kadila. Ko sta privlekla konja čez tretji ovinek, sta postala sama od sebe. “Nista stara še”, je govoril Jernač, “ampak lena sta”. Natlačil si je pipo in pokazal bičem navzgor. Na obronku gore, precej visoko, jedva vidno v polmraku, je stalo par hiš. V eni je bila že luč. “Tam gori, otroci”, je dejal, “je Vzglavnik. Hiša, ki se ne vidi, je stričeva”. (Dalje prihodnjič) Tudi Nemci so imeli pretekli teden svojo posebno obletnico CLEVELAND, O. — Pretekli četrtek, 20. julija, j-e poteklo 17 let, odkar je (bil izvršen znani atentat na Hitlerja. Glavni zarotniki iso ibili iz kroga Hitlerjevih ožjih sotrudnikov, ki so čutili, kam bo njihov vodja zapeljal Nemčijo. Zarota se je ponesrečila, bomba ni ubila Hitlerja, akoravno je eksplodirala blizu njega. , Himmlerjeva tajna policija je hitro polovila vse niti zarote in vjela zarotnike. Vsi so plačali z življenjem svoj drzen podvig, Le redkim se je posrečilo pravočasno uiti. Vse to je znano, le malokdo pa ve, da je pri tem izgubilo svoje življenje 4,980 Nemcev, torej dosti več kot je HELP WANTED MALE WANTED Short Order Cook Friday & Saturday night SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) bilo resničnih zarotnikov. Himmler je pač moril vse, kar mu je tiste dni prišlo pOd roke. -----------o---- Kennedyev vojaški svetovalec Taylor ustanavlja svoj urad WASHINGTON, D. C. — Noben Kennedyev zaupnik ni menda tako sporna osebnost kot ge- Moški dobijo delo Moški dobe delo Dva mizarja in zidarski pomočnik dobijo začasno delo. Kličite KE 1-3845 od 7. do 10. zvečer. (141) Ženske dobijo delo Kuharica Išče se izkušena kuharica za restavrant, 6 dni v tednu. Kličite KE 1-7336. (143) Dekla ali ženska Se išče, da bi varovala otroka in opravljala lahko hišno delo. Nič kuhanja, malo likanja. Počitnice s plačo. Priporočila. Kličite po 4. uri. ER 1-1489. (141) meral Taylor, ki naj bi bil njegov uradni svetovalec v vojaških zadevah. Taylor nima prijateljev ne v tajništvu za narodno obrambo ne v Pentagonu. Vsi njegovi nasprotniki skrbno pazijo, kaj dela, ker se bojijo, da je on morda že naprej določen glavni poveljnik naših oboroženih sil, ako bi prišlo do vojne. Kennedy in Taylor pobijata vise take misli in obdolžitve in trdita, da je Taylor res samo svetovalec in nič drugega. Sedal je Taylor nastavil v svojem uradu štab petih vojaških pomočnikov in tri tajnike. Seveda je takoj znova završalo v Pen_ tagonu in tajništvu za narodno obrambo. Hranite denar za deževne dne v —kupujte U. S. Savings honde' MALI OGLASI Sobe se odda 5 sob in kopalnica se odda spodaj starejšim ljudem. Najemnina $45. Na 7002 Becker Ct. EX 1-0772. (143) Hiša naprodaj Enodružinska, 9 sob, klet, podstrešje z g o t o v 1 j e n o, lot 40x120, na Grovewood. $13,500. Kličite IV 1-3794. (143) V najem 4 sobe in kopalnica, zgoraj, se odda paru srednje starosti na 1124 E. 68 St. EN 1-1084. (144) V najem Odda se 4 sobe in kopalnica zgoraj, na novo dekorirano, plinski furnez, na Bayliss Ave. Kličite HE 1-2339. (143) Sobe se odda Odda se 5 velikih sob, spodaj, porč, odraslim. Lepo dvorišče. 1370 E. 66 St. EN 1-0208. —(141) Stanovanje zastonj Moški, 69 let star, da stanovanje zastonj v novi 7-sobni hiši in $100 mesečno v zameno za njegovo skrb, paru ali samo ženski. BE 2-6938. (144) Pohištvo naprodaj Proda se 2 sobi pohištva v dobrem stanju. Kličite po 4. uri 761-0686. (141) V najem Oddajo se 5 opremljenih soh na 993 Addison Rd. (143); 1368 E. 342 St. Od Vine ceste v Eastlake, O., zelo krasen bungalow, prostor za povečanje zgoraj, klet, garaža za 2 avta, 3 loti skupaj 120x160. Mnogo sadnega drevja, vse je obdelano. Nemogoče jq nam popisati vse lepote te parcele. Morate sami videti. Peljite se kar na prostor in Vam bo lastnik zelo rad pokazal. Cena je $13,900 za vse. STREKAL REALTY 405 E. 200 St. IV 1-1100 (142)1 Pozdravljeni! — Naznanim Vam da sem dobila LOVIAN CAPSULES ter Vam pošiljam naročilo še za nadaljna 4 dolarje, zato k^r sem se prepričala, da v resnici pomagajo, kar bom povedala drugim! Lepa hvala Vam in Z Bogom! — M. K., McDonald, Pa. To je ena izmed tisoč oseb, ki so jim LOVIAN CAPSULES pomagale. Prepričani smo, da bodo pomagale tudi Vam! Razprodajamo po celi U.S.A. 25 - $1.95 — 50 - $3.69 — 100 - $6.49 MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. ' Cleveland 10, Ohio Zakaj ima POC PIVO boljši okus _________ _ te Pllnnif Brewing Co.. Cleveland, ffliil ONO JE PRECEJENO! Zlata barva in okus, ki napravljata pivo tako osvežujoče, nastaneta pri srečanju variva s hmeljem. Hmelj daje oni določeni priokus in lesk, ki moreta pogasiti žejo kot nobena druga stvar. Toda hmelj je občutljiv, v pivo ga je treba kuhati z največjo skrbnostjo. Zaradi tega uporabljamo poseben postopek. Mi ga dejansko “pretiskamo.” To delamo ker je “dognavanje” dejavni, vrteči se postopek mešanja. Prinese poln okus naj- CLEVELAMDSKO SLAVNO PILZENSX0 F1V0 boljšega hmelja, ki ga uporabljamo. Lažji, čistejši okus, kot bi ga moglo dati golo varjenje. Tehnologija je pri POC zelo napredovala, vendar ne preveč. Še vedno uporabljamo dodatke, ki jih ni videl noben laboratorij: tradicijo, dediščino, značaj in nad vsem —- c-ino-ter. Naš smoter je variti najboljše pivo, pivo, ki ima enostavno boljši okus od vseh dri gih. T tem pogledu smo odlično uspeli. POC ima boljši okus! mmmmmffimimm LJUDJE POD BIČEM III. del. 1 Direktor Blaž Bregar je sedel v svoji pisarni in skušal razporediti misli, ki jih doma ni mogel. Natašina bližina in njeno mirno uživanje dni, sta mu vedno sproti razvezovala misli, ki jih je hotel zvezati in čeprav je čutil, da pri Silvinem žalostnem koncu ni brez krivde, vendar ob Nataši ni imel toliko moči, da bi obudil v sebi vse, kar ga je nekoč vezalo na to žensko. Novica, da je tajna policija Silvo aretirala, ga je spravila s tira. Moral je priznati, da se je zdrsnila tudi Nataša, vendar je imel občutek, da je v svoji goli ženskosti to naredila na lak način, da je v istem hipu nehote pokazala vzgib, ki je Bregarja zabolel. Na nek dvomni način je zvezala Razpeta in Silvo in njega, kakor da je bila v dnu duše ljubosumna na vse tri. Razpet in Silva — kaj naj bi imela ta dva med seboj. Sicer je ostudno Sa'sino namigovanje moglo kazati v to smer, toda Bregar je Silvo vendar preveč poznal, da bi pograbil ta trnek. Ne, Razpetov način življenja Silve nikoli ne bi pritegnil k temu človeku. Morda sta se res ujemala v neki doslednosti, toda Razpetova doslednost je bila ledena in postavljena na druge principe. Silva je gledala na življenje kakor Žalar, njena doslednost je bila zidana na temelju dolžnosti in krivde. V tem je bila razlika tudi med njima. Odvratna ji je bila celo njegova filozofija, ki jo je podedoval od očeta. Živeti in če je treba v dosego tega cilja menjati svoj značaj in svoj koncept življenja, zakaj bi tega ne storil? človeku človek nikoli ne vidi v srce, sodi ga po zunanjih delih in te je možno presukati čez noč. Kadar je Bregar sam, je proti sebi odkritosrčen: teh ljudi, ki se danes šopirijo, ne ceni. Težko jih prenaša, vedno sproti ga spominjajo, da bi bil lahko svoj gospodar. Tako je samo direktor svojega premoženja, ki ga je pridobil oče. Toda njegova življenjska filozofija mu dopoveduje, da je treba upornost v sebi zlomiti in biti prijatelj ljudem kakor so Saša in tovariši v partiji, da je treba vedno ob pravem hipu ujeti premik v ideji in ob pravem času preiti na novo pot, če je tako pač treba. Preteklost je treba odmisliti in sedanjost vzeti kot priliko, ki ti lahko prinese marsikako ugodnost, če znaš pravilno gladiti na videz surovo pot, zakaj socializem v praksi se vendar ne raz- CH1CAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP GENERAL HOUSEKEEPER to live in own room, bath. Must be good with children. No cooking. Light laundry. Recent local refs, required. Pleasant new suburban home. ID. 3-0099. (144) REAL ESTATE FOR SALE ROLLING MEADOWS — BY OWNER Tree shaded ranch with outdoor liv. Jalousied pan. summer porch, att. to o-sized gar. with workshop. Conor. side drive, patio, cyclone fence. Stairs to attic. Tiled bath. Many imprtnt extras. 2 lg£. bdrms. 3 blks. to shop. $16,500. Tor immed. sale. 2204 Eastman St. CL. 5-0480. (26, 28 July) likuje veliko od starega kapitalizma. Novi direktorji hočejo dobro živeti kakor nekoč, želijo si potovanj kakor nekoč — kar jih loči od starih je samo govorjenje o prekleti preteklosti, ki je zatirala malega človeka in ja na rokah nosila velikega. To je vse. Vse drugo se ni spremenilo. Direktor ima lepše stanovanje kakor navaden proletarec, je boljše, ima avt° in če ga kateri delavskih sindikatov povabi za predavanje, mu ploskajo in vdano hvalijo njegove zasluge čeprav bi jih bilo težko pokazati. Vse to je že prišlo v navado in Blaž si mora priznati da se je navadil in da mu življenje dejansko ne teče dosti slabše kakor mu je teklo nekoč. Silvina aretacija je zdaj nasilno pretrgala to mirnost. Proti svoji volji mora misliti nanjo, čeprav mu Nataša izpolnjuje prazni prostor, ki je nastal po razporoki z ženo v njegovi vili. Ko se je po tistih dveh dneh vesele brezskrbnosti v Bohinju preplašena vrnila od Razpeta k njemu, je vedel, da mora položaj pač urediti, ker tako ne moreta živeti skupaj. Grizlo ga je sicer, da se je stvar rešila tako naglo in da Silva zanj ve, še bolj mu je bilo nerodno, ko mu je Nataša povedala, da je zadnjo noč prespala pri Silvi. Pač si je napravila sodbo o njem in ko je pomislil na leta, ki jih je preživel ob Silvi, se je čutil ponižanega in osramočenega. Ko bi takrat vsaj ne moledoval pri njej, ko ga je potem tako hladno odpravila skozi vrata. Nataša je prošnjo za razpo-roko napravila, toda, ko je pomislil, da je z vsem tem zdru-žieno toliko neljubih srečanj in razgovorov, se mu je zdelo, da hodi po žerjavici z bosimi nogami. Bal se je srečati Razpeta in ko je zvedel še za Silvino aretacijo, se je tresel celo pred mislijo, da bi znal priti kot priča v poštev proti njej tudi on. Vse to mu je uničevalo moči in čeprav ga je Nataša vsak dan sprejemala s svojo, čudno zastrto lepoto pod katero je plala navadna gola strast in hrepenenje po urejenem življenju, je vendar čutil, da se je zaplel v zakleti krog vprašanj in bednih odgovorov, ki ne morejo prevpiti Razpetove-ga srditega pog'.eda in Silvine vdane doslednosti, ki drobi v črepinje njegovo življenjsko plehkost. Vendar mu je za razmišljanje ostajala samo pisarna, ta lepo okinčani prostor z rahlo zeleno barvo prepleskanimi stenami. Skušal se je raztresti, prebiral letno poročilo, primerjal številke o nagradah — toda ves napor je bil zaman. Preteklost se je v strašnih, krvavih kosih trgala pred njim in on jo je s hoteno nemočjo gledal. Vedel je, da za Silvo ne sme migniti niti s prstom, če hoče ohraniti svoj obraz in svoj položaj. Tu je Nataša in tu so prijatelji. Preveč je že žrtvoval za vse to, da bi zdaj z eno samo neumno potezo pridobljeno zapravil. Zasukal je naslonjač proti oknu in se zastrmel v umazane strehe. Negibna zimska svetloba mrtvo visi nad njimi. Ropot voz komaj da prihaja do visokega okna in če človek samo gleda v to mirnost, se mu zdi, da se ni moglo nič spremeniti. Ljudje so vendarle ljudje, naprej hodijo po svojih oprav- kih. In vendar se je toliko spremenilo. Ne more tajiti. Vse se je spremenilo, preokre-nilo v bistvu. Brez trkanja so se odprla vrata in Bregar se je v hipu zasukal. — Zdravo, tovariš Saša! — Prišlec je bil videti mrk, zlovoljen. Niti sedel ni takoj kakor navadno. Z dolgimi, hlastnimi koraki je meril široki prostor. — Spet kaj narobe? — Bregar se je zgrbil vase in v hitrici skušal uganiti, kaj bi se moglo zgoditi. Gotovo je nekaj narobe pri Silvi. — Velika nerodnost — je siknil Saša. — Ne uganeš in če bi premišljal cel dan. Pred dobro uro sem dobil telefonsko obvestilo. — Bregarju se zdi, da tokrat ne gre zavoljo Silve, vendar se je moralo zgoditi nekaj nepričakovanega sicer bi Saša ne bil tako iz sebe. — Kaj je torej? — Sredi hitrega beganja se je Saša nenadoma ustavil in del roke v žep suknje. — Tovariš Razpet se je ustrelil. — — Mrtev? — je slovknil Bregar. — Mrtev — je ponovil Saša. Odpel je gumbe pri suknji in počasi sedel. Molčala sta. Bregarju je piskala sapa skoz nos in Saša se je igral s peresom, ki ga je vzel z mize. — Na vražje nerodno — je rekel Saša. — Cela stvar postaja čezdalje bolj zapletena, čeprav raztrgani poziv, ki mu ga je poslala partija, kaže na njegov odklon, ki smo ga mu očitali. Prepričan sem, da je bil še vedno trd stalinist, ki se ni hotel vdati. In vendar je še nekaj. Zgodilo se je to kmalu po Silvini areta ciji in po Natašinem odhodu in če pomislim, da je izposloval grob izdajalcu Rekarju, se bojim, da nas je sovražil, da nam je na svoj način povedal svoje mnenje. Ljudje v tiste vražji dolini bodo tako razumeli. — — In prišel si, da to povem Nataši — je ubito vprašal Bregar. — Njen mož je bil — je rekel. — Nista še bila razporo-čena. — Vedel je, da ga je zadel, vendar je hotel povedati celo resnico. — Dobili so ga v njegovi privatni pisarnici, kjer je zadnje čase tudi živel. Stedel je pri Š- m I A. BROFMAN’S DEPT. STORE t 6806 Si. Clair Avene Cleveland 3, Ohio U Velika čistilna RAZPRODAJA 8 1 n 1 m 1 S I I H I if 1 I § I p s m ŽENSKE OBLEKE BREZ ROKAVOV, vredne do $3.98, V merah 12 do 20, sedaj .. $2.00 Cela zaloga ŽENSKIH BOMBAŽNIH in BOLJŠIH OBLEK na prodaj po 20% znižanih cenah Vsa vrsta ŽENSKIH BOMBAŽNIH KRIL vrednih do $3.38, zdaj naprodaj po .. $1.94 Boljša ŽENSKA KRILA IN BLUZE sedaj naprodaj po 20% znižani ceni Vsa ženska športna noša (kratke hlače, hlače za na kolo, dolge hlače in kar spada zraven v odgovarjajoči barvi) I naprodaj 120% popusta OTROŠKE KOPALNE OBLEKE, bluze in hlače za dekleta, oboje skupaj; vredno od $1.19 do $1.98 sedaj po posebni ceni ....... ©fi S I I I '••jz DEKLIŠKI MODRČKI, otroške oblekce za doma in srajce s kratkimi rokavi za dečke vredno § do $1.29, sedaj po ......... Cela vrsta DEKLIŠKIH OBLEKC vrednih do $3.98 na razprodaji po ........... $1.00 ŽENSKE NYLON NOGAVICE —- vse Vrste — S šivom in brez njega i 8 i SS DEKLIŠKA LETNA NOŠA v dveh in £? 69c par ali tri pare za $1.94 treh kosih in T-srajce naprodaj 120% popusta VSE DEKLIŠKE OBLEKE so naprodaj z 20% popusta od redne cene Cela vrsta MOŠKIH IN DEŠKIH BOLJŠIH IN ŠPORTNIH SRAJC vrednih do $2.98 na razprodaji samo po ... S' K 8 p $1.00 g Vse MOŠKE BOLJŠE ŠPORTNE SRAJCE s kratkimi ali dolgimi rokavi naprodaj s 25% popusta | Vso MOŠKE KOPALNE IN KRATKE £ i I i HLAČE naprodaj z 20% popusta 8 VSE DEŠKE SRAJCE s kratkimi rokavi in deške obleke naprodaj z 28% popusta I Vse deške kopalke vredne do $2.29 ............ sedaj samo $1.49 Razprodaja se ho začela v četrtek, 17. julija 1961 ob develih dopoldne MI DAJEMO IN ZAMENJUJEMO EAGLE STAMPS I & i s . NEVARNA ČUVAJA — Keith Jol v Melbournu v Avstraliji ima v svojem avtomobilu dve veliki kači, ki varujeta njegov avto, kadar gre on po svojih trgovskih opravkih. Na sliki vidimo eno izmed kač na volanu, med tem ko se vidi od druge na tleh le zadnji del. pisalni mizi, z glavo naslonjen na levico, v kateri je tiščal močno zmečkano Natašino sliko. Pištola je ležala na tleh in kar je zanimivo, stene so bile gole hi vse slike, ki so ga ne- koč spominjale na revolucijske dni, so našli v spalnici na kupu. Po tleh so ležale črepinje razbitih školjk, ki jih je Nataša menda prinesla z zadnjih počitnic. — Poslovni urad naprodaj! Dobro stoječi poslovni urad se pfoda z vso opremo pisarne, kot tudi pohištvom v stanovanju, ki sc nahaja poleg urada v pritličju na glavni prometni cesti v slovenski naselbini. Kdor si želi zagotoviti lepo bodočnost, naj kliče za pojasnila 431-3500 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.D 002 Lakeshore Bird. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene •75 S 1 :2 P S — 34,5« i j 5 fi Draga nevesta! i H Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje §3 gg gg ^ sorodnike, prijatelje in drage znance, so i s ilš II največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. I % m i I | si % % i g i s! i s 1 i I jej I 1 i M i I s I 1 Pridi k nam in izberi poročna p naznanila iz pravkar dospelih najnovejših II H katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, H papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. P ■jz Na svidenje! 1 i •*> p. S p. AMERIŠKA DOMOVINA šf 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio 1 P .i NA POTI NA PLES — Sofija Loren, znana italijanska filmska igralka, in njen mož Carlo Ponti na poti na ples v starodavni kraljevi palači v Napoliju.