Poštnina plačana v gotovini * Abb. postale I gruppo
^ D' P°stale I
registri
tzido4fc'l| ^
reč pd S W
JllIOl
;„* £ A
Cena 40 lir
TRST, nedelja 28. oktobra 1962
Leto XVIII. - Št. 242 (5326)
njen je sporazum
j s var i rijo,
ecnobt A meriški predsednik Ken-tih, 0 fl nedy je v ponedeljek ne-nerm * Pričakovano odredil «po-v° r.,. 110 zaporo nad vso ofenziv-’ n°e i r,. '[ojaško opremo, ki je na-oliko ‘ p_Qn ena na Kubo*, da bi one klub IS°čil »ofenzivno komuni-8»ndf> . Cn° ,koncentracijo». Odredil zveze u’JaaJ <vse ladje, ki so na-;vi b° J11 Jene na Kubo in ki preva-°,rvi i«L10 ,ofenzivn° orožje zavrnejo °m'	na narodnost ali pri-
/anišče, iz
i ligi, *J°>.
VOjll	,
je P' ji nnedy je dejal, da je stoli o do (	*‘a ukrep in druge ukre-
S * i ker <<ima neizpodbitne do-daefA 0 Pripravljanju »ofen-■bv ei* raketnih naorav* na ončfll e , otoku. Trdil je "dalje, da > so $ rJ|, temi oporišči, ki da jih jM1 Sovjetska zveza,- gradi tegli j	udarna moč proti za-
jn 9j itp.111 Polobli*. Podpisal je de-«<•«,( h L0 dejanski vojaški bloka-jod'1 'anjeU	ki d°ioča »prepreče-
ne I ledi? ofenzivnih naprav z do-
Zat>Orn n n. rt nfpnTiivnn
katerega priha-
»Ojnju zaporo nad ofenzivno k.:, *o opremo za Kubo*; ne-nad-in nad vo-napravami na otoku; VsajT^ijo, po kateri bodo '»-?■ 0 jedrsko raketo s Kube
za napad So-na ZDA in sto-
ESS
.....toLrSano in poostreno
»Sv° nad Kubo J" Kuni
frčijo,
‘roti i icdrsKo raketo s Kune De ‘kateri koli državi zahodni e^loble imeli
I I irk® ZVeze_____________________
v lovi P^račilne ukrepe proti ?oriš-ski zvezi*; okrepitev o-ako'«a -ZDA v Guantanamu; le* JSnje sklicanje posvetoval-/ frerfiv?rgana Organizacije a-'todt Wakib držav z nalogo, da ‘osti Ja *° ogrožanju var-eden poloble»; zahtevo za iz-ruskfl iveu sestanek Varnostnega lova tni.T’ ki naj brez odlašanja olitfj ioviAPa Proti tej naj novejši kg.??0 hiij ski grožnji za svetovni
ili i*lffrorJUsftov je v svojem odgo-ja iityiaX 0P°zoril, da si ameriška
irno «Mk Z 1	1	*	*“
rost» javn1 congr«;
:d0 k ico
sten1
s°? kotsem eriški korak je izzval po mo piost inVetu -veliko zaskrbi j e-
‘m° (Inft^in ogorčenost. To je ena l in IruB.Tv1?&iših kriz od konca iti. v tet86 •V0Jne' Ves miroljubni nila, if0tj Je odločno protestiral uPlf	temu enostranskemu
8 & to* dyjfvemu ukrepu, ki o-B p '■ *bnfh svetovni mir in grozi z oam^a^mjcdrse vojne. Skupi-e o se b okovskih držav- ki 33 v! :onf„-bl e udeležile beograjske pač erimf^ce, je skupno z neka-so »hi i.drugimi izvenblokovski-hrbtWcciS5zilvami takoj stopila v 0 f p J® ter je posredovala pri Un iyja ntU*rda bi P°zval Kenne-
izvajanjem napoveda-Tno repov Prevzema odgo-ost za morebitne posledi-m da pomeni blokada Ku-. kršitev mednarodnih zako-• Ce bi ZDA sprožile vojno, naletele na najmočnejšo in Jodločnejšo reakcijo.
ltro lic f„ala d0 pogubnih posle-atiet b »p,ef naj iščeta z razgovori zJVseh Iiev sedanjega spora in Gub bosti druS’h sporov; po mož-ei a ton 1 -naJ se sestaneta na sku-:°- »i Msvniazgovor- u Tant se je ’ i'	Pozivu in je ta-
1 ^niB.°S*a^ Poziv Kennedyju in 1	v omenjenem srni-
[le 78,
m	v omenjenem smi-
iimff »taJmruscov je odgovoril, da svoj« W pogojno sprejema U Tan-es‘°, ?*tiri?iedlog, medtem ko je che ® „ldy negativno odgovoril ..g dredil, naj se blokada ZM* nadaljuje. Privolil je sa-,i k, ,. ^Pripravljalne* razgovo-so se	»oioii tt
igl Je začel
zp “rtavniki
deS{ ?0zfv*k odmev je imel tudi ^Predsednika FLRJ mar-2 P a, ki je izrazil globo-taja ^rbijenost zaradi polo-ftlČahs0” Kube. Izrazil je pre-v«e vv."?’ da niso še izčrpane P°žno ^n°sti in da še ni preji izrlo.. bi se ob dobri vo-katastrofi in našli -J spi0- mšitev. pozval .je, Je m, skliče posebno zaseda-kj g‘avne skupščine OZN in « t)i'	tej smeri zavzamejo
°	nar°di kot najbolj
mo)1 ytta ^na in najbolj učinko-^gan>zacija za ohranitev ,rrjo ticto s,v.etu. Vse države, zla-Jozvm e’ k.i so v sporu, pa je je >?a8ati naj,si prizadevajo pre-
’**	V.11 .so se nato začeli. U
razgovore s ZDA, SZ in Ku-
je
L V
n ^ 5°‘ Prm sedanjo nevarno kri-f^ttev V I?osoj za miroljubno NvLkrize je, da se takoj
ip»iJž£fWn0VSi Ukrepi‘ ki 80 ne"
ukrepi, ki so izzvali takšen polo-
PFečwbJ°kovske države
^ftoS1!16801^0'
so ka-
preprečiti na-
M (I- pji” Poslabšanje položaja;
sili h 1°strnv,°T0ljno odpovedati se veW ?eposra^kim akcijam, ki so l i' Petina0 povzročile krizo; elc.allN hni^edn° prizadete strani estfll te» Pajdejo Miroljubno reši-| že Pogajanji.
vSpZ?aynaj je postalo jasno, |:	S?flročm e.kriza na karibskem
ibD'1	številne med seboj
.av> f ‘bohj s6 Probleme, ki bodo se večkrat postavili na
preizkušnjo dobro voljo prizadetih strani, predvsem pa zar trjevano ameriško miroljubnost. Predvsem gre za nastop ZDA do kubanske revolucije oziroma do teženj latinsko-a-meriških držav na splošno, da se gospodarsko in politično o-samosvojijo. ZDA so kar naravnost napovedale, da je smoter njihove politike, likvidirati Castrov režim in preprečiti širjenje kubanskega primera na druge države Latinske Amerike. Vse ameriške akcije na tem delu sveta so torej le posledica omenjenega načela, že dolgo skušajo ZDA gospodarsko popolnoma izolirati Kubo, stalno podpirajo dejavnost kubanskih beguncev na Floridi, ameriška letala stalno preletavajo kubansko ozemlje in izzivajo incidente. Taki ameriški politiki do Kube so podlaga tisti čini-telji, ki imajo neposredne interese tako na Kubi kakor tudi na vsem latinskoameriškem področju, še celo tisti Američani, ki so navajeni bolj trezno misliti in gledati, pozabljajo v vrtincu nenehne propar gande na načelo listine Združenih narodov in na katero se ZDA tako rade sklicujejo, da ima vsak narod pravico, da si izbira lastni družbeni sistem, lastno pot razvoja in lastno politiko.
S svojo akcijo in s svojim opravičevanjem je Kennedy tako imenovani kubanski problem prenesel na področje odnosov med Zahodom in Vzhodom. S tem je dosegel, da niso ameriški zavezniki imeli nobene možnosti izbire in so bili praktično prisiljeni izraziti atlantsko solidarnost.
Vsekakor je kriza na karibskem področju postala sestavni del širših nasprotij med velikimi silami. Pri tem pa prav nič prepričljivo ne delujejo a-meriška pojasnila o .zrušitvi »ravnotežja sil» in o »ogroženosti* ozemlja Združenih držav. Ker niti argument, da Kuba predstavlja nevarnost za ZDA ali kako drugo državo zahodne poloble, ni naletel na zaželeni odmev v svetu, so v ZDA našli argument, da nevarnost ne izvira iz same Kube, temveč od sovjetskih oporišč, ki da jih gradijo na Kubi.
Pa tudi najnovejši ameriški argument ne more prepričati objektivnih opazovalcev, kajti ZDA imajo po vsem svetu naokoli 127 vojaških oporišč, ki so naperjene proti Sovjetski zvezi in od katerih so nekatere prav na sovjetski meji, kakor na primer oporišča v Turčiji. Sicer pa imajo ZDA svoje vojaško oporišče na Kubi sami, t. j. v Guantanamu, in to celo proti volji kubanske vlade. Na tako stanje so treznejši politiki tudi opozorili. Med temi sta bila voditelj angleških laburistov Gait-skell in znani ameriški časnikar Walter Lippmann, ki je še posebej opozoril na ameriška oporišča v Turčiji, prav na sovjetski meji.
Vse to seveda ni nevarno, pač pa je nevarna mala Kuba, ki je kriva le, da se je o-svobodila tujega izkoriščanja in išče svojo pot, ki imperialističnim krogom na severu ni po volji.
Sedanja skrajno nevarna napetost je znova pokazala, kam lahko pripelje blokovska razdeljenost sveta, stalno P°" življanje hladne vojne, in opuščanje vsega, ker bi lahko začelo ustvarjati večje medsebojno zaupanje kateremu bi mogla slediti pogajanja na bolj realistični podlagi.
Hitra in uspešna akcija velikega števila izvenblokovskih držav in tajnika Združenih narodov U Tanta je vlila miroljubnim silam novo upanje in zavest, da ima danes njihov glas veliko veljavo in da tisti, ki se tako lahkomiselno igrajo z usodo človeštva, si vendarle ne upajo docela ignorirati te ogromne velesile, ki ne pozna ne meja ne blokov, temveč preplavja v vedno večji meri vsa področja naše Zemlje na vzhodu in zahodu, na severu in jugu.
Jasno, da nevarnost ni še docela odstranjena, in treba bo še mnogo truda in prizadevanj da se z ustvaritvijo večjega medsebojnega zaupanja kočno načnejo vsa vrpašania, ki že dolga leta stalno ogrožajo mir in mirno sožitije med narodi ter odvračajo stvarit-vene energije človeštva od plemenitih ciljev medsebojnega miroljubnega sožitja in sodelovanja, za izboljšanje usode milijonov ljudi, ki še trpijo glad in pomanjkane.
Levo:	področje blokade okoli Kube;
desno: področje indijsko - kitajskih spopadov
........................»m.,.....................................................................
POSLANICA HRUŠČOVA SPOROČENA KENNEDYJU
Predlog za istočasen umik orožja s Kube in iz Turčije ter obveznost o spoštovanju suverenosti obeh držav
Hkrati naj bi se sporazumeli o prekinitvi jedrskih poizkusov, ker sta si stališči obeh vlad zelo blizu - Kennedy je predlog zavrnil - U Tant nadaljuje posvetovanja
, MOSKVA, 27. — Moskovski radio je danes ob 15. uri oddajal besedilo poslanice, ki jo je Hruščov poslal preteklo noč Ken-nedyju, Hruščov predlaga, naj se ZDA in SZ sporazumejo o istočasnem umiku sovjetskega orožja s Kube in enakega ameriškega orožja iz Turčije.
Hruščov pravi, da razume Kennedyjevo zaskrbljenost za varnost ZDA, dodaja pa; »Vendar pa smo tudi mi obkoljeni z vojaškimi oporišči in vaši izstrelki so razmeščeni v Turčiji in Italiji in so naperjeni proti nam. Raketna oporišča v Turčiji so dobesedno na naših mejah.*
svoji poslanici pravi Hruščov, da je Kennedy storil «ra-zumno potezo«, ko je ukazal svojim ladjam, ki sodelujejo pri blokadi Kube, naj se izognejo incidentom s sovjetskimi ladjami. Dodaja, da je to zvedel po sporočilu Kennedyju U Tan-tu, in da je zadovoljen s tem.
«Na vprašanje, ali se mir lahko ohrani, odgovarja z da,» dodaja Hruščov, ki nadaljuje: (Da, mi smo dobavili orožje Kubi.
Naš namen je bil pomagati tej državi, da brani svojo neodvisnost.« Hruščov dodaja, da so vojaška sredstva na Kubi, ki so tako vznemirila ZDA, v
kah sovjetskih častnikov, in da
je izključiti njihovo nepremišljeno uporabo.
((Pripravljeni smo umakniti s Kube orožje, ki ga vi označujete za ofenzivno, s pogojem, da vi umaknete podobna vojaška sredstva iz Turčije,« dodaja Hruščov. Ce bi Kennedy sprejel ta predlog, bi Hruščov poslal sovjetske predstavnike v OZN z navodili, da dosežejo dokončen sporazum v čim krajšem času. Nato izreka upanje, da bo tudi Kennedy dal podobna navodila ameriškim predstavnikom, in nadaljuje:	((Podajmo izjavo v
Varnostnem svetu, na podlagi katere bo Sovjetska zveza spoštovala suverenost Turčije in ne bo dovolila uporabljanja svojega ozemlja za napade na Turčijo. Izjavo enake vsebine bi v okviru Varnostnega sveta podale ZDA glede Kube.«
Hruščov pravi, da bi umik vojaških sredstev s Kube ip iz Turčije morali nadzorovati predstavniki Varnostnega sveta. Ti
bi morali uživati zaupanje ne samo Varnostnega sveta, temveč tudi prizadetih držav, t. j. ZDA, SZ, Kube in Turčije.
Sovjetska zveza bi se slovesno obvezala, da bo spoštovala suverenost in neodvisnost Tui^ čije, toda ZDA bi morale storiti »sto pred OZN, kar se tiče Kube.
Hruščov priporoča, naj se predlagani sporazum doseže brez odlašanja, in izraža mnenje, da bi se ta sporazum lahko sklenil v dveh ali največ treh tednih.
Nato sporoča Hruščov, da je poslal prepis poslanice U Tan-tu, in poziva na čimprejšnji sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov, ker sta ameriške in sovjetsko stališče glede tega zelo blizu.
Bela hiša je danes objavila izjavo, v kateri pravi, da poslanica, ki so. jo sinoči dobili od Hruščova, ni ista, ki jo je danes objavil moskovski radio. Prejšnja poslanica ni vsebovala novih predlogov. Poslanica Hruščova je bila izročena ameriškemu poslaniku danes ob 15. uri, prav v trenutku, ko jo je oddajal tudi moskovski radio.
Izjava Bele hiše s tem v zvezi se glasi: »Sovjetska zveza je v zadnjih štiriindvajsetih urah postavila več nasprotujočih si in protislovnih predlogov, vštevši predlog, ki je bil objavljen pred kratkim v Moskvi, Predlog, ki ga je davi objavil moskovski radio, se tiče varnosti držav izven zahodne poloble; toda države zahodne poloble, in te same, so podvržene grožnji, ki je povzročila sedanjo krizo zaradi pobude sovjetske vlade, ki je tajno pripeljala ofenzivno orožje na Kubo. Delo za to ofenzivno o-rožje se še vedno naglo nadaljuje. Prva naloga mora biti, pripraviti se na to bližnjo grožnjo, pod katero niso mogoča razumna pogajanja. Zato je stališče ZDA, da je kot nujni uvod na upoštevanje katerega koli predloga, da se mora delo na kubanskih oporiščih ustaviti, o-fenzivno orožje se mora onesposobiti in nadaljnje pošiljanje ofenzivnega orožja na Kubo se mora ustaviti; vse to pod dejanskim mednarodnim nadzorstvom.
Kar se tiče predlogov o varnosti držav izven te poloble, so ZDA in njih zavezniki že zdavnaj dali pobudo, da zahtevajo omejitve oboroževanja obeh strani pod nadzorstvom. Ti napori se bodo lahko nadaljevali, takoj ko bo prenehala sedanja grožnja, ki ie bila ustvarjena s sovjetske strani.«
Poslanica Hruščova pravi v začetku med drugim: «Imel sem priložnost poudariti, da je edina skrb našega ljudstva, naše vlade in moja osebna, kot predsednika ministrskega sveta, razvijati našo deželo tako, da bo v ospredju med vsemi drugimi narodi sveta, kar se tiče gospodarskega tekmovanja, napredovanja v kulturi in umetnosti, dviga življenjske ravni narodov. To je najbolj plemenito in potrebno področje tekmovanja, ki lahko prinese blaginjo tako zmagovalcem kakor tudi tistim, ki zgubijo, kajti ta blaginja je mir in povečanje tistih sredstev, s katerimi živi in jih uživa.
V svoji izjavi ste poudarili, da glavni smoter ni samo v sporazumu in v sprejemu ukrepov, da se prepreči stik med našimi lad jami, in torej poslabšanjem krize, ki bi zaradi tpkega stika lahko povzročila izbruh vojaškega spopada, po katerem bi bili vsi razgovori odveč, kajti delovati bi začeli drugi zakoni in druge SI,e — zakoni vojne.
Strinjam se z vami, da je to samo prvi korak. Glavno vpra-sanje je normalizirati in ustaliti Položaj na svetu med obema državama, med narodi. Razumem zaskrbljenost za varnost ker je to prva dolžnost predsednika. Toda ta vprašanja •®	T ospredju v naših mi-
%
slih; kot predsednik ministrskega sveta SZ imam enake dolžnosti. Zaskrbljeni ste zaradi našega dobavljanja orožja Kubi, katerega namen je okrepiti obrambno moč te dežele, prav obrambno moč. ker Kuba, ne glede na orožje, ki ga ima, se ne more primerjati vam, tem bolj. če se upoštevajo najmodernejša uničevalna sred-stva. Naš namen je bil in je. pomagati Kubi. in nihče ne more dvomiti o človečanskem značaju naših nagibov, da se omogoči, da bi Kuba živela v miru in bi se razvijala po volji svojega ljudstva.
Vi hočete ubraniti svojo deželo pred nevarnostjo, in to je razumljivo, Toda tudi Kuba želi to. Vsi narodi se želijo izogniti nevarnosti. Toda kako naj Sovjetska zveza in naša vlada ocenjujeta vaša dejanja, ki v bistvu pomenijo, da ste vi obkolili Sovjetsko zvezo z vojaškimi oporišči, obkolili naše zaveznike z vojašikimi oporišči, postavili vojaška oporišča dobesedno okoli naše države in namestili na teh oporiščih vaše jedrsko orožje? To ni nobena tajnost. Ameriški visoki funkcionarji to demonstra-tivno izjavljajo. Vaši izstrelki so nameščeni v Veliki Britaniji, so
r* m
nameščeni v Italiji in so naper jeni proti nam. Vaši izstrelki so nameščeni v Turčiji. Vi ste zaskrbljeni zaradi Kube. Vi pravite, da vas Kuba zaskbblja, kei je oddaljena 90 milj onstran mor ja ob obali ZDA. Toda Turčija je blizu nas; naše straže hodijo gor in dol in se medsebojno nadzorujejo. Ali mislite, da imate pravico zahtevati varnost svoje dežele in odstranitev orožja, ki ga vi označujete za ofenzivno, medtem ko nam ne priznavate te pravice? Vi ste namreč namestili uničujoče jedrsko orožje, ki ga vi označujete za ofenzivno, v Tur. Siji, prav na naši meji. Kako se vskladuje priznanje enakosti na ših vojaških možnosti s tako ne enakim sorazmerjem med našimi velikima državama? Nikakor ne more biti v skladu.
Dobra stvar je, gospod predsednik, da se strinjate, naj bi se naši predstavniki sestali in začeli razgovore, očitno ob udeležbi namestnika glavnega tajnika OZN TJ Tanta. Zaradi tega prevzem« on do neke mere vlogo posredovalca, in mi menimo, da je sposoben izpolniti to odgovorno poslanstvo, seveda če obe strani,
(Nadaljevanje na 2, strani)
Predsinočige govorice v OZN, ki so napovedovale ameriški napad na Kubo, se na zadovoljstvo vsega miroljubnega sveta niso u-resničile. Namesti, tega je prišlo včeraj do tako rekoč javnega razgovora med Moskvo in Washing-tonom, in dokler ta razgovor traja, je vsekakor zmanjšana možnost oboroženega spopada. Ta včerajšnji pogovor pa je na kratko povedano naslednji:
Hruščov sporoča v svojem pismu Kennedyju, da je sovjetska vlada pripravljena umakniti s Kube orožje s pogojem, da ZDA umaknejo podobno orožje iz Turčije, ki neposredno meji s SZ. Zato predlaga Hruščov, naj bi v Varnostnem svetu Sovjetska zveza dala izjavo, da bo spoštovala suverenost Turčije in ne bo dovolila upora 1)1 Janja svojega ozemlja za napade nanjo, izjavo enake vsebine pa bi v Varnostnem svetu podale ZDA glede Kube. Tak sporazum naj bi se dosegel brez odlašanja, m sicer v dveh ali največ treh tednih. Izvajanje sporazuma pa na| M nadzorovali predstavniki Varnostnega sveta, ki bi morali uživati zaupanje predvsem ZDA, SZ, Kunc in Turčije.
Na žalost, v Beli hiši tega razumnega predloga niso sprejeli — sodeč vsaj po prvi izjavi, ki so jo tam objavili. V tej izjavi je namreč rečeno da so samo države zah »dne poloble podvržene grožnji, ki je povzro.ila sedanjo krizo zaradi trga, ker je Sovjetska zveza tajne pripeljala ofen-ziviio orožje na Kubo. Delo za
to ofenzivno orožje se le vedr naglo nadaljuje, in prva nalog mora biti priprava na to bllžn, grožnjo, pod katero niso možr razumna pogajanja. Zato Je st lišče ZDA, da se mora najpr delo n3 kubanskih oporiščih ust viti, ofenzivno orožje se mora r Kubi onesposobiti in nadaljn pošiljanje tega orožja na Kut ustaviti — vse pod dejanski mednarodnim nadzorstvom.
K temu razgovoru je treba d dati, da je Hruščov v svojem pi mu Kenned>ja pohvalil zarai razumne poteze, ker je ukaz svojim ladjam, naj se izog incidentom s sovjetskimi mi. Dodal je tudi, da so vojaš sredstva na Kubi v rokah sovj skih oficirjev in da je njiho nepremišljena uporaba zaradi i ga izklju:eu».
U Tant pa .ie včeraj nadaljer pogajanja s Stevensonom, Zo nom in kubanskim predstavi kom ter je 1.11 v stalnem telefc skem stiku z vsemi prizadetb in je med drugim sprejel tudi J goslovanskega delegata Vladin ra 1’opov’ča. V krogih OZN so vedno mnenja, da je stanje ze kritično, ker v ZDA še govori o »nadaljnji akciji«, hkrati pa še vedno širijo govorice o m« nosti invazije ah bombardiran Kube.
Varna novica je tudi, da Je vf raj Nehru povedal, da je indijsl vlada sklenila sporazum o doba Ijanju orožja. Zvedelo se je, i bodo to or* žjo dobavljale ZDA Velika Britanija.
P jiinorslcT^nevni t
28. oktobra 1
ZAKLJUČENA RAZPRAVA O PRORAČUNU ZUNANJEGA MINISTRSTVA
KPI zahteva od vlade stališče
glede priprav ZDA za napad na Kubo
Piceioni zatrjuje, da niso potrdili vesti o taki nameri ZDA - Preti in Pastore o ugodnem razvoju italijanskega gospodarstva in o kampanji desnice proti levemu centru - Pieraccini o stališču PSI glede zaostritve mednarodne napetosti
RIM, 27. — V poslanski zbornici so danes zaključili sploA-no razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Ob koncu razprave, in preden so prešli na razpravo o proračunu notranjega ministrstva, je komunistični poslanec Ingrao zahteval čimprejšnji odgovor na vprašanje, ki so ga komunistični poslanci zastavili zunanjemu ministru v zvezi z vestmi, da ZDA pripravljajo napad na Kubo, kar izhaja iz «zelo resnih izjav in uradnih komunikejev ameriške vlade*. Zunanji minister Piccioni
bo sicer govoril v torek, do takrat pa se utegne pripetiti najhujše, in zato bi komunisti radi izvedeli čimprej za stališče vlade glede tega.
Minister Piccioni mu je odgovoril, da mora prej dobiti točne informacije glede teh vesti; v kolikor mu je znano, teh vesti niso potrdili. Izrazil je željo, da bi generalni tajnik U Tant uspel v svojih naporih za miroljubno poravnavo spora. Ko bo minister prejel ustrezne informacije, jih bo sporočil parlamentu. (Odgovor ministra je povzročil ostre proteste komunističnih poslancev in prepir med Are-nello, Seronijem in predsednikom komisije za zunanje zadeve Bet-tiolom).
Ugoden razvoj italijanskega gospodarstva po teh prvih osmih mesecih vlade levega centra sta podčrtala minister za zunanjo trgovino Preti v Ferrari in minister za razvoj italijanskega Juga Pastore. Minister Preti je dejal med dru-
gim, da je industrijska proizvodnja teh prvih osmih mesecih letos
presegla za 11 odst. proizvodnjo lanskega leta v istem razdobju, medtem ko st je nemška proizvodnja povečala v istem razdobju za 3.1, francoska za 6,4, angleška pa se sploh ni povečala, Kar zadeva od'totno povečanje nacionalnega dqhod' a industrijske proizvodnje, je Italija tudi letos na prvem mestu v zahodni Evropi, vštevši tudi dsžele severne Amerlit.
Tudi italUanski izvoz se je povečal v tem razdobju za 18 odst. v primeri z istim razdobjem lani. V znatni meri se italijanski izvoz usmerja proti vzhodnim deželam: v nekaj tednih bodo zaključene važne pogodbe med italijanskimi industrijci in SZ za zgraditev tovarn,
Tštfjr-
4efp
v Novtri, je obravnaval perspek.
rn_ (z-italijansko delovno silo) proizvodnjo strojev5 in potroš-
Pastore, ki je govoril Sristjanskim vodilnim kadrom
tive politike levega centra in de' jal, da nasprotniki te politike, ta-
ko na desnici, kot na skrajni levici, upajo, da bodo dosedanji volivci odrekli KD nadaljnje zaupanje na prihodnjih volitvah; v tem je bistvo sedanje obrekovalne kampanje proti sedanji vladi. Ta kam-
panja pa, po mnenju Pastoreja, potrjuje dejstvo, da je politika levega centra »zadela, na desnici, ko-
risti velikih gospodarskih skupin,
in na levici pa prekrižala načrte komunistične stranke«. Napori vla. de — je nadaljeval Pastore — da bi osvobodili deželo pritiska velikih gospodarskih skupin, predstavlja konkretno voljo po demokratizaciji italijanskega političnega življenja, kajti «ni moč reči, da je demokratična država, ki je podrejena monopolom«.
Pastore je nato dejal, da opozicija straši z inflacijo, kljub temu da primerjava z drugimi evropskimi deželami dokazuje, da so se cene v prvih šestih mesecih letos v teh deželah zvišale: v Franciji za 6,2 odst.; v Angliji za 5 odst.; v Nemčiji za 3,96 odst., medtem ko so se v Italiji povišale le za 3,92 odst.
Pri tem je važno podčrtati, da povišanje cen ni pomenilo zmanjša-
nja kupne moči mezd. Ob zaključku je Pastore zanikal, da bi držala obtožba desnice, češ da je KD ideološko popustila s tem, da je privolila v novo politično usmeritev, in je glede tega navedel nedavne enciklike papeža Janeza XXIII. in njegov govor na koncilu.
Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» prinaša uvodnik svojega glavnega urednika Pierac-cinija, v katerem se zadržuje na vprašanju Kube in pravi med drugim; «Na ameriški celini se more novo razdobje poroditi le ob popolnem spoštovanju narodne neodvisnosti in nevmešavanja v no-tianje zadeve tujih dežel. Politika sile ne koriBti in ne bo koristila nikomur, kakor ne bo koristila ZDA solidarnost starih vodilnih razredov. Nihče se ne čudi, če mi, kot socialisti, izražamo svojo solidarnost s tem gibanjem obnove, s kubansko revolucijo. To očitno ne pomeni, da nismo zaskrbljeni zaradi vojaških plati tega vprašanja. Blokovska politika je že sama po sebi železna logika, ki vodi k zaostritvi napetosti. Se večja pa postane nevarnost, ko se znajdemo pred enostranskimi ukrepi, ki postavljajo svet pred izvršeno dejstvo. Nihče ne bo mogel nikoli dokazati, da ZDA niso mogle predložiti ZN svojih zahtev in svojih obtožb, predno SO se odločile za vojaško blokado. Nihče ne sme pozabiti, da je alternativa diskusiji in pogajanjem, skupna katastrofa«.
Pieraccini nato poudarja, da Je treba rešiti predvsem sedanje ravnotežje, »sicer negotovo in bolno, vendar še vednb boljše kot propast za vse«, in odpreti pot za rea. no pogajanje o najresnejših toč-

Predlog Hruščova
(Nadaljevanje s 1. stran.)
ki sta vmešani v ta spor, pokažeta dobro voljo. Mislim, da bi bilo mogoče paglo 'napraviti konec »poru in normalizirati položaj, taso da se bodo narodi lahko oddahnili, videč, da se odgovorni državniki zavedajo svoje odgovornosti in so sposobni rešiti zapletena vprašanja in ne dopustiti, da bi položaj zdrknil v nesrečo vojne.
To je razlog, zaradi katerega postavljam našlednji predlog: sprejemamo odstranitev s Kube orožja, ki ga vi imate za ofenzivno. Sprejemamo to in tudi prevzem te obveznosti v Združenih narodih. Vaši predstavniki bodo podali izjavo v smislu, da bodo ZDA s svoje strani, spričo zaskrbljenosti sovjetske države, umaknile svoje podobno orožje iz Turčije. Sporazumimo se o času, ki je potreben za vas in za nas za izvedbo tega.
Zatem bi predstavniki Varnostnega sveta Združenih narodov lahko na kraju samem nadzorovali izvedbo teh obveznosti. Seveda je potrebno, da vladi Kube in Turčije dovolita tem predstavnikom. da pridejo na njihovo ozemlje in da nadzorujejo izvedbo obveznosti, kj sta jih obe strani prevzeli. Bolje bi bilo. če bi ti predstavniki uživali zaupanje Varnostnega sveta in nas dveh — ZDA in SZ — kakor tudi Turčije in Kube. Menim, da ne bi bilo težko najti ljudi, ki uživajo zaupanje in spoštovanje vseh prizadetih strani
F o prevzemu te obveznosti z namenom, da se nudi zadoščenje narodom Kube in Turčije in da se poveča njih zaupanje v lastno varnost, bomo podali v Varnostnem svetu izjavo v smislu, da se Sovjetska zveza obvezuje spoštovati nedotakljivost meje in suverenost Turčije, da se ne bomo vmešavali v njene notranje zadeve. da ne bomo izvedli invazije Turčije, da ne bomo dali na razpblago svojega ozemlja za mostišče za tal.o invazijo, in razen tega. da bomo brzdali tiste, ki bi nameravali spiožiti napad proti Turčiji bodisi s sovjetskega ozemlja kakor tudi z ozemlja dru. gih držav, ki mejijo s Turčijo,
Vlada ZDA bo podala v Van nostnem svetu enako izjavo glede Kube. Izjavila bo. da bodo ZDA spoštovale nedota ljivost meje Kube in n>eno suverenost, ne bodo se vmešavale v njene notran;e zadeve, ne bodo izvedle invazije njenega ozemlja, ne bodo dale svojega ožemi>a na -az-polago za mo«tišča za invaziio Kube in končno, bodo brzdale
tiste, ki bi hoteli sprožiti napad na Kubo bodisi z ozemlja ZDA kakor tudi z ozemlja držav, ki mejijo s Kubo. Seveda bomo morali za izvedbo tega doseči sporazum z vami in določiti zapad lost. Sporazumimo se za določena dobo, toda brez zavlačevanja: dva tedna ali tri, ne več kakor en mesec.
Orožje na Kubi, ki ste ga vi omenili, in kakor pravite, ste zaradi njega zaskrbljeni, je v rokah sovjetskih častnikov. Vsuka nepremišljena uporaba tega orožja v škodo ZDA je torej izključena. Ta sredstva so nameščena na Kubi na zahtevo kubanske vlade in imajo izključno obrambne namene. Ce ne bo invazije Kube ali napada na Sovjetsko zvezo ali na katerega koli drugega našega zaveznika, ne bo to orožje torej nikogar ogrožalo. Nima ofenzivnega namena.
Ce sprejmete moj predlog, bomo poslali naše predstavnike v New York v Združene narode in jim bomo dali izčrpna navodila, tako da pride naglo do sporazuma. Ce boste tudi vi imenovali svoje ljudi in jim boste dali primerna navodila, bo vprašanje lahko hitro rešeno.
Cernu želim storiti to? Ker je ves svet sedaj zelo vznemirjen in pričakuje od nas razumno dejanje. Nojvečje veselje za vse narode bi bila napoved našega sporazuma o temeljiti odpravi spora, ki je nastal. Takemu sporazumu pripisujem veliko važnost, ker bi mogel biti dober začetek in bi še posebno omogočil sporazum o prekinitvi Jedrskih poizkusov. Vprašanje poizkusov bi se lahko rešilo istočasno, seveda ne da bi povezovali obe vprašanji, ker gre za različne probleme. Toda važno je. doseči sporazum o teh dveh vprašanjih, tako da se pripravi lepo darilo ljudem na svetu, da jih navdamo z veseljem z novico, da je bil dosežen sporazum tudi o prekinitvi jedrskih poizkusov in da se ozračje ne bo več zastruplje-valo. Vaše in naše stališče o tem vprašanju sta si zelo blizu.
Vse to bo lahko služilo za dobro spodbudo pri iskanju medsebojno sprejemljivih sporazumov o drugih spornih vprašanjih, o katerih si izmenjujemo mnenje. Ta vprašanja niso bila še re!ena, toda čakajo nujno rešitev, ki bi razjasnila mednarodno ozračje. Pripravljeni smo na to. To so moji predlogi, gospod predsednik.«
Hruščov Je porial tudi kratko poslanico tajr1ku 07.N IJ Tantu s priložen m prepisom poslanice Kennedyju.
kah, ki razdvajajo svet. Priznati je treba, da je bila reakcija SZ zelo previdna. »Hruščov — nadaljuje Pieraccini — soglaša s tem, da postane osnova za pogajanja tudi demontiranje kubanskih oporišč, in postavlja vprašanje proti-postavk v drugih mejnih področjih; s tem se odpira možnost pogajanj za zmanjšanje raketnega potenciala obeh blokov. V ostalem živimo v dobi medcelinskih raket, in ravnotežje v svetu se zatrdno ne bi prelomilo, če bi demontirali nekatera vojaška oporišča«.
Izhod je le v pogajanjih: pogajati se uporno in potrpežljivo ter podpreti prizadevanja U Tanta, da bi se ognili razkolu. Pieraccini poziva vlado, naj si tudi ona prizadeva v tej smeri, ker »italijanska zunanja politika more biti le politika miru«. Na koncu zavrača napade desnice na stališče PSI in pravi, da obtožbe o »nezrelosti« socialistov zadevajo ne PSI, am-
pak desnico, ki tudi v teh dramatičnih trenutkih išče pretvezo za »nizkotno politično špekulacijo, s čimer dokazuje le revščino teh sil, njihovo moralno omejitev in pomanjkanje človečnosti«.
Titova pisma
izvenblokovskim
državam
RJO DE JANEIRO, 27. — Jugoslovanski veleposlanik v Braziliji Marjan Barišič je izročil danes predsedniku Goulartu osebno pismo predsednika Tita, ki se nanaša na zaskrbljujoč položaj okrog Kube. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov, je predsednik repu-blike Jugoslavije poslal podobna pisma tudi ostalim šefom izvenblo-kovskih dežel.
Nenadna smrt inž. Enrica Matteia
je ogromna izguba za italijansko gospodarstv
Ponesrečil se je včeraj ob 19.10 z reakcijskim letalom, ko se je vračal s Sicilije v Mil
MILAN, 27. — Nocoj ob pozni nočni uri je pretresla vso Italijo vest o nenadni smrti inž. Enrica Matteia, vodilnega italijanskega gospodarstvenika, predsednika ENI. Pokojni inž. Mattel je danes ob 17. uri odpotoval z reakcijskim letalom z letališča pri Catanii,'kjer Je pregledal s sicilskim deželnim pred-
sednikom znana naftna polja pri Enni. Z letališč v Catanii in Rimu so nadzorovali potovanje, na milanskem letališču pa so pričakovali prihod letala ob 19. uri. s tega letališča so vzpostavili zvezo z letalom in ugotovili, da je bilo ob 18.55 nad Carpianom, okrog 10 km juno od vzletišča Li-nate pri Milanu. Pilot je iz letala sporočil, da se nahaja 8.000 'čevljev visoko in zaprosil za dovoljenje, da sme opraviti tako imenovani »direktni pristanek«, t.j. brez čakanja, kar mu je bilo dovoljeno. Pilot je nato dodal, da ne ve ali mu bo uspelo in da bo v nasprotnem primeru napravil krog nad letališčem. V tistem trenutku je bil radijski stik z letalom prekinjen. Se pred tem pa je pilot sporočil, da bo lahko letel še eno uro in 20 minut.
Takoj nato je bilo vse osebje na letališču mobilizirano za iskanje letala. Vzpostavili so zvezo z vsemi italijanskimi in nekaterimi ino-zems .imi letališči, ker so predpostavljali, da je letalo brez radijskega oddajnika izgubilo orientacijo. Okrog 22. ure so z letališča Linate sporočili, da je letalo str-
moglavilo im zgorelo pri Landria-nu v pokrajini Pavia. Prvi je pri: šel na kraj nesreče neki mladenič iz vasi Bescape. Povedal je, da je nekaj po 19. uri slišal čudno brnenje letala, nato pa v daljavi močan tresk, tako da je takoj pomislil, da je letalo strmoglavilo. Skupaj z bratom sta odšla na kraj nesreče ter ugotovila, da za ponesrečence mi nobene pomoči več, ker je letalo že gorelo in nista opazila nobenega živega človeka niti mrtvega telesa. Erva sled je bila roka pri manometru, nedaleč pa kolo.
Pozno se Je zvedelo, da sta bila v letalu poleg Matteia še dva pilota in en pomik. Ko so prišli na kraj nesreča predstavniki oblasti, niso mogli zaradi tem ničesar ugotoviti, tako ria je moral prokurator iz Pavie ukazati, da do 6. ure zjutraj ne sme nihče nič premakniti. Zgorelo letalo so zastražill o-rožniki in nihče se ne sme približati.
Nenadna smrt inž. Enrica Matteia predstavlja ogromno Izgubo za italijansko gospodarstvo. Njegove izredne sposobnosti so bile znane ne samo v Italiji temveč po vsem svetu. V tem smislu so v svojih izjavah in brzojavih poudarili veli-
m,m i,luimiiiii,,Hlini,itiiiiiiiiinim,um,|||||„iimi||iii,|liiiiiiiiiiiiiMiiiiiii,i,itl||i||i|,,|l„|l|H,mn,uti,iiinunniiitiiiiiiiiimiiiiiiiH
PRVI ZNAKI POPUSTITVE NAPETOSTI OKOLI KUBE
Kennedy je delno sprejel predloge Hruščova Castro je povabil U Tanta na Kubo
NEW YORK, 27.
Kennedy je pozno zvečer odgovoril U Tantu, da je pripravljen ukiniti blokado okoli Kube in dati zagotovilo, da ZDA ne bodo začele invazije Kube, če se SZ strinja, da 3e odstranijo njena oporišča na Kubi pod nadzorstvom Združenih narodov.
Kennedy pravi, da je prvi pogoj za sporazum prekinitev dela za graditev oporišč na Kubi, in to pod mednarodnim jamstvom.
Kennedy je dal navodila ameriškemu predstavniku v OZN, naj začne razgovore s sovjetskimi predstavniki in U Tantom, da pride do trajne rešitve »kubanskega vprašanja«.
Predsednik kubanske vlade Castro je poslal U Tantu poslanico, kateri izreka pripravljenost
sprejeti obveznosti, ki jih zahteva U Tant, toda s pogojem, da se ameriška vlada odpove med pogajanji svojim napadalnim dejanjem proti Kubi in da ukine blokado.
Castro vabi U Tanta, naj obišče Kubo, da tam prouči dejansko sta-
nje in da postavi nove predloge, ki jih je......................
kubanska vlada priprav' ljena poslušati.
U Tant pa je s svoje strani sporočil, da sedaj proučuje Castrovo vabilo in da bo v kratkem sprejel ustrezno odločitev, toda ne pred jutrišnjim dnem. U Tant je
Ki’ er Cirniam »r/nrnif niom ntem ti
bil v svojem včerajšnjem pismu Castru pozval, naj se prekine graditev oporišč.
V svojem odgovoru poudarja Castro, da je prvi pogoj za prispevanje Kube pri rešitvi spora, brezpogojno spoštovanje suverenosti Kube. Kuba lahko stori v korist miru vse, kar se bo od nje zahtevalo, toda ne bo dovolila, da bi postala žrtev in da bi se odpovedala pravicam, ki pripadajo vsem suverenim državam.
NEW YORK, 27. - Tajnik OZN U Tant je danes nadaljeval mrzlična posvetovanja s predstavniki treh neposredno prizadetih vlad v zvezi z napetostjo okoli Kube. Najprej se je sestal z ameriškim predstavnikom Stevensonom, zatem s sovjetskim predstavnikom Zorinom, nato pa s kubanskim predstavnikom. Ti razgovori so »e začeli prav v trenutku, ko se je zvedelo za novi predlog Hruščov«.
Stevenson je izročil U Tantu dokument, ki našteva področja, na katerih izvajajo ZDA vojaško bi.-kado okoli Kube. Podatke je U Tant sporočil Hruščovu.
Predstavnik OZN je izjavil, da je U Tant v stalnem telefonskem stiku z vsemi prizadetimi in da upa, da bo danes končal svoja posvetovanja. Danes je U Tant sprejel tudi
jugoslovanskega delegata Vladi-mira Popoviča. Ta razgovor spravljajo nekateri v zvezo z govoricami, da je Kuba zaprosila prijateljske države, naj sporočijo, da je pripravljena sprejeti predlog Hruščova, če se ZDA slovesno obvežejo, da ne bodo napadle otoka.
Kakor rečeno, je Bela hiša že objavila izjavo, s katero zavrača predloge Hruščova. Predstavnik a-
meriškega departmaja za obrambo je danes izjavil, da ameriška ie-tala nadaljujejo izvidniške polete, ameriške ladje pa križarijo po morju. Nocoj je departma za c brambo sporočil, da bodo ameii ška izvidniška letala sprejela »povračilne ukrepe« v primeru, ča bi nanje streljali s protiletalskim orožjem, ali da bi naletela na »kakršno koli drugo vmešavanje pri
svojih nadzorstvenih, poletih nad Kubo«. To je predstavnik izjavil na tiskovni konferenci kmalu potem, ko je havanski radio javil, da so kubanske protiletalske baterije stopile v akcijo proti neidentificiranim vojaškim letalom nad vzhodno Kubo. Sporočilo je dodalo, da so letala prodrla globoko v notranjost kubanskega zračnega prostora.
IIIIIIHIIIIIIIIIIIItHIIIIIHIIHHIIIIIIIHIHIIIIlilillllIlHIIIIIIIIIIIHIIIIHIHIIIIIIHIIIIHIlHIHIIIIHIIHIIIIIIIIIIIHHIHIIIIIIIHIHIIIIHIIIHIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIItlllllllllllllllHHII
ko Izgubo: Funfanl, več članov vlada je Italija z inž. Matteiem izgu-janski državniki. Socialistični voditelj Riccardo Lombardi je izjavil, da je Italija z inž. Mattejem izgu-
bila edinega voditelja industrije, ki je postavil
v javno službo svoje izredne podjetniške sposobnosti. «Njegova smit me je globoko razžalostila tudi zaradi tega, ker je z njim umrl eden izmed vojaških voditeljev odporniškega gibanja«. Namestnik tajnika KPI Luigi Lon-go pa je izjavil, da ga Je z Matteiem vezalo bratsko prijateljstvo; bil Je zelo sposoben organizator in rodoljub, kar Je dokazal tudi v zadnjih letih, ko je stal na čelu velikega državnega podjetja ENI in se trudil, da bi postalo sredstvo napredka in obrambe državnih koristi. Prav zaradi tega je podpiral politiko sodelovanja z vsemi državami brez diskriminacije in politi-
ko prijateljstva z novimi državami, ki so si priborile
neodvosnost. »Antifašisti in demokrati ga bodo za vedno ohranili v svojem spominu«, je dejal Longo.
Pokojni inž. Enrico Mattei se je rodil v Acqualagna (Pesaro) 29. aprila 1906. Njegov oče je bil tedaj orožniški brigadir, ki je pet let pred tem aretiral zloglasnega bandita Musolina. Zaradi slabih gospodarskih pogojev družine pokojni Enrico in njegovi štirje bratje niso mogli obiskovati srednje šole. Ko mu je bilo 15 let je že delal v neki mali tovarni železnih postelj, čez eno leto pa se je zaposlil v tovarni usnja, čez tri leta je pos,tal ravnatelj iste tovarne, ki je štela 150 delavcev. Hkrati pa je študiral in dosegel diplomo na trgovski akademiji. Leta 1929 se je preselil v Milan, kjer je vodil neko nemško podjetje in več let potoval po Italiji kot trgovski zastopnik za stroje v usnjarski industriji, dokler ni sprejel zastopstva važne kemične družbe. Ko mu je bilo 30 let je ustanovil lastno malo' tovarno za kemijske proizvode v usnjarski in tekstilni industriji ter v kratkem dosegel precejšen uspeh.
Demonstracije po vsem svetu proti ameriški napadalnosti
Smrt študenta v Milanu, ki je bil ranjen med demonstracijami
Pet mrtvih v bolivijski prestolnici
MILAN, 27. — Nocoj je prišlo v Milanu do spopadov med. policijo ln demonstranti. Skdptae demonstrantov, ki so se bile udeležile zborovanja, na katerem je tajnik CGIL Novella govoril o sedanjem sporu okoli Kube, so nato na stolnim trgu demonstrirale proti ZDA. Nastopila je policija, ltl je začela demonstrante razganjati. Prišlo je do spopada, pri'katerem je bilo tudi več ranjenih, Eden od ranjenih študentov je pozneje umrl v bolnišnici.
Novella je v svojem govoru poudaril, da je treba obveznost CGIL za mir in za neodvisnost Kube obrazložiti z »dramatičnostjo, ki jo je zavzel mednarodni položaj«. Poudaril je, da je že v tradiciji CGIL, da vedno izraža svojo Solidarnost z narodi, ki se borijo za narodno neodvisnost.
Izjavil je, da CGIL obsoja stališče tistih sindikalnih organizacij, ki so odobrile sklepe amer.ške vlade, in je nato omenil prizadevanja OZN za rešitev spora.
Kritiziral je zatem stališče ZDA, ki ocenjujejo stopnjo nevarnosti posameznih oporišč. To stališče
ZDA pa izhaja iz politike sile, ki je bila koristna in mogoča Ame-
riki, samo v času absolutne premoči na področju jedrskega orožja. CGIL brezpogojno podpira pred. log za sporazumno rešitev.
Zato se je CGIL izrekla za večjo, dorledneišo in odločnejšo obveznost italijanske vlade za sporazumno rešitev kubanske krize. To je v skladu z voljo in koristjo italijanskega ljudstva in to mora biti italijanski vladi napotilo pri njeni akciii.
LONDON, 27. — V Londonu so bile danes ponovne demonstrar
Prišlo je do večjih sprpadov s policijo. Aretirali so nad 120 ljudi. Demonstracije so bije tudi v Manchestru. Udeležilo se jih je več tisoč) ljudi.
MOSKVA, 27. — Tudi danes so bile v Moskvi demonstracije pred ameriškim poslaništvom. Sodelovala je velika množica. Demonstranti so nosili table z napisi proti ZDA. Okoli 16. ure so se demonstranti razšli. Ni bilo večjih incidentov.
LA PAZ, 27. — Bolivijska predstavniška zbornica je izglasovala resolucijo, v kateri »obsoja dejstvu. da je ameriška vlada sprejela ukrepe piuti Kubi, ne da bi »e posvetovala z organizacijo ameriških držav«. Bolivijski parlament poudarja razen tega svojo zvestobo načelu samoodločbe in nevmešavanja v notranje zadeve drugih dižav.
Sinoči so bile v bolivijski prestolnici velike demonstracije, pri čemer je prišlo do spopadov med zagovorniki Kube in nasorotnimi skupinami. Med spopadi je zgubilo življenje pet ljudi, 27 pa jih je bilo ranjenih. Policija je razganjala s solzilnimi bombami demonstrante, ki so skušali napasti amc-
Spričo poostritev demonstracij je policiji prišla na pomoč vojsua. Istočasno je vlada uvedla cenzura nad tiskom.
BUENOS AIRES, 27. - Sinoči so bile v argentinski prestolnici demonstracije proti ZDA. Dem-v.-trantje so metali kamenje v okna, kjer je uredništvo vladnega dnevnika »La Razon«. Policija je pozneje demonstrante razgnala in a-retirala več od n.iih. Med demonstranti in policaji je bilo nekaj ranjenih.
RIO DE JANEIRO. 27. — Večje skupine brazilskih delavcev in študentov so demonstrirale proti Z DA. Pristaniški delavci so sklenili, da bodo bojkotirali ameriške ladje, dokVr bo trajala blokada o-koli Kube.
Med nemško okunacijo je bil namestnik poveljnika »Corpo Volon-tari della Libertš«. Bil je aretiran, toda kmalu je iz zaDora v C> mu pobegnil. Leta 1945 ga je Par-r;jeva vlada imenovala za izrednega komisarja državnega podjetja AGIP za severno Italijo z nalogo, da likvidira vso rudniško opremo podjetja. Toda tega naloga ni hotel izvršiti, temveč mu je uspelo najti leta 1946 metan v Caviagi in v Ripalti. Leta 1949 pa je našel v Cortemaggiore noleg-metana tudi nafto. Leta 1953 je parlament po njegovi zaslugi izglasoval zakon o ustanovitvi ENI (Ente Nazionale Idrocarburi), ki je pod njegovim vodstvom postala izredno važna postavka za razvoj italijanskega gospodarstva. Našel je področje metana v Ferran-dini, v Vastu in Enni. V inozemstvu je uresničil s svojim podjetjem zelo obširen program raziskav naftonosnih področij, uvedel je novo obliko sodelovanja z državami Afrike in Srednjega Vzhoda na podlagi enakopravnosti.
Pokojni Mattei je bil na prvih političnih ypljtv?h. jzvoljen za pq7 slanca na volilnem okrožju Mila-no-Pavia, toda leta 1953 je odstopil in se povsem posvetil državnemu podjetju ENI. Številne, univerze so ga imenovale za častnega inženirja.
Scttei postopek proti urednikom revije «Der Spisgel»
BONN, 27. — Državno pravništvo jo začelo sodno akcijo proti hamburški reviji »Der Spiegel«, ki ja
znana zaradi estre kritike, ki J( večkrat izrekla proti politiki ” in njenih članov. Državni prav" je izdal zaporni nalog za raw lja Rudolpha Augsteina. F*az# ga je bil izdan zaporni naloj druge tri urednike revije. Pol*
je preiskala urade revije v in Hi
I
V
Carlo jakega si '*«. je
Ha
izlet
in Hamburgu. Med preiskavo funkcionarji zahtevali odtise . hodnje Številke revije, ki bi lst ■ la iziti v ponedeljek, toda “. gel niki niso dovolili, da bi Po1* Mer° i: pregledala odtise Sklenili so., t bodo odtise izročili preiskov*|es mu sodniku, da ugotovi, alljh. Qr njajo vojaške manevre NAT«'' Pokin imenovan «Fallex 62».	?'lo po.
Ravnatelj revije Augstein d libijsko-' okoli 12. ure javil na polici*’ Hamburgu, kjer so ga zasl)* n°sil Pozneje je državno pravd«1’ e plača javilo, da je izdalo zanj £at0
javiiu, Ud jc liuaiu zanj	1
InR^e bdrd,lemdr‘.	ki
tiran. Razen tega je dri* ’ K( piavdništvo odredilo preteke«' Vedel, nekaterih častnikih in uradu1 — ministrstva za obrambo, ker osumljeni, da so proti plačilo dali omenjeni Reviji državne. • *®sti nosti. Baje so aretirali tudi 'Oj jas sodelavcev revije v Hamburg« des5ant; jih obtožujejo korupcije in ?'lar nia novic, ki lahko kalijo J' pns' red	, " Ce
Ukrep proti reviji Je posle' •»rt Jai članka, ki ga je objavila v d o srfna z omenjenimi manevri, ki so. „	“
10. oktobra in ki so sloneli ^ J* r« predpostavki množičnega naP , Tebi Sovjetske zveze proti Za!'« *prav Evropi.
Alessa
M* se
*dro j *vi v
V preteklem tednu je bilo r^°nell pozornost posvečena dogodka«1 'Upni^ kolt Kube in dogodkom na j* 'doVo , slco-kitajski meji. Zato ne 1,1 ,0 r danes dajali daljšega pregled«, stalili mednarodnih dogodki"' * le j0 so ostali v ozadju. Glede dfl( Pristajal kov okoli Kube pišemo v tu'* j, ku in med najnovejšimi po'« ., °ci ki kaiejo, da je najhujše	'
ki kažejo, da je najhuise 7,1 , ’ vendarle mimo in da je prej’1; *lje, ^ zdrav razum ter da se bodo akor čela pogajanja.	'
Glede kitahskeaa napada «1, pr'ča dijo naj omenimo, da so se 'j lepe siri napadi nadaljevali ves " ^arija in da so se morali Indiici s;' l»ia kitaiske številčne premoči	'
krniih umakniti.	-,j [ Tu<
Vežno je tudi, da je !'.o_ ™r8la.
indiiske komunistične stran’:‘^ Zai^t,
oso podvoro obrambnim nat'0? fc' O p
sodilo kitajski napad
l U LHI TII 111 \ l 111 lil ■« v	r
vlade. O nadaljnjem poteku *,reg0Vc godkov poročamo med najnoO mi poročili.	:»kor
Italija
Ameriška blokada Kftbe,
°r j«
*». k,
lvm c
'na fV
tu in močno zaostrila odnos« J vzhodnim in zahodnim bl° je močno odjeknila tudi v. ''ofem janskem javnem življenju:	|>0
skupine poslancev so z.aSL\ e®a*i vprašanju' predsedniku vlad1 l<, <jej. zunanjemu ministru, kaj St« nila in kaj nnmeravatf^jfiaM v zvezi s tako nevarno
•	'	'loioi11’.
jo mednarodnega poloi«J“’je ^ošj^ kakšno je stališče vlade	»f* j2.
ameriškega ukrepa, ki je , ga . na splošno obsodbo svetov7 • »si '.enja, pa tudi na tike zaveznikov ZDA.	, “l*
Italijanska vlada je odgovo Rekla na vprašanja takoj:	Fanjd777 t
je o svoji izjavi izognil, iz raL (	1
Ijivih razlogov, izrecni in *°Pe sre dni obsodbi ameriškega 'IjBkrog Pa, vendar pa je o bistou
ški 'ukrep opravičeval"in je ^ dol, da «pozitivno ocenjuje . “ek
ODBOJKA V ŠPORTNEM TEDNU
je proti ameriški blokadi Kube.'riško poslaništvo.
itiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiMiiiimiiiMiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Indija zaprosila vojaško pomoč za uspešno obrambo pred napadom
Indija podpira sprejem Kitajske v OZN, da bi jo bilo s tem mogoče prisiliti na prevzem mednarodnih obveznosti
Kalcor je znano, je Indija že
NOVI DELHI, 27. — Predsednik indijske vlade Nehru je na seji vodstva kongresne stranke izjavil, da se je vlada sporazumela z nekaterimi državami o dobavljanju orožja Indiji. V Wa-shingtonu Je predstavnik ameriškega državnega departmaja sporočil, da sta prlfila v ZDA dva indijska funkcionarja, da se razgovarjata o nakupu nadomestnih delov za ameriška letala, ki so jih bili že prej prodali Indiji.
V Londonu Je predstavnik mi-
nistrstva za odnose s Common-wealthom Izjavil, da bo Velika Britanija poslala Indiji lahko orožje. Dodal je: »Angleška vla-dR je dobila od Indijske vlade zahtevo za omejeno dobavo lahkega orožja na trgovinski podlagi in ta zahteva bo v čim krajšem času Izpolnjena.*
Indijske četo so danos že drugič odbile kitajsKe napade na sektorju Valong blizu burmanske meje. To je sporočil predstavnik indijskega ministrstva za obrambo, ki je do-dnl, da so Indijci v četrtek zvečer odbili kitajski napad tudi na srednjem sektor iu severnovzhodne meje. Neki drugi odred na istem sektorju pa se ja umaknil po močnem odporu.
Na področni Tavang so boji prenehali ln indiiske čete so se umaknile na nove položaje okoli mesta
Na vnrošaiv'« časnikarjev, ali se je zmanlšala silovitost bojev, Je predstavnik odgovoril; »Rekel bi,
da se naše čete. sedaj bolje upirajo.«
Indijska vlada je nujno poslala na mejo ojarenja zaradi povečanega kitajskega pritiska.
Nehru je danes odgovoril na predlog Cueniaia, naj bi začeli pogajanja na najvišji ravni za rešitev obmejnega spora. Vsebina odgovora ni oila objavljena, toda indijski uradni predstavnik Je poudaril, da Je Indiju že objavila svojo uradno reakcijo, da se ne more pogajati pod vojaškim pritiskom.
Agencija »Nova Kitajska« javlja, da čuenlaj v svojem odgovoru na
pismo Naserki Izraža upanje, da bo Naser «vplival pri indijski vladi, da bi sprejela kitajske predloge za
mirno rešitev spora med Indijo ln Kitajsko«.
Vendar pa riše danes glasilo kitajske komunistične stranke, da so indijski pogori za ustavitev sovražnosti in za začetek pogajaj popolnoma nesprejemljivi za Kitajsko, češ da bi to pomenilo «predajo pod grožnjo Indijske vojaške sile«.
Zagrizene in napete bork moških in ženskih ekip
Začele s-> se prve borbe 5. slovenskega šp -rtnega tedna. Sinoči so bile prve poteze turnirja v odbojki in lahko se reče, da je bilo malokdaj -ako hrupnega navijanja za barve tega ali onega kluba. Največ odobravanja in hrupa so bila deležna brhka dekleta Roda modrega vala, ki so po trdi in zanimivi ter do konca zelo razburljivi tekmi izvojevala zmago nad upornimi predstavnicam: šentjakobskega prosvetnega društva Ivan Cankar V prvem setu so bile tabornice pre-
stvo, da se je ameriška vlada ’ e ure, nila na Varnostni svet«; žafl«1 'Oriovj je, da si bo vlada prizadeval«■ ^	>
bi dosegli miroljubno poro'!* v n spora, tn da je v tem snis';( ®°vi imela osebne in pismene stl* 1 riožt odgovornimi državniki.	, htalo
Diskusija v parlamentu « zi. z ameriško blokado Ku,,ik 0 ' pokazaia, da stranke vladne * pa čine nimajo ena ega stališ*« ahii<;0 tega dogodka. Medtem ko j* »rl0
ragut odkrito obsodil amer J
t>
njo, hkrati pa pripomnili, :t»i
k rep, pa so socialisti izrazili [ * le jo solidarnost s kubansko rt’ * *obe
napake ameriške
politike fj J* Kube krive, da je Kuba p. t ,, *1 sovjetski satelit; republikank ai4e. šli v ofenzivo, češ da je »t’1*) krik komunistov hinavščina*'.
niso niti črhnili proti KitajŠ*1' i*. ni
nnnnrln Jnd'101 podobno
sla
ija
napada
ima tudi KD, č"Š da je	»no
Z/M nujna posledica
1 napada7nosti».	,fHMi '
Kovinerji so zabeležili P ,f -s
speh svoje dolgotrajne borbjj industrijeev je končno
močne, v dragem nizu pa so morale, kljub ostremu odporu, kloniti za minimalno razliko točk. Naravno je, da je bil tretji set najbolj napet, rezultat pa v dvomu do zadnjih zevrtljajev igre, ko so tabornice z zadnjimi silami prišle do zadostnih točk razlike in osvojile zmago. V prvi tekmi dneva so
sredo sporočila, da je pripravljena i predstavnice škamperla hitro opra-iitajske čete u- Yile 8 sicer vri rajnimi, a premalo
pogajati se, 0c se kitajske maknejo z indijskega ozemlja. Kitajci so namreč predlagali, naj bi se sovražnosti ustavile in čete na obeh straneh naj bi se umaknile 20 kilometrov za črto ob meji, «ki se sedaj nadzoruje«.
Omenjeni list piše, da se za «črto, ki se sedaj nadzoruje« razume «v glavnem nezakonita Mac Mahono-va črta na vzhodnem sektorju meje med Tibetom in severnovzhodno Indijo ter tradicionalna starinska meja, kar se tiče ostalih 4.000 kilometrov meje«
Indijska vlada ni zaradi kitajskega napada menjala svojega stališča, kar se tiče sprejema Kitajske v OZN. Nasprotno: indijski delegat je včeral na sej; skupščine OZN 'izjavil, da bi bilo treba Kitajsko sprejeti v m organizacijo, ker bi to bilo edino sredstvo, da se Peking prisili, da prevzame mednarodne obveznosti ln da se brzdajo vojačke avanture kitajske vlade, 'ki sedaj množično, odkrito in premiš-ljcno krši indijsko mejo«.
indijski delegat je dalje izjavil, da Je Indija vedno skušala imeti mirne in prijateljske odnose s Kitajsko In je bria med glavnimi zagovorniki sprejema Kitajske v OZN.
igralkami Dijaškega
izkušenimi doma.
Tudi tekme moških ekip so potekale ob vnetem navijanju. 2e prvo srejanje med Cankarjem c in Barkovljami je pritegnilo pozornost številnih gledalcev, ki so zasedli ves razpoložljivi prostor na odru dvorane stadiona »Prvi maj«. Začetne poteze so bile v korist mladih cankarjašev in je kazalo, da bodo tekmece z lahkoto odpravili. Tdda v drugem nizu so klonili in tudi tretjega, pa čeprav so' bili v vodstvu z 9:3, so morali prepustiti Barkovljanom, k: so si m r. no in vztrajno nabirali točko za točko, dokler niso prišli do zaslužene zmage
Precej pričakovana tekma med ekinama Škamperle A in Cankar B je odpadla. Sentjakobčani so prišli na igrišče z igralcem manj, zaradi česar je sodnik prisodil zmago p.f. SvetOivančariom.
Po svoje zanimiva, posebno zaradi borbenorii dija' ov, je bila tekma RMV A • Dijaški dom. Neizkušeni dijaki so se kljub nemo-
gočemu položaju, zagrizeno borili žogo in toiko. Na nasprot-
za vsako žogo ni strani mreže so namrev imeli pravcate »kanone« kot so Sergij in
Valter Veljak, Drašič itd., ki pred-stavljkjo jedro prve Borove ekipe. Požrtvovalnost pa jim ni zadostovala m so se morali predati s častnim rezultatom. Tehnično manj zanimivo, pa čeprav nič manj zagrizeno kot ostala, je bilo srečanje med drugo ekipo Roda modrega va. la in Rocolom. Tekma se je zelo zavlekla, ker ne ena ne druga ekipa ni hotela popustiti in so bili za določitev zmagovalca potrebni trije seti.
Izidi včerajšnjih tekem so naslednji:
PEKLET4
Sltfimnerl* Dijaški dom 2:0 (15:4, 15:3)
RMV-Cankar «•! <15:6, 14:1«, 16:11) MOŠKI
Barkovlje • Cankar U 2:1 (15:9, 9:15, 11:15)
Škamperle \ Cankar R 2:0 p. f. RMV A ■ Dijaški dom 2:0 (15:6, 16:6) RMV B-Rocol 2:1	(15:12, 13:15,
15:12)
IENIS
MEXICO C1TV, 27. — Po drugem dnevu medeonskega finala /a Davisov pokal je Mehika v vodstvu nad Švedsko z 2:1 Mehiška igralca Osuna in Palafox sta v doublu premagala Šveda Lund-quista in Schmidta 6:8, 7:5, 12:10, 6:1.
u i im ti o i 11 j it t' jr, i v Hbriu • j. •	—
volila v to. da bodo sindik«^ podjetju soodločali pri a' omj r. • delu, nagradah in kvalifik0 j ^phi] delavcev. Spričo tega začld, £>j| sporazuma so sindikalne °rs'' i»i0 zacije kovinarjev prekinile jj j, ko, pogajanja za sklenitev * 'Ofj, ’e tivne delovne pogodbe pa Ut, ,0. *■ -do nadal jevala v torek Vo°y. J V g. Sindikalnih organizacij so P°.) ;•	.
rili važnost trga prvena Uvn: a čeprav gre za kompromis: j i0, 1 dar pa za uzadnvnljiv kn7"^ mis»: v sirer omejeni nMiki. ji " ga dar je le zmn/i*lo načelo. 6* a " sindikat pravico sklepati «8! ®
. ilt Ah
nilne delovne pgnodbe na r<l ij.°' i vsa':ega posameznega pndjell"., * z» Vodi tel) KPI Togliatti	'C	®8j0 ,
v glasilu stran’-v	«!'"	*
zelo o-'er članek proti	lij.Par
proti nelavnamu. si-le”71	atiji
traln-an odboru PSI, ki j« kiu lagal KO. PSHI in PRI s”'’,ulfSu za celotno prihodnjo legi* .r
na osnovi priletnega pronra razvoj ndltflke levega c-ntf"' 4*. ‘b.
Mc
bi mogli preiti na pred "Ide«'’ lit.i’-n rrspn7ars'~egn nažrto* %* * Togliatti zatrjuje, ('n taka ■ čče PSI le krepi dcrni*ars7'č j 91o znotraj KD. m da ie sed "J LA 0* ločni v Italiji tak. da bi bv rf" Ijj^ upravičen umile sociali'701’V” tn„ koncu Togliatti zatrjuje,	■ r
ja resna nevarnost social kratizacije PSI.	. i
Na ta navad le glasila Pr 1 lU ju ranil!« priobčilo članek, . , fob s pripisujejo Nenniju. V nlffil
*........ m ■
izpodbijajo argumenti
PLAVANJE
MELBOURNE, 27. — Avstralska reprezentanca je s časom 3’45’1 izboljšala svetovni rekord v štafeti 4x110 jard prosto za moške Prejšnji rekord, ki je prav tako pripadal Avstraliji, je bil 3’45”7.
kot zastarele formule in (L''*f»l
____j!*P(fV
e frantisti’ i se oznai da bi
niegov predlog, naj se social^ nejo na nei-dunje fruntistie1’' i ri*« o K Pl „„
zicije s KPI. „„ absurd, ker da bi dejansk0J A vzročil razkol v dclavs7-em, • nju in v političnem Žiri^ \ žele, od česar hi imela ,z. ||j* ®šrji korist le d"suica in vsa ^ Jl ska reakcija.
ibra 1
tv
Ml
?®or$J^Jnevn5k
L%i<XMxi dobitek
f' " "t
■e, ki J(, litiki d ii praw sa rav?
Razen
j®poli1 ,u^ar'° Tonelli, lastnik frizer-: v R e*»a salona na Garibaldijevem J8U; odšel v soboto popoldne \U0'*« s tujcem, katerega je ada jjj, r,*e* in obril. Odšla sta na
“liPsa ri1" tam je Carl° ujel šču'
»iSrtcOile’ ° Eo po1 metra- Policaj A-• ali^ipSSan^ro ■le vldel °ba. Komaj NAl® Pokimal, ko ga je Tonelli ve-
tein s* 'ib°{ pozdravil. Tonelli. ni imel policij 1 kega dovoljenja, toda ščuke zasl# 1 bosil on, temveč tujec, ta pa ravdnil!'Plačal pristojbino.
,m že | j,,,.*.10 se je policaj precej za-drž»' 1 ’ ko je v nedeljo popoldne e'Sltd5 *^e*’	Tonelli umrl.
)U'kef J0] ^0r^a je ščuka ležala preplačil11 |. Eo na soncu in je umrl zara-žavn« v ZastruPljenja z ribo, kakor
lburgu U*1 i&S stric Attil°, ~ ie dejal in i' «. 8andro svoji ženi, ko je zve-lijo i* Ptišel domov.
lei Is de doktor Polli ugotovil aP vS ** o IV*18111 srene kapi, potem je ki so1 .. rana kap in ne zastrupljenje, ilone11 _ rekla jezno njegova žena.
U Zah0 «d 6b’ n* *reba takoj sumničiti, rav 81 pri policiji.
Aleši
,peje
'-"fifTleiiir 86 izkaza*°> da ie Ales'
I ||^tvlr° lmel deloma prav, ker je
bi!«
še
»sandro ji ni ugovarjal. Po-
v tej zadevi omenil strup.
r	Marijo
* Pr^eil zasipavati grob. Marije dal
•i y(r «*
of,»'‘Jih |tJ.e .jukelsi. Črnina ji je dobro ur«1 j^aja*a- Bila je vitka in mlada.
Pilili m°ia, — ji je dejal žup-miri st
bodo nij"- l,e živimo v času, ko so,
pTo>’l> alL Pomiri s®- Življenje teče «. * živimo v času ko so.
']•„ sem iital, vdove sežigali,
(n n«. 'Pričan
»« »'S “,art-
:r>.
sem, da boš doživela
ga je hvaležno pogle-
ie
e’ „ s' nfl }
t ose
b‘° v “
,.nčslkfalaTudi iaz uPam, — je zamr--an'1'« Zniv,,
i ’:rf ;0 lela je, ampak čisto krat-."i-T Dr« Petdesetih milijonih lir ni 0jn«| <V-la niti besedice- Tudi tsko 8 b' utegnila zadeti kap, loj r	zadela njenega ubogega
ljv	ie izvedel, da je zadel
n* dobitek na lotu.
,» vto^0 dopoldne je sedla v * in se odpeljala v Va--	“krito se je pogovorila z
3Uj,n<tovoa 'z loterijske poslovalnice.
t £a ie, da ie zdaj vdo-sta *** mJa svojega moža, in ga *$r«! Uh-- 1’ kaJ mora »toriti, da bo
»<02 ;■
žal®',
izplačana njej.
je odgovoril, da mu
do t«L-	j.
n«!® r* izročiti samo odrezek stav* etovfl. a.,!'s*;'ca’ na katerem so zadete
n“ bi? **’ AU ima morda listek pri
i/«**1 &*k.la.je’ da Ji Je zelo žal. List-z raz« *u imela pri in ”1 1 '
t*!
fl’1** ... °.E druge ure popoldne se
sebi. Jutri se
n «"■ vrn i	ure popoiane se
'uie 1 listek* w°m0V in pričela iska'
uje tek. Ni _ g,	s.
,tne r>«
ada ‘h ute’' Ni ga našla- Okoli še-•.agntl ,0aOv-’ K0 so zadoneli cerkveni :valt • ’ 80 b‘li Pregledani vsi ,r?« Von_m. Preobrnjeni, vsi predali. "sliki t V.‘ so i° spomnili na njene-t>stai°Za 'n v tistem hipu ji je v 1 ar]0°..iasno» da je imel dobri istek v svoji denarnici. Itščfl »raiPa ie Pozabila izvleči de-> i«.,' »r]0 ° iz črne obleke, ki je bil
-Vi fl iV pok°Pan- «°h> tra-~Urtv> * Zoh zamrmraia skozi stisnje-i, d*u !taz oblidje pa ji je dobilo e Hj 5]s®Zne mačke. Vrgla si je
•M '
««>'S
nnr’ , * * *
“^'l'	ie bil še v sv°iem vi-
, t'M	sončni rebri je gojil
nun'1’ N"0 Vrsto plemenitega bur-
i Preko ramen in stekla
je pogledal
1HK, *• Začudeno v. l?'
b\e ! Ni| ^°iega moža moram izko-HK^r ie zaklicala brez po-
pf s ji	*•
, viVi ^	mirno odgovoril:
j. , 1 mi najprej v obraz,
16	N
1 s"	nisem Pila» ~ ie odgo-
/od'(-ri v ' Oarlo je odnesel s se-p, (V	Ustek s šestimi zadet-
n^ijlUvuj ®Set milijonov, prečastiti, l‘oT,l.A t(th 0bitek! Brez listka ne ki. '/r® z* dvigniti denarja. Mora-
d« 'J ^ tzkopati.
fUT^oii ’ ie odgovoril župnik, — efj'<'|ls g* ae bi smel izdati dovolje-"‘Psjo kaJ takega. Tudi mrtveci Pravi<
-m A^Srij"0’. je Pokopano! e	~L.e .P°kleknila pred njim
H
tl^oPa-avico do miru. Kar je
a., ^
?bi®la noge. Zemlja med
:^bMc3*bila mehka-
fr«- Kiti, °V'’e <»at» dovoljenje, pre-
nfl« .pvuj,
c
napako moramo po-°ve { 1	30 Je dvignil nežno, to-
o* °'
I'". I
',i! ff *! j) ■>« tvoj ubogi Carlo odne-°'lV, s in0r. 3 seboj v grob, potem * ^eš* n' bH° naključje. Ali , , %<}., Vm«šati v voljo našega p Sl i itj - a* P>->_,»_	...
lld<
I
šk., PrePričan sem, da H ' * ne
»aS****!’:
bo dovolil odpreti
narednik Ales-
^^yM6rei v sv°ji pisarni-
J1.J i«
:k° ? !** n» Pica in PiStola sta vi-n. ®	U- Čeprav je odpel tri
"!V, Ale* le vendar potil, jolii* atij*| _^andro, — mu je rekla ntoraš mi pomagati.
F. BROWN
Povedala mu je zgodbo o glavnem dobitku, o zakopanem listku in o župnikovem nasprotovanju, da bi odprli grob.
— Ti predstavljaš oblast, Ales-sandro, ti lahko izdaš nalog, da se odpre grob, da bi se rešil tako važen dokument.
Alessandro si je gladil svoje brke kakor vedno, kadar ni vedel, kaj naj stori. Zapel si je uniformo. Bilo mu je jasno, da ne more prav nič ukreniti, česar župnik ne bi odobril.
— Draga moja Marija, — je dejal slednjič, — tega na svojo roko ne smem storiti. Sestaviti moramo prošnjo, opisati ves primer in zaprositi, da se grob odpre. To traja samo nekaj dni.
— In potem dobim odgovor?
— Ne, potem bo šla prošnja v Rim.
Marija je obupavala. Dobro je poznala potovanje prošenj v Rim. Cez štiri tedne pa bo dobitek propadel. Sklonila se je čez pisalno mizo.
— Alessandro, prosim te, naj grobarji naskrivaj kopljejo! Ponoči jih ne bo nihče videl. Dala ti bom...
Alessandro je odmahnil z roko. Izbrisal je številke, še preden jih je izgovorila. Zaprl je oči, da mu ni bilo treba gledati v globoki Marijin izrez,
— Ne smem, — ji je pojasnil, — s tem je seznanjen že don
(Nadaljevanje na S. strani)
V novem slovenskem filmu «Naš avto«, nastopajo tudi trije Tržačani: Nora Jankovič in Julij Guštin, ki ju vidimo na sliki (prizor iz filma), ter Danilo Turk
................ ........................I....mi......................mn,umnimi...minimum,,,,mnmmmmm
.......""'"""mttmvimmimiiiiiiiiiiiimiimiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
neUija so pokopali v torek. i»i?Pnilt don Giulio je odvedel
s pokopališča, ko
SE ENO DELO IZ SODOBNE ITALIJANSKE KNJIŽEVNOSTI
dntonlo tBalolim:	llOI*OSf **
Avtor je z veliko intuicijo znal začrtati meje svojega umetniškega objekta in napeti glavne, nosilne niti svojega pripovednega tkiva, toda ustvarjalna sila mu je pošla tam, kjer bi jo najbolj potreboval
Cilj, ki si ga je Antonio Ba-rolini zadal s tem dolgim romanom, je jasen. Da pa je bil še bolj jasen, ga je avtor ob koncu knjige se posebej poudaril v opombi, ki se glasi: *V tej knjigi se odraža stvarnost podeželske izkušnie katoliškega običaja, ki ga je avtor osebno poznal in se po njegovem še vedno drži v mnogih okoljih in ne samo v Italiji. V knjigi se tako — vsaj v avtorjevih namenih — odraža tesnobna in postopna norost zaprtega češčenja formalnih in praznovernih simbolov..
Z «Dolgo norostjo« je torej Barolini hotel prikazati predvsem družbene, kulturne in humane posledice neke značilne podeželske miselnosti, ki se je v davni preteklosti izoblikovala iz krivovernega češčenja zunanjih simbolov katoliške vere in ie novi časi še niso mogli popolnoma odpraviti, ker sloni na trdnih temeljih osebne koristi, tope sebičnosti in duševne omejenosti. Barolinijeva zamisel ie v zgodovinsko družbenem pogledu nedvomno zelo veljavna. Dejansko pa se je izkazalo, da je bila preambiciozna za njegove pripovedne sposobnosti. In to ne zaradi pomanjkanja pripovednega daru, ker je Barolini v svojem romanu v marsikakem prehodu zelo dober pripovednik in izredno vesten poročevalec točnih in prizadetih osebnih opažanj. Dejstvo je, da bi snov, ki jo je izbral, zahtevala izjemno velike pripovedne sposobnosti, take, kakršne je imel recimo Flaubert ali Dostojevski, zakaj korenike miselnosti, ki jo je Barolini hotel analizirati, segajo v resnici mnogo globlje v duševni »humus, zaostalega podeželja in se ne dajo simbolizirati v norosti, pa čeprav dolgi, zamotani in v marsičem dramatični. Poleg tega bi bilo treba precej drugače in z mnogo večjo umetniško občutljivostjo ujeti ravnovesje med pripovedno in zgolj opisovalno platjo. Barolini pa je očitno postal žrtev svoje velike zamisli. Ušla mu je iz rok in skušal jo je zopet obvladati z analitičnimi sredstvi, kjer pa je bila potrebna samo sinteza velikega duha, ki se ne pusti varati od videza, ampak takoj zadene bistvo vseh dogodkov in strasti, s katerimi pride v stik. Zato ima bralec občutek, da posluša dolgo, skrbno sestavljeno in vsestransko izčrpno poročilo o nekem zanimivem in vsekakor značilnem dogodku iz podeželskega življenja. Nima pa občutka, da bi ta dogodek lahko pomenil nekaj več kot dejansko pomeni, to je, da je simbol neke globlje stvarnosti, ki noče umreti in s svojo pošastno senco še vpliva na moderno življenje. In vendar je že v sami snovi toliko hvaležnih namigov in toliko očitnih simbolnih vrednot, da ne bi bilo težko vsaj delno uresničiti pripovedno plat zamisli. Zakaj priznati je treba Baroliniju, da je z veliko intuicijo znal začrtati meje svojega umetniškega objekta in napeti glavne, nosilne niti svojega pripovednega tkiva. Toda ustvarjalna sila mu je zmanjkala prav tam, kjer bi jo najbolj potreboval in sicer v prenašanju o-sebnih izkušenj in opažanj na vlažno platno pripovedne slike. Drugače povedano, zbal se je velikih, mogočnih likov, ki so se mu pojavili ob prvem zasnut-ku svoje smele literarne freske in jih zato ni hotel izvabiti — razen v redkih izjemah — v neposredne konflikte, iz katerih bi se mogla razviti privlačna drama in pretresljiva obtožnica neke določene miselnosti in točno omejene zgodovinske dobe.
Vsi značaji so zaradi tega šibkega prijema popolnoma osamljeni. Kot bi občevali s svojimi antagonisti preko nevidne in vendar nepropustne stene, ob katero zadenejo vsi njihovi poskusi, da bi svojim strastem dali jasnejšo obliko in večjo človečansko težo. Ce bi s to posebno pripovedno tehniko avtor hotel poudariti, da gre za dramo duševne osamljenosti, bi se človek z njim prav gotovo moral strinjati in bi celo navdušeno pozdravil to njegovo literarno sposobnost. Toda junaki • Dolge norosti« živijo v resnici v nepretrganem stiku s svetom. Bojijo se duševne osamljenosti
in pomenijo nekaj šele tedaj, ko se spopadejo s svetom. In da je to res, lahko sklepamo prav tako iz avtorjevih besed kot iz njihovih značajev, ki stalno potrebujejo zunanjih oprijemov za svoje človeško objekti-viranje. Iz tega sledi, da Barolini ni znal dati življenja svojemu svetu, dasi se je na vse
načine trudil, da bi opisal sleherno kretnjo in sleherno misel svojih junakov. Uporabil je v to svrho na desetine strani nadrobnega opisovanja, kjer bi v resnici zadostovala samo dva stavka dialoga in skušal je na znanstveni psihološki podlagi prikazati in dokazati duševna vprašanja, ki bi sicer v nepo-
srednjih konfliktih izpadla kot sama po sebi umevna in v resnici nebistvena za razumevanje duševnega substrata zgodbe. Da se o tem prepričamo, je dovolj, da si malo pobliže ogledamo lik Marie - Assunte, ki je os, okrog katere se vrti ves Barolinijev svet.
Maria-Assunta je hčerka pred-
H \_______________________
V italijanskem filmu «Sam proti Rimu«, ki so ga deloma snemali v puljski areni, nastopa tudi več igralcev iz Jugoslavije, iz Trsta pa Danilo Turk, ki ga vidimo na sliki
(prvi z desne v srednji skupini)
mestnega hotelirja. Narava ji ob rojstvu ni podelila posebnih darov. Dala pa ji je pretirano občutljivost, ki jo je zgrešena domača vzgoja že od vsega po-četka pretvorila v sebično, tiransko in fanatično potrebo po verskem izživljanju. Toda prepričana je, da je samo njena pot do Boga pravilna in da se v tem pogledu nima kaj naučiti niti od najboljših in najsvetejših duhovnikov. Zasnubi jo Pietro, znani veleposestnik in župan bližnjega mesteca. Sprva se noče poročiti. Odloči se šele tedaj, ko odkrije, da je Pietro velik grešnik in da je zato zelo potreben njene pomoči. V takih pogojih je seveda zakon za oba prava trnova pot. Vendar se že po nekaj letih doseže neko vsaj na zunaj sprejemljivo ravnovesje. Pietro nadaljuje svoje staro življenje in se pred ženo hinavsko dela ne-dolžnega in svetega, medtem ko se Maria-Assunta še bolj zapre v svoj svet, poln senc in neuresničljivih želja, a se pri tem vseeno noče odpovedati tiranskemu vplivu na vso okoli-, co. Rodi se jima sin in kmalu nato Pietro umre. Vdovi se prav nič ne toži po umrlem možu. Zdaj ima novo in mnogo večjo nalogo pred seboj: napraviti iz sina Giovannija duhovnika in svetnika. Zaupa ga bližnjemu samostanu, toda še od vsega početka se ne more strinjati z vzgojo, ki je je Gio-vanni tam deželen. Njeno pojmovanje svetništva je popolnoma izven vsake logične in verske stvarnosti. Konflikt z versko oblastjo je neizbežen in Gio-vanni je prva žrtev te njene pravcate verske norosti. Zapustiti mora samostan in popolno-
JOSIP TAVČAR
l„l,„„,M„||„„„„|„„„lll„llHI|„II,miI||||(m(|||||||||1„„|||||||||||||||||||||(|M||||Hn|i|||||I(||I||||(||1||||||(|JH^^^
(Nadaljevanje na 8. strani)
>1,„,lili,„„„„„	i|,
Dolenjska zemlja in ljudje
(Izdala Dolenjska založba v Novem mestu)
Ni dolgo tega, kar smo poročali o Dolenjskem zborniku, ki je objavil vrsto razprav in sestavkov o Dolenjski in njenih ljudeh, to pa za boljšo osvetlitev dogajanj na tem področju slovenske zemlje in v dokaz živahnejšega kulturnega snovanja prav tod. Skoraj enak namen dosega tudi novi zbornik o Dolenjski, le da je ta že bolj specializiran. Pod naslovom »Dolenjska zemlja in ljudje« prinaša publikacija, ki jo je pravkar izdala Dolenjska založba v Novem mestu, vrsto razprav s področja geografske znanosti in daje tako vsem tistim, ki so tega znanja kakorkoli potrebni ali jih ta vprašanja zanimajo, nove in zanimive podatke o dolenjski zemlji in njenih ljudeh.
Pred osmimi leti sta Inštitut za geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Geografski inštitut univerze organizirala na Dolenjskem terensko raziskovanje. Kasneje je bil kongres slovenskih etnografov prav v Novem mestu. In ker je
v samem Novem mestu začela živahneje delovati tudi podružni-ca. Geografskega društva Slovenije, je vse to rodilo zbornik, ki je sedaj pred nami. Seveda bi bilo pri tem napačno misliti, da je v tem zborniku zbrano vse gradivo terenskega raziskovanja, ali da je s tem zbornikom obdelana vsa Dolenjska z vseh geografskih vidikov. Kot pravita urednika Ivan Gams in Roman Savnik, predstavlja gradivo, zbrano v tem zborniku, le drobec, le del mozaika, ki nakazuje živopisno in raznoliko podobo Dolenjske. Vendar pa izražata upanje, da bralci kljub temu ne bodo razočarani, saj jim bo knjiga nedvomno razširila znanje o lepi, domači zemlji in o dogajanju na njej v zadnjih desetletjih:	o zemlji,
katere prirodne zakonitosti, obravnavane v fizično-geografskih študijah, se izmikajo času, o spreminjanju zemlje pod vplivom človeka, ki je že hitrejše, in o razvoju prebivalstva in gospodarstva, kjer napreduje čas z najhitrejšimi koraki. Ce pa bomo bolje spoznavali razmere v preteklosti in pogoje v sedanjosti, bomo našli najboljšo in obenem skladno pot v prihodnost.
Ze iz gornjega izhaja, kakšna je vsebina novega zbornika. Poleg uvodnega sestavka Antona Melika, ki podaja geografski pregled Dolenjske, je objavljenih več razprav fizično-geograf-skega značaja, razprava o spreminjanju zemlje pod vplivom človeka ter dve razpravi o razvoju prebivalstva. Poudarek je vsekakor na prvem delu, kjer Ivan Gams, Roman Savnik, Breda Goljevšček-Rus in Ludvik 0-las v svojih razpravah pišejo o vodah Dolenjske, o Krki, pitni vodi, o kraških vodah ter
vodnem režimu Krke. Dva sestavka (Ivan Gams in Milan Šifrer) govorita o morfologiji, Vladimir Kokole pa je prispeval razpravo o prirodnih osnovah in izrabi novomeške pokrajine. Rudi Piletič je napisal sestavek o dnevni migraciji v novomeškem okraju, več avtorjev pa je sodelovalo pri razpravi o rasti prebivalstva novomeške pokrajine po letu 1869, Marjan Dobovšek pa je napisal sestavek o gibanju prebivalstva na ozemlju novomeškega okraja v letih 1869 do 1961. Na koncu je še Ceneta Malovtha razprava o rezultatih raziskavanja gospodarskega prostora v okolišu Trebelno.
Podrobnejši prikaz vsebine zbornika bi zavedel predaleč, vendar naj omenimo, da so zlasti nekateri sestavki pomembni za razvoj gospodarstva in turizma, drugi pa spet utegnejo zanimati najširši krog. Tako utegne Romana Savnika sestavek o problemih kraške hidrograiije vzpodbuditi tudi turistične delavce k odkrivanju podzemskih lepot Dolenjske. Sestavek o dnevnem prevažanju številnih delavcev v službo in spet domov bo dragocen podatek za urbaniste in gospodarstvenike. Marsikdo se utegne zamisliti ob podatkih gibanja prebivalstva, iz katerih izhaja, da znaša izguba Prebivalstva dela Dolenjske v zadnjih 51 letih zaradi izseljevanja in vojnih žrtev 49.000 ljudi. Računajoč od leta 1869 pa do 1961, torej skoraj sto let, Pa bi današnji novomeški okraj, če ne bi bilo dveh vojn in izseljevanja, štel okoli 270.000 ljudi in ne samo 156.000, kolikor jih ima danes. Podatki, ki jih navaja sestavek o klimi, pa u-tegnejo koristiti turističnim delavcem, kot bodo komunalnim
strokovnjakom dragoceni podatki o pitni vodi.
Seveda pa ne moremo meriti te publikacije po praktični uporabnosti geografskih raziskav, objavljenih v njem. Zbornik je drobec geografske monografije o Dolenjski, ki kaže sicer manj poetično podobo te pokrajine, kot jo poznamo iz slik in poetičnih opisov, vendar pa daje resnične podatke in s tem napotke za delo v prihodnosti. Zanimiv pa bo tudi za vsakogar, ki žjsli pobliže spoznati Dolenjsko in njene ljudi.
Prav bi pa bilo, če bi take zbornike že začeli tiskati na lepšem papirju.
Sl. Ru.
Malomarnost in krivica
Boris Pahor	.
Ta zapisek bi bil moral na papir že poleti, a ker je takrU večini zemljanov bolj mar za počitek in razvedrilo, sem te vrstice prihranil za čas. ko postanemo s hladnimi messeci bolj kulturni. Seve, upal sem, da se bo medtem kdo spomnil knjige, za katero gre, in me tako odrešil potrebe po zbiranju neprijetnih pripomb. Ker je vsekakor lepše, če more človek povedati zvonko besedo veselja, kakor pa, da mora zmeraj prebirati jagode žalostnega molka.
Naj razložim takoj, da imam v mislih Lipovčevo knjigo «lijudje ob cesti», o kateri nisem še zasledil ne poročila ne kritike v nobeni od številnih publikacij, s katerimi se upravičeno ponašamo. Govorim seve o publikacijah v matični državi Pri teni je res treba pripomniti, da mora biti človek potrpežljiv in se zavedati, da kultura ne računa ne s tedni in ne z meseci * vendar pa imaš vtis zgrešenega ozračja, ko sledijo pojavu skromnega literarnega dela razna poročila in poročilca, komentarji in komentarčki v vseh mogočih omakah, ob dobrem in resnem spisu pa ni najti niti najbolj drobnega kužka, da bi ga povohal.
Jeza, ki pograbi človeka (da se razumemo), ne izvira iz pogleda na številnost in mnogovrstnost poročil, ampak iz ugotovitve, da ni najti zad za njimi neke smotrne izbire, določene ocene, ampak je vse bolj podobno sračjemu gnezdu, ki je sad tega ali drugačnega naključja. Tako boš našel omenjenega kitajskega ali egiptovskega pisatelja, medtem ko gre domača knjiga lahko nevidna skozi zrak kakor pri spiritistični seji.
Da. A ko pravim domača knjiga, mislim na dobro knjigo. Na dobro napisano knjigo. In «Ljudje ob cesti» je takšna. Dobra čisto na kratko. In upam si trditi, da je v povojnih letih izšlo zelo malo knjig, ki bi bile tako strogo uravnovešene, tako ekonomsko zgoščene. Vtis imam, da je avtor pretehtal ne samo vsak stavek, ampak vsako besedo posebej toliko časa, da mu je na rešetu ostalo zrnje tako čisto, kakor si ga je želel. In naravnost presenetljivo je, da je najti takšno strogost pisanja v prvencu, kjer bi človek pričakoval sproščenih zamahov, morebiti čustvenih sko-koy in samogibnih potez. Videti je, da je Lipovec šel po poti tistih ki so si potrpežljivo delali znamenja v zapisnik spomina, medtem ko so s težavo stopali skozi goščavo človeških slabosti in modrosti; zato je občutek, ki ga človek ima ob njegovih straneh, zelo soroden občutku ob branju Tomasijevega Gattoparda •	j,e ,tudi razloček- Lipovec ni razporedil svojih
imenitnih ljudi okoli mogočnega dogodka, ki bi jih vse osvetlil m osvetljeval, rajši jih je nanizal v številno galerijo in šel z nji-*n.i. P? brkinskih cestah, sedel z njimi za ognjišča, se popeljal z njimi v Koper in Trst. In so trenutki, ko mu to silno zamerim ker mi manjka mogočen piš, ki bi strnil vse posamezne strasti, jih zavrtel okoli klene osi. Saj, saj, ljubezen do domače zemlje. Njena lepota in draga odkupnina, ki jo zahteva zvestoba ti lepoti. A skoraj, da se nisem mogel pomiriti ob misli kako neverjetno podobo brkinskih tal bi imeli, če bi na primer tilu sfjajni opis ponočnega napada dobil ozadje v zgodovini polpreteklih dni Potem pa se spet ujamem v odmaknjeno, nekoliko celo sanjsko risanje, ki je pisatelju nedvomno poglavitni smoter dolgo negovane zamisli, in spet si moram pritrditi, da je knjiga no svoiem pesniškem jedru in obrtniški dovršenosti izreden pojav3 In ob ti ugotovitvi, (ki sem si jo že nekolikokrat ponovil ^ponovnem vprašanju, če nisem morebiti premalo kritičen), ob ti ugotovitvi bi rekel, da bi Lipovčeva knjiga zaslužila podoben sprejem kot Lokarjeva proza, ko je zagledala luč v knjižni obliki
Zgodilo pa se je ravno narobe. Vse tiho je bilo. in je.
n.
Kaj je temu vzrok?
t ,Osebno mislim, da je tega kriv Lipovčev priimek. Lipovec? In kdo je to? Kdo ga Je kdaj videl in od kod je sploh prišel? No-ben pomemben kritik ni dal blagoslova njegovim polam Ne pri-pada nobeni od različnih literarnih ekip, ki vedrijo in oblačijo slovensko papirnato nebo. Da bi bil vsaj politično kje kaj znan Nič, popolnoma nič. Seve, če bi bil Moravia med sprehodom po rimski ulici kihnil, bi prav gotovo kateri od tenkoslušnih sprejemnikov v ljubljanskih uredništvih hitro zaznamoval nenava-aen pnmer. Ampak pisatelj, ki govori o Brkinih! Prosim va»s le-po kdo se pa bo ukvarjal z vsakomer, ki se zaljubi v domačo pokrajino!
,, rnalomarnost;. In to tiste posebne vrste malomarnost« ki izvira is provincialnega mišljenja, da je rešitev iz provincialnosti v posnemanju tiste žabe, ki se je napihovala, da bi postala enaka volu.
Saj vem. Ta ali oni bo rekel, da je primer ene same pozabljene knjige premajhno dokazno gradivo. Pa ni tako. Namenil sem se, da zlomim kopje za »Ljudi ob cesti> in to sem, kakor sern bolje mogel, naredil, ne more pa biti napak, če ob tej priliki na kratko potegnem črto pod prizadevanji slovenske publicistike v povojnem času. če izvzamemo slaviste in jezikoslovce je ugotoviti, da se druga »inteligenca* v svojem pisanj i uri v vseh mogočih filozofijah, ekonomijah in sociologi j ah’ ko da bi odbor Združenih narodov pričakoval od nje rešitev za jutrišnji dan medtem ko se prav malo zanima za slovenske ljudi na danem prostoru in v danem času. To na splošno; glede tega kar se dogaja izven državnega prostora, je treba povedati’ še besedo posebej.
m.
Prav gotovo bi bilo malenkostno, če bi kot poglavitno utemeljitev zimskega spanja kulturne javnosti, ko gre za vprašanja ki so v zvezi z zamejstvom, navajal osebne zadeve; a takšna navedba lahko velja kot značilen primer. Recimo, da nekdo obiavi pregled povojne slovenske proze in niti z besedico ne omeni slo-venskih pisateljev tokraj meje. Torej čista praznina. Niti pisatelji, ki niso za nič, a so. Nas na kratko ni. Kakor na šolski tabli, ko je šla goba čeznjo.
Seve, tudi to se da lepo razložiti. Predolg članek ki ga ie treba krajšati in tako odpade to, kar je manj pomembno. Sai in kdo si more misliti v pomembnem uredništvu kjer ie dela čez glavo, da se bo nekdo v Trstu zaletaval zaradi takšne mnienko-sti! Ne, ne, verjemite, da se prav nihče ne bi zmenil za takšne .apsuse če ne bi bil tak primer eden od dokazov za ozračje brezbrižnosti s katero spremljajo (ali bolje ne spremljajo) matični ku.turni krogi usodo slovensko govorečih področij tokraj Žeken-ce. Samo poglejmo, kje so v revijah razprave, kje so v časnikih članki, ki bi obravnavali prosvetne, ekonomske, socialne probleme zamejskih slovenskih ljudi. Ali se kdo v publikacijah za to valVih aiJs?j ^stvenik? vsaj s kakšno od tistih statistik, tako radi? Pa pustimo kulturo, ki je namenjena du-Ses, !"‘“ specialistom, vzemimo politična vprašanja. Tako usod-
na odločitev, kakršen je bil razpust Neodvisne socialistične zveze, ki je do zdaj povezovala napredne slovenske ljudi, sploh ne zanima uredništva matičnih listov. Vejo za vse mogoče odtenke
A mogoče zahtevamo preveč; kdo naj se v atomskem ozračju zanima za peščico trmoglavcev, ki na barkovljanski in devinski obali vztraja za Kosovelov jezik.
Lipovec pa naj mi oprosti ta odmik. Niti najmanj nisem ho-tel da bi pritegnil pazljivost na njegovo knjigo zato ker ie on
k^aŠki.?IOVek- NjeS°vo d**« tega ne ^otrebu e. Samo? s svojo kakovostjo se upira molku.
N>no Perizi: Scena za «Jezusov proces« D. Fabbrija, s katerim b® tržaško Stalno gledališče pričelo svojo sezono
PrTnffiršIcI "(fnevnllc
23. oktobra 1!
FILM ODKRIVA KRASOTE PODZEMELJSKEGA SVETA PRI POSTOJNI
Pred letom dni je Ferrari s pomočjo avtomobilskega »krojača« Bertonija razstavil v Turinu svoje litrsko vozilo tedaj znano pod imenom »Ferrarinan.
Vozilo je bilo le prototip in ni bilo znano, kdo bo prevzel serijsko izdelavo.
V ta namen se je sedaj ustanovila nova družba aA.S.A.s — Autocostruzioni Societš per Azio-ni, ki bo dokončni model pre.l. stavila javnosti v prihodnjem turinskem salonu in ga bo tudi realizirala in razprodajala.
Mehanika novega vozila bo napredna in karakteristike izrazito športnega značaja, saj bo zmoglo kar 190 km/h.
Nastavljen bo štirivaljni vrstni motor s skupno delovno prostornino 1032 cc., hod bata bo znašal 69 mm in ravno toliko tudi izvrtina cilindra.
Kompresijsko razmerje bo visoko 9,1:1 in zato bo največja zmogljivost kar 97 KM pri 7000 ob/min. Fiskalna zmogljivost pa le 13 KM.
Motorni blok in njegov podstavek bosta jz silumina, med-tem ko bodo valji vgraleni. Ventili bodo viseči, vžig baterijski, predvžig pa avtomatičen.
Menjalnik bo imel štiri polno-sinhronizirane prestave z over-drivom na tretji in četrti.
Na vseh štirih kolesih bodo nastavljene diskaste zavore s servomehanizmi za boljšo uporabo zavornega sistema. Vozilo bo zelo lahko, tehtalo bo komaj 780 kg. Predvidevajo, da bo poraba nihala med lo in 12 1 na vsakih 100 km. Cena ni še določena; zvedeli bomo zanjo šele po zaključku turinske razstave, vendar menijo, da bo znašala 2.200.000 lir.
Programi nove družbe A.S.A. niso še znani. Verjetno se bo proizvodnja začela šele v prihodnji spomladi in v letu 1963 bo prišlo na trg le 300-350 vozil.
Verjetno bo družba sodelovala tudi na nekaterih dirkah prihodnje sezone in tako dokazala izredne sposobnosti tega Spornega vozila, ki za širšo javnost nima velikega pomena, vendar bo skoro edina italijanska novost na prihodnji turinski avtomobilski reviji.
27. oktobrom in 21. decembrom, bodo lahko zahtevali kolek, ki bo veljaven do 31. decembra, kakor običajno. Novost pa je v tem, da isti bodo lahko zahtevali kolek z veljavnostjo do konca februarja, ali aprila, junija, avgusta ali do konca oktobra.
Enako pravico bodo imeli motociklisti. Dosedanji popusti 3% za avtomobiliste, oz. 5% za motocikliste, ki plačajo celotno letno takso, ostanejo še vedno v veliavl.
Sistem do olajšal delo nabiralcem, le če bodo avtomobilisti znali to ugodnost izkoristiti in si izbrati primerno dobo za plačevanje taks seveda bodo obenem na boljšem tudi plačevale) sami, ki bodo v dolbče. nih uradih hitro opravili svojo dolžnost.
Brez dvoma pomeni novi sistem korak naprej, vendar ni že najboljši. Se vedno bo treba zahajati le v Aci-jeve urade. Mnogo boljša pa bi bila brez dvoma rešitev, ki bi omogočila direktno plačevanje takse na pošti, ali pa tekoči račun, ali pa bi jo poštni uslužbenci potr-
dili z žigom na knjižici.
Pobudnik takega sistema pa ne bo ACI, ker ta ustanova živi z odstotki, ki jih dobi za nabiranje takse in dosežejo milijonske vsote.
Ob močni razsvetljavi zaživijo kapniki - Krasna naravna scena Pri Pivki jami in Črni jami nova restavracija ter tveekend hišice
Tudi londonska razstava ne bi imela velikega odziva v javnosti, če se ne bi vršila prav v obdobju, ko angleška industrija kaže jasne znake prebujenja iz lanskoletnega mrtvila in odločno posega na evropsko tržišče.
Letošnja proizvodnja bo za 20% večja od lanske, medtem ko je izvoz narastel celo za 50% v primerjavi z lanskim letom.
Napori angleške industrije, da bi spet prevzela vodilno vlogo, ki jo je imela na tem polju, so očlvidni. V tem pa so si vsi proizvajalci edini, vse znamke so popolnoma obnovile svojo

PREDVSEM VARNOST
r i...
Zadnjič smo začeli pogovor o varnostnih ukrepih in smo videli, kako danes, kljub nenehnemu razvoju avtomobilizma, se polaga prav malo važnosti varnostnim ukrepom na samem vozilu.
O tem se pri nas šele začenja govoriti. Iz zadnjih tednov so vesti o številnih konferencah, ki so imele nalogo začrtati po-ti, po katerih naj bi se delalo.
Amerikanci, ki so se tega prvi lotili, so se oprijeti dela že leta 1955.
Potrošili so ogromne vsote. V tem se je posebno izkazala Ford Motor Co. Sad tega dela so bili varnostni pasovi, elastične in armaturne plošče, posebna krmila itd.. Iz laboratorija Cornellske univerze, smo dobili tudi načrt idealnega vozila (iz varnostnega vidika).
Vložene vsote, trud, poskusi in rezultati so vsi odgovarjali ameriškemu pojmovanju dela. Vse je bilo hiperbolično, vendar iz tega ogromnega števila zaključkov, je prizadeta industri-ja praktično izkoristila, le drobtine, kljub temu, da je bila sama pobudnica teh raziskovanj in je vanje vložila miljarde. Kar pa so industrije v tem obdobju uresničile, je šlo le v pro-
pagandne namene. Ko je propagandni boben utihhil, so bila vo-žila v glavnem na istem varnostnem nivoju kakor prej.
Mnogo manj spektakularno, bolj skromno, vendar obenem bolj realno, so se lotili dela v Franciji. V tem je francoski zakon najbolj sodoben, točno določa pogoje, katerim vsako vozilo in njegove pritikline morajo ustrezati tudi na varnostnem polju. Te zahteve, ki se od leta 1958 do danes postopoma izpol-njujejo, so že rešile marsikatero življenje.
Zakon n. pr. predvideva, da morajo vrata biti pritrjena na prednji strani, zunanjost ne sme imeti ostrih robov; prepove vse repotrebne zunanje «olepšave», in vse one zunanje in notranje nepotrebne pritikline, ki včasih spremenijo še tako čedno vozilo v potujočo božično jelko.
Oblika ostalih pritiklin pa mora ustrezati določenim pogojem. Proizvajalci se pri tem morajo izogibati vseh ostrih robov, špi-častih oblik, rabiti po možnosti plastične mase, ki ne nudijo u-pora, in morajo položiti posebno važnost na obliko in realizacijo volana in krmilnega droga, ki je pravi meč v prsi voz-niku.
Prizor iz filma «Taur», ki ga snemajo v Otoški jami hkrati
s filmom «Lladiatorkc»
Inozemski filmski producenti in režiserji se zadnje čase precej zanimajo za čudoviti podzemeljski svet pri Postojni. Zares bi bilo čudno in nerazumljivo, če filmske kamere ne bi prodrle tudi v ta čarobtli svet. Postojnska jama in druge manjše jame v neposredni okolici ter Predjamski grad so za filmski svet še deviške in neizkoriščene, čeprav si ne moremo zamišljati lepše naravne scene za razne vrste filmskih zgodb. Snemanje v jamah je sicer zahtevna zadeva in je treba vložiti precejšnja sredstva, zlasti za primerno razsvetljavo, ker se ne sme računat, na redno električno omrežje, odpadejo pa stroški za razne kulise in strah pred vremenom ter se film lahko dobro proda.
Te dni smo obiskali dve filmski ekipi, ki sta zaposleni pri snemanju v Otoški jami in v Cmi jami. V Otoški jami snemajo istočasno dva filma (koprodukcija Dubrava film in Italia film), in sicer «Gladia-torke» ter «Taur, kralj grobe sile«, v črni jami pa neko avstrijsko podjetje dokončuje film »Poveljnik roparjev čin-derle», ki so ga v glavnem snemali na Vršiču, na Pokljuki in na Bledu. Dober del filmov «Gladiatorke» in «Taur» so posneli v ateljejih podjetja Dubrava film, te dni pa bo e-kipa prišla tudi k nam, da bodo nekaj prizorov posneli verjetno v kamnolomih pri SesLja-nu ali Nabrežini. Medtem ko sta prva dva filma psevdozgo-dovinskega značaja iz davne preteklosti, je avstrijski film vesela komedija, zgodba vaškega krojača, ki se hoče rešiti vsakdanjega življenja, postane «kralj» roparjev, pa se zaplete v neprijetne dogodivščine, ker policija zasleduje njega, ne pa pravega poglavarja roparske skupine ciganov. V tem filmu nastopajo med drugimi Helga Sommerflid, Peter Beck in Stanislav Ledinek,
sem nova pot, ki se odcepi od ceste Postojna-Predjama, tako da se turisti lahko pripeljejo z avtomobilom in lahko parkirajo na urejenem prostoru pred vveekend hišicami.
A. BUBNIČ
v filmih «Gladiatorke» jn «Taur» pa Bela Cortez, Robi-son William, črnski igralec Mitchell, Maria Fiore itd. Ker gre za »spektakel«, nastopa seveda tudi veliko število statistov, od 400 do 600 fantov in deklet.
Ko smo prišli v Otoško jamo so snemali množični prizor za film «Taur». Režiser se je jezil na biriče, ker niso bili dovolj grobi s sužnji, na sužnje pa zaradi tega, ker niso bili dovolj preplašeni in izmučeni. Večkrat so morali ponavljati prizor in spravljati v pogon čudne stroje, ki jih je ustvarila režiserjeva domišljija in so bili ob razsvetljavi močnih reflektorjev še bolj pošastni. Kapniki so v taki luči in s svetlobnimi e-fekti, tu rdeči, tam modri odsevi, tako zaživeli, da bi jih občudoval ure in ure. Enake občutke in občudovanje podzemeljskih krasot vzbuja tudi razsvetlitev v črni jami.
Pred Otoško jamo in nad Črno jamo brnijo agregati, da imajo filmarji dovolj električnega toka, po jamah so napeljani debeli kabli, na vseh straneh so reflektorji, kamera snema na barvni film prizore in čarobno lepoto kraškega podzemlja. Kdor bo gledal film in ni še bil v teh jamah, si jih bo želel ogledati. Na u-vodu filma bo moralo biti napisano, da so film snemali v Postojnskih jamah.
Otoška jama je 30 minut hoje od vhoda v Postojnsko jamo. Na koncu velike doline za Koculjem je v nizkem skalnem pobočju vhod v jamo, ki so jo domačini odkrili leta 1889 in je dolga 450 m. Ta jama je znana tudi po velikem številu kosti jamskega medveda in menda tudi mamuta, ki so jih našli zasute v ilovici.
črna jama pa je nadaljevanje Postojnske jame, s katero jo veže 495 m dolg, umetno narejen predor, ki se odcepi na koncu Ruske jame. črna jama, ki je dobila tako ime po temnih, a zelo lepih kapnikih, ima tudi svoj naravni vhod sredi gozda tri četrt ure hoje severozahodno od Postojne da dnu 20 m globoke udor-ne doline. Skozi ta vhod so med zadnjo vojno vdrli partizani, kljub nemški straži, ki so zažgali bencin v Postojnski
Pravi činderle (S. Ledinek) se med dvema cigankama imenitno čuti v Črni jami
NOVI PREDPISI ZA PLAČEVANJE TAKSE
’ Leto za letom, v prvih dneh i januarja meseca, dolge vrste avtomobilistov, ure in ure čakajo.
' da bi lahko plačali vozniško . takso.
•	Sistem se je že ukoreninil in ' se venomer ponavlja. Dolgo ča-; kanje pa pomeni voznikom ve.
liko izgubo časa in velike de-’ name izdatke tudi za ustanove,
>	ki ob tem času morajo najeti mnogo novih uradnikov.
’ Avtomobilski klub, kateremu j je poverjena naloga pobiranja tega davka, pa je predložil pred-
>	log novega sistema zbiranja pri-, s*r>’bin, ki mu bo omogočil precejšnji prihranek na honorarjih
>	in bo na drugi strani obenem koristil tudi avtomobilistu.
Predlog je finančni minister
>	odobril in z dekretom določil , nove norme, po katerih bodo
vozniki plačevali vozniško takso.
>	Od 27. t. m. dalje avtomobilisti in od 26. novembra dalje motociklisti, bodo lahko plačevali
*	takso po prosti izbiri za 2, 4, 6, ^ 8, 10 ali 12 mesecev.
L Oni, ki bodo plačali takso med
Sps:. -M
NlŽL £



tri«
A	,
Pogled na weekend hišice s parkirnim prostorom pri Pivki jami
u.juči:
tsdci.
besa;
taa t«
*Ui u
**
finimi
■■ aa ■ m
fei
Veljaven od 28. oktobra do 3. novembra
>----^ LEV (od 23. 7. do
/	\ 22. 8.) Temni obla-
( Sm# \ «1 na sentimental-\	J nem področju in
V	J možnost spora z
v----' drago osebo. Bodi-
te bolj razumni in popustljivi, pa se bodo razmere zboljšale.
V	poklicnem delu boste precej agilni in boste verjetno dosegli lep uspeh. Obiski.
načrt.
/—^ DKV1CA (od 23. 8.
/ A C\ do 22. 9.) Srčne za-I lJP“C \ dcve se bodo lepo l	]	razvijale in boste
\	‘ 'J dosegli svoj cilj. Pre-
živeli boste nekaj prijetnih ur z drago osebo.
Obisk prijateljev, ki vas bodo presenetili ih razveselili. Uspešno se boste borili za ureditev poklicnega dela.
____ OVEN (od 21. 3. do
f	20.	4.) Izoblikovati
( _,in.3 \ morate svojo oseb-l aSEEs, 1 nosi. in bošte do-\	segli lepe uspehe v
srčnih zadevah, če ne boste preveč zahtevni. Prijetne novosti v pok j enem delu. Rešili boste finančno zadevo. Ne bodite preveč nestrpni. Lepa priložnost za izlet. Obisk.
_____ BIK (od 21. 4. do
f s. 20. 5.) V srčnih za-( ^.ra.rmi ' devah nič posebne-I v*"I ga. Kljub lepim na-
V	j Črtom in nadam, se
x-----' boste dolgočasili. Pa-
zite, da vas fantazija in tveganje ni pripeljeta predaleč. Glede poslovnih zadev bodite zelo previdni. Razgovori glede poklicnega dela. izlet. Pismo.
___DVOJČKA (od 21. 5.
A A do 22. 6.) Srčne za-(fwy*T\ \ deve se bodo razvi-\JJtl TvJ jale pod dobrimi \T J vplivi. Glede načr-V S t,,v in želja se boste strinjali z drago osebo. V poklicnem delu ne smete preveč zaupati sreči in naključju. Odkrili boste zanimive stvari
0	neki osebi ki vas zanima. Srečni dan sreda.
_____* KAK (od 23. 6. do
/ F * \ do 22. 7.) Ugodne o-f-itOkl»-v j koliščine bodo pri-
1	j pomogle, da bo pri-
V	>1 / šlo do prijetnega ^ x srečanja z osebo, ki
vas ima rada in s katero boste preživeli nekaj srečnih, trenutkov. Razgibano, toda uspešno pokliepo delo. Harmonija v družini. Srečni dan petek.
/ t \\ 11 do 20. 12.) V s*’
/ W ) \ nih zadevah vam Z u. ,1; [hi sreča zelo naklonJ riik V/1 J na in boste dosep
^ vse,- kar si boste *Viia leli. V poklicnem delu nobefl" Fjj, sprememb, toda malo počit"! iterp Vzbudili boste zaupanje pri tiatn ki osebi, ki vam bo pomagal >v n da boste uresničili neki sv# ( ‘S načrt.	. . H«!
^ KOZOROG (Od * , 9o
iiii
< i 1
(rv j srsii
V	vah. Nepredvidfj
----- zipletljaji bodo
rali uresničitev vaših želja, h di v poklicnem delu ne bo j vse tako	ket si boste že*B
čenrav boste zelo zr.posl®0 Privoščite si malo oddiha. 1
/"--'v VOPNVIt (od 21-J /	\ do 19. 2 ) V l.K
I L	zenskih zadevah j
\ ff * smete verjeti vS6*
V	J obljubam. ' Prijet® ^ Izlet z osebo, ki vj
je zelo pri srcu. V pokhcne! delu boste naleteli na ovi*. Sprostite svojo fantazijo l*1 ,| resničite svoje zamisli, boste kup opravkov in bo* precej nervozni.
>	KI BI (od 20. 2- t
3-) v ljube*"
f	sk’h zadevah ruč, "i
I Vi§a toda preživ! boste lahko nC"’ v	prijetnih ur z oj
go osebo,	Id vam bo predl®^
la nekaj zanimivega. Glede P. klicnega dela vam bodo de nakloniene in boste dosek prav lene uspehe.
jami.
Niti četrt ure hoje pred Črno jamo je vhod v Pivko jamo na dnu 60 m globokega prepada, nad katerim je urejeno razgledišče, ki nudi izletniku izreden pogled. Pri razgledišču so letos odprli lepo restavracijo, v prijetni dolinici zraven restavracije pa so postavili nekaj čednih lesenih hišic za goste, ki želijo tu preživeti nekaj dni v svežem, čistem zraku sredi smrekovega in bukovega gozda, blizu očarljivih lepot našega podzemeljskega sveta.
V restavraciji so imeli te dni polne roke dela, ker so se tu hranili člani avstrijske filmske ekipe, ki so prenočevali v vveekend hišicah in so bili vsi navdušeni.
Omenimo naj še, da pelje
TEHTNICA (od 23. /J.	\ do 33. 10.) V lju-
( OLj \ beženskih zadevah l fW-tL J ne smete biti kot V L V J hudournik, vendar vy včasih morate takoj reagirati. Poklicno delo vam ne bo šlo od rok in ne boste dosegli uspeha, ki si ga želite. Nekoliko vam bo pomagalo srečno naključje. Pismo.
^77-. ŠKORPIJON (od 24. A(}j^\ 10 do 22. 11.) V srč-I '	1 ni» zadevah se bo
l	J obzorje zjasnilo in
V \Jy bo spet zasijalo son-, ' ce. Lepa priložnost za izlet in prijetno zabavo. Po kratkem zastoju bo spet normalno steklo poklicno delo. Pozor pred potuhnjenimi prijatelji. Srečni dan torek.
Ko se je Pavlek nekoč vrnil s straže, je povedal, da je videl velikega jelena. Intendant je šel na lov. Vzel je s seboj Pavleka, Sonjo in črta, da izsledijo jelena.
Zima je pritisnila, visok sneg je zapadel in odrezal našo partizansko četo od ostalega sveta. Uredili so si prijeten dom v leseni koči. Le hrane jim Je primanjkovalo.
Maksove dogodivščine
Zadoneli so streli — živali sta omahnili v sneg	»e
ju do koče In žalostno vstopili Koliko smeha je b.lo na njihov račun: «Saj smo vedeli, da ne bo niti*
Komaj so stopili iz koče, so zagledali jelena in košuto. Zaradi snežnih zametov sta iskala hrane v bližini človeškega bivališča. Tiho so ae jima bližali.
smji>
Co/>yM	S17
i
” J.

11

L$aa siži/Vlo? -AČ£>£iX Svrfk
	i 1]
	1 m
mpSI	i ti
L mm»i	g, | j

.- M^*:-
m^A -ISL:
m. m i
c~s • 1
;-
tiSLr*' ;,, č

A..1 .* ".- I
i dnevni
'Sl.:;" '...... " ...nS5SIIC^J1v
rp^m	/i^csm
mKSm)	■
iiyiiiiiiiipigiyiiiMiysmrfi^^iiiy.
.m«	IbmJiIsvV

!!^j^!!!W!M:Sj:i^g!^

JjJSSSSiSSiiiiiiiiiiiiiSiiiiiiiiiiiiiiiiii^^


TEDEN
^prav
i -—; smo v jeku volilne .ihPtanje in čeprav se na trža-t	in	ulicah razvršča-
Ud: veliki «kalibri» v vse-’utvm merilu> je vendarle da med prebivalstvom “dzajoče se volitve ni po-^Sa zanimanja in da je So drugih problemov, ki
0	v ospredje zaradi svoje Jjlnosti, Predvsem je to , "oljenost za mir in boja-
Pred vojno nevarnostjo, 1 prav v minulem tednu \a grozeče oblike kot morij8® nikoli doslej po zadnji C ?• ^ato ni prav nič čudne-,ce je bilo doslej eno naj-obiskanih volilnih zboro-
1	Vidaiijevo na Trgu Gol-kjer je govoril prav o
u°Jni nevarnosti spričo a-kjh izzivalnih ukrepov Kubi, pri čemer mu je Javnik oblasti v osebi Nestorja celo hotel prepo-Pri*’ da b* govoril z «ostrimi aanii». Socialisti posvečajo “jO]ih zborovanjih glavno most programu «levega *a» v vsedržavnem in kra-"ašo1 .merilu. Pa tudi seveda ^^.njem pravic slovenske »iai e' ki jih obločno zago-Skupna slovenska lista °.-.-fij imela zborovanja v -i okolici.
S<fJ
•nitno I
. ®'ndikalnem področju je a°lgotraini borbi kovinar-
tasebnih podjetij prišlo llnw do pogajanj med sindi-predstavniki in indu-E-' 1 v vsedržavnem obsegu,
Wl česar so tudi tržaški arji nehali stavkati. Pač lav' mora.i° še naprej boriti j Cl podjetja Orion-Crane, t, \avtlat3ljstvo noče preldi-iav„’ivičnih odpustov štirih iiioCev' Njihovo stavkovno gi-
fe„,r“la
fkVCi
ludi tržaški pristanišč-
fl^pdedeljek, torek in sredo >sio kot v nekaterih dru-tudi v Trstu do štu-demonst/ acij zaradi 'tm fc atentatov v Zgor-i p»p®d;ž’u in v Veroni, To-,co-\l bes so se seveda te de-obfs ■?‘j'e v tore’t sprevrgle ij,o he protislovenske iz-igf. fašističnih agitatorjev, ■J: ba so že nasledoM dan goscrarti sami i?! 'čili ta-fa so demonstracije 1 potekale mirno.
že četrti teden, z vsemi pristaniškimi v Italiji so stavkali v
že v
Vidmu je v ponedeljek za-zasedati stalna mešana a’sija za izvajanie videm-sporazuma. Predvideva fciiiičiio° k°misiia v torek "i jU.,!	*• del°m in da bo
j ; b^Li,n PmViIa novo en0t'
I ih«.'-"* i 0 Vldsmskega spora-I vih t,e,r s,brejela tudi nekaj u-repov, med katerimi I ijita; aTri'e'ši odstranitev o-
J NabHi pr0lhalan.i med , no^'
obmejnimi sektorji, ‘sta 7^ yos.lej lahko nekdo iz v škofijah v ju-, v Ifa ,?.a pas in vstopil nalil j ihanskega pol jubno na V sčj n„*111 koli prehodu vse do
klonJk
doseg
korak naprei do svoje
am Kk .
,cfe	'e v tern tednu na-
lil i».a torti avtonomna a°ž?-
lHpni •
; zok
U °rt
sv^': Ssd^i
obei'1' p.,., luni avtonomna n*ze-otm ,te7ri^;ia-.Tulijska krajina,
pri e' tint zakonski osnntPir cn v
naga1* ^11 odobrili
zakonski osnutek so v brez poprav-
_ znesena. b° tTeba P°f akati
orojel v obravnavo in ve rfjP. t,.'"7 v poslansko zbnrni-i z.»2 ihr„,, ntl še v odobritev in rt vidi le «»n-v0 v sena^ nakar bo 3o S*-
3rvK.<la,Zalt0n Postal polnomočen.
ia- 3 Itpoat ~ --
bo.”
na Goriškem se je
fi' mi....................
bo’ ® katerim je skrajšalo za-
žel.e’ l0J začudila, ko je zvedela losie^ :v0 ‘°k ministrstva za zdrav-
, Otu Podjetja «Burrificio Alto iiut* lV\ud 60 na 15 dni. Kot je /ah t ^ilbok• at? ‘iem znano, je po-vs^	zdravnik odredil za-
’rije^foa ^®8a podjetja za dva me-Somu Podlagi ovadbe, ki jo n- .?ka kvestura vložila pro-
:licn
1 G*'. J,	*
0% Ofii^lbtju zaradi izdelovanja riti811 io2 ,anieriškim lojem. Za-bos11 lbraJ stopila v veljavo 1. ok-! obrn i stvo Podjetja pa se m ‘strst,,110 na omenjeno mi-"o.	°> ki je zaporo skraj-
občinstvo ima spričo l ‘ie Ravnanja občutek, da se i d<* eku]nn}na ponarejevalcem in Bdl»*J 'bšnpiitom z jestvinami, de K h? . Ph* negodovanju so dali > f.jj ®tovoV . levičarski občinski d lNei * kl s« naslovili na
>	’beiaSa župana posebno in-—1iasnii!, v kateri zahtevajo ___> , ibskl0 ln Predlagajo, da naj
iba oprava zavzame jas-oevi ooločno stališče v tej
j^OVp.i
^	kmečko - delav-
>	tZ illnica' ki je najbolj 3jT5; u„med vsemi zavodi te
'Afl^tlit-Pa Goriškem, je začela !t%i (j0^edi Sovodenj svoj
*< Si
k
manjem pripravam za gradnjo nove tovarne vijakov, za katero sta prispevali kapital neka ameriška družba in podjetje IRI Finmeccanica. Tovarna bo izdelovala vijake za ladjedelnice za domače potrebe in za izvoz. Računajo, da bo začela z delom v prvi polovici 1964 in naj bi zaposlila nekaj stotih delavcev.
Tudi krajevno turistično društvo v Gorici je razpravljalo o gradnji turistične ceste iz Gorice v Brda. Priznali so, da je taka cesta zelo potrebna in koristna za razvoj turizma v Brdih ter poudarili, da bi morala povezovati Pevmo, Oslavje, Steverjan, St. Maver in druge briške zaselke ter omogočiti boljši dostop do teh krajev.
VEDNO PEREČE VPRAŠANJE
Cestam in potem v tržaški okolici je treba posvetiti večjo pozornost
Zlasti so slabe poti v vaseh tržaške občine, a tudi v občini Devin - Nabrežina
Ceste na Tržaškem, tako občinske kot pokrajinske, so v primeri z onimi nekaj let nazaj neprimerno boljše in ponekod celo odlične. V ta namen so bile vložene znatne vsote denarja, nekam razmeroma večje, drugam manjše, večkrat ne posebno v skladu s cestnim prometom. Občine ne morej za to seči posebno globoko v blagajno in rešujejo cestne za-
iiiiiitimitiimimiimiiliiiiiiiminiiiiiiimiimiiimiitiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Naše korenine
. ■ en^v že na lanskem obč-a članov. Delo so po-obr0 wmačemu podjetju ter
Wnredii-1e in b0 Po^opje i fbega d streho. z otvoritvijo i Kr, Posojilniskega šede-Čelovn!6, bolJ dvignil ugled j	^ tega koristnega
t g®°letrin Zav°da, bo kronano \ Ptecis»riHizadevanje njene-Vb 6mJVka Andreja Pipar >>ži<s!81h odbornikov.
1 —t sledijo zlasti brezpo-dvci z velikim zani-
S posebnim veseljem njem beležimo imena in ob mo kratke življenjepise naših rih slovenskih korenin, kakor na splošno imenujemo vse tiste, ki živijo v častitljivi starosti. Tako korenino smo obiskali te dni v Rojanu, in sicer Karolino Piščanc, k• je v petek, 2(i. t. m. praznovala svoj 90. rojstni dan.
Čeprav je bilo vse življenje naše slavljenke en sani 'delpvni dan, je še ve Uto čila iz zdrava in mo i jo .našli pri domačem delu. Dovlilj vm pove že samo dejstvo, da je imela sedem otrok, od katerih je še šest živih. Koliko truda in koli''n skrbi je imela, da jih je vzgojila, ni težko doumeti. l\ j j povemo le, da mora še dandanes pomagati 57-let-nemu sinu, ki je vojni invalid in mu je potrebna pomoč in nega. toda vse to ni nikoli uklonilo upornega duha naše slavljenke, ki je pod krutim fašističnim zatiranjem Slovencev v Trstu, znala vzgojiti svoje otroke v slovenskem duhu, da so tudi v najhujših časih bili vedno v naprednih vrstau.
Gospa Karolina se je rodila v Rojanu 2fi. o tabru li/72. Takoj ko je končala slovensko ljudsko šolo, je morala delati doma in pomagati številni družini. Več let je pešačila v mesto z jerbasom na glavi ter nosila prodajat mleko in zelenjavo. ,
Leta 1894 se je poročila z Josipom Piščancem. Tudi po poroki ni imela slavljenka počitka in miru ter je trdo delala za svojo novo številno družino. Gospa Karolina je šestkrat prababica na Češkem, in sicer v Pragi preko otrok in vnukov njene hčerke Justine. Dve hčerki živita v Ljubljani, ostali trije otroci pa so doma.
Gospo Karolino še sedaj zani-
kaj se dogaja po svetu ter in rada posluša radio ter slovenske časopise.
Vzorni Slovenki in materi ter zvesti čitateljici našega dnevnika želimo, da bi še dolgo uživala zdravje in ji iz srca kličemo še ha mnoga leta!
M. M.
FERNETIČI
Promet tovornih avtomobilov iz Jugoslavije, Avstrije in Italije, ki vozijo v tržaško pristanišče in iz njega nazaj čez mejo, je vedno večji. Ob raznih urah je videti od bloka proti Opčinam dolge kolone tovornjakov, ki čakajo na carinsko spremstvo, s katerim se potem vedno v koloni odpravijo proti mestu. Toda čakanje na meji zelo ovira normalni promet, saj je cesta ozka, kamioni pa zasedejo dobro polovico cestišča.
Nujna je torej razširitev cesti, šča, kot je bilo že v načrtu. Ce pa to ni mogoče, tedaj naj se tovornjaki sproti odpravljajo v mesto in tako puščajo cestišče prosto!
ZGONIK
V vasi in tudi drugih vaseh na-še občine je mnogo tabel s krajevnimi napisi, prometnimi znaki .n kažipoti, ki ne delajo časti občini. Zrjavele so in nečitljive, tako da se človek sprašuje, zakaj sploh stojijo, ko pa ni moč iz njih razbrati, kaj pomenijo.
Želimo, da se občinska uprava nekoliko bolj zavzame za to zadevo in postavi nove table, zlasti še z dvojezičnimi napisi.
SAMATORCA
O naših vaških poteh smo že večkrat pisali in tožili. Danes pa moramo z zadovoljstvom poročati, da je občina asfaltirala vaško in obe poti do pokrajinske ceste. Edino tako se bo vaška pot uspeš, no upirala razdiralni sili nalivov in bodo občinske poti ustrezale prometu, ki stalno narašča tudi v stranskih vaseh. Sicer pa »stranskih« vasi na Tržaškem kmalu ne bo več, saj so vse na seznamu izletnikov, ki vse, kar diši po naravi, vedno bolj pogrešajo. Nekoč so nas meščani pomilovali, danes nam že mnogi zavidajo, češ da smo na deželi lahko srečni. Naša mladina — a ne vsa — pa meni, da je najlepše v mestu. Posledice take miselnosti se zlasti poznajo v kmetijstvu. Naša vas šteje 28 hišnih številk, a 11 jih je brez živine, kar znese o-krog 40 glav, t. j. toliko, kolikor so jih te številke redile. 2e to pove, kako v kmetijstvu nazadujemo.
Saj še kmetujemo in se lahko prepričamo, da se tudi to gospodarstvo izplača, če se le količkaj napredno kmetuje. Mlada delovna sila misli drugače in gre v druge poklice, češ da ji ti nudijo večje ugodnosti. Napredni gospodarji menijo, da če se ta zadeva vsestransko prouči, potem so te ugodnosti bolj navidezne kot pa resnične.
Zanimivo je letos s trto. Mislili smo, da bo podlegla suši. Ohranili smo jo pri življenju s frezo
(rahljanjem) in je še vedno izredno zelena. To imamo za dober pojav, ker si trta nabere rezervno hrano in les dobro zori. Letos so dale trte dober pridelek po kakovosti, nizek po količini. V bodoče nameravamo izkoristiti letošnje izkušnje; opazili smo namreč, da so vinogradi, obdelani (prekopani in pognojeni) že pred ali med zimo, bolje kljubovali suši in dali boljši pridelek.
ST. MAVER
Ze več let je govora o tem, kako bi zopet odprli kamnolom na pobočju Sabotina nad St. Mavrom, ki je pred vojno dajal zelo dober mramor in po katerem so povpraševali tudi iz Trsta. Občinska uprava je odredila tudi popravilo ceste do tega kamnoloma pod pogojem, da bi podjetje, ki se zanima zanj, začelo z delom, vendar pa do sedaj še ni bilo znakov, da bodo res kaj u-krenili V tem smislu.
V zadnjem času je prevzelo kamnolom podjetje Goldstein iz trsta, ki pa namerava v njem zaposliti samo pet ali šest delavcev. To sicer ni mnogo, vendar bi lahko pomagalo nekaterim domačinom iz krize. Morda bi pozneje, ko bi se izplačalo, obrat tudi razširili. Vsekakor pa bo treba cesto, ki pelje v kamnolom, še razširiti, ker je preozka za tovorni promet.
deve v okviru svojih finančnih možnosti.
Je pa razumljivo, da ni moglo glede pripadnosti cestnega omrežja ostati pri starem, saj služi mnogo občinskih poti bolj splošnemu kot pa krajevnemu prometu. Takšne poti je prevzela pokrajinska cestna uprava, ki jih laže in bolje vzdržuje.
Ce pa so ceste boljše nasproti nekdanjim, so mnoge glede na današnje zahteve 'in potrebe slabe in nekatere podobne stanju izza nekaj desetletij nazaj in kot takšne v velikem nasprotju z razvojem motorizacije, saj vidimo, kako motorna vozila prodirajo na najbolj stranska pota. Takšne so mnoge poti na področju tržaške občine. Ta vlaga ustrezna sredstva predvsem v modernizacijo mesta in je stranske (okoliške) poti ne zanimajo, čeprav so namenjene ne samo krajevnim, ampak tudi, splošnim potrebam. Pod vplivom padavin pa so vedno v slabšem stanju in nekatere težko, oziroma celo neuporabne. Takšnih primerov je več (Lonjer, Prosek, Kontovel, Križ, Bazovica itd.), in leto za letom se položaj slabša.
Na Krasu je glede tega na slabem zlasti devinsko-nabrežinska občina. Na svojem območju ima turistično področje, ki je leto za letom bolj obiskovano, kar postavlja svoje posebne zahteve tu, di glede na ceste. Tukaj so težave, ki jih drugje na Tržaškem ne srečujemo, vsaj ne v takšnem ODsegu. Svet se namreč spušča proti jugozapadu in so precej strme in vijugaste poti izpostavljene nalivom. Druga je prometna ovira:	poti vodijo pretežno
nad železnico, ki vodi proti Italiji in državni meji, Malokje p0. vzročajo ti prehodi tolikšne preglavice. Zgrajeni v smislu nekdanjih prometnih potreb (pred 100 leti), torej v dobi zaključenega vaškega gospodarstva, ko so bile poti s prometom le malo obremenjene, ker so služile le vaškim ali največ potrebi nekaterih vasi, so bili to prehodi občinskih poti. Danes ne morejo na nikak način zmagovati prometa. Za primer naj navedemo prehod
čez železnico na pokrajinski cesti Nabrežina — Sempolaj in oni v Vižovljah (poslednji na turističnem področju). Oba sta že na kraju svoje zmogljivosti in se je čuditi, da tako uspešno odvračata nesreče.
Pokrajinska cestna uprava ima v teh dveh primerih prej zamotano, a hvaležno nalogo, ki jo mora rešiti brez daljšega odlaganja.
RICMANJE
Z zanimanjem smo prebrali članek, ki ga je objavil Primorski dnevnik v zvezi z železniško progo. Strinjamo se, da bi bila cesta, ki bi jo napravili iz sedaj neuporabne železniške proge, velikega turističnega pomena, a po drugi strani bi koristila tudi naši vasi, zlasti še, če bi bila pot speljana iz mesta. Vsekakor podpiramo predlog in želimo, da bi se čim-prej uresničil.
PROSEK
Bliža se 11. november, dan našega vaškega patrona in tradicionalno martinovanje, ki privablja vsako leto mnogo okoličanov in Tržačanov v našo vas. Letos bodo prav ta dan volitve in vse kaže, da bo martinovanje odpadlo.
V vasi je na ta račun slišati več predlogov. Toda vsi se več ali manj strinjajo, da bi bilo najbolje napraviti martinovanje dan prej, to je v soboto 10. novembra. V ta namen pa bi bilo treba, da so si vsi prizadeti, — zlasti gostilničarji — enotni ter da se začne akcija, ki naj javnost obvesti o tej zadevi. Pričakujemo, da se bodo naši ljudje zganili in v tej zvezi tudi kaj konkretnega storili.
Kot zanimivost oziroma da prikažemo absurdnost položaja naj povemo še to: na dan volitev oziroma na dan sv. Martina bodo vse vaške gostilne lahko 'točile vino samo ob kosilu in večerji. Izjemo tvori le Dolenčeva gostilna, ki ne spada v tržaško, temveč v območje zgoniške občine.
.minimum
Pozimi ne pozabimo na koristne ptice
Škodljivi mrčes in njegovo zalego pobero vsako leto naše koristne ptice. Vse zatiranje, škropljenje itd. ne uniči toliko škodljivcev na polju, na vrtovih in v sadovnjakih, kolikor jih pobero naše drobne pomočnice.
Ko pa pokrije drevje in grmovje ivje ali ga obda poledica, se začne lakota in stradanje, ki je toliko hujše in nevarnejše, čim bolj pritiska mraz.
Tedaj je potrebno pa tudi koristno, da postrežemo stradajočim pticam z ustrezno hrano, pa tudi z zavetjem. V ta namen obešajo napredni vrtnarji v vrtove valilnice in postavljajo v zavetne kraje krmilnice, na katere trosijo laneno seme, konopljo, seme sončnic, makovo seme, bučnice in še nekatera druga semena, ki vsebujejo tolščo, pa še druga krmila.
Kruh kakor tudi razni kuhinjski odpadki niso primerni, ker so večinoma slani, vsebujejo preveč vode pa tudi kvasa. Pogostokrat vidimo na krmilnicah premočene kruhove skorje in drobtine. S tako hrano lahko pticam več škodimo kakor koristimo.
Razmeroma cenepa in ustrezna hrana je oves, ki pa mora biti zdrobljen, da ptice lahko pobero močnato vsebino. Sprva ga sicer ne marajo, zato mu primešamo nekoliko zrn konoplje, da jih s tem privabimo na krmilnice. Sinice, kovački in žolne kaj rade pobirajo smrekova, jelkina in borova semena. V ta namen naberemo še zaprte storže, jih posušimo, da razpregnejo in iztresejo seme. Storži sami so dobro kurivo.
Tudi lipovo, brezovo, jelšno, bukovo seme in semena še drugih listavcev ugajajo žužkojedom, ker vsebujejo več ali manj olja.
Prav tako dobra so semena kulturnih rastlin, zlasti kumar, melon, solate, semena kapusnic pa tudi sadne pečke.
Pticam lahko pokladamo tudi semena raznih plevelov, posebno všeč jim je seme osata, bara, regrata, trpotca, gorčice i. dr. Razne vrste ptic &i že izbero tista semena, ki jim najbolj ugajajo.
Tudi ne prezrimo raznih J*' god grozdnih in lepotnih grmov kakor: jerebike, bezga, ligustra ali kostenike, drena, češmina i. d1*-Poleti p* tudi pozimi nabrane in
posušene jagode bodo marsikateri ptici utešile lakoto ali celo obvarovale pogina zaradi lakote.
Z nabrano hrano je treba varčevati in jo trositi samo tedaj, kadar je res potrebno, ko si je Ptice same ne morejo poiskati in samo toliko, kolikor je pobero in Použijejo v enem dnevu. Premočena in zmrznjena hrana je vedno škodljiva.
S pravilnim krmljenjem koristnim pticam ne ohranimo samo življenja, ampak jih tudi privabimo v svoje vrtove in sadovnjake, kjer bodo ostale tudi poleti in s svojim zarodom pokončavale razne škodljivce, ki kvarijo in manjšajo pridelke.
Navajajte zlasti, otroke, da bodo krmili ptice. Z vsako ptico, ki jo ohranimo pri življenju, uničimo nešteto škodljivcev.
SESLJAN
Mnogim turistom je žal, ker se niso mogli zadržati nekaj dni več od naši obali in uživati lepe septembrske in oktobrske dneve, ki so pri nas sicer bolj redki, a jih na severu sploh ni. Kaže, da so se jim naši kraji zelo prikupili. Velik dotok turistov v letošnji sezoni je dal pobudo za novo gradbeno dejavnost in so v načrtu novi objekti v turistične namene. Se so pri nas zemljišča na prodaj, a so vedno dražja. V zadnjem času opažamo skupino, ki se zanima za parcele na primernih krajih ob cestah. Domneva se, da so to emisarji kakšne družbe, ki namerava pokupiti po Krasu čim več zemlje, drugi pravijo ,da je tem le za gotove kraje in lege, kjer naj bi prej ali kasneje zgradili predvsem gostinske obrate. Mi smo te dni spoznali trojico (južnjak, Tržačan in tretji, ki zna nekaj «po naše»), ki pa ni za ta posel preveč posrečena, ker je preveč izsiljeval-na, drzna in brezobzirna ter si misli, da ima tukaj opraviti s tepci, ki se z lahkoto speljejo na led. Ce naleti na šibko stranko, jo trojica mrcvari. Pri nas ponuja za kv. m zemljišča 4('0, v bolj stranskih’ vaseh pa baje 200 lir. Svetujemo vsem, kjer bi se ta trojica pojavila, da se je takoj odkrižajo.
PREBENEG: Oskar Kraljič je v vasi zgradil novo in moderno poslopje, v katerem je že od začetka tega meseca tudi njegova trgovina jestvin, kasneje pa se bo tudi sam preselil v novo hišo
LONJER: Slika nam kaže pot, ki vodi iz Lonjer ja na državno cesto Trst-Bazovica-Pesek. Pot je v začetku asfaltirana, toda ostali, najbolj strmi kos pa je tako razoran, da je promet po njej izredno nevaren.
Kdai io bodo tlakovali?
DOLINA: Delavci Selad urejujejo pot, ki vodi s trga mimo spomenika proti Suhorjem. Pot tudi tlakujejo, tako da terja delo mnogo časa. Predvidevajo, da bodo delo končali proti koncu letošnjega ali v začetku
prihodnjega leta
LONJER: Pri Tinčetovih že dva tedna kuhajo žganje. Tropine so poleg Lonjercev pripeljali tudi vinogradniki iz Podlonjerja, Katinare, Sv. Ivana, Kocola in drugih bližnjih krajev, tako da pod kotlom ne*
“'»KM: Občinska hiša bo konec decembra ali v januarju prihodnjega leta izročena svojemu namenu. > stavbi bo poštni urad, zdravniški ambuiatorij in dvorana, v kateri sc bodo sestajali srenjski možje, po
leg tega pa š.e stanovanje čuvaja
P rim or šlcT ’<Tne v m k
Vreme vCeraJ: Najvišja temperatura 16.1, najnižja 9.5, ob 19. uri 14.8, vlage 72 odst., zraimrt tlak 1016,9 stalen, veter 2 km severozahodnik, nebo ipcoblačeno, morje mirno, temperatura morja 16,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 28. oktot«
Simeon
Sonce vzide ob 6.38 in zatone 16.56. Dolžina dneva 10.21. vzide ob 6.11 in zatone ob ll-
Jutri, PONEDFI JEK, 29. okto* Ida
PREDZADNJA NEDELJA V ZNAKU VOLILNE KAMPANJE
m
a
Terracini, De Pascalis, Medici glavni govorniki današnjih zborovanj
Pred Terracini jem bo v slovenščini govoril Dušan Furlan ■ Volilna izjava PSI po tržaškem radiu -Poslanec Romita (PSDIJna Trgu Goldoni ni povedal nič novega
Sinoči bi moralo priti na Trgu Goldoni do zanimive primerjave stališč treh strank, ki se sklicujejo na marksizem, saj so bili od pete do sedme ure napovedani govori vidnih predstavnikov:	KPI,
PSDI in PSI. Vendar pa je komunistični senator Donini zbolel in ni mogel priti na zborovanje, socialistični poslanec Marangone pa je bil nujno zadržan v Rimu, tako da je samo za PSDI govoril član vsedržavnega vodstva poslanec Romita, sin znanega socialističnega voditelja. Za KPI sta govorila poslanec Vidali in Calabria in za PSI Franco ter Kartone.
de Pascalis, katerega bo predstavil tajnik stranke Amaldo Pittoni.
Za KPI bo govoril ob 10.30 na Trgu Perugino znan. senator Umber-to Terracini, v slovenščini pa bo spregovoril bivši župan devinsko-nabrežinske občine Dušan Furlan.
Na Trgu Goldoni je za PSDI prvi spregovoril Giorgio Cesare, ki je dejal, da teži tukajšnja PSDI za tem, da se ustanovi tudi v Trstu občinski odbor levega centra, za kar pa se mora okrepiti PSDI. Nato je spregovoril glavni govornik poslanec Romita. Najprej je omenil spor okrog Kube in v atlantskem duhu naprtil skoraj vso krivdo Sovjetski zvezi, češ da izziva, Američanom in drugim zahodnjakom pa je le milo očital, da so vrgli z zgrešeno politiko Kubo v naročje Sovjetski zvezi.
Glede notranjega položaja je pripisal glavne zasluge za ustanovitev vlade levega centra svoji stranki, ki da edina lahko zagotavlja tudi v prihodnje, da se bo takšna politika ohranila in razvijala, češ da so socialisti in demokristjani sami glede tega negotovi. Med demokristjani so namreč močne desno usmerjene struje, ki se ne morejo pomiriti s tako politiko. Zato bo
potrebna še borba proti nasprotniki ‘	'	.....
kom levega centra. V bistvu ni Romita povedal nič novega in je pač vlekel vodo na svoj mlin, kar je seveda spričo volilne kampanje samo ob sebi umevno.
Skupna slovenska lista je imela včeraj dve zborovanji v Padričah in v Trebčah, kjer sta v svojstvu svetovalcev devinsko - nabrežinske obične govorila dr. Jože Škrk in Drago Legiša, Obrazložila sta socialni, gospodarski in narodni program svoje liste SSL.
Današnja volilna zborovanja bodo zelo zanmiiva, saj bodo v Trstu prisotni pomembni predstavniki različnih strank. Za PSI bo v kinu Supercmemi (Drevored XX. septembra) govoril član vsedržavnega vodstva ir> odgovoren za propagando in tisk poslanec Luciano
Zanimiva zborovanja bodo tudi v treh kinematografih: v Grattacie-lu bo govoril ob 11.30 demokrist-janski minister Medici o temi: «Trst v italijanskem življenju«. že od včeraj je v Trstu vsedržavni tajnik PLI poslanec Malagodi, ki bo govoril ob 11. v kinu Nazionale. Končno bo za fašiste govoril v kinu Arcobaleno ob 11. uri poslanec Almirante.
Sinoči so po tržaškem radiu v slovenščini in v italijanščini prebrali volilno izjavo socialistične stranke. V izjavi se podčrtuje odločni preokret, ki ga je stranka dosegla v italijanski vsedržavni politiki, da pa sc je ta napredek ustavil pri Devinu. Treba pa je tudi v Trstu spremenit) stvari, saj že več let prevladuje sebičnost gospodarskih sil in se ne rešujejo pereča vprašanja. V Trstu se mnogo govori o nacion-dni zavesti, ki bi morala biti sveta za vse, s katero pa
se prikrivajo nič kaj sveti osebni zaključuje nim stališčem socialistov za uvelja-
interesl. Izjava
z odloč-
vitev narodnostne enakopravnosti in spoštovanja med Italijani in Slovenci.
V ponedeljek bodo po tržaškem radiu prečita!! v slovenščini in v italijanščini izjavo PSDI.
Volilna zborovanja:
DANES:
PSI: 11. na Proseku pred društveno gostilno Dušan Hreščak in Anton Abram; 11.45 na Opčinah pred cerkvijo Dušan Hreščak in Anton Abram; 11. v Supercinema (Drevored XX. septembra) Amaldo Pittoni in poslanec Luciano De Pascalis.
KPI: 10.30 na Trgu Perugino senator Umberto Terracini, predsednik ustavodair.e skupščine; 16. v Križu dr. Karti Siškovič; 16.30 v Koloniji pri krožku «Pečar» inž. Cuffaro in Marija Bemetič; 19. na Lonjerski cesti pri krožku Zvezda« poslanec Vidali in Siškovič.
JllTRI:
KPI: 10.30: v Ul. Scoglio Burlo; 10.30 na Nabrežju N. Sauro Pešca-tori; 10.30 v Ul. Istrla Tonel; 12. v Barkovljah Gombač; 17.30 na Trgu Goldoni prof. Šema in Muslin;
19. v Ul. Caravaggi Tonel; 19. pri Banih Luciano Padovan.
PSI: 10.15 na Trgu tra i Rivi Bal-zano; 10.45 na Trgu Belvedere Bal-zano, 11.45 na Trgu Ponterosso Bal-zano; 17.45 na Trgu Barbacan dr. Pincherle; 18.15 na Trgu Venezia dr. Pincherle, 17. pri Piščancih inž. Josip Pečenko: 18. v Ul. Cisterno-ne vogal U1.. Gretta Pines in inž. Josip Pečenko.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
POČASTITEV
SPOMINA
PADLIH
Zveza partizanov in Zveza političnih antifašističnih preganjancev Tržaškega ozemlja vabita svoje člane in prijatelje, da se udeležijo polaganja vencev in cvetja pri spomeniku padlih partizanov in antifašistov v
RIŽARNI in na POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
Spominska svečanost bo v ČETRTEK. 1. NOVEMBRA OB 10.15 V RIŽARNI IN OB 10.45 NA POKOPALIŠČU
VCERAJ PODPIS LISTIN V VERONI
Najem 14 milijard lir posojila za avto cesto Trst-Benetke
Zaradi spremenjenih načrtov in povečanih stroškov, bo morala družba «Autovie Venete» najeti še 8.5 milijarde lir posojila ■ Dve in pol milijarde lir posojila čistilnici «Aquila»
Včeraj so v Veroni predstavniki «Autovie Venete« in predstavniki nekaterih zainteresiranih krajevnih ustanov podpisali listine o najetju 14 milijard lir posojila za gradnjo avto ceste Trst-Benetke z odcepkom pri Palmanovi v Videm.
Ta vsota predstavlja prvi del prispevka, ki ga mora staviti na razpolago družba «Autovie Venete« za gradnjo omenjene avto ceste. Poleg drugih so listine o najetju posojila podpisali tudi tržaški župan dr. Franzil, predsednik pokrajinske uprave dr. Delise in predstavnik tržaške trgovinske zbornice Suttora.
Najeto posojilo ne bo zadostovalo za delež, ki ga mora družba pri-
lllllltllllllllllllllllilllllliliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiif it, tiliiiiiuiiiili im, Mlin, MIH, mifMIII||l1lllllllimillt,1lltMfllllllllllllllllllllll|ttll||l|llllfll||limillllllllUnilltltltllllll||
MESEČNO POROČILO TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZRORNICE
Povečana industrijska proizvodnja in nov porast življenjskih stroškov
Povečalo se je število in vrednost meničnih protestov - Število brezposelnih se je v enem letu zmanjšalo za 22.6 odstot.
Tržaška trgovinska zbornica je objavila redno mesečno poročilo o gospodarskem in socialnem položaju našega področja v septembru. Iz poročila povzemamo nekatere zanimive podatke.
Industrijska proizvodnja je septembra zabeležila razveseljiv napredek, saj je indeks industrijske proizvodnje (osnova stanje 1. 1953 je 100) dosegel 225.9, medtem ko je znašal avgusta 202.3 in septembra lanskega leta 197.5.
Trgovina na debelo je bila stacionarna, normalna pa trgovina na drobno, kjer so zabeležili določene težave pri prodaji oblačil in prehrane.
Indeks življenjskih stroškov je ponovno občutno narastel, saj je septembra dosegel 71.78 (osnova stanje 1. 1938 je 1), medtem ko je znašal avgusta 71.53 in septembra lanskega leta 67.19. Indeks življenjskih stroškov je torej narastel v enem letu za 6,8 odst.
Septembra so zabeležili 45.726 nočnin italijanskih in 23.673 nočnin tujih turistov. Za 23,2 odst. se je znižalo število nočnin italijanskih in za 5,7 odst. zvišalo število nočnin tujih turistov v primerjavi s
septembrom lanskega leta.
Vloge pri poštnih blagajnah so dosegle 2.231 milijonov lir, medtem ko so znašale v istem mesecu lanskega leta 1.969 milijonov lir. Poštni depoziti so dosegli 5.693 milijonov lir (lani 5.r.03 milijonov) in tekoči računi 2 12G milijonov lir (lani 1.808 milijonov lir).
Meničnih protestov je bilo septembra 2.471 v vrednosti 73 milijonov lir in se je povečalo tako število kot vrednost meničnih protestov v primerjavi s septembrom lanskega leta (2.467 za 63 milijonov lir). V celotnem razdobju od januarja do septembra je letos dosegla vrednost meničnih protestov 847 milijonov lir, medtem ko je lani znašala 608 milijonov lir.
Na našem področju je bilo 30. septembra zaposlenih 94.296 oseb in torej 739 oseb več kot avgusta. V primerjavi s 30 septembrom lanskega leta pa se je število zaposlenih povečalo za 0,9 odst. Brezposelnih je bilo 8.837 in torej 405 manj kot avgusta. V primerjavi s
30. septembrom lanskega leta se je
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiirfiiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiii
Nerazu ml ji vi očitki
Naši čitatelji so gotovo opazili, da naš dnevnik od vsega začetka volilne kampanje na kratko, toda objektivno poroča o vseh shodih zlasti pa o tistih, na katerih se govori o zadevah tukajšnjih Slovencev. Pa tudi pred volilno kampanjo smo v našem listu objavili poročila o vseh slovenskih prireditvah ne glede na politično — večjo ali manjšo — pobar-vanost. Lahko se pohvalimo, da smo zaradi tega želi tudi številna priznanja in v zadnjem razdobju nam ni hiti Katoliški glas mogel v tem pogledu kaj očitati, potem ko je lani ali predlanskim nekoč zaradi domnevne pristranosti kar precej ostro zarentačil in seveda prejel tudi učinkovit odgovor.
Zato smo se nemalo začudili in z nami vred tudi marsikateri naš čitatelj, ki nas upravičeno sprašuje: Kako to, da se je Katoliški glas obregnil ob vaše poročanje o tem, da je proslavi pokojnega skladatelja Fileja prisostvoval tudi neki znani strokovnjak za zbore iz Ljubljane, ko pa bi se vendar po pravici lahko razjezil če bi ta strokovnjak ignoriral nastop nekaterih zborov na tej proslavi in če bi Primorski dnevnik o tem ne poročal. Prav zares bialci slovenskega tiska takih o-čilkov ne morejo razumeti.
Neki drug bralec nas je pobaral, ali res nismo točno poročali o govoru dr. Bitežnika na nedavnem volilnem shodu Skupne slovenske liste na Proseku, ker sta najprej demokristjanska tiskovna agencija «Italia», potem pa še Katoliški glas zapisala, da dejansko ni res, da bi bil govornik izjavil, da so demokratični Slovenci pripravljeni po 11. nov. sodelovati s predstavniki KPI in PSI (v našem dnevniku smo zapisali, da je dr. B. dejal, da bodo kandidati SSL še naprej sodelovali v raznih akcijah za slovenske pravice itd.), temveč da je govornik zagovarjal nasprotno stališče. Zanimivo je predvsem, da sam dr. B. tako važne izjave sploh ni zanikal, kar bi bil lahko storil v našem dnevniku ali pa tudi v kakem glasilu strank SSL, medtem ko je našemu poročevalcu izrekel celo zahvalo za točno poročanje. S svoje strani smo tudi prepričani, da so demokristjanski novinarji pri agenciji *Italia» Skupni slovenski listi storili pravo medvedjo uslugo.
Neki obiskovalec prireditev Slovenskega gledališča pa nam je sporočil svoje ogorčenje nad pisanjem Katoliškega glasa o razmerah v SG in o predstavah. Ne bomo ponavljali izrazov iz K.g., saj smo mislili, da so že zdavnaj iz rabe v teh naših ne-p ogostih slovenskih tržaških m goriških polemikah. Hočemo le pribiti splošno mnenje slovenskih ljudi v zamejstvu, da tak zajedljiv način pisanja lahko našemu gledališču samo škoduje, kar velja seveda še bolj za netočnosti, ki so s tem načinom povedane.
Spričo vsega tega je nerazumljivo, kaj Katoliški glas pravzaprav hoče? Mar se res ne more znebiti tiste svoje nesimpatične strankarske ozkosti, tudi kadar se z druge strani skuša z dobro voljo premostiti vse, kar ovira borbo za dosego osnovnih pravic Slovencev v Italiji in še prav posebej prizadevanj na prosvetnem področju7
ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE V VIDMU
l*odkomisija za promet sprejela vrsto sklepov
Novi enotni tekst videmskega sporazuma je že pripravljen, v torek pa bo podpisan
Stalna mešana komisija za Izvajanje videmskega sporazuma, ki od ponedeljka zaseda v Vidmu, je tudi včeraj nadaljevala svoje delo. Zvedelo se jo, da Je novi tekst enotnega besedila sporazuma, ki ga pripravlja posebna podkomisija strokovnjakov, v glavnem pripravljen za podpis, treba je le Se opraviti tehnično delo v zvezi s prepisovanjem, prevodi itd. Zato računajo, da se bo 10. zasedanje stalne me-
šane komisije zaključilo v torek, ko bosta oba šefa di
lelegacij — Ca-stronuovo in forte — podpisala novi tekst sporazuma in zapisnike o sedanjem zasedanju.
Nadalje smo zvedeli, da je svoje delo končala tudi podkomisija, ki
je razpravljala c prometnih zvezah. Podkomisija naj bi rešila vrsto vprašanj, ki zadevajo avtobusni in pomorski promet med obema področjema. Vse kaže, da bo uvedena nova redna avtobusna proga, ki bo povezovala Trbiž z Ratečami pri Planici, medtem ko naj bi se okrepila proga Trst - Sežana. Napovedujejo tudi nove avtobusne in ladijske tarife, ki bi bile nekoliko višje kof so sedaj v veljavi.
Pričakujejo/ da bo ob zaključku 10. zasedanja stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma izdano skupno poročilo, iz j katerega bo razvidno, kakšni skle-
število brezposelnih znižalo za 2.574 oseb ali za 22,6 odstotkov.
PODATKI ZA SEPTEMBER
Občuten padec prometa v pristanišču
pi so bili sprejeti na sedanjem 10. secih pa kažejo občuten padec, zasedanju v Vidmu.	saj so letos zabeležili le 1.474 992
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiihiiiiiiii,ii„„„||„|l„,„|,iiiiiiiiil||iii,|lll
Tržaška trgovinska zbornica je objavila uradne podatke o pj.me-tu v tržaškem pristanišču, ki se nanašajo na pretekli september. Po teh^ podatkih so v tržaškem pristanišču manipulirali skupno 396.835 ton blaga od česar 302.204 pri izkrcanju in 94.631 pri vkrcanju. V septembru 1961 je skupni promet znašal 427.546 ton blaga, v avgustu letos pa 560.373 ton.
Zmanjšal se je tudi železniški promet, ki je dosegel skupno 190 tisoč 888 ton, medtem ko je lanskega septembra dosegel 226.744.
Pomorski blagovni promet je v prvih devetih mesecih tekočgea leta dosegel 3.928.560 ton proti 3 milijone 774.477 tonam v istem razdobju lanskega leta. Čeprav je v tem času opaziti določen porast, paštevilke kažejo, da se je v zadnjih dveh mesecih promet občutno zmanjšal.
Podatki o železniškem blagovnem prometu v prvih devetih me-
ton blaga proti 1.807.935 tonam v lanskem letu. Medtem ko padec ni tako občuten kar zadeva prihode blaga, pa je toliko večji pri odhodih, kjer so letos zabeležili 1.051.287 ton blaga proti 1.110.362 tonam v istem razdobju lanskega leta.
Tatovi razbili izložbeno okno
Drzni tatovi so v noči med petkom in soboto razbili šipo izložbenega okna trgovine Astra v Ul Carducci, iz katerega so ukradli dva fotografska aparata v skupni vrednosti 95.000 lir. Tatvino je nekoliko po 3. uri zapazil nočni čuvaj Carlo Pahor iz Ul. Lorenzetti 38, ki je o tem takoj obvestil policijo.
Neznanci so ponoči s ponarejenimi ključi odprli avto, ki ga je 42-letni Antonio Piša iz Ul. Cano-ya 25 parkiral na cesti blizu svojega doma. Iz avtomobila so u-kradli kovček, v katerem so bili trije ženski dežni plašči, volnena odeja, nekaj rjuh in brisač.
spevati za gradnjo avto ceste, ker je bila ta vsota izračunana za gradnjo trodelne ceste. Kot smo že svoj čas pisali, je ministrstvo za javna dela prepovedalo gradnjo novih trodelnih avto cest, ker je srednji del cestišča zelo nevaren in je določilo, da morajo imeti vse nove avto ceste dve dvodelni smeri. Zaradi tega se bodo stroški za gradnjo avto ceste znatno povečali, ker bo moralo biti cestišče širše od predvidenega. Zato bo morala družba «Autovie Venete« prispeva, ti ne več 14 milijard, ampak skoraj 21,5 milijarde lir. Zaradi tega bo potrebno, da bo družba najela še nadaljnjih 7 milijard lir posojila.
Za gradnjo te avto ceste pa bo država prispevala 8,5 milijarde lir, kar pomeni, da bo stala nova avto cesta Trst-Benetke z odcepkom pri Palmanovi v Videm skupno skoraj 30 milijard lir.
Načrti za gradnjo te nove avto ceste, ki je zelo važna za Trst, so bili izdelani že pred mnogimi leti in je bila v ta namen tudi ustanovljena družba «Autovie Venete«. Toda z začetkom del so dolgo zavlačevali, kar je povzročilo zlasti v tržaških gospodarskih in političnih krogih vztrajne in številne intervencije pri pristojnih vladnih organih. Z včerajšnjim najetjem posojila pa so bile, lahko rečemo, dokončno prebrodene dosedanje težave Po izjavah predsednika tržaške pokrajine dr. Deliseja, se predvideva, da bo nova avto cesta zgrajena pred koncem leta 1964. Sedaj sta_ sicer že v gradnji mostova čez Sočo in Ter, v kratkem pa bodo razpisali še dražbo za gradnjo mosta čez Tilment.
Gledališča
TRŽAŠKO STALNO GLEDALIŠČE sprejema vpise za recitacijsko šolo vsak dan od 12 do 13 in od 18.30 do 19.30.
00<0000<0<0<OC30
V prostorih Slovenskega kluba v Ulici Geppa je še odprta razstava akvarelov znanega tržaškega u-metnika dr. Roberta Hlavatyja. Občinstvu toplo priporočamo, naj si razstavo ogleda.
Slovensko gledališče v Tr

Danes "8. oktobra ob 1' v kulturnem domu na KCNTOVELU
LUL.il PIRANDELLO te jf'^
«ČEPICA
11 obr
S KRAMLJČKb s
OSEBE: Uiarnpa — Rado : ) krst, gospa Beatrice Fiorics ^ Mira Sardočeva, gospa Ass ijj
ta La Bella — Leli Nakrsto j Fifi La Bella - Silvij Ko' jal‘ .J; Spanč - Jožko Lukeš, Sad nalCQ
na — Zlata Rodoškova, >	— Miranda Ccharija.
in
«PATENT»
volar Pri r P je* Pa s
ooooooooooo
Ljudska prosveta
Glasbena skupina U BoIJunca priredi danes, 28. oktobra ob 18. uri v kino dvorani v DIVAČI glasbeno-za-bavni večer z narodnimi pesmimi. Nastopala bosta tudi priljubljena šaljivca Drejček in Vanek.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča, da za nekaj časa ne bo v društvenih prostorih predvajanja filmov v sobotah ta nedeljah. O prihodnjem predvajanju filmov bomo pra vočasno obvestili.
Izleti
Odibor za upravljanje rotacijskega sklada je na zadmii seji odobril 2,5 milijarde lir posojila tržaški čistilnici petroleja «Aqui!a». Posojilo bo služilo za okrepitev sedanjih in za postavitev novih naprav, kar bo povečalo proizvodno zmogljivost tega velikega tržaškega podjetja. Odobreno posojilo predstavlja polovico stroškov, ki jih bo imela družba za okrepitev naprav. Zgradili bodo okrog 20 novih rezervoarjev, napravo za destilacijo z zmogljivostjo 1,8 milijona ton surove nafte, kar bo povišalo sedanjo proizvodno zmogljivost čistilnice na 3 milijone ton surove nafte letno, ter še druge naprave. Dela za nove naprave so se že začela in ko bodo končana, bodo lahko zaposlili še nadaljnjih 100 tehnikov.
Izlet SPDT na Pohorje, v soboto in nedeljo dne 3. in 4. nov t.l priredi SPDT izlet na Pohorje. Povratek skozi Ptuj. Obvestila v Ul. Geppa 9-11. Vpisovanje m sedežni listki k0t običajno, po vplačilu.
I
Darovi in prispevki
Ob 5. obletnici smrti Marija Sile daruje hčerka Milena 1.000 lir za Dijaško Matico.
Ob peti obletnici smrti Marija SILE daruje podjetje «CENTRALSPED« 5.000 lir za Dijaško Matico.
je pot ?• da kratk«
OSEBE:	Kosario Chiarcht t nači
Modest Sancin, Rosinell* dobil Miranda Cahurija, D’Andre* Jjufije Jožko J.ukeš, I. sodnik — - * tudi ne Raztresen, II. sodnik —1 !a se vard Mrtrtinuzzi, MarrancS Učno Silvij Kobal	so 01
«redij
Prevod: P. R.	in p,
sezi
Scenograf: Jože Cesar Kostumi: Alenka Bartlov# v Mii REŽISER: ADRIJAN RUSl o.pre-
Prodaja vstopnic eno uro (J -Uza r pričetkom predstave pri • *amtf gajni dvorane. heki ,3 ln E vredne
I lili 'Hill' llniilllilM—■0*7
kaze
Edel
vojo t
Nazionale 15.00 «In veter Je r> »tniae meglo« (E id vento disperse h Šk-bia), Eva Marie Salnt, Karl M> šala 8 Prepovedano mladini.	liki Se
ga i
Fenice 14.30 »Operacija nasilja*
razione terrore), Glenn Ford-^ na
m
jgaaaBMi
tmtiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiauiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiimiiHiiiHiiniHMHiiiiimnumiuntni
POGAJANJA NA SEDEŽU ČUDA 0 DNEVNICAH
Nadaljevanje stavke v podjetju Orion
Intersind m ASAP sta sporočila, da bosta od 23. oktobra plačevala delavcem predujem na bodoče poviške
Stavkovni odbor delavcev podjetja Orion—Crane sporoča, da je prejel nove izraze solidarnosti strank, oblasti in meščanov. Med drugimi je vodstvo ACLI poslalo brzojavko, v kateri izjavlja, da se strinja z borbo delavcev in da jo moralno podpira, želeč jim zmago. Včeraj se je delegacija delavcev zglasila na sedežu Krščanske demokracije ter seznanila njene voditelje s sporom. Obljubili so jim, da bodo podprli njihove napore, da se doseže pravičen sporazum. V skladu s sporazumi z raznimi
datuma dalje plačevala delavcem predujme na bodoče poviške v višini 10 odstotkov od sedanjih mezd.
Nezgode na delu
Na delu se je včeraj ponesrečil 36-letni Luigi Giberna z Elizejskih
It TRETJA SMRTNA PROMETNA NESREČA V TREH DNEH
Sin
pri
na mestu mrtev, oče ranjen trženju z vespo v tovornik
Vzroki nesreče še niso povsem jasno ugotovljeni Nekaj minut kusneje nesreča tudi na Istrski testi
V zadnjih treh dneh smo imeli na našem področju vsak dan, druga za drugo, kar tri smrtne prometne nesreča, ki so terjale mlade žrtve. Tako se je včeraj nekoliko po 6. uri zgodila na Trgu Baiamon-ti huda prometna nesreča, pri ka-
teri je zgubil življenje 16-letni Ric-cardo Giansanti iz Ul. Flavia 6,
medtem ko se je njegov oče Gabriele pobil po čelu in desni nogi, zaradi česar <40 ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna.
Kot običajno je tudi včeraj 37-letni Gabriele Giansanti peljal z
motoskuterjem svojega sina na delo v ladjedelnico Sv. Marka, med-
tem ko je bil sam namenjen na delo v pristanišče.
Giansanti je okrog 6.15 vozil skuter od Sv. Ane proti ladjedelnici Sv. Marka. Ko je prispel na križišče Baiamontl je krenil na levo v Ul. Baiamontl, pri tem pa je trčil v sprednji desni del tovornika «Leoncino» z evidenčno tablico TS 40175, ki ga je vozil 30-letni Ono-rato Schiavini z Reške ceste 79/3. Tovornik je prihajal iz Ul. Salata, ki povezuje predor z omenjenim trgom, da bi nadaljeval pot v Ul. Soncini, kjer bi moral raztovarjati steklenice mleka, ki Jih je peljal raznim klientom kot vsako jutro. Ko je Schiaviri zagledal motosku-ter, je naglo pritisnil na zavore, toda ni mogel preprečiti nesreče. Mo-toskuter je s tako silo treščil v tovornik, da je očeta in sina vrglo dobrih 5 m vstran Riccardo, ki se je peljal na zadnjem sedežu, je z vso silo udaril z glavo ob rob pločnika in Je bil na mestu mrtev, ker si je prebil lobanjo In je dobil notranje poškodDe, njegov oče pa Je zletel na cestni tlak in se manj poškodoval.
Šofer tovornike Je ponesrečencema takoj priskočil na pomoč, okrog njiju pa so se začeli zbirati tudi številni pešci in šoferji, ki so šli
tedaj mimo. Nekdo je takoj obvestil prometno policijo in poklical rešilni avto. Na kraj nesreče je kmalu prispel lešilni avto, toda dr. Russi ni mogel mlademu fantu več pomagati, ker je bil že mrtev; njegovemu očetu je nudil prvo zdravniško pomoč, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico in mu sploh niso povedali, kaj se je zgodilo s sinom.
Tudi agenti prometne policije so takoj prišli na kraj nesreče, da bi uvedli preiskavo. V ta namen so najprej preusmerili vozila, da ne bi ovirala .Preiskovalne organe med njihovim delom. Pregledali so tudi tovornik in ugotovili, da so luči in zavore v dobrem stanju. Po običajni formalnosti so truplo nesrečnega fanta odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice.
Pogled na kraj nesreče je b:l pretresljiv. Na eni strani je ležalo truplo mladega fanta, na drugi strani sta dva pešca držala poškodovanega in zmedenega očeta, sredi ceste je ležal motosku-ter, vse naokrog so bili drobci steklenic in veliki madeži mleka, ki se je razlilo iz steklenic, ki so se razbile v tovorniku zaradi nenadnega sunka.
Žalostna vest se je takoj razširila po U!. Flavia, kjer dobro poznajo m cenijo Giansantijeve, ki so se tja preselili pred dobrim letom. Po preiskavi prometne policije bi se dalo sklepati, da šoferja nista naglo vozila. Do nesreče pa je verjetno prišlo, ker se zdi, da šofer tovornika ni na križišču zaustavil vozila, medtem ko je mo-torist zavozil bolj proti središču ceste.
Nekaj minut po tej nesreči se je zgodila prometna nesreča tudi v Istrski ulici, vendar ne s tako hudimi posledicami. Okrog 6.30 se je
po omenjeni ulici peljal z moto-
skuterjem 23-letni Eligio Sossi iz Ul. Scoglio 189, ki je bil namenjen v središče mesta. Na zadnjem sedežu se je peljal 30-letni Luciano Bossi iz Stare istrske ulice 177. Ko je Sossi hotel kreniti v drugo smer, je vozilo zdrsnilo na madežu olja. Zgubil je oblast nad vozilom in oba potnika sta zletela na tla. Pri tem sta se pobila in ranila po ličnicah, nosu. rokah in kolenih, zaradi česar so ju sprejeli na II, kirurški oddelek in se bosta morala zdraviti dva tedna.
strankami pa je sinoči na socialdemokratskem zborovanju na Trgu
Goldoni delavec Flego prebral izjavo delavcev, v kateri seznanjajo prebivalstvo z vzroki stavke m z nepopustljivostjo in trmoglavostjo delodajalcev. Danes pa bo spregovoril predstavnik delavcev O-rion na zborovanju KPI na Trgu Perugino. Kot smo že pisali so pristale na prošnjo delavcev, da lahko na zborovanjih na kratko spregovore o svoji borbi najprej KPI, PSI in PSDI, včeraj pa je pristala na to tudi PRI.
Včeraj so se sestali na ravnateljstvu CRDA njegovi Predstavniki z zastopniki petih sindikatov kovinarjev iz Trsta in Tržiča. Razpravljali so o delavcih tržaških ladjedelnic, ki hodijo delat v Tržič, in o tržiških delavcih, ki hodijo delat v Trst in ki jim ne dajejo dnevnic, kakršne jim pritiče-jo po notranjem pravilniku podjetja. Na sestanku se niso mogli sporazumeti; zato so sklenili, da se ponovno sestanejo v sredo 31 tega meseca.
Osrednja FIOM je odgovorila na protipredloge Intersinda in ASAP, da jih ne more sprejeti. Pač pa sta Intersind in ASAP sporočila, da bo novi sporazum ne glede na datum njegove sklenitve veljal od 23. oktobra ter da bosta od tega
.....................................................„„„
PO RAZBITJU POGAJANJ
V torek bo 24-urna stavka delavcev gradbene stroke
Isti dan ob 10. uri bo enotna skupščina delavcev v Ul. Duca d’Aosta
Oba sindikata delavcev gradbe- rajšnja pogajanja nobenega
ne stroke sta napovedala za torek 30. oktobra enotno 24-urno stavko, ker so se včeraj razbila pogajanja na sedežu industrijcev. Delodajalci namreč sploh niso hoteli pristati na zahtevo delavcev, da bi jim priznali posebno doklado 50 lir na uro za navadne doklade za navadne težake in 40 lir za specializirane ielavce. Sindi kata sta nadalje zahtevala, da plačajo gradbeniki delavcem prve tri dni hranarine, ko zbolijo ali se
ponesrečijo na delu, ter da določijo oesebno dopolubev plač v
sk.adu z vsedržavno pogodbo. Deli dajalci so žc ves ta čas trdili, a a so zahteve de ovce v neupiavi-ču e, zato je bilo že vnaprej pričakovati, da ne hjdo imela vče-
speha
Oba sindikata sta sklicala za torek ob 10. uri na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta enotno skupščino stavkajočih gradbincev, kjer jim bodo sindikalni voditelji orisali položaj. Sindikata sta prepričana, da bodo vsi delavci enotno in strnjeno stavkali, saj so njihovi delovni tovariši v Mi-lanu. Banju, Turinu, Gorici in v drugih številnih mestih že dosegli, za kar se oni sedaj borijo.
Sindikat gradbincev Delavske zbornice iz Ul. Duca d’Aosta sporoča, da bo danes ob 10. uri v njenih prostorih v sobi št 40 sestanek sindikalnih aktivistov in zaupnikov gradbene strok*.
poljan 37, ki so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni. Zaposlen je bil v ladjedelnici Sv. Justa, pa se je spotaknil ob kovinsko ploščo in tako nerodno padel, da si je spahnil ter verjetno tudi nalomil gleženj desne noge, zaradi česar so ga z avtom podjetja takoj odpeljali v bolnišnico.
V	tržaškem arzenalu se je ponesrečil na delu 22-letni Giusto Cociani iz Ul. Ginestre 7, ki se je tudi spotaknil ob desko, zaradi česar je. padel in si verjetno polomil rebra. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 30 dni.
V	neki mesnici v Ul. Carducci pa se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 16-letni Agostini Romano iz Ul. Crosada 14, ki se bo moral zdraviti dober teden. Čistil je lesen čok, pa mu je padel na desno nogo in mu poškodoval prste.
Včeraj opoldne se je 38-letnt Na-tale Centon, ki je zaposlen v kamnolomu Gorlato v Nabrežini, hotel odpeljati z vespo v Devin, pa je
imel smolo. Ko je namreč privo-
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
1 Dne 27. oktobra 1962 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRI.iI SO: 90-ietna Maria Quaja vd. Novell-i, 78—letrni Rodolfo Miiniussi, 59-letna Regina Marini, 21-letni Lucio Strain, 78-letna Teresa De Garzaroli vd. Plocio. 75-letnj Guldo Cosuilch, 84-letnil Gaov-anin! Staraz, 85-letnii Ivan Piščanic, 744etni Antonio Pili 79-Ietn.a Itaillia Pittoni vd. Contento.
OKLICI: n: eh a n: k AinUiro B-raeohetti itn gospodinja Norina Pilat, delavec Teodoro Zergol in prodajalka Nives Kranjec, pleskar Edoardo Lorenzi in prodajalka- Anna Trampuž, pomorščak Alberto Schicker in šivilja Anna Bail-bi, uradnik Sebastiano Gu-nsolo m Marina Rapagna, mehanik Giacomo Rat. mann in gospodinja Luciana Mililo, ku-ha-r-pomorščak Šivano Starz in gospodinja Bruna Fratte, mizar Giovan-ni Dreo-ssl -in uradnica Luiigia Sosni, šofer B-ru-no Delbello in gosoodinja Sabina Marinčičih, uradnik Claudio Fa-vot in delavka Nerlna Lorenautiti, električar Antonio Sussich in gospodinja Loreda-na Tiziani, pek Mario Ohert in likal-ka Alba Fra-ncavllla, novinar Giuseppe BoliHs in uradnica P a Godina, univerzitetni študent Manilo Moiggloli in gospodinja Mlrella Chel-leri, mehanik Carmelo Fonda in gospodinja Nevia Knsanovsky, pomorščak Bruno Raplsarda ln šivilja Ber-tiilla Zanella, pomorščak Vinlclo Ulci-gral ta uradnica Dorita Siuui, barist Oscarre Giannotti in prodajalka Aida ZIgliiotto, industrijski izvedenec Luciano Vescovi in gospodinja Bepoina Pa-ron, elektromehanik Mario Slinami in uradnica Palma Carrino, uradnik Luigi Milazzi i,n uradnica Adriana de Franceschi, uradnik Salvatore Atzorl in uradnica Vittoria Borghl, ameriški letalski vojak VVill.lam Edvvln Para-dies in gospodinja Anita leva, carinik Gualtiero de VValderstein in prodajalka Renata Marsettl, podoficir finančne straže Guido Paluzzi In gospodinja Marisa Stefani, podoficir javne varnosti Aniceto Passenni ta socialna pomočnica Irene Guštin, delavec Fulvta Giamporcaro ta gospodinja Li-Iiana Stori a.
Remick. Prepovedano mladini i jj," . Excelsior 14.30 »Sladke peruti n1 k ji sti« (La dolce ala della giovin' 1 Metrocolor. Paul Nevvman, G*1. ne Pa;e Prepovedano mladin1 ! »aze Grattacielo 14.30 »Cm, duša« (> 1 ®0Sc nera), Vittorio Gasman, Nadi* ler. Prepovedano mladini. ' Arcobaleno 14.30 «Beg iz Za!'[i (Fuga da Zahrain). Tech^icolO,, Brynner, Sal Mineo.
Supercinema 14.30 «Dnevne sk ve« (Tentazioni quotidlane).
Ferrer, Fernandel, Prepovedan« * /-* dinl	{J
Alabarda 14.30 »Sladke noči« (L« ' not ti). Technicolor. Prepov( v°7i| mladim.	Ušli
Fllodrammatlco 14.30 »Pesmi, **
pesmi« (Canzoni, canzoni can*_______
Sordi, Rascel, Ceientano, M** Technicolor. Prepovedano mlad’ Aurora 13.30 «M!ster Cobb gre čltnice« (Mister Cobb va ta v’ za).
Garibaldi 14.30 «Sedem naglavni!1 j -ali). ^
zli s stranske poti na cesto Nabrežina - Sesljan, je Iz Nabrežine privozil z avtom Guglielmo Pieri in trčenje je bilo neizogibno. Vesplst je zletel z vozila In se pobil ter ranil po čelu ir desni rami. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico
NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor s. Piero 2; Marchio Ul. Glnnastica 44; Depan-gher. Ul. S. Giusto 1; Aha Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti. Testa d’oro. U) Mazzini 43
LEKARNE ODPRTE DANES Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godlina, Trg Sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; G. Papa, Ul. Felliuiga 46; Ai Due Mori, Trg Uni-to 4; Dr. Rossettl, Ul. Combl 19, Dr. Slgnori, Trg Ospedale 8; Tamaro-Nerl Ul. Danite 7.
LOTERIJA
BARI	66	19	64	34	67
CAGUARI	26	48	23	73	74
FLORENCA	38	35	67	56	70
NEAPELJ	70	34	76	61	74
MILAN	53	37	69	35	86
GENOVA	73	71	70	31	34
PA-LEiRIMO	58	7	75	42	26
RIM	81	35	9	56	36
TURIN	71	60	43	83	44
BENETKE	41	89	2	80	69
NAPRODAJ — stara dobro vpeljana tvrdka z resno klien-telo; dve skladišči z uradi, s prodajno dobro založeno trgovino s tehničnimi, sanitarnimi in vinarskimi napravami; vsa zaloga plačana; 10 zastopstev; najemnina neoovišljiva — se proda za 10 milijonov iz zdravstvenih razlogov. Naslov na upravi Usta, Ulica sv. Frančiška 20.
AVTOPHKVOZ
Rihard Cunja
Trst. Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379
Tovorni prevozi za tu ln inozemstvo — Konkurenčne cene
ENALOTTO
2 1 X 2X2 X 2 2 XXX Kvote: 12 točk — 10.581.000 lir; H točk —	387.108	Ur;
10 točk —	35.000	lir.
<S>XviSTA
M-01. CARDUCCI, 15
Tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj. nogledov, šestil, računal in po. trebščin za višje šole, toplotne, rov in fotografskega materiala. Poizkusite nova očala s po. sebnimi lečami za sonce — Izredne prozornosti
hov« (I 7 peccati ca P1) tali).
Vlady. Prepovedano mladini. Cristallo 14.30 «Sam pod zvez"
(Solo sotto le stelle), Kirk DO* Capltol 15.00 »Trije proti vsem« contro tut-ti). Technicolor. Fri' natra, Dea-p Martin Iraperp 15.00 «Tajni otok« (L‘isol* siteriosa)	!<|Va,
Massimo i4.00 «DraJcur ma«*1'8 ton-(Dra-kut iJ vendicatore). lor. Burt Nelson, Mctaa Ob'1', Moderno 14.00 «Angeli z revoWej; (Angeli con ia pištola). T<*r lor. Glenin Ford, Bette Davis.
-nji dan.
Astoria 14.30 »Sijaj v travi« (-1' . re nelherba). Techr.ncoior.
n________J___
VVcod. Prepovedano mladini.
Astra 15.00 «Povej mi resnico« * mi la verltte).
Vittorio Veneto 14.45 «Krkor v dahi« (Come in uno specchioli mar Bergmanov film nagrajen Škarjem. Prepovedano mladinl-J
Abbazia 14.00 »Profesor med .-i (Un professore tra le nuvole), ' Mac Murray.
Marconi 14.00 «Stopnišče v nftl%S' (Scala al paradlso). Techiiicoinfj*^*®’
Ideale 14.00 »Gospodavalec morij« (II dominatore del seti« ri). Technicolor
Skedenj 1-.00 «Ursus». Tečno-Ed Fury, Cristina Galoni.

»PLASTIKA« . Trst, Ul. |>,A<11ll St 4 (blizu Trga Garibaldi) nudi: torb cp raznovrstne ter ne namizne brte icerade) ce«1'! za Dosudo, btazine, žimnice mrr|e, vreče za berilo i„ oble** vse Iz plastike in gume 00 ^ cenah Obiščite nas!
Kolesa BIANCHI — original«* kolesa MELIlLO
Pone
Trst — ul. A. uaccia 3-10 tel-Motorna kolesa MELILLO Trst — Utica A. Caccia 3-10.
GUME za avtomobile, motorna sa in kolesa vseh vrst ME1,
Trst - Ulica A. Caccia 3-10. t,
Nia
NADOMESTNI DELI za vsa i‘*|f ska in tuja motorna kolesa.
NADOMESTNI DELI za VeSP«> rilla Lambrette. N.S.U., Itom. | rim dobite pri MELILLO ALF1*! Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel- ,
PLASTIKA za pokrivanje tal P0 Ur kv. m, preproge vseh vrst j*, be in hodnike, pode Iz gume, 1 Ja, cevi iz plastike za vrtove |f hišno uporabo, torbice, zavese |fl| ostale predmete iz gume in P1*( dobite pri 1TALPLAST. Trst, Ospedale št 6.
M
K|n
TRGOVSKI DOPISNIK s štirld«s<7-no prakso za uvoz-izvoz, odliftn« r^tiv-. angleščine, nemščine, ltalljanšflnf(| bro francoščine, španščine, hrv*sj Ponudi st tudi za priložnostne v Trstu ali v SJnv*nslr*m P tv*
v Trstu ali v Slovenskem P*' Naslov na upravi lista.
PRODAM AKACIJE, »gače«, T*1' 20-227.
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26. vogal XXX Ottobre dobit* vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnic* — originalne PEHMAFI.EX — Cene ugodne
To noč Je po krajši bolezni ^
ALOJZ ZLOBEC 1 '
tramvajski uslužbenec v

Pogreb dragega pokojnika J}
-mo/tal IaIt 9Q f	1R. V: I
pokop
Žalostno vest sporočajo:
HČERKA in S*1" Opčine, 28. okt. 1962. .
So:
tobra

oktobri
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
ello
Rastno teto je osleparil :a skoraj dva milijona lir
Za ta prekršek in razne tatvine bo moral sedeti 4 leta - Zaključek
razprave v zvezi s prometno nesrečo med Križem in Sesljanom
^zenskim sodiščem (pred-e?’ tožilec Ballarini, za-ocnppoli, obramba Bor-' Je zagnTOrjai 23-letni Aldo k ’ je sedaj v koronejskih u cJbto:'enec ni hotel priso-1 obravnavi.
o?a so obdolžili, da je oslepi0, teto, pok. Anno Pirc (ki *v°je smrti stanovala v Ul.
^ ^skoraj 2 milijona lir.
;ki»
Rado
Fioric»„K,	, T.------------
pa AS* Bi orSani so ugotovili, da je
*'■ S85
ava, 1*1
iiarcW c
iinell#
Andre»
rrancs
tlova
» corir':1''3a je natvezil teti, da je napravo pri avtomo-volanih, ki bi bila zelo ko-,y. Prometnih, nezgodah. V i n» lu:*i pripravil neke na-
i„" ao jih izvedenci zavrgli, tj Potreboval denar, je prepri->’ ,.a ja izum resen ter da Kratkern	^-----
prišel do denarja. dnvS, se mu je posrečilo, llinfii °l1 nJe točno 1.944.000 iv S v Škodo Anne Pirc so ;v"Z.l!a „ nekega «Giannija», za UK ii*®e sPloh ne ve, če gre .J10 osebo. Skupaj z «Gian-“Obtožili Aquenza tudi, da i„ll pisma nekih tvrdk iz
, —*• pisma n Poilija. Ta
— pisma in tu-|eznam stroškov za poto-
JCUteljakega dela.
\	®e Je ukvarjal tudi
nSJ- Y januarju lani je u-1 drugi svoji teti razno Vi™ KosPodinjske pripomoč-k, frosti okoli 50.000 lir. V ■MM! liri«., je obiskal- stanovanje
PlS - - •	- —
— , v^taneri v Drevoredu Eli-• Je r» »tno kJer 'Je ukradel ne-u t ter tranzistorski spre-
“»jfS&fU0 ie POT”0C“’
So, Pa spoznali za krive-Ford. |e ” obsodili.
nladlnt ih*.4, letr' zapora t<
:ruti n* I« c“‘obc. Oprostili pa so ga giovi"1 . rar^jevanja pisem. i,n, G*1 |	• » f
n,adl”! - genskim sodiščem (predla« °°schim, tožilec Visalli, za-
NadU
i. J
Zatit nicolot
goljufijo in ter na
ne sl lane), ,'pdaik ž
rrP01' ieT,°^grrtJenih termah nudimo po B Usluge;
pisnikar Rachelll, zastopnik zasebne stranke PP Poillucci, obramba Delak, Bologna, Antoninl in Flora) se je končala obravnava proti 24-letnemu Dinu Simi ju iz Ul. del Pra-tello 11, njegovi 23-letni zaročenki Lauri Marsche iz Ul. Combi 24 ter 51-letnemu Ugu Allegru iz Cervigna-na. Kot smo že pisali pred tednom dni, so Simi,la obtožili, da je 2. aprila lani nekoliko po 14. uri povzročil promAno nezgodo, pri kateri se je vec oseb ponesrečilo ter dobilo razne telesne poškodbe. Njegova zaročenka pa je bila obtožena, da je takoj po prometni nezgodi izjavila, da je ona šofirala avto in ne Simi. Uga Allegra so končno obtožili, da je izročil svoj avto 1100—103 UD 43886 osebi, ki ni imela šoferske izkaznice.
Sodniki so včeraj spoznali Simija in Marschfejevj za kriva pripisanih prekrškov ter so jima priznali olajševalne okoliščine samo v pogledu cestnih prekrškov. Obsodili pa so Simija na 75.000 lir globe ter na 2 meseca pripora in 8.000 lir denarne kazni. Marschfejevo pa so obsodili na 20 dni zapora. Oba bosta morala poravnati škodo, ki sta jo prizadejala zasebnim strankam. Višino odškodnine’ bo določilo civilno Sodišče - Kazen tega bosta morala plačati tudi po 50.000 lir za stroške zastopnika zasebnih strank (gre za naslednje csobe: Mlchele Castel-lano, Oliviero Cassano, Annamaria Bado por. Castellano ln Nerina Ro-della por. Cassano).
Sodniki so spoznali Allegra za krivega samo prekrška cestnega zakona, ne pa kot sokrivca telesnih poškodb, ki so jih utrpele omenjene osebe. Zato so ga obsodili na 25.000 lir denarne kazni. Z druge strani pa je sodišče sklenilo, da bodo morale prizadete stranke plačati Allegru 50.000 lir za stroške njegovega pravnega' zastopnika. To pa zato, ker so ga prizadete stranke tožile, čes da mora tudi on odgovarjati za poškodbe, ki so jih utrpeie; sodišče pa je zanikalo to odgovornost. Sodniki so zavrnili Allegrovo zahtevo po odškodnini.
MARCELLO MASTROIANNI, DANIELA ROCCA, STE-pANlA SANDRELLI in LEOPOLDO TRIESTE
| >0nct,eljek 29. t. m. ob 18.
uri ponovitev filma:
Razporoka po italijansko
K] N O <1RIS> PROSKK
danes 28. t. m. ob 16.
uri film: Izvrstno delo
lederica Fellinija
Madko življenje
*8rajo.
(La dolce vita)
MARCELLO MASTROIANNI m ANITA EKBERG
rld«9.
Učno
irv»slji
iS-
BELVEDERE NA OPČINAH
danes 28. t. m. z začetkom ob 15. uri Technicolor film:
«1 slamo v meč»
-fe
(La spada dellTslam) SILVANA PAMPANINI in FOLCO LULLI
» 5
‘•{f1
o>
o PROSEK-KONTOVEl.
“j1* danes 28. t. m. ob 16. uri Techn rama barvni film:
mu POČITNICE
Kazen je pogojna za Simija in Marschfejevo ter je ne bodo vpisali v kazenski list. Za Allegra pa ppgoj-nost kazni ne velja.
Kot smo že obširno pisali, je prišlo do omenjene nesreče na pokrajinski cesti med Sesljanom in Križem. Simi, ki je bil tedaj poročnik pri neki tankovski edinici, je upravljal avto. Na prvem zaslišanju pa je Marschfejeva izjavila, da ga je upravljala ona. Sele nekaj dni pozneje je povedala, da je šofiral Simi.
kino rosandra-boliunec
predvaja danes 28. t. m. ob 17. uri barvni ruski film:
«Petrburške noči»
(Njeti di Pietroburgo)
Igrajo:	YVAN DESNY, JO-
HANNA KOCZIAN, EWALD BASLER in CLAUS BIEDER-STAEDT
Restavracija
«BEL VEDER t»
IZOLA tel. 71-141
nudi specialitete na žaru — divjačino — ribe in vse vrste pijač.
Privlačni Izletna točka. Lep razgled na morje — Gradež — Trst — in Triglav.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 28. t. m. ob 14. uri Cinemascope barvni film:
URSUS
Igrajo: ED FURY, CRIST1NA GAIONI in MOIRA ORFEI
RAZVESELJIVA VEST ZA PREBIVALCE DOLA IN JAMELJ
CUFO Je pričel kopati farke za vodovodne cevi
Glavni rezervoar bo na Poljanah ■ 3. novembra kolavdacija doberdobskega omrežja CAFO naj oskrbi z vodo še preostale hiše v Gabrjah in na Peti
Na posredovanje doberdobske občinske uprave so pred dnevi začeli z drugo fazo del za izgradnjo kraškega vodovodnega omrež-, ja. Podjetje CESIA iz Trsta je prevzelo delo, ki ga bo dokončalo po načrtih Vzhodno-furlanskegka vodovodngea konzorcija. Načrt predvideva, da se po dograditvi novega vodovodnega omrežja v Doberdobu in na Poljanah, kjer so že imeli vodovod, pa je bil izrabljen, začne misliti na preskrbo z vodo tistih vasi in zaselkov, ki so razmeščeni ob državni cesti po Dolu. Ob njej je kar precej stanovalcev, ki nestrpno pričakujejo, kdaj se bo uresničila ideja o kra-škem vodovodu. Pa ne samo Dolani, tudi Jameijci so med tistimi občani, h katerim bodo napeljali vodo. Dela so že v teku. Delavci kopljejo jarke za cevi. Dela pa počgsi napredujejo, ker mestoma naletijo na skalo, ki se ne vda tako hitro.
Omrežje po Dolu bo prejemalo vodo iz rezervoarja, ki ga bodo zgradili na Ppljanah. Na tem kraju bo ta del vodovoda povezan z glavno cevjo, ki bo povezovala Vrh in Doberdob.
Z deli so pričeli pred kakšnima dvema tednoma. Ni mogoče napovedati zaključek del. Prebivalci samo upajo, da bi se ne ustavila, Ta del vodovoda bo veljal CAFO okoli 90 milijonov.
Glede doberdobskega vodovoda naj pripomnimo še to, da bo 3. novembra njegova kolavdacija. V ta namen bodo prišli iz Milana strokovnjaki, ki ga bodo temeljito pregledali in dela odobrili, če so dobro napravljena.
Ko govorimo o vodovodu naj opozorimo CAFO, ki je gradil tudi sovodenjski vodovod, da je v Gabr-jah in na Peči še nekaj gospodinjstev, h katerim še niso napeljali
vode, pa čeprav bi jo želeli imeti. Med te spadajo tudi tiste hiše, ki so od Pavletičvee gostilne dalje proti Devetakom.
Umik trgovin za 1. november
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo za praznik 1. novembra veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik:
V	sredo 31. oktobra bodo lahko ostale vse trgovine odprte do 19.30 ure. Mesnice bodo odprte tudi popoldne do 20. ure.
V	četrtek 1. novembra bodo dopoldne odprte prodajalne kruha in mlekarne dokler ne bodo zaključile z razdeljevanjem kruha in mleka. Cvetličarne bodo' odprte tudi popoldne. Vse ostale trgovine, vključno mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo pa bodo o-stale ves dan zaprte.
Slovenski gostinski obrati sc naglo modernizirajo
Danes bodo odprli prenovljeno Mozetičevo gostilno v Rubijah pri Mostu. Gostima je last barona Bia-chija, ki jo Je oddal v najem. Lokale so modernizirali in razširili ter Jih opremili tudi s kaminom.
Tudi v Doherdobu so uredili Javne lokale, pa v Sovodnjah.
V zadnjih letih je velika večina lastnikov javnih lokalov uredila svoje prostore po modernem okusu, da so zares funkcionalno urejeni in tudi privlačni za turiste, ki v vedno večjem številu prihajajo k nam iz Trsta in Videmskega. To je dober znak za našega pridobitnika, ki je razumel duha časa In se mu znal prilagoditi.
Gradnikova proslava v Novi Gorici
V ponedeljek 29. t. m. ob 18. uri bo priredila Studijska knjižnica Iz Nove Gorice v avli OLO v Novi Gorici ob 18. uri razstavo z naslovom: »življenje in delo Alojzija Gradnika«. Na razstavi bo prisoten tudi pesnik sam.
Zvečer ob 20.15 pa bo v gledališču v Solkanu «Gradnikov večer« na katerem bodo recitirali njegove pesmi.
Vabljeni so tudi rojaki iz Gorice in Trsta.
NEZGODA V TOVARNI PRI SOVODNJAH
Padel je z lestve in si prebil lobanjo
Sušmel bo ostal v bolnišnici tri tedne
Včeraj popoldne nekaj po 17. uri so poklicali avto Zelenega križa v Sovodnje, kjer se je ponesrečil pri delu v goriški bombažni tovarni pri Sovodnjah 39-letni Sergij Sušmel iz Gorice Ul. Vittorio Veneto 37. Ponesrečenca so takoj odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili verjetno prebitje spodnjega dela lobanje in krvavenje iz desnega ušesa. Pridržali so ga na zdravljenju za 20 dni. Sušmel se je ponesrečil, ko je pri delu v tovarni padel z lestve.
Podaljšanje urnika gostišč za praznike
Ker se za čas od 1. do 5. novembra predvideva večji obisk turistov na Goriškem tudi v zvezi z
obiskom pokopališč, policijski komisariati v Gradežu, Tržiču, Krmi-nu, Gradiški, Zagraju-, Ronkah :n St. Petru ob Soči lahko dovolijo podaljšanje delovnega urnika v tem obdobju tistim gostiščem, ki bi za to zaprosila. Isto velja tudi za prenočevanje gostov.
Prošnje je treba napraviti na kolkovanem papirju in jih naslo-
Poroka v Pevmi
Včeraj sta se poročila v Novi Gorici Aleksander Lavrenčič, poštni upravitelj iz Frvme in Jugoslovanka Selina Haizlahovič, ki je po rodu iz Makedonije. Žene iz Pevme in Oslavja Izražajo nevesti dobrodošlico z željo, da bi se dobro počutila med njimi in v novem domu. viti na najbližji policijski komisariat.
IIIIIIIIIIIMIIinillllllllHIKIIIIIIIIIIIIimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHillllllllllllllllllllllMIIII
GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA
Zaradi represalij proti stavkajočim podietje Comar včeraj zaprlo obrat
Pogajanja o sporazumu za slaščičarska podjetja - Zahteve tekstilcev
Ker na sedežu Zveze industrij-1 pri vsakem etanidru zasluži pod-
cev niso mogli skleniti sporazuma, sta sindikalni organizaciji Delavska zbornica in CISL proglasili v petek 26. oktobra 24-urno stavko vseh delavcev žganjarn na področju proste cone. Pozivu na stavko so se odzvali skoraj vsi delavci. Ker so se stavke udeležili tudi delavci podjetja «Comar», je ravnateljstvo te največje žganjar-ne včeraj zaprlo obrat. Sindikalne organizacije so o tem obvestile trgovinsko zbornico, prefekturo, Zvezo industrijcev ter pokrajinski urad za delo, ker prejema žganjar-na letno 470 etanidrij alkohola
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Kdaj bo konec škandala s sovodenjsko cesto
Opozarjamo pokrajinsko upravo na izredno slabo vzdrževanje ceste, ki pelje iz Standreža v Sovodnje. Na njej je izredno velik promet, motociklisti in avtomobilisti pa vozijo z brzino, ki je nedopustna zaradi slabega cestišča in zaradi številnih kolesarjev in pešcev, ki jo uporabljajo, pokrajinska uprava naj cesto čimprej popravi, ker je že pravi škandal, da ni asfaltirana tako važna prometna žila, medtem ko je na Martlnščini, v vasi poleg Vrha, ki je naseljena z italijanskimi državljani, vsaka najmanjša ulica, tudi poldrugi meter široki klanci, asfaltirana, da ima človek občutek, kot da je v mestu, ne pa v oddaljeni kraški vasici. Te anomalije so tako kričeča krivica za sovodenjske prebivalce, da jih ni mogoče več trpeti. Po toliko letih prošenj, moledovanj in pritožb vsakega tudi najbolj preudarnega ter mirnega človeka vrže iz ravnotežja: zato pa naj sc napravi enkrat konec škandala s sovodenjsko cesto.
Mladoletniki so vzeli tuj avto da bi se vozili po ulicab
Policija jih jo sredi noči presenetila na Travniku v Gorici Udrl je kuhinjska vrata, da bi obračunal z dekletom
Goriško ojerožnp sodišče je imelo- v' petek celo Vrtto razprav na dnevnem r»du ter je moralo zato delovati do veččmih ur.
Pri popoldanskih razpravah so prišli pa vrsto tudi trije mladoletni obtoženci, ki so bili obto-* ženi, da so se hoteli sredi nooj polastiti nekega avtomobila na Travniku. Bili so to 20-letni Furlan Klaudio iz Gorice, Ul. Trieste 10, 16-letni Giovanni Paoletti iz Ul. Rocca 10 in 16-letni Paolo Ku-dlika iz Ul. Cordaioli 29.
Izvidnica policije, ki je 5. decembra lani krožila po mestu, je okrog 2. ure popolnoči opazila v Ul. S. Giovanni tri mladeniče, k' so se kaj sumljivo obnašali in po-
skušali odpreti vrata nekaterih avtomobilov, ki so bili tam parkirani. Policija je šla nato za njimi na Travnik, kjer je Paoletti odprl vrata nekega Fiat 500, ki je bil tam brez nadzorstva ter sedel za krmilo. Poleg njega je prisedel Kudlika. Ker pa ni mogel užgati motorja, ju je policija še pravočasno ustavila.
Pri zasliševanju na policiji so trije nočni tički izjavili, da so hoteli napraviti z vozilom kakšen krog po mestu in potem pustiti avto v kakšni ulici. Tudi na sodišču so svoje dejanje priznali.
Državni tožilec je zahteval eno leto zapora za Furlana, 8 mesecev Kudliko oba pa naj bi plačala
umi

i
1=1 UK
a
(Vacanze d’inverna)
Alberto sordi, michele morgan, vittorio
SICA, ELEONORA ROSSI HUFFMAN in DORIA GRAY
DRAGO, CRISTINE
Radio Trst A
8.00:
Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski narodni motivi; 11.30: Oddaja za najmlajše: «Skrati», mladinska zgodba; 11.55: Na harmoni. ko igrata Gigi Delmo in Arrnando Fislchella; 12.30: Glasba po željah; 13,00: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30: Glasba po željah; 14.45: Kvintet Avsenik; 15.00: Ciganski orkester; 15.20: Portret v miniaturi: George Mela-chri-no; 15.40: Jam Session; 16.00: Popoldanski koncert; 17,00: Plesna čajanka; 18.00:	Tvornlca sanj;
18.45: Operetna glasba; 19.15: Nedeljski vestnik; 20.00: Šport; 20.30: Charlie Parker In Carmen Cavalla. ro; 21.00: Iz slovenske folklore: »Barčica po morju plava«; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00:	Pollfonska vokalna
glasba.
NEDELJA, 28. OKTOBRA 1962
Plesna glasba; 19.15: Športni dnevnik; 21.30: Sestanek petih; 22.15: Schumannove skladbe.
II.	program
8,00: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00:	Mimogrede
zabeleženo; 10.35: Glasba za praznični dan; 11.35: Nastopajo pevci; 14.30: Aktualnosti v svetu ln doma; 15.00: Pisan spored; 16,30: Odmevi na prireditve; 17.30: Glasba in šport; 18.35: Schubertova Simfonija št. 8; 19.00: Vaši izbranci; 19.50: Srečanje med notami; 20.35: Glasbeni spored; 21.00: Športna nedelja; 21.35: Večerna glasba.
III.	program
17.05:	Drama H. von Klelsta:
«Homburšk! princ«; 19.00: Skladbe Ernesta Blocha; 19.15: Novogrško slovstvo: 19.30: Vsakovečerni koncert:	20.30:	Revija	revij; 20.40:
Mendellsohnova Sonata, opus 4; 21.20: Dela Igorja Stravinskega.
9.30:	Kmetijska oddaja; 11.00
Skladbe za godalne orkestre; 12.15 Danes na športnih Igriščih; 14.00 «E1 campanon«.
Koper
6.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45:	Poje Bety
Jurkovič; 10.00: Prenos RL; 10,30: Operne arije; 11.00; O novi jugoslovanski ustavi; 11.15: Poje Hat Madera; 1130: Parada orkestrov; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Stare tržaške narodne pesmi; 15.30:	Nedeljski
zmenek; 16 00: Prenos RL; 19.00; Športna nedelja; 19.10:	Glasbena
medigra; 19 30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba: 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.2'.: Ital. pesni In plesi; 8.30: Kmetij ska oddaja; 11.00: Za same orki stre; 11,25:	RoditelisKi krožek-
13^,0:-.laponsi’e pesmi; 14,oo: Mn zartov Divertimento; 14.30: V ne delju v družbi; 15.15; Nogomet od minute do minute: 12.15: Veliki, valčki; 17 45: Operna glasba; 18.30:
Slovenija
6.00: Dobro jutro; s.30: Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.00: Mladinska radijska igra: 8.40: Vesele pesmi z otroškega festivala; 9.05: Zabavna glasba; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Matineja komorne glasbe; 11.30: Sto
| HITRA POPRAVILA | TV APARATOV
X«dio TREVISAN
trgovina rrst, Ulica San — NicoiA št 2 — Tel. 24-018	~
Delavnica: Ulica delle Mi = lizie št 3 - Tel. 7K27H	=
pisanih taktov; 12 05: Naši poslu-šalci ’ čestitajo; 13.15:	Obvestila;
13.30:	Za našo vas; 14.00: Goto-
.ac: iloleda: 14.15: Naši poslušalci resutajo:	15.15. zabavna glasba;
'3.30: Arnič: Divja iaga; 16/0: Hu-. moreska ledna; 16.20: Ogrlica s po-pevkami; T/.05: v zabavnem tonu; 17.15: Radijska igra; 18 14: Franz Liszt s tremi oprodami; 18.30: Zaletel: Kazalci sončne ure; 19.00:
Obvestila; 19.05: Glasbene razgled, niče; 20.00: Izberite melodijo; 21.00: Umetnost verizma; 22.15: Zabavni ansambli RTV Beograd; 23.05: Za lahko noč.
Ital. televizija
10.15:	Kmetijska oddaja; 11.30:
Pascal, ob tristoletnici smrti; 15.30: Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30: Program za najmlaj-ie: 18.30: Drlevnlk; 18.45: Registriran športni dogodek; 19.35: Male-zlJa; 19.55: TV igra »Čas za branje«; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Enodejanki »Gospodična dovolite?« in »Zlati stroj«; 22.05: Sre-feanje z Neil Sedaka; 22.50: Športna nedelja In Dnevnik,
drugi kanal
21.05:	Nastopa Caterina Valen-
tp; 22.05: Dnevnik; 22.30: Registriran športni dogodek.
Ponedeljek, 29. oktobra 1962.
8.30, 8.55, 12.15 In 15.00: Sola; 17.30; Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Film »Izginula ste-klenica»; 19.10: Mali koncert; 20.05: sPort; 20.30: Dnevnik; 21.05: TV ‘2ra »Srebrna mrzlica«; 21.55: U-metnost in znanost; 22.15: Simfonični koncert; 23.15: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dvodejankl Georgea Bernarda Shavva: «L’uomo del destlno« in «La cuiu musicale«; 22.40: Dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 1.00: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.30: Škratje — zgodba iz oddaje Robin Hood. Zagreb 10.30: Veter — 25 oddaja; 13,50: Športno Popoldne. Ljubljana 18.10: Pet minut raja — Jug. Igrani film. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.45: Mojstri humorja — Guy de Mau. Possant: Tri zgodbe; 21.45: Mednarodna ura III - spored kanadske televizije.
Ponedeljek, 29. oktobra 1962.
LJi:bl|ana 18.30: Butalski medved — otroška lutkovna igra. Beograd 10.00: Mala TV univerza: 19.15. Risani filmi Ljubliana 19.30: TV obzornik JTV 20.00: TV dnevnik: 20.30:	Tedenski športni pregled.
Liubltaria 20.45: Igor Torkar: Jugoslavija. Express — TV drama. Za-Rrcb 21.45; Ekran na ekran — filmska oddaja.
tudi po 30.000 lir globe, za Paolet-tija pa je predlagal sodno odpuščanje. Odvetnik Munaffe, ki je branil v$e tri, je predlagal naj jih oprostijo, češ da ne gre za tatvino. Sodišče jih je potem v resnici popolnoma oprostilo, ker je u-poštevalo tudi njihovo mladolet-' nost in s pričakovanjem, da jim bo ta lekcija v korist.
* * *
Dne 20. januarja letos, okrog 19. ure zvečer, je prišel na policijski komisariat v Tržiču Romualdo Cianci, ki stanuje v Ul. Eusebi 15 v Tržiču in prijavil, da je malo prej prišla k njemu njegova 20-letna hči Eleonora vsa prestrašena in povedala, da je vdrl v stanovanje, kjer je vlomil vrata v kuhinjo 23-letni Bruno Sordoni iz Tržiča, Ul. Pascoli 6 ter jo je oklofutal.
Ko so Sordonija pozneje poklicali na policijo, je priznal, da je s krepkim sunkom odprl zaprta vrata. To je storil ker je zvedel, da je dekle slabo govorilo o njem in jo je hotel okregati. Iz policijskega zapisnika je razvidno, da je j že pred letom storil nekaj podobnega, da ima Sordoni že nekaj let
•	ljubavne odnose s Eleonoro ter da 1 je že večkrat prišlo do prepirov ! med njima.
•	Pri sodni razpravi so zaslišali
•	obtoženca, dekletovega očeta 'n ! brata, niso pa zaslišati nje same, i ker je bil oče proti temu, češ da ' j‘? zelo živčna in bi zaslišanje neugodno vplivalo na njeno zdravje, saj je pred časom skušala napraviti samomor v trenutku duševne
depresije.
■ Sodišče je po krajšem posvetu spoznalo Sordonija krivega za vdor v tuje stanovanje ter ga obsodilo na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov. Kazen je pogojna za pet let in je ne bodo vpisali v kazenski list.
I Sordonija Je nattasio; drž. preds. sodišča Daidone.
jetje 45.000 lir. Na zahtevo sindikalnih organizacij je pokrajinski urad za delo določil, da bo sestanek v ponedeljek 5. novembra ob II. uri, da bi dosegli sporazum.
Občinska svetovalca KPi dr. Ne-reo Battello in Fulvio Bergomas sta včeraj poslala vprašanje gori-škemu županu v zvezi s protizakonito zaporo žganjarne «Co-mar» v Gorici. V interpelaciji svetovalca poudarjata, da je odločitev ravnateljstva enostranska in nezakonita. Nadalje poudarjata, da prejema podjetje izredno velike količine alkohola proste cone, pri katerem toliko zasluži, da dejansko plača svoje delavce. Svetovalca na koncu pozivata župana naj posreduje pri izrednem komisarju trgovinske zbornice, da se pod-vzamejo primerni ukrepi proti podjetju, ki je deležno ugodnosti proste cone.
Na sedežu Zveze industrijcev Je bil sestanek zaradi izplačila proizvodne nagrade delavcem slaščičarskih podjetij Salwas in Ilcea. Industrialci so predlagali za letošnje leto 1962 4.000 lir proizvodne nagrade, za leto 1963 pa 12.000 lir. Sindikalne organizacije so smatrale ponudbo za -nesprejemljivo lee#- je znesek 'prenlzeic lir so pozvale Zvezo industrijcev, naj skliče ponoven sestanek za podpis sporazuma, veljavnega za vsa slaščičarska podjetja na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan v podjetju «La Giulia*. Zveza industrijcev je sindikatom obljubila, da bo sestanek še v tem mesecu.
Sindikalne organizacije delavcev so bile obveščene, da je Zveza in-
dustrijcev sklicala za 5. novembra sestanek z ravnateljstvom pod. gorske tekstilne tovarne, da bi proučili celo vrsto zahtev* ki »• nanašajo na pomožno osebje v delavnicah, na ureditev položaja delavcev v termični centrali, za ureditev kvalifikacij in pa akordov. Zveza industrijcev je obvestila sindikalne organizacije, da bo prihodnji teden sestanek z ravnateljstvom te tekstilne tovarne. Proučili bodo izplačilo proizvodne nagrade, akordno delo, kvalifikacije in pa doklado za opustitev akordnega dela.
Smrt bivšega partizana
Včeraj popoldne okrog 15. ure so na glavnem goriškem pokopališču ob Tržaški cesti pokopali 43 1etnega Ivana Pahorja, ki je iz Bonetov št. 60 zadnu čase pa se Je njegova družina preselila v Gorico, Ul. XXIV maggio 15.
Pokojni Puhar je bil že sedem let hudo bolan ter se je zdravil po raznih bolnišnicah med drugim v Benetkah, Trstu in zadnje tri mesece v Krminu, kjer je umrl v petek ob 13. uri. Čeprav si je bolezen nakopal v vojni, saj Je sodeloval pri raznih partizanskih edi-nicah od septembra 1943 pa do 21. junija 1945, ter je bil med drugim \ Južno-primorskem odredu, pri zaščitnem bataljonu 9. korpusa in v inženirskem' bataljonu 30. divizije, mu do sedaj še ni bila priznana partizanska pokojnina.
Pokojnik je zapustil ženo, ki živi v Gorici in 15-letnega sina Marija, ki je v pokrajinskem zavodu v Gradiški.
IIIIIIIIIIHHHHIHIlllltlllllllimillllumilllltlllltMlllllllllllMIIIIOlIMMIIIMIlIliiliimiiiiMiKiiiiiitiuiiiiiiiMiiif
Včeraj danes
branil odv. Gian-tož. dr. Pascoli: dr. Storto; zt
Martinovanje SPD na Lokvah bo v
nedeljo ll. novembra. Vpisovanje za udeležence z avtobusom bo trajalo, dokler bo kaj mest pa razpolago. Za udeležence z lastnimi vozili traja vpi. sovanje do 2. novembra. Vpisuje se rta sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1-1. Vožnja z avtobusom za člane po 400 In za nečlane po 500 lir. Vsa podrobnejša pojasnila pri vpisu.
DdhOd avtobusa Iz Podgore ob 13. url, izpred kavarne Bratuš v Gorici ob 13,15.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 21. do 27. oktobra se je v goi iški občini rodilo 16 otrok, umrlo je 12, porok je bilo 6, oklicev pa 7.
Rojstva: Paolo Guratoli, Miriam Cecotti, Davide Guzzo, Alessio Russi, Maria Braulin, Giorgio Di Cecco, Lucio Feresin, Maurizio Or-zan, Gabriella Giglio, Alessio Sokol, Mauro Plazzi, Ornella Bru-mat, Martino Srebernic, Monica Marangon, Luea Prambolini, Luea Visintini.
Smrti: upokojenec 80-letni Luigi Pellegrini, gospodinja 73-letna Maria Marcuzzi vd. Persolja, liVar 27-letni Julij Devetak, upokojenec 76-letni Ferruccio Marizza, gospodinja 80-letna Agnese Filaferro vd. Cvetreznič, upokojenec 60-letni Antonio Temporin, upokojenec 72-let-ni Giacomo Fois, upokojenka 81-letna Maria Battistella vd. Zanar, upokojenec 79-letni Andrea Mar-tellani, gospodinja 79-letna Olga Trojano vd. Giacomazzi, gospodinja 73-letna Costanza Bolzan vd.
Cumin.
Poroke,- zapisnikar Cherubino Petti in gospodinja Pierina Juren, civilni pilot Vincenzo Parenzan in gospodinja Guglielmina Goyon, krojač Giacinto Nozzetti in gospodinja Marcella Nanut, bolničar Narciso Mian in gospodinja Nella D’Oristano, gasilec Rodolfo Černič in tekstilka Adriana Vidoz, zdravnik kirurg dr. Nicola Rosati in profesorica dr. Gisella Min-
guzzi.
Oklici: trgovski zastopnik Fulvio Cesini in visokošolka Guerrina Stergar, uradnik Sergio Gregorut-ti in gospodinja Silvana Fabris, tesar Sergio Matiussi in delavka Carla Perco, natakar Eugenio Grion in natakarica Maria Gorjan* šofer Giulio Custnn in trgovska pomočnica Carmela Umech, šofer Giuseppe Valentinuzzi in gospodinja Rita Cumin, tekstilni delavec Fulvio Giardini in gospodinja Bruna Bulfoni.
immmm
v Gorici
VERDI. Zaprto
CORSO. 14.30: «Vojščakov počitek (11 riposo ael guerriero), Brigit-te Bardot ir R. Hosein. Cinemascope v barvah. Mladini pod 18. tom prepovedan.
VITTORIA. 11.45: »Uporniki iz Sa-marja« (Gh ammutlnati di Sa-mar), G. Mor:tgomery in G. Roland. Ameriški barvni film.
CENTRALE. 15.00:	«Apaši v za-
sedi« (Apaches in agguato), A. Murphy in A. Duryea. Ameriški barvni film.
v Tržiču
EXCELSIOK. 14.00:	((Sestanek na
rivieri« (Appuntamento in riviera), Mina m T. Renison. Barvni film v cinemascopu.
NAZIONALE. 14.00: «Veliki upora (La grando rivolta), M. Felix. Barvni film.
AZZURRO. 14."0: «Lev» (II leone), W. Holden in Capucine. Barvni film v cin imascopu.
PRINCIPE. 14.00: «Dvoboj v visoki Sierri« (Slino nelTalta Sierra), R. Scott in J. Mac Crea. Barvni film v cinemascopu.
v Ronkah
RIO. «Hudift oo štirih« (II diavolo alle quattvo,) S. Tracy in F. Sinatra.
EXCEIJ4IOR. «Ognjena zveza* (Stella dl fuoco), E. Presley ir D. del Rio.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16 stopinj ob 15. uri, najnižjo eno stopinjo ob 5.55. Povprečne dnevne vlage Je bilo 70 odstotkov.
P EDILSANI1 lastnik i L. MATTIROLI -	JARIA GORICA	Trgovina: Ul. Formica 1 - tel. 5639 (vogal na Kornu) Skladišče: Catterinijev trg 10 (bivše podjetje Principe) DOBITE: sanitarije — grelce in peci za kopalnice — pipe vseh vrst — ploščice za zidne obloge in za pode — opečne p|o*člce za podove — trsje za zidavo.
1 MATERIAL DOSTAVLJAMO TUDI FRANKO MEJNI PREHODI		

Drugi dan S. slovenskega športnega tedna
Danes na sporedu: orientacijski pohod Med dvema ognjema
Ob 8. start prve ekipe ■ Dve uri kasneje nastop mladink
Po sinočnjih tekmah v odboj ki (poročilo objavljamo na drugi strani), bodo danes prišli v okviru 5. slovenskega športnega tedna na vrsto najmlajši, ki se bodo z začetkom ob 10. uri spoprijeli v dvorani stadiona «Prvi maj« p ri Sv. Ivanu v igri med dvema ognjema. Prireditelji so dali možnost tudi našim mladinkam in mladincem, da se v okviru že tradicionalnega športnega tedna
izkažejo tudi oni po svojih močeh v igri ,ki je za njih najbolj primerna, zanimiva in tudi borbena.
Mladinci bodo začeli s prvo tekmo ob 10. uri, poldrugo uro kasneje pa se bo začelo finale, kamor se bosta uvrstili najboljši ekipi.
Razpored tekem v igri med dvema ognjema je sledeč:
Ob 10.: Dijaški dom • Cankar (deklice).
Ob 10.15: Cankar «C» — Cankar «B» (dečki).
Ob 10.30 Dijaški dom — RMV.
Ob 10.45: Cankar C — Cankar A.
Ob 11. uri se bo začel polfinale.
Ob 11.30 pa finale.
Se prej in sicer točno ob 8. uri bo startala prva ekipa v orientacijskem pohodu. O progi danes ne moremo ničesar pisati, ker je ravno skrivnost te predpogoj za zanimivost tega tekmovanja. Nastopajoči naj se strogo drže ob-
javljenih navodil, ostala pa bodo ekipe dobile na startnem mestu.
Udeležence planinsko-orientacij-skega pohoda obveščamo, da morajo biti vse ekipe zbrane na startnem mestu, na stadionu pri Sv. Ivanu že pred osmo uro. Po startu prve ekipe ne bo pripuščen k tekmovanju noben zamudnik; ekipa bo črtana tudi če bi zakasnil le en sam član moštva. Vsi tekmo. palci naj imajo dobro obuvalo za hojo po slabšem zemljišču in gru-
Spored
od dneva do dneva
DANES, 28. t. m. ob 8.00: orientacijski pohod 10.00: med dvema ognjema TOREK, 30. t. m.
ob 20.30: šahovski brzoturnir SREDA, 31. t. m.
ob 20.30: streljanje ČETRTEK, 1. novembra Atletika ob 8.00: zbor
8.15: 10o m (čl), krogla (ml) palica (čl)
8.40: 80 m (že), daljina (čl) 8.00: 400 m (čl)
8.15: 4X100 m (predteki) 9.30: 80 m (ml), daljina (že) 10.00: finali 100 m (čl), 80 m (že), 400 m (čl)
10.30: višina (čl in ml), krogla (že).
11.00: 1500 m (čl)
11.30: met krogle (čl)
12.00: skok v višino (že) 12.30: met diska (čl)
13.00: štafeta 4X100 m (čl) PETEK, 2. novembra ob 20.30: streljanje,
SOBOTA, 3. novembra ob 20.30: odbojka NEDELJA, 4. novembra ob 9.00: tek čez drn in strn 9.30: namizni tenis 15.00: odbojka (finale)
šču, prav tako pa tudi primerno oblačilo (planinsko). Vsaka ekipa mora imeti tudi pisalo. Letošnja proga bo predvidoma približno še enkrat daljša od lanske.
DANES POPOLDNE V TEKMI Z VERONO
Triestina mora zmagati!
Secchi srednji napadalec - Prvi nastop Ferrare na zvezi
Tisoč vzrokov vzbuja zanimivost današnjega nastopa Triestine na domačih tleh. In z vzroki je prav toliko vprašanj, ki iščejo in hočejo enkrat za vselej točen odgovor. Do danes Triestina ni pokazala nič posebnega in se je morala kvečjemu zadovoljiti z neodločenim izidom. Zmage do danes niti ene. In vendar je prišel po mnenju izvedencev čas, da se
Tržačani iznebijo ničle v lestvici, kjer so navedene zmage. Triestina ne sme več darovati točke. Mora zmagati. Toda kako? Težko ni. pod pogojem, da se enkrat vendarle posluži napadalne taktike v upanju, da bodo igralci prednje vrste razumeli vlogo in jo izvedli po predpisih modernega nogometa. Možnost je, treba pa jo bo pošteno izrabiti.
NOGOMET DANES
A
BOLOGN A-SPAL Lo Bello
CATANIA-GENOA
Francescon
FIOREN TIN A-PALE RMQ Sebastio
INTERNAZIONALE - ATALANTA De Marchi
MANTOVA-NAPOU
Angelini
ROMA-L. R. VICENZA Babini
SAMPDOfRIA-MILAN
Rigato
TORINO-JUVENTUS
Campanati
VENEZIA-MODENA
Šamani
AL ESS AN DR IA-OOSE N ZA Angonese
BARI-LECCO
Righetti
CATANZARO-LAZIO
Marchese.
COMO-PADOVA
Cirone
LUCCHESE-CAGLIARI
Orlando
MESS1NA-S. MONZA Acernese
PARMA-BRESCIA
D’Agostini
P. PATRIA-SAMBENEDETTESE Palazzo
TRIBSTIN A-VERON A Di Tonno
UDINESE-FOGGIA INC. Varazzani.
Današnji bo tretji letošnji nastop tržaških igralcev na domačih tleh. Po Pro Patrii in Udine-se prihaja v Trst Verona, ki ni navajena prepustiti točke brez borbe, pa čeprav na tujih tleh ni nikoli preveč nevarna. Za Trie-stino bo to izredna priložnost, ki bo odločilne važnosti. Ce bo zmagala, bo teklo vse po sedanjih črtah, če pa bo izgubila, jo nihče ne bo rešil krize.
Ze dalj časa proučujejo šibke točke tržaškega moštva. Predvsem je napad premalo učinkovit, a tudi obramba, na katero so se vsi najbolj zanašali, ne vzbuja več gotovosti, katero so od nje pričakovali. Ze prejšnjo nedeljo pa je obramba pokazala nekak napredek. Brach je ponovno prevzel svojo staro vlogo beka in vnesel v zadnje vrste Triestine precej živahnosti. Tudi tokrat bo Brach nastopil na Frigerjevem mestu, medtem ko bo bivši bek Triestine zaigral namesto Merkuze z majico številka 5. Tudi v napadalni vrsti bo precej sprememb: Secchi bo ponovno prevzel vlogo srednjega napadalca, poleg njega pa bo prvič nastopil mladi, a kot pravijo, nadebudni Ferrara, medtem ko ni izključeno, da bo moral Santelli zamenjati na krilu nerazpoloženega Risosa.
Ce ne bo posebnih sprememb v zadnjem trenutku, se bo Triestina danes predstavila lastnim navijačem za tekmo z Verono, ki se bo začela ob 14.30 v sledeči postavi:
Toros; Brach, Vitali; Dalio, Fri-geri, Sadar; Mantovani, Trevisan, Secchi, Ferrara, Risos (Santelli).
(Nadaljevanje s j. strani)
Giulio. Ce bi najprej prišla k meni, bi morda lahko kaj napravil. Tako pa...
Ko je znova • odprl svoje oči, je Marija stala že na pragu. Gledal je za njo in bilo mu je žal, ker ni šef policije.
platmi dMitek
Zdravnik doktor Polli je bil samec. Veljal je za naprednega moža. Vsekakor je redkokdaj stopil v cerkev. «Zelo je zaposlen,« ga je opravičeval župnik.
Doktor Polli je več kot trideset let pil izbrana vina, jedel z užitkom in bil udvorljiv do mladih žensk. To mu je bilo tudi videti.
Marija	se	je	nakašljala.
— Gospod doktor, — je šepnila in mu povedala vso zgodbo.
F—
Doktor jo je posadil v usnjen naslonjač, v katerem je Marija pozabila,	da	je	vdova. Na ves
glas se je smejal, kakor da bi slišal izredno dobro šalo. Marija mu tega	ni	zamerila. Bil ji	je
simpatičen in zavedala se je, da ta simpatija	ni	enostranska.
— Meni ni do smeha, gospod doktor, — je dejala slednjič.
— Nikar se ne jezite, Marija. Zgodba je preveč komična. Petdeset milijonov! Samo poduhali ste jih, pa jih je Carlo že odnesel s seboj v grob.
—	Nikakor se ne norčujte, gospod doktor, ampak razmislite, kako bi prišla do denarja.
Doktor Polli je sedel za svojo pisalno mizo.
—	Ni treba mnogo razmišljati, Marija. Seveda morate priti do svojega denarja. Zdi se mi, da že imam načrt, kako bova to storila...
• * •
Nihče ni vedel povedati, kako se je razširila ta vest. Nekateri so omenjali anonimna pisma, ki so jih prejeli župan, sodnik in druge uradne osebe. Vest se je širila kot veter ali ogenj in v hipu je vedela Vsa vas: Carlo Tonelli, lastnik frizerskega salona, ni umrl naravne smrti. Doktor Polli se je zmotil. Tonelli je bil zastrupljen!
— Morava to sprejeti nase, — je dejal doktor Polli Mariji. — Jaz sem nevednež, vi pa zastrupljevalka. Seveda bo kmalu doka-zano, da nisva kriva niti eden niti drug.
Zasmejal se je in jo pobožal po ramenu.
Cez dva dni je stopil v akcijo državni tožilec. Iz mesta so prispeli uradniki, da izkopljejo truplo. Da ne bi vzbujali prevelike pozornosti, so to storili zve-
čer. Dr. Polli je bil navzoč in nihče ni nasprotoval, da je tudi žena prisostvovala ekshumina-ciji. To je bilo kratko snidenje s Carlom. Ni bilo važno, kdo bo neopazno izvlekel dragoceno denarnico iz mrtvečevega suknjiča. To je slučajno storil doktor Polli.
Obdukcija je dokazala, da o zastrupljenju ne more biti govora. Tonelli je umrl zaradi koronarne tromboze, kakor je dr. Polli pravilno ugotovil. Drugi pogreb je bil v popolni tišini.
Marija je že naslednji dan izročila listič gospodu v poslovalnici. Prejela je ček na petdeset milijonov lir in ga z drhtečo roko vtaknila v svojo torbico.
Ko pa je stopala iz avtobusa, je srečala prečastitega. Pozdravila ga je in sklonila glavo. Župnik jo je vprašal:
— To gotovo ni bila tvoja zamisel, hči moja?
— Ne, prečastiti, — je priznala Marija in zardela.
Doktor Polli jo je zopet posadil v globok naslonjač in ji dal čašico brinjevca. Zakašljala je, ker je bila pijača zelo močna, in pogledala doktorja s svojimi velikimi svetlimi očmi. Ob tem pogledu je postalo doktorju nekako vroče okoli srca, kakor da bi bil on popil čašico brinjevca...
<AVT0PR0MET>
GORICA
Nova Gorica — Tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
HOTEL ESPLANADE ZAGREB Tei. 52222 - Teiex 02-220
Hotel «A» kategorije z 230 moderno opremljenimi sobami s telefoni, radioaparatl ln televizijo. Komfortni restavrant, bar, nočni lokal, internacionalni artistični program, dvorane za vsakovrstne konference ln svečane sprejeme.
HOTEL «TRIGLAV>
KOPER — telefon IB
Prvorazredna restavracija, so-douno opremljene sobe, terasa, timski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom
Antonio Barolini:
„Dolga norost44
(Nadaljevanje s 3. strani)
ma podleči materinemu vplivu. Jasno pa je, da se v fantu mora pojaviti reakcija takoj, ko dozori v mladeniča. V tistem trenutku zasovraži mater in se začne vesti do nje, kot se je vedel oče. Maria-Assunta ne zasluti takoj spremembe. Ko pa ji končno postane jasno, da je
za vedno izgubila sina, se njena norost stopnjuje do kriminalne blodnje in zastrupi lastnega otroka. Zaprejo jo v norišnico, kjer obuja spomine in zaman pričakuje iz nebes obisk svojega nadvse ljubljenega sina.
Značaj Marie-Assunte je, kot vidimo, zelo zapleten in priznamo, da ga ni bilo lahko podati. Vendar menimo, da je Barolini za svoj namen izbral najmanj primerno pot. Namesto, da nam bi prikazal svojo junakinjo v njenih najznačilnejših spopadih z možem in sinom, se izgublja v dolga in pikolovsko nadrobna opisovanja njenih misli, kot na primer v sledečem odstavku: »Dogodek (to je, da jo je mož varal) se ji je zdel kot pravična kazen za njeno nedavno versko mlačnost. Sklepala je, da se je Bog oddaljil od nje, ker so njene roke na klavirju zadnje čase postale težje in tope. Imela je manj zanosa in navdiha in bila je manj ganjena kot v preteklosti*. Kot psihološka pripomba je ta odlomek nedvomno zelo dober. Da pa bi bil učinkoyitejši, bi ga po našem nujno moral spremljati dejanski konflikt, v katerem naj bi prišli do plastičnega izraza vsi psihološki odtenki, o katerih je toliko govora v dolgih opisovanjih. Toda do takega konflikta ne pride v knjigi nikoli, ali skoraj nikoli. In če pride, ima bralec občutek, da bere samo neprizadeto poročanje o konfliktu, kajti liki se ne morejo izmotati iz lepljive mreže opomb, pripomb in razlag, s katerimi skuša avtor pojasniti dejanje, a ga v resnici samo zavira. Prav iz tega razloga nam je lik Marie-Assunte tudi na koncu romana še vedno nejasen, pa čeprav vemo o njem prav vse, celo njegove najbolj skrite misli. Dejstvo je, da je avtor tudi v psihološkem pogledu zgrešil^ perspektivno razdaljo in nas že od prvih strani prisilil, da gledamo Mario-Assunto od zelo blizu. S tem nam je onemogočil, da bi z enim samim pogledom zajeli vse obrise njene osebnosti in jih vskladili z zgodovinskim okoljem in z objektivnimi duševnimi zahtevami ostalih junakov romana.
Kar smo povedali o Mariji-Assunti, velja, žal, tudi za Pie-tra, Giovannija m za vse druge glavne osebe, ki nastopajo v • Dolgi norosti*.
Pietro je na primer zelo premočrten značaj in bi ne potre-
Doval več psiholoških atributov kot jih logično izsledimo v njegovem vedenju. In kljub temu je Barolini v svoji sicer hvale vredni vnemi, da bi nam vse najbolje pojasnil, tudi iz Pietra napravil zamotan duševni lik brez pravega jedra.
Prav tako pomanjkljiv je v tem pogledu Giovanni, ki mu je avtor dodelil težko vlogo glavnega antagonista Marie-Assunte. Njegov duševni razvoj je sicer dobro orisan. Pogrešamo pa v njem dramatično napetost in prepričljivo življenjsko silo in to zlasti tam, kjer bi moral z dejanji pokazati vsa protislovja svoje zgrešene vzgoje.
Edini lik, ki je prav tako življenjsko kot umetniško veljaven, je lik lepe Regine, Pietrove ljubice. Z mojstrskim orisom tega res silnega značaja je Barolini jasno pokazal, kaj zmore njegova umetnost, če je ne zavirajo literarni in drugi kompleksi, ki so botrovali nastanku osnovne zamisli »Dolge norosti*. Res prava škoda, da se podobnega merila ni mogel poslužiti ob izoblikovanju Marie-Assunte. Ce bi to storil, bi ustvaril junakinjo, ki bi zdaleč presegala vse kreacije sodobne italijanske književnosti. Toda Regina je samo obroben kamenček v mozaiku Ba-rolinijevega romana in sama ne more odtehtati vseh pomanjkljivosti, ki jih vsebuje »Dolga norost*.
In še nekaj, preden zaključimo te bežne pripombe o romanu, ki je zelo velik po zamisli, a je žal šibek v izpeljavi. Avtorjev namen je bil očitno ta, da nam prikaže izsek iz podeželskega življenja. Res je, da je že od vsega početka omejil področje svojih opažanj na nekatere najznačilnejše poteze tega življenja in da se za vse ostalo namenoma ni hotel zanimati. Toda po našem noben izsek iz podeželskega življenja ne more puščati v nemar kolektivnosti izkušenj in prizadevanj. Hočemo namreč reči. da bi bila dokazil-na moč romana mnogo večja, če bi avipr zajel s svojo zgodbo usodo celega mesteca, v katerem živita Pietro in Maria As-sunta. To nam bi namreč dalo priložnost, da postanemo priče vseh posledic, ki nujno izhajajo iz napačnega pojmovanja verske vloge v življenju. Ker pa se je avtor omejil samo na nekatere, dasi značilne like in o-pustil vsakršno njihovo vmešavanje v družbeno življenje, so vsa njegova sklepanja o škodljivosti praznovernega češčenja verskih simbolov le teoretskega in literarnega značaja. Vprav temu je po našem v glavnem pripisati neučinkovitost Baroli-nijevega romana, ki je zato u-spel le, kolikor se ukvarja s silno zanimivo in še malo raziskano snovjo, š je v vsakem drugem pogledu, žal nepopoln.
JOSIP TAVČAR
VOZNI RED			VLAKOV	
BEJN ETRE—MILAM		7.12	D	Videm ■ Trbiž • ** - Hamburg Videm
-PARIZ—RIM—BARI		9.40	A	
	ODHODI	12.20	A	Videm . Trbiž - D'
6.36 A	Cervignano • Porto-	12.28	A	Videm
	gruaro	13.55	DD	Calalzo (*)
6.10 R	Benetke Milan (*)	14.35	A	Videm
6.35 D	Benetke Milan . Tu-	16.00	A	Videm • Trbiž
	nn - Rim	17.35	A	Videm
8.46 R	Benetke . Rim	19.00	D	Videm
9.52 DD	Benetke • Milan • Ge-	19.55	D	Videm - Benetke-1
	nova (II) • Pariz			chen (ležglm Pr0'
10.14 A	Portogruaro			do Miinchena)
12.50 R	Cervignano • Benetke	20.30	A	
13.34 A	Portogruaro	21.32	A	Videm
14.50 D	Benetke . Milan - Pa-			
16.45 D	riz Benetke • Bari		(*>	samo ob sobota!1
16.50 A	Tržič Portogruaro		23.6	do 15.9.
17.25 DD	Benetke • Pariz (spalni vagon) . Benetke -			PRIHODI
	Pariz (ležalni prostori	1.08	D	Videm
	Trst Pariz)	7.05	A	Videm
18.40 R	Benetke	8.05	A	Videm
18.48 A	Tržič - Portogruaro	8.22	D	Videm
19.25 A	Tržič Cervignano	9.17	A	Videm
22.05 DD	Benetke • Milan Tu-	9.53	D	Dunaj - Milnchen •
	rin ■ Genova • Ventimi-			biž Videm
	glia - Marseille (spalni	11.58	A	Trbiž Videm
	vagon in ležalni prosto-	15.08	A	Videm
	n Trst Genova) Me-	17.37	A	Videm	. Dunaj • Trbiž
	stre	Bologna - Rim	19.00	DD	
	(spalni vagon in ležalni	19.50	A	Videm
po«tnin
Rim)
6.22 A 7.28 A
13.30 D
prostori Trst PRIHODI Cervignano - Tržič Portogruaro - Tržič 7.55 DD Turin - Milan - Benetke - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim-Trst)
11.35 R Benetke 11.41 DD Pariz • Milan - Lam-brate - Benetke (ležalni prostori Pariz . Trst) Rim - Bologna • Bari • Ancona • Benetke Cervignano
Pariz - Milan . Benetke
Benetke • Portogruaro • Cervignano Tržič (##)
Bologna - Benetke Portogruaro . Tržič 20.00 DD Pariz . Milan • Benetke
21.25 R	Rim - Milan • Mestre
<*)
22.37 A	Benetke . Tržič
23.55 DD	Turin • Milan Geno-
va (II) Rim • Bologna . Benetke
14.00 A 15.33 D
17.20 D
18.06 A 18.52 R 19.16 A
(#) samo 1. razred (**) ne vozi ob nedeljah
V1DEM-
SALZBURG-
-DUJNAJ— -MUENCHEN
3.43 A 5.18 A 6.16 D 6.21 A
ODHODI Videm . Trbiž Videm
Videm • Trbiž Videm
21.03 A 22.58 A 23.12 D
Videm Videm Mtinchen . Dunaj' biž Videm
24.00 DD Calalzo - Videm I' f0žju ,
>dne
Rne'
(*) samo ob nedelji 24 6 do 16.9.
OPČIN E— LJ U BLJ A$ —BEOGRAD
ODHODI
0.19 D Opčine • Reka • Zri ^Ptave
7.06 R
• Beograd Opčine . Gradec naj
Opčine
8i28 D Opčine 12.03 DD Opčine Reka Ijana Beograd Opčine Opčine Opčine Opčine Beograd grad
13.41 A
18.00	A
20.01	A 20.20 D
5.30 D
7.13 A 9.10 D
11.22 A 17.05 A
PRIHODI
Beograd ■ Zagreb
čine
Opčine
Carigrad . Atene • grau Zagreb • ne
Opčme Opčine
17.13 D D Beograd ■ Ljubijo'’ J^čsed
“je str
19.38 D
21.48	A
22.48	R
Reka Opčine Ljubljana Opčin' Opčine
Dunaj - Gradec ne
-- Bft Bi
R rapido; DD D - brzec; A - g*

mctwoL,
p
ie
NEw
drža-
e« Xy;
j1 katerj
N ukaz
,Za na
htvedbi :
Hala ,
-JUbc%^
tnV°r S to*n. 7
Sika
Ljubijo? KoVor j
Atene •1 Cqv » JC
Je i:
zelo

Sc
'Mo
go
> (•>«
Sa
<te?nsk
svt
M:

w»-
Š VICARSKA SUPERMARKA
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI:
nuvi lipi, poslednji izum moderne tehnike:
ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC h 57 in 8« rubini EXTRA PLATT LUX 62
_____ <2>
Tp’
v
!r,0y i *
dej/-
Ls8a o vMn
5E?.V
itfsr*.
Vs
glsnje i Predsta Moj izj Kuhi
'? >odo
■s?*.0r*tv f?tn'h oj
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje
potniškimi
modernimi tovorno iBdjami
redno progo Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (Htjeka Split. Napoll. Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi Tema, Rio de Janelro Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo. Indonezijo, Japonsko ZDA — Zahodna obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu t modernimi tovornimi ladjami od 1000 do 10.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja (Splošna plovbas Piran. Zupančičeva ulica 24, In na naše agente po vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran	Telexi: 035—22	033—23
Telefoni: 72.170 do 72-177
hačir
Pora
glede
zum
Vodilno turistično podjetje v Sloveniji Ueneralna direkcija v LJuDijaui. poslovalnice v vseh »ečjlh krajin Slovenije in na obmejnih prehodih tei v Zagrebu Opatiji Dubrovniku m Sisku
Od maja do septembra prirejamo stalne izlete no Jugoslaviji * lastnimi modernimi turističnimi avtobusi
Menjalnica valute predprodaja voznih kart za železniški leiais*' morski m avtobusni promet rezervacija hotelskih vabilci.
Zahtevajte programe izletov
j* obja Krušfo,
iS?«
«u*X“

So'atia
«itl ° n&

So
Zdn
p
'°r°s
IT**1, d,
-te*
7.
IVAN CANKAR
__>
i
Hlapec Jernej
In res je prijel suhljati služabnik Jerneja za roko. tako krepko ga je stisnil, da se je Jernej začudil: (Glej, taka spletka!
Na glas pa Je rekel Jernej:
(Tudi nad teboj, krivični sodnik, so še sodniki; in nad vsemi je Bog!«
Vzel je culo in škornje in palico in je šel. Fred stopnicami pa se je vrnil in je stopil z dolgimi koraki še enkrat pred pregrajo.
«Zdaj vem, krivični sodnik, zdaj vem, kaj je rekel tisti kmet — Bog ga je razsvetlil! Ne kraj pravice — preklet je ta kraj, zavetišče krivičnih pravd in krivih priseg!«
Zamahnil je z roko, še je hotel reči služabnik pa ga je gunil preko praga.
IX.
Večerilo se je, ko je pomislil Jernej, kje bi počival.
Jasen in topel večer je bil. komaj toliko je pihal veter, da se je na rahlo zibalo na senožeti in da je tiho pošumevalo v gozdu.
Tja se je napotil Jernej, kjer je pozdravljal s hriba smrekov gaj. prijazna Tičnica; zavetišče in tolažba vseh zaljubljenih in vseh brezdomnih. Mimo polja se je vila zložna pot, preko pašnikov v zeleno reber. Počasi je stopal Jernej, ker je bi! truden in Ker je bilo njegovo srce bridkosti polno. Tiste velike in hude bridkosti, ki je obšla nekoč samega Sina človekovega, ko ni imel, kamor bi glavo položil.
«Ce sem kdaj žalil katerega izmed vas,« je pomislil Jernej, (izmed vas katerega, ki blodite po svetu brezdomni, naj se ne spominja name s hudo mislijo! Vi trudni popotniki, bolj trudni od krivice nego od strmega pota, če sem kdaj katerega izmed vas podil od hiše, naj me ne kolne v svojem srcu! Težka je vaša butara; komaj sem jo zadel, že se šibijo kolena, kloni glava do pasu. Kadar pa odložim nekoč, kadar bo zadosti pravične kazni božje, takrat le pridite, vi blagoslovljeni od nesreče in bridkosti: odprt vam bo hram, miza bo pogrnjena, pripravljen stol!«
Kraj gozda je odložil culo, legel je v travo. Vsa lepa dolina je bila v senci; tudi Betajnova, na oni strani ob zložni rebri sloneča, je dremala. Gosposko se je svetil beli Sitarjev dom izza jablan; zdelo se je Jerneju, da mu mežika, da ga prešerno pozdravlja.
(Se ti zadremlji« je rekel Jernej. (Zadremlji, pa naj se ti nikar ne sanja o krivici! Lepo se pripravi, da me v svatovskem oblačilu sprejmeš nekoč in pozdraviš! Nič jeze ne bodi med nama, ne pojdiva narazen z grdim pogledom in hudo besedo — blagoslov božji s teboj!«
Take blage in usmiljene so bile njegove misli, bridkost njegovega srca pa ni bila manjša. Zakaj samota je bila naokoli in mračilo se je, v smrekah je šumelo, tam so se pogovarjale blodne duše.
(Bog vam dodeli počitka in tolažbe!« je molil Jernej. «Kakor je pravičen, tako je usmiljen; vam vsem pride ura, ko boste gledali njegovo glorijo, in ura pride tudi meni, grešniku!«
Po stezi je prišel neverni študent, ugledal je Jerneja od daleč in se je napotil naravnost k njemu.
(Kako se počutiš, Jernej, ob romarski palici?« je vprašal.
(Bog je vedel, zakaj mi je naložil breme — kdo bi se prerekal z njim?« je odgovoril Jernej.
Tudi študent je legel v travo.
(To je namreč moj dom, kjer ležiš!« je rekel. (Velik je ta dom, brez zidov in brez mejnikov; ni treba, da bi se sosed umikal sosedu, za vse je dovolj prostora! Tudi streha je viso-
ka; kakor si dolg, se ti ni treba priklanjati! In vse to prostrano bogastvo brez davkov in brez doklad! Ne pritožujva se, Jernej: kjer so ljudje krivični, tam je Bog pravičen! DaLi so nama palico, pokazali so nama nezaželeno pot — Bog pa nar ma je odprl dom tako imeniten, kakor ga je dodelil samo popotnikom in romarjem!«
Jernej se je ozrl nanj z usmiljenim očesom.
(Velika je bila pač krivica, ki si jo okusil, težka je pač bridkost, ki jo nosiš v srcu! Kako bi drugače govoril besede, ki se ti samemu rogajo v obraz, kako bi imenoval Boga, ki ne misliš nanj?«
Pomolčal je študent gledal je v nebo, ki se je tiho temnilo, nato se je nasmehnil.
«Več usmiljena je imel Bog z menoj nego s teboj, Jernej! Meni je razodel krivico od začetka, tebi šele navsezadnje. Jaz sem živel v zmoti komaj pol ure, ti celih štirideset let! Mene so pahnili brez posebnih komedij kar naravnost na cesto pravega spoznanja, ti pa si hodil štirideset let po krivem potu — dolga bo pot nazaj, o Jernej! — Glej, Jernej, komaj sem iz-pregledal, so začeli mlatiti po meni, nebogljenem otroku, kar s cepci! Kamor sem se prestopil, sem dobil brco v pozdrav. Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v kožo pravo spoznanje, krepko vtepli postavo in zapoved: da je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili. Kaj mi je potreba zdaj tožbe in pravde, kaj prerekanja z Bogom in z ljudmi? Največji zaklad je spoznanje, pa če je vtepeno s cepci! — Kaj pa ti zdaj nameravaš, Jernej?«
(K pravičnim sodnikom se napotim, že rano se napotim, zdaj pa bom spal!«
«Le zadremlji, ti trudni otrok, lahko noč! — Ampak še to mi povej: kod pa boš iskal teh pravičnih sodnikov?«
(K tistim pojdem, ki so poklicani, da sodijo po pravici in postavi. Bog je poslal pravico na svet in ni pustil, da bi jo ljudje zaklepali v skrinjo; tudi ne pusti, da bi očitno pljuvali na njegovo zapoved! Bog je usmiljen, ne bo do zadnjega izkušal hlapca Jerneja, ki mu nikoli ni storil žalega!«
(Trdna je tvoja vera, Jernej, in velik bo greh, ki ga bodo
zasmeh. ge to povej. Jernej: kaj boš storil, kadar se P°1sLkl in ne bo pravice ne pri Bogu ne pri cesarju?«
bi. 11 storil, študent, če bi zdajle kar ne tega neba in nic več teh zvezd,

__	1	ah ne mene r v, itaKO
, w0je besede in kako hudo je storila krivica s l’ srcem! Moli, tudi Jaz bom molili«
,^,.5' eda!a sta v nebo s široko odprtimi očmi, Temna JI ^ nov dolina, nebo pa je bilo zmerom svetlejše; rdilo se je na ^ n0 ki tam so zvezde ugašale, velik in rdeč je vstajal mesec.
X.

nje m veliko je bilo: skoraj vsako leto je prihranil en
redenJe, š.el,,s.e Je ozrl v dolino in se je odkril 1 ' ?,godai Je bll°. ni se še prikazalo sonce; trava J®

bil kakor umit.
rose, njegov
«Nisem še vajen študentovega doma!« je pomislil-te rosne postelje in te visoke strehe!»
tla nevari
posceije m te visoke strehe!«	j in
In je zadel culo na ramo in se je nameril med vSinv® ini?jivami do ceste- Spočit je bil in je hodil z lahkim k°f - -*■ tuni njegovo srce je bilo veselo in utolaženo.
*Kaj bi trosil denar za voz?« je pomislil. (Dokler sijo te stare noge, bi bil greh, da bi lenaril; in tudi Cj v&Hški
bil, da bi prosjačil. Ce že pripelje mimo krščanski čiliji poreče: na, Jernej, prostora je za dva in kobila je sp05 pa prisedem v božjem imenu!«
In komaj je tako pomislil, je pripeljal mimo kmet je ozrl in je ustavil koleselj.
«Kam pa?«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO TRST UL. MONTKCCHl tUl TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - HOUHU7N1CA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-32 - UPHAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. *t. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 ln - Vnapfjjll letna IHUO Ur. polletna 35<)() lir! čeKiletna «400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420^din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poitnl tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. U*'
Striiarievs ulica 3-1 .telef 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 80M4/5-376 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 180, osmrtnice 120 lir.
Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
Mali oglasi 80 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upf

V^etn
‘JtLVfS
Ž4\vlad8 0 Usta

Si?
tikova
S

1

titulo
Wv°Ji di ?S6dn
3 S