87>5^
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
.JSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppi.
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 76 (9681)
TRST, sreda, 6. aprila 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRISTANEK KD NA PROGRAMSKE DOGOVOR JE LE PRVI KORAK
Tajnik KPI Berlinguer zahteva oblikovanje nove vladne večine
Socialisti poudarjajo, da bi nova vladna večina demokratičnih strank bila vezana na premostitev kriznega obdobja - La Malfa o nevarnosti neuspeha
RIM, 5. — Socialisti, republikanci in tudi socialdemokrati — .je v Neaplju poudaril tajnik KPI Berlinguer — «sc strinjajo o tem, da je potreben programski sporazum, ki naj ga jamči jasna in trdna vladna večina*. To bi dejansko predstavljalo korak naprej k oblikovnju vlade narodne solidarnosti, ki je osnovni cilj KPI. KD je »torej razumela, da se stvari premikajo*, čeprav med oklevanjem in zmanjševalnimi po
Politični tajnik KPI Enrico Berlinguer
skusi, je vsekakor priznala, da je potreben programski sporazum med demokratičnimi strankami.
«KD je naredila korak naprej, rahlo se je odprla,* pravi Berlinguer, toda med demokristjani so nekateri, ki bi fadi to odprtje spremenili v nov poskus odlašanja v nedogled, da bi zgolj pridobili na času. »Programski sporazum,* nadaljuje tajnik KPI, «ima smisel, če izraža sodelovanje med strankami ne samo v trenutku oblikovanja programa, temveč tudi pozneje, ko je treba zajam-
či njegovo popbkio in natančno izpolnjevanje.* Skratka, Berlinguer zahteva, da se »programski dogovor* spremeni v pravo vladno večino na vseh "avneh, od parlamenta do možnosti nadzorovanja vladne dejavnosti. Brez pomena je trditev demokristjanov, da bi programska večina ne bila možna med strankami, ki nimajo istih stališč, saj so se sporazumi sklepali vedno med «s:Jami, ki so med seboj različne in samostojne*. Skratka, Berlinguer je prepričan, da je «obnova» KD samo v besedah, ne pa v dejanjih in bo taka ostala vse dotlej, ko se bo KD odprla k iskrenemu in lo-
v VZDUŠJU NESOGLASIJ MED LEVICO IN DEMOKRISTJANI
DANES URADNI PRIČETEK RAZPRAVE 0 DEMOKRATIČNI REFORMI POLICIJE
Oblikovan «odbor za stike» med PSI, sindikalno federacijo gibanjem za sindikat javne varnosti - Demokristjani o «nevarnosti» zavezništva med policijskimi agenti in delavci
RlM, 5, - v poslanski komisiji •’ notranje zadeve se pričenja «i-er* razprav o zakonskih osnutkih, !. urejajo reformo policije. Komi-,IJa, ki bo nadaljevala svoje delo ak«j po praznikih, bo morala v .aJkrajšem času združiti (kolikor ^ mogoče) ifaesgitta raznih zakon ' uri osnutkov o tem problemu in «ko besedilo sporočiti poslanski Zbornici. Prvo poročilo s tem v Z[ezi bo prebral predsednik komi-za notranje zadeve posl. Oscar (PRI). Komisija je doslej P^jela zakonske osnutke PSI (Ral-Achilli in drugi). KPI (Fla-JjSni ;n drugi), radikalcev in demokristjanov (Mazzola), medtem ko i° svoje osnutke napovedali še li-eiaiec Costa in skupina «nacional-e demokracije*.
Razumljivo je, da združitev be-n.ll|l različnih zakonskih osnutkov j, [fhničm dejanje, pač pa terja °dnp veliko potrpežljivosti in tjo-,0^'iHHja med strankami, ki jih ujejo diametralno različna pojita iVan,la vloge policije v sedanjem n. 'luuskem političnem in družbe-
m trenutku.
Skoraj vsi (verjetno bodo nasprot-cisf)* rnnenJf' samo «demonncional-b« sWnjajo s tem, da je tre-je ['opraviti vojaški značaj polici-ore • pa P(,meni tudi globoko re-de]fn,Zacij° služb, ki so bile raz-cilfue med vojaške in civilne funk-p ai’je javne varnosti.
^ '«v tako se vsi strinjajo o tem, Pri' ^ treba Policijskim agentom °r znaR. pravico, da se sindikalno Obirajo, čeprav brez pravice oi„,| avke. Ostra pa so nasprotja oi-rat' * * * * vPrašanja, ali naj se agenti n!zFajo v en sam sindikat ali šan.sindikat°v, oziroma glede vpra-,3 ®R naj bo policijski sindikat ri-mv ornen>> Pa povezan z delav-CtSll suidikati v federaciji CGIL -
Pr*
da euvS?m je zanimivo povedati, svnjj1 Policijski agenti že povedali refer mnenie. ko so se z notranjim <■>.. fuduniom v razmerju 85 odst.
za sindikat, ki naj bo pri-
g^Hli
Ter,'®11 federac'ji CGTL - CISL - UIL. (Jpm,*!, Pa ,zpl° odločno nasprotujejo zacj|kr)stl*ni, ki bi želeli organi-skihi° ,Vr? »avtonomnih*, «cehov-la p sindikatov, katerim naj bi bi-Pi irlr? .,Zakonu izrecno prepovedana Uzitev sindikalni federaciji.
razloTi1 tako lt,n(?nje je jasno ob »ke Z' Podpredsednik demokrščan-kj	skupine G. Bianco,
redi dejal, tla KD nasprotuje «raz it, zavezništvu* med policisti Zav^ .jri' Bianco trdi, da bi tako k0 n_. ['I0 bilo nevarno, medtem Vem,?'1 “* Policija bila načelno po Vnnasz »ljudstvom*, ga ,i ja,"ie Pridružitve policijske-n«rav'e i8ta pa ni zS°lj politične katj e' Agenti ne bodo smeli stav-raii ’ »T° domnevajo, da bodo moti , Pl' Pogajanjih z vlado računali*) j®°hdarnost drugih kategorij.
Stra i *"ud' problem zavezništev, da ; , e se tudi strinjajo s tem, .Sto *eba Policistom zagotoviti do-Pa teh	pi’e.-iernke‘ 'njihovo službo
dobiti	'n organizacijsko poso-
ni, j' [udi pri tem pa levica meči j0 .Je Pogoj za sodobnejšo poli-ko	demokratizacija, medtem
dinkovit •-rnne,1'ia' da Policij« u-in [~JSa, če bo bolje plačana Zolg , »zaščitena*. Poslanec Maz-ba aa primer izjavil, da je tre-katei-in‘.IJ0 »zaščititi tudi pred ne-njajo ,	sodniki, ki agente prega-
*a*<), ker so streljali*.
Niti ni tajnost, da demokristjani skušajo na vse kriplje povezati vprašanje reforme in učinkovitosti policije z odobritvijo predloga o »varnostnem priporu*, čemur pa socialisti in komunisti odločno nasprotujejo.
Vsekakor pa je najvažnejša vest v zvezi s skorajšnjim začetkom razprave o reformi javne varnosti to, da so se predstavniki gibanja za sindikalizacijo policije, federacije CGIL -. CISL - UIL in socialistične stranke sestali iu sklenili oblikova ti nekakšen «odbor za stike*, ki bo skrbel za aktiven poseg predstavnikov «policistov - sindikalistov* v vse faze procesa oblikovanja novega združenega besedila zakona o reformi. Sestanek je vodil načelnik poslartske skupine PSI Balzamo, ki je poudaril, da so .socialisti mnenja, da njihov osnutek ni popoln in da ga je mogoče še izboljšati in izpopolniti. S tem, odprtim duhom, bodo šli na pogajanja v okviru parlamentarne komisije za notranje zadeve, pri tem pa bodo stalno upoštevali mnenje federacije CGIL -CISL - UIL in gibanja za sindikat policije.
Balzamo je vsekakor zahteval, naj notranje ministrstvo nemudoma prekliče represijske ukrepe, ki jih je sprejelo na predvečer razprave o reformi. Samo v Rimu je bilo namreč premeščenih v oddaljene kraje, na otoke ali na Jug dvanajst policijskih častnikov, ki so se aktivno zavzemali za demokratično reformo.
Gibanje za reformo ih sindikali-zaeijo policije je posebno močno v Bologni in Emiliji - Romagni, kjer bedo v vseh tovarnah stavkali v četrtek za četrt ure. Stavko je oklicala sindikalna federacija v znak solidarnosti s policijskimi agenti. Istega dne bo v občinski kinodvorani »Apollo* zborovanje delavskih delegatov in policistov, katerim ,bo spregovoril član vodstva CGIL Ri-naldo Scheda. Istega dne bodo v Bologni izvolili odbor predstavnikov agentov javne varnosti.
Naj poudarimo, da so prejšnje dni delavci stavkali v znak solidarnosti s policijo tudi v drugih emilijskib mestih, medtem ko so sindikalisti in policisti imeli v Bologni več sre-
čanj z dijaki na šolah, katerim so obrazložili svoje problemu in stališča. (st.s.)
Določene črne
zanirznjcm^a mesa..........-
RIM, 5. — Medministrski odbor za cene je določil nove cene zamrznjenega mesa, ki ga EGS daje na razpolago Italiji. Kot je pojasnil minister za kmetijstvo Marcora bo Itajija s tem mesom krila približno eno desetino svoje letne potrošnje.
Meso bodo morali prodajati v mesnicah zamrznjeno ■ ali odtajano, vsekakor pa z jasno navedbo izvora. Cene bodo sledeče: biftek 4900 lir za kilogram, izbrani kosi 3950 lir za kilogram, navadni kosi 2400 lir za kilogram. CIP je zvišal za 06 lir ceno cementa.
jalnemu sodelovanju z vsemi strankami ustavnega loka, in torej tudi KPI.
To, seveda, ni bila samo kritika demokrščanskega zavlačevanja, o-ziroma poskusa ohraniti stari »politični okvir*, pač pa tudi poskus vključitve v notranjo polemiko v KD, da bi vsaj odgovornejši del demokristjanov čutil potrebo, da so zoperstavi tistim reakcionarnim s:-lam znotraj stranke, ki bi rade dosegle splošno zaostritev odnosov z levico.
Tajništvo PSI, ki se je sestalo pod predsedstvom Bettina Craxija, je medtem odobrilo osnutek programa, ki ga bo PSI razposlala ostalim strankam in na katerega pričakuje odgovore takoj po velikonočnih praznikih.
»Iz te razprave o programu,* piše »Avanti!*, bi »morali iziti elementi programsko - političnega sporazuma o zasilnem obdobju, ki naj vrne nekaj' kisika vladi, ‘kakršnikoli vladi, ki bi se rada 'soočila učinkovito s težavami sedanjega časa*. Demokr-ščanski zaskrbljenosti tako odgovarjajo: »Ne gre za splošno ali stalno zavezništvo, pač pa pakt o premostitvi kriznega obdobja.*
Še bolj je zaskrbljen La Malfa, ki je na svojem glasilu zapisal: «če bi se pogajanja za programski spo razum prekinila bi se začel silovit spopad med dvema frontama, ki bi postavil na kocko ustavno ureditev.*
can;)ida curzi
Zanikana utemeljenost vesti o kandidaturi Agnellija na mesto vele|M)slanika v ZDA
TURIN, 5. — Tiskovni urad FIAT je sporočil, da je vest o morebitni kandidaturi odv. Giannija Agnellija za novega italijanskega veleposlanika v ZDA »povsem neutemeljena*. Enako zanika resničnost vesti tudi Farnesina, ki pojesnjuje, da je v Italiji imenovanje veleposlanikov izven kroga rednih diplomatov bila izjemen in že zdavnaj opuščen pojav. Vsekakor, pojasnujejo v krogih zunanjega ministrstva, se je o Agnelliju pred volitvami govorilo kot o možnem parlamentarcu ali članu vlade, kar pomeni, da bi morebitno imenovanje v okvir diplomatske kariere bilo zanj »poniževalno*.
Razpust EGAM na četrtkovi seji vlade
RIM, 5. — Na svoji redni četrtkovi seji bo vlada na predlog mi nistra za javne soudeležbe spreje la odlok o likvidaciji družbe EG AM. V ta namen bo vlada izdala 900 milijard lir (stroški bodo raz deljeni skozi šest let, do 1981), ki naj služijo za kritje izgub ter morebitno sanacijo nekaterih podjetij. Za sanacijo naj bi podjetja EG AM predali za eno leto IRI in ENI, v tem okviru pa bo oblikovana komisija, ki bo preučila njihov položaj'in ugotovila, katera naj nadaljujejo, z delom. Mišljena so predvsem metalurška in rudarska podjetja, med katerimi je tudi rabeljski rudnik.
V zvezi s tem je federacija CG IL CISL - UIL skupno s kovinarsko zvezo in sindikalno zvezo kemijskih delavcev napovedala enodnevno protestno akcijo, s katero zahtevajo sindikati od vlade, naj spoštuje v celoti dane obveze o popolni, likvidaciji EGAM in prehodu podjetij v javno upravo. Sindikati še posebej zahtevajo reorganizacijo treh temeljnih sektorjev dejavnost; EGAM, to je rudarsko metalurškega, mehansko -tekstilnega in jeklarskega. Predvsem pa sindikati zahtevajo nedvoumna jamstva o ohranitvi ravni zaposlitve.
Sestanek posebne deželne komisije za vprašanja osimskih sporazumov
Pod predsedstvom svetovalca Bcržautija se je včeraj sestala posebna deželna komisija za probleme v r1 c/i /. o-sanskimi sporazumi, ki je poslušala dolgo poročilo podpredsednika deželnega odbora Stopperja. Poročilo berile
na tržaški kroniki
uiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiMiiHitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiMiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiMiiiiMiitiiiiniiiHiiuiiiMiiiiiiitiiiiiiiMiiMMiiiiiiniiimi
P0 SOBOTNI VELJKI MANIFESTACIJI V AVSTRIJSKEM GLAVNEM MESTU
Koroški Slovenci izročili predstavnikom OZN dokumentacijo o položaju manjšine
Avstrijski zakon o manjšinah krši duha in črko državne pogodbe - Sobotna akcija pomeni novo kvaliteto: udeležba prekosila vsako pričakovanje
DUNAJ. 5. — Delegacija koroških Slovencev je, kot poroČH italijanska tiskovna agencija ANSA, izročila odboru OZN za odprav« vseli oblik rasne diskriminacije, ki zajeda od prejšnjega poncdčljka na Dunaju, dokumentacijo, v kateri je med drugim rečeno, da je avstrijski zakon, ki določa pravice manjšin v nasprotju s črko in duhom člena 7 avstrijske državne pogodbe ter z načeli Organizacije združenih narodov, po katerih pravice neke manjšine ne smejo biti odvisne od njene številčnosti. Zakon, ki določa dvo-------------
jez!čnost samo v nekaterih krajih, j speveiTdopisnika ljubljanskega «De-k.jcr živita slovenska in hrvaška j la* iz Celovca Marijana Sed moka:
enotna vodilna težnja: osamiti manj šino in jo na koncu prisiliti .k — samomorilnemu — soglasju s sed mojulijsko zakonodajo.
V takšnem ix/ložaju predstavlja sobotna akcija obeh osrednjih orga nizacij v marsičem novo kvaliteto. Nova kvaliteta je udeležba: kljub
manjšina, krši duha in črko državne pogodbe, ker bi njegovo izvajanje bilo odvisno od odstotka pripadnikov manjšine na posameznih področjih. Dokumentacijo so predstavniki koroških Slovencev hoteli izročiti predstavnikom OZN že v soboto, ko pa je zunanji minister Pahr organiziral za člane delegacije svetovne organizacije izlet na Gradiščansko in jih tako ni bilo na Dunaju . . .
V zvezi s sobotno manifestacijo koroških Slovencev v avstrijskem glavnem mestu objavljamo tudi pri-
niiiiiiiiiiiiiMiiuiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiMMimiiiMMii
Kubansko-sovjetski pogovori
V sovjetskem glavnem mestu so se včeraj začeli uradni pogovori med kubansko delegacijo, ki jo vodi Fidei Castro ter sovjetsko, ki jo vodi Leonid Brežnjev v	(Telefoto ANSA)
....................
ŠE VEDNO POLEMIKE O REHABILITACIJI TENG HSIAO - PINGA
Prepovedane manifestacije ob obletnici neredov na pekinškem trgu Tien An Men
PEKING, 5. — Dan prednikov, 5, april je šel mimo, ne da bi uradna glasila kitajske partije omenila neredov. do katerih je pred točno letom dnj prišlo na glavnem pekinškem trgu. Nerede so takrat pripisali »protirevolucionarjem* in ker doslej ni bilo nobenih demantijev, domnevajo, da jih še vedno imajo za take.	'
Medtem pa so Teng Hsiao - pinga, ki so ga dva dni po neredih odstavili s položajev podpredsedmka partije, podpredsednika vlade in načel nika glavnega štaba, vsaj moralno rehabilitirali. Teng Hsiao ping jc
sicer zagrešil nekaj »napak* (še zlasti kar zadeva kulturno revolucijo) njegove napake pa je «tolpa štirih* nalašč še povečala. Vsekakor so njegove zasluge mnogo bolj pomembne kot napake.
Politični opazovalci v Pekingu torej še vedno menijo, da se bo Teng Hsiao - ping kmalu vrnil k politični dejavnosti, čeprav pri tem obstajajo še nekatere težave. Omenimo naj predvsem, da si partijski voditelji še niso na jasnem, katero funkcijo naj bi mu poverili. Nekateri opazovalci se pri tem sprašujejo, ali ni morda pravilno tolmačenje nekega
članka, iz katerega naj bi izhajalo, da bi bil Teng pripravljen ponovho prevzeti vse svoje prejšnje funkcije razen podpredsedstva partije in podpredsedstva vlade. Prevladuje mnenje, da bodo upoštevali Tengo-ve zmožnosti na področju gospodarstva, kjer se že zdaj uveljavljajo nekateri njegovi načrti. Hoteli pa bi preprečiti trenja znotraj partije, kjer obstaja še vedno dokaj močna skupina, ki jo vodi pekinški župan Vu Kot rečeno na dan prednikov niso na osrednjem pekinškem trgu uprizorili nobene proslave, uradno zato, ker so v teku dela- zav postavitev
mavzoleja Maocetufigu. K velikemu portretu pokojnega kitajskega predsednika niso postavili niti enega samega vfenca. Januarja, ob prvi obletnici smrti čuenlaja so na trg prinesli na desetine vencev. Ugotavljajo pa. da so sprejeli vrsto strogih ukrepov, da na trgu ne bi prišlo do manifestacij. Januarja se je taka manifestacija ob obletnici čuenla-jeve smrti spremenila v demonstracijo v prid Teng Hsiao - pingu ter proti nekaterim drugim partijskim voditeljem, med katerimi je bil že omenjeni pekinški župan Vu Teh.
(if)
Za avstrijsko javnost bi morata bi tf minula sobota eden od tistih dni.
ko spregledajo ljudje, ki jih avstrijski način obveščanja o manjšinski problematiki sili v politično slepoto. Impozantna protestna vožnja sloven-
skih demonstrantov skozi Dunaj — okoli dvesto vozil je za več ur pri-
tegnilo pozornost .sicer sobotno u-mirjenega avstrijskega glavnega mesta — je nedvoumno odgovorila vsem tistim, ki skušajo obseg in razsežnosti manjšinskega konflikta
v Avstriji zmanjšati, ga predstaviti kot odobren in hitro rešljiv, ne pa kot enega izmed osrednjih notranje političnih problemov današnje Avstrije.
Manifestacija na Dunaju je pokazala. da vprašanje koroških Slovencev sega daleč preko področja izključno manjšinske tematike v področja, kjer se zastavlja vprašanje demokratične zrelosti avstrijske družbe in njenih inštitucij, in da je — pa naj si avstrijski vladni funkcionarji še tako vneto dajejo poguma s tem, da koroški konflikt minimizirajo — tudi poglavitni avstrijski zunanjepolitični problem: prav s sobotno demonstracijo je manjšina prvič odločno stopila pred mednarodno javnost.
Demonstracija je na učinkovit način razbila iluzijo, ki jo že nekaj tednov sem nenavadno skladno (zlasti za družbo, ki se tako šopiri z načelom ^pluralizma mnenj*) ustvarjajo avstrijski politiki in avstrijska občila. Gre za prizadevanja predstaviti uveljavljanje zakonov, sprejetih 7. julija lani, kot povsem ne-konflikten proces, ki resda poraja med Slovenci nekaj odpora, toda odpor, ki ga spodbuja le nekaj *za-grizenih ekstremistov». Tako je koroški tisk te dni poročal o tem, kako sta socialistična in ljudska stranka že imenovali svoj delež članov manjšinskega sosveta (ta organ, to treba pa vsakič poudariti, obe •snski organizaciji zavračata kot zakonodaje, ki se je hudo preja zoper črko in duha 7. člena -dvne pogodbe), toda o tem, da slovensko prebivalstvo teh ljudi ne prizna za svoje predstavnike, ni črhnil niti besedice. Tančica, ki naj bi zakrila robate poteze konflikta na Koroškem, je stkana tudi iz tistega dogajanja, ki sodi v povsem normalno zunanje sodelovanje sleherne države: vse običajne oblike sodelovanja preko meje med Jugoslavijo in Avstrijo torej, skušajo v Avstriji in še posebej na koroškem političnem Odru predstaviti kot »pomirjanje* s strani Jugoslavije. Prizadevanja po dobrososedskih odnosih na eni strani in jugoslovansko zavzetost na uresničitev 7. člena državne pogodbe pa drugi skušajo predstaviti kot dva nasprotna, protislovna pola. čeprav je prav utrjevanje takšnih odnosov tisti proces, ki položaj manjšine v resnici krepi in ji daje nova jamstva za obstoj. V obojem — prikrivanju resnice o konfliktnem manjšinskem stanju pred avstrijsko javnostjo in pa v ustvarjanju lažnega vtisa, da je zavzetost na jugoslovanski strani zgolj formalna — pa se skriva skupna,
izreehHbkratkemu ruku. zaradi katek aMrforednji organizaciji s, lem ge-
rega organizatorjem ni bilo moč natančneje obvestili prebivalstvo, v čem je /k>!itična teža takšne protestne vgžnje, je udeležba presegla sleherna pričakovanja. Udeležba je ponovno pobila tvezenja o «osamlje nosti» osrednjih organizacij, ki da nimata opore v slovenskem prebivalstvu. Ljudje v kakih dvesto avtomobilih, ki so prišli praktično s celotnega dimjezičnega ozemlja, so zavrnili vse tiste uradne in poluradne trditve, po katerih naj hi slovensko prebivalstvo me vedelo», za kai na Koroškem v resnici gre.
Nova kvaliteta je nadalje domet demonstracije. Z njo so Slovenci krenili na sam Dunaj, pa ne zaradi političnega ekshibicionizma, marveč zato. da tudi na ta način — in drugega'skorajda nimajo, kajti koncentracija sredstev javnega obveščanja v Avstriji Slovencem ni v pomoč in redkokdaj prodre resnica o njihovem .položaju v avstrijski tisk — o-pozorijo demokratične Avstrijce na svoj položaj, da tudi .po tej poti
poskusijo identificirati popačenja n avstrijski demokraciji s svojim položajem in boj za svoje narodnostne pravice povežejo z bojem zoper zlorabe demokracije v Avstriji nasploh.
Tudi nosilni) geslo demonstracij« samo — esiorensko vprašanje pred OZN* pomeni novo kvaliteto, saj
slom napovedali, da stopata pred mednarodno javnost in da bosta poslej ukrenili vse. da bo ta javnost zvedela, kai se dogaja z manjšinami v Avstriji.
. In — ne nazadnje je za marsikoga nekaj imvega tudi borbenost, ki so jo izpričali Slovenci s svojo akcijo: ta borbenost bi morala avstrijski visoki politiki razbili vse iluzije o tem, da se bodo Slovenci prej ali slej le sprijaznili s tpravko do asimilacije», kot jim jo ponuja zunanji minister Pahr. če hoče Avstrija «svoj 'mir*, tako nekako se glasi sporočilo s sobotne demonstracije. potem naj konfliktno situacijo na Koroškem odpravi talco, da da manjšini vse pravice, ki ji zagotavljajo obstoj na njenem avtohtonem ozmelju, ne pa tako, da skuša manjšino asimilirati in s tem likvidirati. Mir na Koroškem je lahko le mir dveh v sožitju živečih narodov, ne -pa mir. ki ga hoče imeti nemško-nacionalistični ekstremist na grobiščih Slovencev.
ZANIMIVE IZJAVE PREDSEDNIKA VLADE SUAREZA
PRIHODNJI TEDEN KONČNO LEGALIZACIJA ŠPANSKE PARTIJE?
MADRID, '5. — Izjave, ki jih je predsednik španske vlade Suarez dal zahodnonemškemu tedniku »Der Spiegel* so danes v žarišču pozornosti v španskih političnih • krogih, še zlasti tisti del, ki se nanaša na vprašanje legalizacije španske komunistične partije.
Iz Suarezovih izjav naj bi se, po mnenju nekaterih španskih dnev. nikov dalo sklepati, da se bo predsednik vlade le izrekel za legalizacijo komunistov. Samo nekaj ur kasneje je vladni tiskovni urad te domneve zanikal ter poudaril, da Suarez ni nikoli izjavil kaj takega. «Der Spiegel* objavlja dobesedno Suarezovo izjavo: »Poznam statut, ki ga je predložila KP Španijo in osebno menim, da je sprejemljiv. Seveda ne morem soditi o nadaljnjih načrtih komunistične partije.* Po mojem osebnem mnenju, nadaljuje predsednik španske vlade Suarez, bo Španija morala zgraditi svojo politično bodočnost, pri tem pa morajo sodelovati v$e politične sile, katerih delovanje je v skladu s prizadevanji za ustanovitev trdne demokratične države.
Špansko vrhovno sodišče je danes potrdilo, da ni pristojno za legalizacijo nadaljnjih štirih političnih skupin, dokumentacijo o katerih je notranje ministrstvo izročilo sodišču. Sedaj se bo kot o legalizaciji komunistične partije o tem morala izreči vlada. Del španskih dnevnikov obtožuje vlado, da nalašč zavlačuje legalizacijo KPŠ,
da bi šla ,na roko drugim strankam.
O vprašanju legalizacije španske komunistične partije in nekaterih drugih političnih skupin se bo Vlada izrekla po veliki'noči. najbrž r ponedeljek ali pa v sredo. Nikogar ne bi presenetilo, če bi za to po čakali Rrihodnjo vladno sejo, ki bi utegnila biti v četrtek* 14. ali v petek, 15. aprila. '	• •	■
Kljub vsem domnevam kaže. da bo vlada legalizirala komunistično partijo in nekatere manjše skupine1, ki so še v negotovosti. Pri tem u-gotavljajo, da je vlada zamudila mnogo dragocenega časa, med katerim bi lahko utrdila demokracijo na račun frankističnih in fašističnih sil.
Z današnjim dnem bi morala v teoriji v Španiji prenehati vsaka politična dejavnost. Jutri se začenjajo prazniki, ko bo vsa politična dejavnost zamrla, o nadaljnjih političnih problemih se bodo pogajanja nadaljevala v ponedeljek.
Medtem si sledijo primeri politične nestipnosti. Skrajnodesničarska protikomunistčna organizacija »a-postolska protikomunistična zveza* si je prevzela odgovornost za napad na sedež španske delavske socialistične stranke v Valencii. Skupina desničarskih skrajnežev je sedež popolnoma razdejala ter ukradla vsoto 100 tisoč pezet, kar je nekaj več kot milijon 200 tisoč lir. Preden so odšli so fašisti tudi pomazali zidove s protikomunističnimi gesli, (if)
SINOČI V POKRAJINSKEM SVETU
"■. —	-- t
BREZ POLEMIČNE OSTRINE RAZPRAVA 0 PROGRAMU GHERSIJEVEGA ODBORA
Predsednik pokrajine potrdil obveze v korist slovenske narodnostne skupnosti - Izvoljeni trije člani komisije za slovensko šolo
V umirjenem ozračju in brez politične ostrine se je sinoči v pokrajinskem svetu razvila politična razprava o programskih izjavah, ki jih je predsednik novega levičarskega pokrajinskega odbora Lucio Ghersi dal še pred skoraj poldrugim mesecem, ob izvolitvi novega odbora. Dogovor med načelniki svetovalskih skupin, da se razprava razvije na osnovi interpelacij posameznih ^skupin, ne pa na osnovi resolucij, ki terjajo končno glasovanje, je odvzel razpravi vsakršno napetost in pretirano polemičnost.
Niti demokristjanom, ki so se množično oglasili k besedi (govo rili so Locchi, Sbisa, Vinciguerra in Zanetti). ni uspelo oživeti razprav«. Sicer so vsi odločno zanikali podtikanja o tihem dogovoru z levico, po katerem naj bi komunistom in socialistom prepustili po-krajno v zameno za ohranitev občinske uprave, po drugi strani pa ao se izognili napadom na novi levičarski odbor.
Predstavnik SSk Brezigar je previdno ocenil program novega od bora in med drugim ugotovil nekatere pomanjkljivosti v njem. tudi glede točk, ki zadevajo slovensko manjšino. Pozitivno je ocenil ustanovitev posebnega odborništva za razvoj manjšine, obžaloval pa je, da programski dokument ne o-menja problemov slovenskega gledališča in slovenskega šolskega o-kraja. Predstavnik SSk je tudi o-menil vprašanje kraških rezervatov in poudaril, da ne smejo postati protiutež industrijski prosti coni na Krasu.
Po kritičnih posegih liberalca Pampanina in republikanca Fo-scarinija je socialist Carbone orisal potek dogovorov, ki so privedli do ustanovitve levičarskega odbo ra, in ugotovil, da manjšinski odbor. ki razpolaga z 12 glasovi nn 30, prav gotovo ni najboljša rešitev, je pa edina možna rešitev za preprečitev komisarske uprave. Ko. munist Niccolini je prav tako pou daril, da se je njegova stranka odločila za manjšinski odbor zato, da bi preprečila prihod komisarja, opozoril pa je tudi na odgovornost KD in predvsem tistih krogov v stranki relativne večine, ki so prepričani, da lahko nadaljujejo po stari poti antikomunističnih diskriminacij.
Po posegu socialdemokrata De-vescovija, je predsednik Ghersi v razčlenjenem odgovoru na posege v razpravo ponovno navedel politične razloge, ki so privedli do levičarske uprave, tej- se je zavzel za koristno soočanje in sodelova
Sindikat slovenske šole sklicuje danes, 6. aprila, ob 18. uri na sedežu sindikata sejo odbora.
Dnevni red: diskusija o odgovoru uprav otroških vrtcev v zvezi s seminarjem vrtnaric in razno.
nje z vsemi strankami ustavnega loka. Prvi primer takega sodelovanja je dejstvo, da je predstav nik SSk sprejel predsedstvo prve svetovalske komisije, medtem ko so predsedstvo druge komisije po nudili predstavniku PSDI,
Ghersi je poudaril važnost nameravane gospodarske konference, glede vprašanj slovenske narodnostne skupnosti pa je dejal, da se odbor ne bo omejeval na splošne izjave, ampak, da želi doseči konkretne rezultate. Ponovil je obvezo po odobritvi spremembe pravilnika, ki naj omogoči rabo slovenščine v pokrajinskem svetu, pa tudi obvezo v korist avtonomnega slovenskega šolskega okraja. Ghersi je tudj poudaril pomen predvidene misije v Rimu v zvezi z zakonom o globalni zaščiti manjšine glede na dejstvo, da je po ratifikaciji osimskih sporazumov nastopil čas, da bi se tega
problema lotili in ga dokončno rešili.
Ob začetku sinočnje seje je pokrajinski svet izglasoval nekaj nujnih sklepov. Delno so spremenili sestavo svetovalskih komisij ter komisij za restrukturacijo pokrajin skih uradov in za izdajanje pokrajinskega vestnika. Izvolili so tudi tri predstavnike v komisijo za slovensko šolo. Izvoljeni so bili Boris Iskra in Josip Pečenko, ki sta prejela 11 glasov svetovalcev KPI jn PSI, ter Jurij Slama, ki je prejel 10 glasov KD, medtem ko kandidati SSk, PSDI in PRI niso prejeli zadostnega števila glasov. Pokrajinski svet je še potrdil pripravljalni odbor za konferenco o tržaškem gospodarstvu, ki ga je že izvolil tržaški občinski svet (obe upravi bosta skupno organizirali konferenco) jn soglasno odobril drugo fazo del zavoda za geometre.
ZASEDANJE POSEBNE DEŽELNE KOMISIJE
Naloge in vloga deželnih organov pri izvajanja osimskih sporazumov
Poudarjena zahteva po osrednji vlogi krajevnih javnih uprav
Javne uprave in vsi družbeno -ekonomski tvorniki morajo bistveno vplivati na izvajanje osimskih sporazumov in kasneje sodelovati pri upravljanju nastalih struktur, so takoj po izmenjavi ratifikacijskih listin izjavile vse svetovalske skupne ustavnega loka v deželnem svetu. Včeraj pa so se s sestankom posebne deželne komisije za vprašanja v zvezi z osimskim sporazumom začela priprav I.ialna dela za njegovo uresničitev. Uvodno poročilo je imel odbornik Stopper, kj v imenu deželne vlade sledi temu problemu. Najprej je navedel mednarodna, državna in deželna telega, ki sodelujejo pri uresničevanju sporazumov, v prvi vrsti medministrski odbor ki mora sestaviti mešane komisije, izdelati smernice za italijanske predstavnike in osnovati predloge za vladne odlok?, ki jih predpisuje ratifikacijski zakon. Predviden je tudi
iHiiiiiiiiriiirmiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifmiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiimiuniiiiiiiiimiimiim«
NA SREČANJU 0* PROMETNIH ZVEZAH V EVROPE
Poudarjena potreba po boljši povezavi med Trstom in zaledjem
V Jugoslaviji se pripravljajo na gradnjo 1360 km dolge avlo cesto od avstrijske do grške meje
V včerajšnjem zaključnem delu mednarodnega srečanja o kopenskih prometnih zvezah v Evropi, ki ga je organiziral tržaški Inštitut za preučevanje prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, so izvedenci o-bravnavali predvsem problematiko, ki zadeva prometne strukture v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v sosednih republikah. Ravnatelj inštituta prof. Pellis je v daljšem posegu pregledal sistem prometnih zvez med tržaškim pristaniščem in zaledjem in naglasil, da potrebuje naša luka boljše kopenske zveze zlasti z Bavarsko. S ponovnim odprtjem Sueškega prekopa je Trst postal izhodišče za najkrajše zveze med Srednjo Evropo in čezmorjem, zato so za luko potrebne hitre prometne zveze tudi z Avstrijo in češkoslovaško; ki p« vse gravitirajo na prebod pri Kokovem.,,
Predsednik Državnega inštituta za prevoze ing. Mori;'jejjrav tako o-bravhaval, prometne SStPze med I-talijo in srednjo Evropo in naglasil, da so vse železniške proge na tej relaciji že zastarele, medtem ko je cestno omrežje v zadnjih letih doživelo nekatere izboljšave. Vodstvo državnih železnic se že dalj časa ukvarja z načrti za izboljšanje obstoječih prog, za zveze, ki zadevajo tudi druge članice EGS, pa bi "morala deveterica priskočiti na pomoč ne le s strokovnimi nasveti, temveč, tudi s primernimi finančnimi posegi.
MED RAZPRAVO O DEŽELNEM OBRAČUNU ZA 1975
Kritične pripombe opozicije na deželni birokratski aparat
a
Večina,ki je obračun odobrila, je pokazala premalo priprav. Ijenosti za odpravo počasnosti v izvajanju političnih sklepov
Z glasovi KD, PRI in PSDI je deželni svet včeraj odobril obračun za leto 1975. Proti so, zaradi politične ocene porazdeljevanja deželnih sredstev, čeprav iz različnih zornih kotov, glasovali svetovalci KPI, PLII Furlanskega gibanja in MSI, medtem ko st« s« PSI in SSk vzdržali.
Obračun za letb 1975, ki ga je na predlog odbornika zd finance izdelala deželna vlada, predstavlja sicer novost v načinu obravnave, po drugi strani Pa je zadnji primer letnega obračunavanja. saj je sedaj v veljavi večletno načrtovanje. Postavke so namreč razdelili po raznih področjih in jih pregledali v pristojnih komisijah. Poleg zapisnikov o teh razpravah, sta .bil« osnova včerajšnjega zasedanja deželnega sveta obrazložitvi poročevalcev večine Ginaldija (KD) in manjšine Bettolija (KPI). Oba nista imela večjih pripomb na tehnično-knjigovodsko plat medtem ko sta se razhajala v politični oceni dokumenta. Za predstavnika večine je treba pomanjkljivosti, ki jih je med drugim zabeležil tudi državni računski dvor. ki je obračun odobril, pripisati splošnemu kritičnemu finančnemu položaju v državi in prepočasnosti deželnega birokratskega aparata. Veliki pasivni ostanki, ki znašajo 191 milijard pa so za stranke »fiziološki pojav* vseh javnih uprav in se ga ne more odpraviti .temveč kvečjemu zmanjšati. S to oceno pa niso soglašale ne stranke. ki so glasovale proti odobritvi, ne PSI. ki je sodelovala pri proračunu in so naglasile, da je tako velik ostanek, poleg navedenih razlogov, zakrivila tudi politična volja večine, ki ovir, še zlasti birokratskega značaja, ne odpravlja. Veliko pripomb je bilo predvsem na račun ustanov, ki delujejo pod okriljem dežele, ki do sedaj niso dajale v pregled bilance deželnemu svetu in na klientelaristični način imenovanja voditeljev, način, ki se je udomačil tudi v deželnem aparatu.
Naj na kratko navedemo še včerajšnje govornike: najprej je za Furlansko gibanje spregovorila Pupinije-va, ki je zavzela negativno stališče. Komunistični svetovalec Pascolat. ki
je praktično zavrnil finančni dokument, je naglasil večjo pomembnost politične ocene nad golo tehnično. Restrukturizacijo dežele, še zlasti deželne vlade, ki ni sestavljena na podlagi resničnih potreb, je zahteval liberalec Trauner, predstavnik MSI Morelli je med drugim nasprotoval o-simskim sporazumom! Lonza pa je za' PSI zagovarjal predstavljeni - dokument. Precej kritičnih pripomb je Izrekel socialist De Carli, ki je deželnim odbomištvom oporekal resnično poznavanje problemov. Pozitivno, kljub nekaterim pomislekom, je o o-bračunu govoril krščanski demokrat Ribezzi. Sledili so odgovori poročevalcev manjšine in večine, in odbornika za finance Tripanija.
Predstavnik državnih železnic ing. Zaccaria je v daljšem posegu o-bravnaval promet na progi Videm -Trbiž - Dunaj tov poudaril, da je proga na odseku Videm . Trbiž že danes preobremenjena." Stanje se bo lahko izboljšalo le po položitvi drugega tira in po ureditvi predvidene ranžirne postaje pri Cervignanu. Avstrijski izvedenec za cestni promet ing. Reglei* je p-edočil prisotnim načrte za izboljšanje avtocestnih zvez na avstrijskem ozemlju, pri tem pa poudaril težave finančnega značaja, s katerimi se borijo načrtovalci in izvajalci predvidenih del.
Ing. Žnideršič in ing,- Kranjc iz Ljubljane sta nato orisala načrte za izboljšanje prometnih zvez, ki jih nameravajo v prihodnjh letih uresničiti v Jugoslaviji. V tem okviru sta poudarila zlasti potne n bodoče «transjugoslovanske» avtoceste od •pifedbra ffod Karavankami preko Ljubljane, Zagreba, Beograda, NišaSkopja, do. Djey;djelije, ki bo dolga okrog 1.‘360 km. V prihodnjih petih letih bodo speljali okrog 420 kfn avtoceste, ki je na 100 km dolgem odseku med Beogradom in Nišem že v gradnji.
Srečanje se je zaključilo s posegom predsednika inštituta prof. Ma-teminija, ki je sintetično povzel glavne misli iz dvodnevne razprave.
Srečanje na pokrajini s predstavniki slovenskih šol
V zvezi z vprašanji, ki so se pojavila v zadnjih časih na slovenskih šolah v Trstu, je pokrajinski odbornik za šolstvo prof. Stelio Spadaro sklical srečanje s predsedniki zavodskih svetov štirih slovenskih^viš-jih srednjih šol.
Predstavniki slovenskih zavodov so predvsem seznanili pokrajinsko upravo s posebno delikatnim trenutkom, ki ga doživlja tako šola na splošno, kot tudi slovenska skupnost spričo različnih napetosti. Tako predstavniki šol kot pokrajinska uprava soglašajo o potrebi, da se lotijo tako študenti kot. profesorji s čutom odgovornosti na pameten način reševanja vrste problemov, s katerimi se morajo soočati v krat kem in srednjem roku.
Na sestanku so se tudi dogovorili da bodo na novem bližnjem sreča nju obravnavali ne samo nujna vprašanja vzdrževanja in uporabe šolskih zgradb, ampak tudi vprašanja šolskih struktur in ustanovitev novih šolskih tečajev, glede na to, da sedanji ne zadovoljujejo kultur nih in učnih potreb slovenske skupnosti.
DANES ZJUTRAJ S TRŽAŠKI 1EIEIMSKE POSTAJI
PETSTO IZLETNIKOV NA POT S PRIMORSKIM DNEVNIKOM
Danes zjutraj ob 8.15 se s posebnim vlakom, ki bo odpeljal s tržaške železniške postaje, podaja na več kot 2000 km dolgo pot po Jugoslaviji skoraj 500 naročnikov in čita-teljev Primorskega dnevnika.
Tradicionalni vsakoletni izlet, če se ne motimo že 18. po vrsti, bo tokrat popeljal izletnike do Beograda s skokom na Petrovaradinsko trdnjavo nad Novim Sadom, potem z istim posebnim vlakom po novi čudoviti panoramski progi od Beograda do Bara na črnogorski obali, kjer se bo vožnja z vlakom tudi končala. Od Bara oziroma od bisera črnogorske obale - Budve, bo izletnike popeljalo 10 avtobus«- mimo Skadarske-gb jezera ob albanski meji na Cetinje visoko na črnogorsko planoto in od tam v spustu proti Kotoru in Dubrovniku. Nadaljnja pot jih bo vodila skozi Split in Šibenik do Zadra, kjer bo zadnje poslovilno skup no kosilo, in od Zadra po obalni
cesti proti Reki in Trstu, kjer se bo po šestih dneh izlet tudi končal.
Med potjo si bodo izletniki ogledali številne zanimivosti glavnega mesta Jugoslavije in njegove okoli ce, zgodovinsko mestece Titovo U-žice v Srbiji, kjer je bilo po okupaciji Jugoslavije v zadnji vojni u-stanovljeno prvo osvobojeno parti zansko ozemlje, proglašeno za «U-žčko republiko/), knežji dvorec na Cetinju, kjer bodo izletnikom priredili poseben sprejem, zgodovinske zanimivosti Dubrovnika in druge lepote vzdolž dalmatinske obale, vseh večjih središčih bodo izletnikom na razpolago posebni vodiči.
Vodstvo izleta prosi-vse udeležen ce, da strogo upoštevajo navodila svojih vodičev na vlaku in v avtobusih, da strogo spoštujejo urnike in d z disc:plino prispevajo k uspešnemu -x)teku tega izleta, ki pa mno -žičnosti presega vse dosedanje. Vsem prijetno potovanje!
OB 25. APRILU V RIŽARNI
Osrednja svečanost
bo v soboto, 23. t. m.
, 0
V občinski palači se je pod pred sedstvom podžupana Giorgia Cesa-reja sestal občinski antifašistični odbor ob navzočnosti predstavnikov strank ustavnega loka, sindikalnih organizac:j in partizanskih združenj. Odbornik Cesare je najprej poročal o stikih s prefektom Molinarijem o vprašanjih javnega reda. Napovedano je bilo, da se bo župan Spaccini po velikonočnih p-aznikih sestal s predstavniki zavodskih svetov tržaških višjih srednjih šoL
Odbor se je tudi dogovoril o okvirnem programu manifestacij ob 25. aprilu in sklenil, da bo osrednja svečanost v soboto, 23. aprila, v Rižarni. Še prej bodo organizirali druge . manifestacije v dogovoru s sind:kalnimi organizacijami, rajonskimi konzultami in Deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja, da bi orisali pomen te važne obletnice.
• Predsednik tržaške pokrajine Ghersi je včeraj sprejel na vljudnostni o-bisk< generala finančnih straž Luciana Palandrija in poveljnika tržaških karabinjerjev polk. Feliceja Forcello.
odbor obeh zbornic, k' bi moral oceniti vladne odloke in preveriti delovanje italijansko - jugoslovanskih komisij.
Na deželni ravni pa so poleg posebne komisije, ki je politični organ, ustanovili še medodborniški odbor, kamor so vključili tudi pristojne ustanove, in gospodarsko posvetovalno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki gospodarskih kategorij in sindikalnih organizacij. Naloge deželnih organizmov pa se, po mnenju Stopperja, ne bi smele omejevati na ocenjevanje vladnih odlokov, temveč bi morali le ti izdelati predloge o raznih predvidenih pobudah.
Prvi je v razpravo posegel komunist Colli, ki je podčrtal osrednjo vlogo posebne komisije, v kateri morajo biti vsa vprašanja predhodno izčrpno obravnavana. Samo tako. je zaključil Colli, bo lahko dežela opravila nalogo po-speševalke in zagovornice uresničevanja osimskih sporazumov v spoštovanju nalog in pristojnosti države. Premajhno upoštevanje krajevnih javnih uprav je bil glav-■ni oč.tek liberalca Trauner,ja. ki je med'drugim poudaril, da mora z oceno o vladnih ukrepih počakati, dokler ne bo znana dodelitev finančnih sredstev. Po mnenju socialdemokrata Lonze je glavna naloga posebne komisije proučitev vprašanja razvoja industrijskega področja, medtem ko je krščanski demokrat Coloni označil kot trenutno najnujnejši ukrep pripravo za konskega osnutka o izgradnji najpotrebnejših infrastruktur.
Zasedanje je zaključil predsednik komisije Berzanti, ki je zavrnil tezo o njeni- podrejeni vlogi.
Vnovič se bo komisija sestala po prvem zasedanju medministr skega odbora, ki bo jutri, kateremu bo prisostvoval tudi član deželne vlade.
OD JUTRI DO TORKA
Velikonočne počilnice
Jutri, v četrtek, se začnejo za šole vseh vrst in stopenj velikonočne počitnice, ki bodo trajale do torka, 12. aprila. Tako se bo šolski pouk spet začel prihodnjo sredo.
Do konca šolskega leta bo samo še en dan prost pouka, in sicer 25. aprila, ko bosta dva praznična dneva skupaj (nedelja in ponedeljek), ker bo praznik 1. maja v nedeljo, drugi prazniki pa odpadejo/. Do tjon-ca šolskega leta nas-torej--ločita še dobra dva meseca.
domeščal konzulto o emigraciji, ki so jo ustanovili pred sedmimi leti, z razliko od nje pa bo imel, poleg posvetovalnih funkcij,- tudi možnost omejenih posegov na področju izseljenstva. Tako bo med drugim lahko opravljal analize stanja emigracije ter o porazdelitvi deželnih prispevkov organizacijam izseljencev.
Sefe odbora, ki mu predseduje odbornik ;.a delo Dal Mas, se bo začela ob 9.30; na dnevnem redu so številna vprašanja, med katerimi izvolitev podpredsednika in .odobritev pravilnika.
Danes sindikalna skupščina časnikarjev*
Tajnik vsedržavnega časnikarskega združenja Luciano Ceschia se bo danes popoldne udeležil izredne skupščine tržaških časnikarjev, na kateri bo poročal o položaju po prekinitvi pogajanj z založniki za obnovitev delovne pogodbe. Skupščina bo na sedežu časnikarskega- združenja na Korzu Ita-lia, ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju.
Danes v Kulturnem domu ob 18.30
SODOBNA ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE
Predavala bo prof. Stane Bernik Iz Ljubljane v okviru cikla predavanj o slovenski arhitekturi v priredbi Narodne in študijske knjižnice v Trstu
Danes, v sredo, bo ob 18.30 v Kulturnem domu v Trstu peto predavanje cikla RAZVOJ SLOVENSKE ARHITEKTURE v priredbi Narodne in štu dijske knjižnice. Predaval bo prof Stane Bernik iz Ljubljane. O SODOB NI ARHITEKTURI IN OBLIKOVANJU
Nato bosta sledili še dve predavanji in sicer: v sredo, 20. aprila bo vnovič predaval univ. prof. dr. Nace šumi O ARHITEKTURI 18. in ZAČETKA 19. STOLETJA.
V petek, 29. aprila, pa bo še dodatno predavanje, ki bo že sedmo, k temu ciklu.
Predaval bo: univ. prof. dr. Matko Pozzetto z univerze v Turinu: FABIANI IN PLEČNIK - ARHITEKTA EVROPSKEGA NIVOJA.
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
THORNTON VVILDER
ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI
(The Skin of our Teeth) igra v	treh	dejanjih
Prvič	v	slovenščini
Prevod	France	Jamnik
Scena	Klavdij	Palčič
Kostumi	Marija	Vidau
Glasba	Pavle	Merkii
Režija	FRANCE JAMNIK
V ponedeljek, 11. t.m., ob 16. uri za ABONMA RED G-okoliški.
Avto pod tovornjak pri Fernetičih
Pred mejnim prehodom pri Fernetičih se je sinoči v poznih urah spet pripetila huda prometna nesreča. Avtomobil alfa romeo tržaške registracije se je zaril pod tovornjak, ki je v koloni čakal na razcarinjenje. Avtomobilist —'54-let-ni trgovski zastopnik Boris Kramer-sach, po rodu z Reke in stanujoč v Trstu v Ul. Ippodrono 2/2 — se je hudo poškodoval. V bolnišnici so ga zaradi hudih udarcev v glavo in trebuh sprejeli na kirurškem oddelku s pridržano prognozo. Zaradi pozne ure nimamo podrobnejših podatkov o nesreči.
PREKOP GROBOV
Na občinskem pokopališču pri Sv. Ani bodo prekopali grobišče št. XVI. (na 4 polju), kjer so [»kopani posmrtni ostanki preminulih od 31. marca do 11. aprila 1967. Svojci, ki bi hoteh ohraniti in prepeljati posmrtne ostanke svojih dragih; se lahko zgladijo od 18". do 22. aprila t.l. pri u-pravi pokopališča ali pa' na občinskem odseku za pokopališča — 12. oddelek — Javna dela, Passo Costanzi 2/IV, v sobi št. 427.
Jutri namestitev deželnega odbora n izseljenstvo
Jutri bodo v Trstu umestili deželni odbor za izseljenstvo, ki je bil ustanovljen z deželnim zakonom iz lanskega novembra. Odbor bo na-
ZDBAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel.'209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
VČERAJ POPOLDNE PRI SV. ANDREJU
-------------—.... ■ —
Roparski napad na poštno podružnico zlikovca odnesla nad IS milijonov lir
Beg z avtomobilom ene od uradnic ■ Prometna policija ustavila pri Sesljanu podobno vozilo, a zo jo izkazalo, da ao gre za roparje
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-na »BENEČANKA* danes, 6. t.m., ob 16. in ob 20.15. jutri. 7. t.m., ob 12. in ob 20.15, v petek, 8. t.m., ob 12.30 in ob 20.15 ter v soboto, 9. t.m., ob 20.15 v Novi Gorici.
VERDI
Drevi, ob 20. uri četfcta ponovitev opere «Luisa».
ROSSETTI
Od 9. do 11. aprila Carlo Dapporto in Rita Pavone v reviji «Risat.e in sa-lotto*. Cene: prvi parter 6.000, parter A 4.000, parter B 3.000. I. galerija 2.000, II. galerija 1.500 lir. Abonenti 30 odst. popusta prvi dve predstavi, 20 odst. naslednje.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PAHLJAČA
Komedija
0
Prevod	Vladimir Koch
Dramaturška
razčlemba	Bojan Štih
Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena	Niko Matul
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija	MARIO URŠIČ
Jutri, 7. aprila, ob 16. uri ABONMA RED H; ob 20.30 A-BONJMA- ■ RED E-naladinsk*. v če- i trtek.
V petek, 8. april*. Ob "16. uri i ABONMA RED I.	" 1
SPDT prireja v okviru predavateljske sezone jutri, 7. aprila, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje znanega slovenskega planinca MIRKA KAMBIČA na temo: »VARSTVO LEPE IN ZDRAVE NARAVE*. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
Vabljeni!
Kino
Ropi So postali že nekaj tako o-bičajnega za naše mesto, da, nismo le izgubili računa o njihovem številu, temveč da nas to pravzaprav niti ne razburja več, kot nas je še pred slabim letom dni, ko smo se prvič soočali z neprijetno resnico, da Trst ni neranljiv v tem pogledu, kot se je dolgo govorilo. Včeraj se je po dolgi - seriji roparskih napadov na razne bančne zavode preusmerila pozornost roparjev na poštni urad. Izbrali so si poštno podružnico št. 11 v Ul. Giulio 1 Cesare 3, to je nasproti glavne zelenjadne tržnice pri Sv. Andreju, v relativno odročnem in mirnem predelu mesta. Mlada zakrinkana roparja sta nekaj minut pred zaprtjem vdrla v podružnico, prisilila uslužbence, da so polegli na tla, pograbila ves denar, kar ga je bilo na razpolago ter se odpeljala z avtomobilom ene od uradnic. S sabo sta odnesla 18 milijo nov ter šop desettisočakov zraven.'
Kot qbičajno se je vse odvijalo neverjetno hitro, da se presenečenj in prestrašeni uradniki sploh niso mogli dodobra zavesti, kaj se pravzaprav dogaja. Kljub temu pa iz njihovih' nekoliko zmedenih pri čevanj lahko rekonstruiramo ta dogodek. V poštnem uradu je bilo tedaj pet ljudi — načelnica urada, 48-letna Carmellina Marzini iz Ul. Grunhud 4, njen namestnik 45-let-ni Pietro Fantasia iz Ul. Valentini 21, ter uradnice 47-letna Lorenza Ciasullo iz Ul. Panzere 15, 37-letna Angela Valentini - Olivieri iz Ul. Ciamician 21 ter 30-letna Sonia Casalli por. Stagni iz Ul. Valmau-ra. Vsi so se že pripravljali na odhod čez nekaj minut, ob 14. uri, bi rporali urad zapreti. Tedaj sta se jim skozi neprozorno steklo stene, ki ločuje vhoani hodnik od urada, prikazali dve senci. Nekdo je prišlecema zaklical, da urad zapira jo. a senci sta se kar naprej ne kaj polglasno pomenkovali pred
vrati. Očitno sta si natikali kapuce, kajti v -naslednjerh trenutku sta v urad planila zamaskirana moška s pištolama v rokah.
«To je rop. če boste mimi. se ne bo nič zgodilo,* je zavpil prvi ter z neverjetno prožnostjo preskočil nad poldrugi meter visoki pult z okenci, da je lahko od znotraj nadzoroval položaj, medtem ko je njegov pajdaš mimo čakal pred pultom.
Kako so posamezni uradniki doživljali tiste trenutke?
«Bila sem v sosednji sobi, kjer je blagajna,* nam je povedala An-H
gela Olivieri. «Ko sem zaslišala povelja roparjev, sem zbežala- v stranišče ter se zaklenila. Na cesto nisem mogla, nisem pa si niti upala poklicati na pomoč, da bi s tem ne poslabšala položaja. V strahu sem čakala le, kdaj se bo kdo od roparjev zavedel, da je nekdo v stranišču. Pa se ni nihče.* »Ropar, ki .je preskočil pult, je vsem velel, naj poležejo na tla,* je povedal Pietro Speranza. »Potem ko je prerezal telefonsko žico, je- meni naperil pištolo v sence,
(Nadaljevanje na zadnji strani)
iMsa
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 6. aprila
IVO
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 18.39. — Dolžina dneva 13.03. — /Luna vzide ob 21.45 in zatone ob 6.57.
Jutri, ČETRTEK, 7. aprila RADIVOJ
Vreme včeraj: Naj višja dnevna temperatura 13,4 stopinje, najnižja 6,5, ob 19. uri 8, zračni pritisk 1014. mb narašča, vlaga 72-()dstotna, padlo je 17,8 mm dežja, nebo oblačno, veter vzhodnik - severovzhodnik 32 km š sunki 62 km na uro. morje razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. aprila se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 72-letna Amalia Mazza-rolli vd. Artico, 70-letna Iolanda Bra-vin vd. Gaio, 73-letna Agata Clemen vd. Foschiatti, 71-letna Maria Viezzoli, 46-letni Dino Presotto, 82-letna Rosa Bolner vdi Bon, 81-letna Aliče Pagani vd. Endrigo, 78-letni Tullio Garganello, 57-letna Olga Brana por. Caruso, 57-letni Flavio Babini, 57-letni Mario Carli, 65-letna Elda Fumato por. Berton-celli, 53-letna Lieia Coretti vd. Car-meli, 72-letni Eugenio Zennaro, 71-letna Giovanna Trento vd. Maurovich, 71-letni Attilio Mandricardo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3(1 do 20.30)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg .Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
La Coppella Underground 19.00 -21.30 »I misteri deli oltretomba*. Čarobne Barret, Luis Aragon.
Movie Club 77. Danes zaprto.
Ariston Danes zaprto.
Mignon 16.00 »Centro della terra — continente sconosciuto.* Peter Cu-shing, Doug McClure.
Nazionalc 16.00 «Zebra killer*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Grattacielo 16.30 »Uomini si nasca, po-liziotti si muore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenice 16.00 »Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Robert Redford.
Excelsior 16.00 «L'Italia in pigiama*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Eden 16.00 »La pantera rosa sfida 1'ispettore Closeau*. Peter Sellers. Barvni film.
Ilitz 15.30 «l.a notte deU’aquila». Michael Caine, Donald Sutherland, Robert Duval. Barvni film.
Auiora 16.30 «l,a presidentessa*. Ma-riangela Meiato in Johnny Dorelli. Barvni film.
Cupitol 16.30 »Conoscenza camale*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Opernzione casino d'o-ro». Tamara Dobson, Stella Stevens. Barvni film.
Moderno 15.00 «Nerone». Pippo Franco E. Montesano. Barvni film.
Filodramniaiico 16.15 »Come accadde la prima volta*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.00 «11 elan degli imbroglio-ni*. Micheline Prešle. Barvni film.
Inipero 16.30 »La pietra che scQtya».
Vittorio Venelo 1600 «Hindenburg»-
' ‘ GčbVgd’1 C/ Scott, Anne Bancroft. Barvni film..
Radio 16.30 «Sweet movie*. (Sladki film). Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ahbazia 16.00 »Bug — insetto d* fuoco*. J. Mills. Bradford Dillman. Barvni film.
Astra 16.00 «11 giomo della vendetta*. Barvni film.
Volta (Milje) «Cippi cippi — bang bang*. Dik Van Dyke. Barvni film.
B JI ftliKiB


Zapiepasceni pogledi uradnic po roparskem napadu ua poštno podružnico pri Sv. Andreju	*
MSB ',
BANCA Dl CREDITO 01 TRIESfE T R 2 A 5 K A KR E D ITN A B AN K A
8. P-. A.
TH9T. - ULICA F. FILZI 10 CsS? ■B1-«3»3e
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 6. 4. 1977
Ameriški dolar: debeli	887,50
drobni .	855.—
Funt šterling	1539.—
Švicarski frank	348,75
Francoski frank	178,70
Belgijski frank	24,17
Nemška marka	370,75
Avstrijski šiling	52,65
Kanadski dolar	820.—
Holandski florint	356.—
Danska krona	148,50
Švedska krona	200.—
Norveška krona	162.—
Drahma: debeli	23,25
drobni	■"	23.25
Dinar: debeli	44,75
drobni	44,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Ob drugi obletnici smrti dragega brata Silvestra Grgiča darujeta Milena in Oskar Grgič (Padriče 52) 5.000 lir s za šolo «K. D. Kajuh* in 5.000 lir za j šolo «Srečko Kosovel na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Tončk« Metlika darujejo družine Bukavec, Hu- j su, Sirca in Prasel 10.000 lir za šD Primorje.
V	počastitev spomina pok. Mih« Kemeva daruje Olga Trampuž 5.066 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Josip* Škabarja darujeta Irma in Stojah Udovič 30.000 lir ža ŠD Polet .
V	spomin na Josipa Škabarja daj; ruje družina Jerič - Peroša 20.00® j lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina pok. Josip* • Škabarja darujeta Elvira in Mark« j Tence 10.000 lir za vzdrževanje sp«' menika padlim v NOB v Križu.
Namesto	cvetja	na	grob	Josip*
Škabarja daruje družina Mirko GO*, štin (Repen 54) 10.000 lir za P" ■ Kraški dom.
Namesto	cvetja	na	grob	Josip*,
Škabarja daruje Valerija Sosič 1 družino 10.000 iir za popravilo Pr°": svetnega doma na Opčinah.
Namesto	cvetja	na	grob	Josip*
Škabarja daruje Irene	Sosič	z dr«'
žinp 10.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Josipa Škabarja d*' ruje družina Gnida Sosiča 5.000 “t za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Josipa Sk*'.
barja daruje I. Marc 5 000 lir ** Slovensko	dobrodelno	društvo. |
Namesto	cvetja	na	grob	Jožef*
Čuk iz Trebč daruje Elizabet* Križmančič 2.000 lir za dom ha«' dikapiranih na Opčinah.	j
Ob 11. obletnici smrti Janka Y*; niera se ga spominja žena Eli«; ter daruje 15.000 lir za ŠD Sok« in 10.000 lir za SPD Igo Gruden.
Namesto	cvetja	na	grob	Josip*
Škabarja daruje družina Sosič R*' pinc 20.000 lir za dom handikap1; ranih na Opčinah.	.
Namesto	cvetja	na	grob	Josip'
Škabarja daruje družina Gui«_ Vremec 10.000 lir za dom handik* p.ranih na Opčinah.	(
V	spomin na Josipa Škabar * daruje družina Volčič 10.000 lir J: skupnost handikapiranih ■ na OP« nah.
V	počastitev spomina trgov« ; Josipa Škabarja daruje GrozdaP čebohin 3.000 lir za ŠD Poelt.
SPD TABOR - OPČINE Izreka fj kreno sožalje ženi in hčerki ter soro« nikom ob izgubi dragega moža Ul r četa Josipa Škabarja.

IZVOLJENI ALI ODOBRENI NA PFVI SEJI GLAVNEGA ODBORA
Novi vodstveni organi SKGZ
Kot smo že včeraj zaradi pozne ure le na kratko poročali, je na nedavnem občnem zboru na novo izvoljeni glavni odbor Slovenske kulturne - gospodarske zveze na svoji prvi seji, ki je bila v pone deljek, 4. t.m., s tajnim glasovanjem izvolil novi izvršni odbor SK KZ, kakor ga je v smislu prenovljene strukture vodilnih organov in delno spremenjenih pravil naše o-srednje manjšinske organizacije, predlagal prejšnji izvršne; odbor. / smislu nove strukture sestavljajo glavni odbor poleg predsednika in tajnika še predsednika in tajnika teritorialnega odbora za Goriško jn videmsko pokrajino (predsednik in tajnik 10 sta obenem tudi predsednik in tajnik teritorialnega odbira za Tržaško), predsedniki šestih področnih odborov, štirje predstavniki sredstev množičnega obve-žčarja v Trstu, Gorici in Čedadu ter še dva predstavnika iz Gorice in eden iz videmske pokrajine kot dopolnilo za pravilno sorazmerje med vsemi tremi pokrajinami v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer živijo Slovenci. Po tem sora-zmerju je v izvršnem odboru 9 članov iz tržaške, 5 iz goriške in 3 Iz videmske pokrajine.
Novi izvršni odbor je naslednji:
Predsednik — Boris Race, tajnik — Darij Cupin, predsednik odbora za Goriško — Mirko Primožič, predsednik odbora za videmsko pokrajino — biljem čemo, predsednik odbora za kulturo — Miroslav Košuta, predsednik odbora za gospodarstvo — Vito Svetina, predsednik odbora za šolstvo — Karel šiškovič, predsednik odbora za sredstva množičnega obveščanja " Filibert Benedctič, predsednik odbora za družbena vprašanja — Miloš Kodrič, predsednik mladinskega odbora Igor Koinel, za Primorski dnevnik Trst — Jože Koren, za Primorski dnevnik Gorica — Gorazd Vesel, za agencijo Aljie - Adria — Bogo Samsa, za Novi Matajur — Izidor Predan in te Aldo Rupel - Gorica, Edmund Košut* - Gorica, Dlno Del Medico - videmska pokrajina:
Teritorialni odbor za tržaško
sestavljajo poleg vseh tržaških članov izvršnega odbora še Milan Pahor za mladinski odbor, naknadno pa bodo vanj vključeni še štirje predstavniki množičnih organizacij.
teritorialni odbor za go
za družbena vprašanja — Ferruccio Clavora, za mladino — Licia Costa-peraria ter še Valentin Slmonitti (Nediža), Salvatore Venosi (Kanalska dolina), Luriano Felellg (Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije), Jožko Kukovac (Beneško planinsko društvo), Aldo Clo-dig (društvo Rečan), Ado Kont in Firmino Marinig.
Področni odbori imajo različno število članov in njihova sestava se lahko po potrebi spreminja oziroma dopolnjuje glede na značaj od primera do primera obravnavanih vprašanj. Ker nekateri tudi še niso dokončno sestavljeni, objavljamo samo njihove predsednike in tajnike:
Odbor za kulturo — predsednik Miroslav Košuta, tajnik — Ksenija Majovski; odbor za gospodarstvo — predsednik Vito Svetina, tajnik — Suadam Kapic; odbor za šolstvo — predsednik Karel šiškovič, tajnik — še ni imenovan; odbor za sredstva množičnega obveščanja — -predsednik Filibert Benedetič, tajnik — Dušan Udovič; odbor za družbena vprašanja — predsednik Miloš Ko-
drič, tajnik — Radivoj Pečar; mladinski odbor — predsednik Igor Komel, tajnik — Milan Pahor.
Tržaški občinski odbor odobril proračun za 1977
Tržaški občinski odbor je odobril, na predlog odbornika Fragiacoma, osnutek občinskega proračuna za tekoče leto. Odbornika Lonzar in Fra-giacomo sta že seznanila s proračunskim dokumentom predsednike rajonskih konzult, v prihodnjih dneh ga bodo pa predložili načelnikom svetovalskih skupin. Po razpravi v pristojni svetovalski komisiji in o-pravljenih posvetovanjih bo odbor predložil letošnji proračun v odobritev občinskemu svetu.
• Tržaška pokrajinska zveza obrtnikov vabi vse obrtnike na sestanek, ki bo danes, 6. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. — Na dnevnem redu bodo sledeče točke: 1. Davčna normativa; 2. Cena surovin; 3. Perspektiva razvoja obrtništva po ratifikaciji osimskega sporazuma.
.   n   MIMI,UMI,  ■MIMI MMMMMMI
DANES V DVORANI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
ODOBRITEV NOVEGA STATUTA SKUPNOSTI JADRANSKIH LUK
Predvidena razširitev temeljnih komponent in pristop novih, članic . Doslej včlanjenih 43 občin, pokrajin, dežel in trgovinskih zbornic
V dvorani tržaškega občinskega sveta se sestane danes ob 10. uri pod predsedstvom župana Spacci-nija, ki je tudi njen začasni pred sednik, Skupnost jadranskih pristanišč, ki so jo že leta 1955 ustanovile italijanske občine z jadranske obale. Pozneje so v Skupnost pristopile še pokrajinske uprave, trgovinske zbornice, nazadnje pa še dežele, tako da šteje sedaj 4.3 članic.
Skupnost jadranskih pristanišč je teh letih postala glasnik potreb in zahtey prebivalstva ob Jadranu in gospodarskih operaterjev javnih
Niško sestavljajo:	predsednik —jin zasebnih pomorskih družb.
Mirko Primožič, tajnik - Aldo Ru- Današnje srečanje, ^ katerega se Pet, za kulturo — Marko tVattriisch,
*a gospodarstvo — Vilko Nanut, za šolstvo — Karel Černič, za sredstva fonožičnega obveščanja —, Gorazd Vesel, za družbena vprašanja —
Mirjam Koren, za mladino — Igor Komel, za SPZ — Zdenko Vogrič, za ZSŠDI - Vili Prinčič, za Slovensko konzulto za Goriško — Ed;
PBind Košuta.
bodo udeležili predstavniki vseh včlanjenih uprav, je namenjeno o-dobritvi novega statuta Skupnosti, ki naj razširi temeljne komponente in omogoči pristop novih članov, na podlagi potrebe, ki se je pokazala pri dosedanjem delovanju.
TERITORIALNI ODBOR ZA VIDEMSKO POKRAJINO sestavljajo! Predsednik — Viljem Černo, tajnik Beppino Crisetig, za kulturo — Pavel Petricig, za gospodarstvo — Dlno Del Medico, za šolstvo — Marino Vertovec, za sredstva množič-nega obveščanja — Izidor Predan,
...II....
PD LIPA I* BAZOVICE
,,priredi -danes. 6. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu
FILMSKI VEČER
z Aljošo Žerjalom
Vljudno vabljeni!
BENEŠKI DNEVNIK
NA POBUDO KUL TURNEGA KROŽKA «IVAN TRINK0»
V ČEDADU SE JE PRIČEL TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE
Prvega predavanja se je udeležilo nad štirideset ljudi - Tečaj vodi prof. Marino Vertovec
V Čedadu se je pričel tečaj slovenskega jezika, ki ga prireja kul; turnj krožek «Ivan Trinko*. Tečaj Vodi prof. Marino Vertovec, ki posuje na poklicnem zavodu »Strin-8ner» v Vidmu. Že prvo predavanje P*'°f Vertovca je imelo precejšen bdmev ter izreden obisk, tako da Je moralo veliko tečajnikov dobiti zasilno mesto ali pa ostati kar po aonci. Prisotnih je bilo namreč nad surideset tečajnikov. Takšne ude-■®‘Pe si ni nihče pričakoval in za Prihodnje predavanje bodo mocal: zaveda poskrbeti, da bodo lahko vsi “doono sedeli.
Med udeleženci- prvega predava Ja je bilo precej dijakov srednje ole «dei Rubeis* iz Čedada, poleg Jm pa tudi nekaj šolnikov s te-®a ter drugih čedadskih zavodov. diM^u Je k'1 tudi obisk ljudi iz Na-“kih dolip, katerim bi morali pri-»fttelji tečaja posvetiti v prihodnje ■ veČio pozornost. Nekaj tečajnikov J Prišlj celo iz oddaljene Tipane.
L.^red samim pričetkom tečaja je ' a, tudi krajša slovesnost, ki so , Je udeležili nekateri predstavni-J. kulturnih krožkov Beneške Sloveti^®- .Med njimi Aldo Clodig, Iris attaino, don Blasutto, dan .Zuanel-. *n prof, pa0|0 Petricig. Slednji v v imenu predsednika krožka «1 an Trinko* prof. Černa, ki je bil »a. ! drugih obveznosti odsoten, po-i„ „	tečajnike ter orisal pomen
.vednost te pobude v mestu, ka-Čedad, to je na stičišču fur-nskih in slovenskih ljudstev. Ti , a.P obhajajo 900. obletnico svoje "•ti. zato je prav. da danes pobesimo zbliževanje med ljudmi teh n„;Vev- To je posebno važno v tre-in Ui' '<0 P°s,a.iaj° različni jeziki zn *" ,lre sredstvo vzajemnega spo-p av*nja in spoštovanja med narodi, kii?,*MVanje sv°iih narečij, je za nJ j . prof- Petricig, lahko posta-, dejavnik, kj ga je treba gojiti ria-i U turn’ razvoj ljudstva -iz Če-a jn okoliških krajev. x r,fc, anja bodo ob ponedeljkih in Cetrtkih, od 20. do 21.30.
Demokristjanski senator Claudio ••^orchia je izstopil iz videmskega
pokrajinskega sveta; v pismu predsedniku pokrajine Turellu je naglasil, da zaradi parlamentarnih obveznosti ne more več redno slediti upravnemu delu pokrajinske uprave, kjer je bif svetovalec celih 13 let. Pokrajinski svet je na svoji zadnji seji sprejel odstop Beorchie, ob tej priložnosti pa so se mu za dolgotrajno flelo zahvalili svetovalci Pellizoni (KPI), Maieron (PSI). Vespasiano (PSDI), Fabrizzi (MSI), Comini (MF) in Cudini (KD). Vsi so izrazili željo, naj bi se senator Beorchia še nadalje prizadeval za obnovo Furlanije.
PRIREDITEV V PETJAGU
Mladinska skupina pripravila kulturni popoldan za mlado
Vrsta zanimivih točk s sodelovanjem mladih in otrok
V nedeljo, 3. aprila, se je zaključila v Petjagu vrsta prireditev, ki jih je pripravilo mladinsko, društvo iz Petjaga za' otroke iz vasi in- okolice. Tudi drugi nedeljski popoldan so izvedli s sodelovanjem Študijskega centra Nadiža. Na prireditvi je bila razstava risb in slik, ki so jih napravili otroci šolskih skupin po potresu in med bivanjem v letni šoli Mlada Breza. Poleg tega so vrteli še kavbojski film, igrali so mladi harmonikarji, ki jih vodi Anton Birtič. Na popoldnevu js sodelovala še skupina mladih učencev glasbene šole iz Špetra Slove-nov, spremljal jih je zbor »Pod lipo» iz Vernasa. Na prireditvi so sodelovali prijatelji, starši in drugi gostje. Ob zaključku programa je v i-menu mater mladih glasbenikov študijskega centra iz Špetra Slovanov gospa Daniela Adami darovala prof. Ninu Specogni voziček njegovega o-troka Rubena. Prisotni so se nato zahvalili predstavnikom mladinske skupine iz Petjaga Danieli Go les, Carli Bianchini, Claudii. Crucili in Francescu Korenu, ki so organizirali praznike.
OD 9. DO 11. MAJA
Obisk delegacije deželnega svela ’ v SR Sloveniji
Delegacija deželnega sveta Furlanije . Julijske krajine, ki jo bo vodil predsednik Arnaldo Pittoni, bo od 9. do 11. maja uradno obiskala Socialistično republiko Slovenijo na povabilo predsednika republiške skupščine Marjana Breclja. Obisk bi moral biti že lani, vendar so ga zaradi potresa odložili.
Program obiska predvideva za prvi dan politične razgovore deželne delegacije s predstavniki slovenske skupščine ter o-gled univerze in občinske skupščine. Drugi dan obiska bo posvečen ogledu raznih industrijskih in kmetijskih obratov, tretji dan ga ,bodo po zaključku razgovorov na sporedu srečanja v Kopru s predstavniki italijanske skupnosti v Sloveniji. Glavne teme razgovorov bodo osredotočene na razvoj sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo, tudi v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov, ter na probleme o-beh nacionalnih manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
Seja deželnega vodstva KPI
Deželno vodstvo KPI je na svoji zadnji seji v Trstu odobrilo poročilo deželnega tajnika posl. Cuffara o političnem položaju. Potem ko je izrazilo zadovoljstvo zaradi vstopa v veljavo osimskih sporazumov in ocenilo delovanje izrednega vladnega komisarja za potresno področje — je rečeno v poročilu za tisk — je deželno vodstvo KPI poudarilo nujnost hitre odobritve vsedržavnega posebnega zakona o rekonstrukciji Furlanije.
Vodstvo je tudi podčrtalo potrebo po širokem dogovoru med demokratičnimi političnimi silami naše dežele, da bi lahko v celoti izvajali enotne dokumente deželnega sveta in parlamentarcev ig naše dežele. Dokument KPI izraža tudi skrb zaradi nekaterih znakov, ki kažejo, da KD n( pripravljena spremeniti svoje politike. Med te znake vodstvo KPI omenja stališče do družinskih posvetovalnic ter vrsto imenovanj na vodstva zelo važnih ustanov .ki so jih izvedli po stari logiki lotizacije oblasti.
Danes seja dveh konzult
Danes se sestaneta dve rajonski konzulti. Ob 20. uri se v Ul. Š. Er-macora 3 sestane konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje, ob isti uri pa se v Ul. Caprin 18 sestane šentjakobska konzulta, ki bo razpravljala o prošnji za gradbeno dovoljenje in o pravilniku decentralizacije občinske uprave; sledila bodo poročila komisij.
PD TABOR OPČINE MLADINSKI ODSEK SMO
priredi v nedeljo, 10. t.m., ob 19. uri v Pčosvetnem domu na Opčinah
PLES
z disco-jockeyem in s skupina Nemo Nemini.
OSMIČ A
ALOJZ BANDI — Prebeneg bo točil jutri čmo in belo vino.
ZA OBRAMBO STAN D REŠKE ZEMLJE
SESTANEK MED KMETOVALCI IN PREDSEDNIKOM C0LDIRETTI
Vladimir Nanut obrazložil dosedanje pobude na politični ravni Namen sestanka: seznaniti sindikalno organizacijo z vprašanjem odtujevanja kmečkih površin in zaprositi za bolj učinkovito pomoč
ZASEDLI SO 9 PRVIH MEST
V Kecanatiju izreden uspeli gojencev Glasbene matice
Hlodi sovodenjski harmonikarji zasedli 2 prvi mesli
Na pobudo kmečkega društva in štandreških kmetov, ki jim grozijo z odvzemom zemlje za zgraditev obmejnega pos-ajališča, je bil v ponedeljek zvečer v Domu Andrej Budal sestanek s predsednikom kmečke sindikalne organizacije Golti va tori diretti. Sestanka sta se poleg neposredno prizadetih lastnikov zemljišč, udeležila tudi predsednik krajevnega sveta Valter Reščič in go-riški občinski svetovalec Vladimir Nanut, ki je obrazložil vse dosedanje pobude na politični ravni za o-brambo štandreške zemlje. Kakor je znano, je občinski svet v Gorici 28. januarja letos odobril načrt tovornega postajališča (avtoporta) na Jeremitišču. Zanj so glasovali predstavniki sredinskih in desničarskih strank (24 glasov), proti pa socialisti, komunisti in SSk (9 glasov). Piri tem se občanska uprava ni ozirala niti na mnenje štandreške krajevne skupnosti, niti na mnenje kon-zulte za manjšinska vprašanja, ki se nista izrekli proti gradnji za Gorico sicer pomembnega objekta, ampak sta nasprotovali (in še nasprotujeta) lokaciji.
Namen ponedeljkovega sestanka je bil seznanit; najvišje predstavnike kmečke sindikalne organizacije s kompleksnim vprašanjem odtujevanja obdelovalnih površin v Štandre-žu, še posebej pa tia področju predvidene lokacije tovornega postajališča na Jeremitišču ter jih zaprositi za bolj učinkovito p?moč, ki je do zdaj skorajda ni b'lo občutiti.
če bi šlo samo za to, potem lahko rečemo, da je bil sestanek uspešen, saj se je po uvodnih besedah razvila mestoma tudi precej ostra db skusija in so kmetje (vseh je bilo 29) jasno povedali, kako gledajo na to vprašanje. O tem. kakšno bo zadržanje Coltivatori' diretti v prihodnje, i>a lahko samo ugibamo. Pri tem pa se ni mogoče izognit; vtisu, da se ta sicer močna sindikalna organizacija ne namerava preveč izpostaviti.
Na ponedeljkovem sestanku so se dogovorili, da se bodo v kratkem spet srečali.
Gasilci stavkajo
Že dalj časa si državni uslužbenci, uslužbenci krajevnih ustanov in boln šnic prizadevajo da bi dosegli čimprejšnjo sklenitev kolektivnih delovnih pogodb. Gre za določene finančne i ugodnosti, kakor tudi za uresničitev- ‘nekaterih predlogov, ki naj bi prispevali k preosnovi javne uprave.
Omenjenim kategorijam so se včeraj pridružili (na vsedržavni ravni) tudi gasilci, ki so oklicali tridnevno protestno akcijo, ki .jo bodo izpeljali časovno ločeno, v skladu s po-
Goriški občinski svet bo na seji v petek. 15. aprila, izbral novega občinskega svetovalca PRI, ki bo nasledil dr. Portell^ja. Leta je po dveh letih delovanja v občinskem odboru podal ostavko jia položaj v odboru in v občinskem svetu. Na zadnji seji odbora, ki je bila v ponedeljek, je župan De Simone izrazil priznanje za njegovo delovanje na področju zdravstva. Na eni izmed prihodnjih sej pa bo občinski svet razpravljal o podrobnem načrtu trgovskega omrežja, ki ga je 'pripravil arh. Picciriato. Svoje soglasje je o načrtu že izstavila komisija za trgovino
Odbor je nadalje v celoti podprl pohod prijateljstva, ki ga bodo tudi letos, 17.'aprila pripravili po ulicah Gorice in Nove Gorice. Ta prireditev, za katero vlada veliko zanimanje, se bo sklenila na Travniku, kjer bo vojaška kuhinja poskrbela za okrepčilo nastopajočih, za dobro voljo bo igralp jugoslovanska godba na pihala, zaplesali pa bodo tudi folkloristi iz Koprivnega.
Župan je odbornike na seji seznanil z izidom svojega posredovanja na ministrstvu za prevoze, da bi odpravil omejitve, ki so nastale v blagovnem železniškem prometu po usposobitvi goriškega železniškega mejnega prehoda za tretje države. Ta prehod so odprli februarja letos, vendar so takoj izključili iz prometa tranzitno blago čez Italijo. Ta omejitev je povzročila težave pri ponovnem odpošiljanju. V glavnem je šlo za konje in za žitarice, ki so jih pripeljali v Gorico iz vzhodnih držav in so jih potem ponovno odposlali v Švico in Francijo. Župan .je večkrat zahteval pri ministru Ruffiniju odpravo omenjenih omejitev ter je prav v teh dneh prejel zagotovilo, da so obnovili dovoljenje o ponov nem odpošiljanju poprej dogovorjenega blaga.
O spremembi splošnega urbanističnega načrta, in izvajanju novega zakona o zazidljivosti površin bosta danes ob 18.30 v občinski sejni dvorani govorila inž. Rolierto Costa in arhitekt Luciano Venier. Na sestanek so povabili družbeno - politične delavce, kulturnike in občane, ki jih stvar zanima. Pred dnevi je imel inž. Costa sestanke
trebami in stanjem na posameznih področjih. Pripomni.) je treba da bodo gaa lei poskrbeli za najnujnejšo protipožarno varnost. Gasilci v Furlaniji - Julijski krajini bodo svojo akcijo izpeljali jutri.
Nogometno srečanje v pomoč prebivalstva v Romuniji
Danes ob 18. uri bo na nogomet nem igrišču Cosulich v Tržiču prijateljsko nogometno srečanje med domačim Monfajcunejem in romunsko ekipo Autobuuzul, ki nastopa v drugi romunski zvezni ligi. Izkupiček srečanja bodo namenili od potresa prizadetemu prebivalstvu v Romuniji,
Ne vemo, če je bilo srečanje pokrajinskega odbornika za zdravstvo E-mellina Peressina s predstavniki občin na Goriškem, občinske dobrodelne ustanove ECA, domov za u-pokojence ter upravnih odborov treh bolnišnic poskus odpravljanja številnih polemik, ki se že vrsto let vlečejo zaradi goriške psihiatrične o-skrbe. Na tem srečanju je namreč pok-ajinski odbornik podrobno obrazložil, kako si pokrajinska uprava zamišlja dokončno odpravo zastarelega sistema v umobolnicah ter prispeva, da bi se umski bolnik vključil v vsakdanjo življenjsko stvarnost.
Dejstvo je, da je pokrajinska u-prava po večletnem odklanjanju novih, sodobnejših prijemov pri o-zdravljanju umsko bolnega človeka, ki jih je prav v Gorici vnesel prof. Basagiia s svojo skupino, skuša sedaj delno popraviti napake, ki jih je doslej storila/ Dovolj je, da o-menimo številne proteste, ki so vzklili iz vrst samega zdravstvenega in drugčga ,:bolnišniškega' osebja zaradi stanja v goriški psihiatrični bolnišnici. Zadostuje nam dejstvo, kako ne samo italijanski, marveč svetovni naredni zdravstveni krogi pozitivno ocenjujejo delo ekipe prof. Basaglie, ki je zaradi nasprotovanja
z okoliškimi občinami, na katerih so se dogovorili o iskanju skupnih rešitev. S tem v zvezi sta posebno skrb pokazala tehnično - urbanistična konzorcija v Gradišču in Kr-minu.
V Doberdobu bo zavod za ljudska stanovanja IACP gradil stanovanjsko hišo za pet družin. V ta namen je že bil razpisan natečaj, na podlagi katerega bodo omenjena stanovanja dodelili. Rok za predložitev prošenj poteče 30. maja-letos. Predvidena najemnina, ki pa se bo najbrž spremenila v smislu dež. zakona št. 26 z dne 2. maja 1975, bo znašala 25 tisoč lir.
Prošnje je treba predložiti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v uradih zavoda za ljudska stanovanja; dobijo pa se tudi pri tajništvu na doberdobskem županstvu.
Na zadnji skupščini delegatov po-soške bolniške blagajne za obrtnike; ki ima svoj sedež v Gorici, so ocenili dosedanje delo ter odobrili obračun za leto 1976. S to skupščino se sicer konča delo bolniške blagajne. saj nova zdravstvena reforma, ki jo bo moral odobriti še parlament, predvideva ukinitev vseh podobnih bolniških blagajn. Njihovo delo bo po 30. juniju prevzela posebna vsedržavna zdravstvena služba.
Predsednik posoške bolniške bla gajne za obrtnike Giuseppe Ballare je v svojem govgru pozitivno ocenil 20-letno delo te blagajne. Zahvalil se je vsem članom sedanjega in prejšnjih odborov, ki so si prizadevali, da bi na najboljši način pomagali goriškim obrtnikom in njihovim družinam glede zdravstvene oskrbe.
V zvezi z obračunom, je omenil,
Obrni zbor K merku-delavske posojilnice v Sovodnjah
V ponedeljek. 11. aprila, ob 11. uri bo v dvorar« Kulturnega doma v Sovodnjah redni letni občni zbor Kmečko - delavske posojilnice. Na dnevnem redu je pozdrav predsednika ter ugotovitev legalno prisot nih članov. V primeru, da ob določeni uri ne bo zadostnega števila članov, bo občni zbor v nedeljo 17. aprila.
Dnevni red nadalje predvideva, poleg ostath formalnosti, poročilo upravnega odbora, predstavitev lanskega obračuna, poročilo nadzorstva, glasovanje o obračunu in razdelitvi čistega dobička. Občni zbor bo nadalje sklepal o najvišjem znesku posojil, ki ga lahko dovoli posamezniku, sklepal bo o vplačilu novih članov z ozirom na ob stoječo rezervo ter izvolil novi odbor. Kdor se osebno ne more u-deležiti občnega zbora ima pravi co, da izroči pooblastilo sočlanu. Bilanca je članom na ogled na se dežu posojilnice.
DK2URNA LEKARNA V GORICI
’snes ve.« Uan m oonoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani. Ulica .Carducci .38, tel. 2268.
večinske stranke v pokrajinskem svetu zapustil Gorico in sedaj svojo zdravniško in socialno pomoč nudi umsko bolnim v Trstu.
Na srečanju je odbornik Peressin povedal, da bodo dokončno odpravili zastarel pojem pšihiatrične bolnišnice in ga zadienjali s sodobnejšimi prijemi na tem področju, ki ne zahtevajo yeč, da se umsko bolnega «zapre» v bolnišnico.
Bolnikom, ki so trenutno v goriški bolnišnici, bodo dali: možnost, da se vključijo v življenje. Na podlagi predlogov zdravstvenega osebja OPP, bodo del bolnikov, ki dajejo določena zagotovila, premestili v domove za stare, kjer jim bodo nudili vso potrebne^ zdravniško pomoč. Za mlajše bolnike predvidevajo, da jih bodo vključili v tako imenovane skupine «gruppi - famiglia», da bi v najkrajšem času postali produktivni element naše družbe. Drugim bodo namenili'posebne oddelke v splošnih bolnišnicah.
Program, ki ga je pnpravila gori-ška pokrajinska uprava, je nadaljeval odbornik Peressin, bodo uresničili le ob najtesnejšem sodelovanju občinskih uprav, goriške dobrodelne ustanove in uprav splošnih bolnišnic.
Pokrajina bo s svoje strani nudila vso potrebno zdravniško in socialno pomoč. Tudi najhujše primere umsko bolnih ne bodo zdravili več v psihiatrični bolnišnici, Vi jo bodo namenili za druge goriške skupnosti, marveč jih bodo premestili v splošne bolnišnice, kjer bodo ustanovili posebno zdravstveno službo.
Jutri predavanje v Štandrežu
Jutri, v četrtek, ob 20.30 bo v Domu Andrej Budal v štandrežu še zadnje predavanje iz serije, ki sta ju mladinska odseka prosvetnega društva Oton Župančič in športnega društva Juverrtina priredila v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice. Diplomirani pravnik Svito Vižintin bo prikazal jugoslovanski pogled na politična dogajanja v Italiji.
Prvo izmed petih predavanj je bilo 10. marca in je bilo posvečeno razlagi temeljnim značilnostim jugoslovanske samoupravne socialistične demokracije. Sledila so predavanja o pripravi in vodenju sestankov, poklicnem usmerjanju in kadrovski politiki na jugoslovanskem praktičnem primeru ter o preobrazbi srednjega šolstva v u-smerjeno izobraževanje v Sloveniji.
Predavanja so bila zanimiva ter je bila tudi udeležba domače mladine zadovoljiva, pač pa so prire-
je bilo poslovanje bolniške blagajne vsekakor ugodno, saj so zabeležili le manjši primanjkljaj. Leta 1976 je bilo v bolniško blagajno vpisanih 8.449 obrtnikov in članov njihovih družin, za skrb katerih je bolniška blagajna potrosila 177 milijonov lir. 119 milijonov lir ji prispevala državnemu bolniškemu skladu, 4 milijone in 300.000 lir pa znaša vsota, ki so jo namenili obrtnikom, ki jih je prizadel potres. Zdravstveno skrb je bolniška blagajna nudila tudi u-pokojencem (491 vpisanih), za katere je namenila 11 milijonov lir. Vsi stroški za zdravstveno oskrbo presegajo 300 milijonov lir, katerim je treba prišteti še 83 milijonov lir, ki so jih uporabili v upravne namene. Vseh izdatkov v letu 1076 je bilo 410 milijonov lir, kar pomeni približno 48 tisoč lir za vsakega zavarovanca.,
Gojenci Glasbene matice iz Trsta in Gorice so zabeležili izreden u-speh na letošnjenj 14. mednarodnem tekmovanju mladih orglarjev, kitaristov in harmonikarjev, ki je bilo L, 2. in 3. aprila v Recanatiju. Le-tošnjega tekmovanja se je udeležilo nad 600 mladih glasbenikov (do 16. leta starosti) iz vseh krajev Italije ter iz drugih držav. V prejšnjih letih so gojenci Glasbene matice iz Trsta že zasedli več prvih mest. Letos pa je bil njihov uspeh še večji. Zasedli so namreč 9 prvih mest. Med tčmi velja omeniti 2 prvi mesti goriških gojencev Glasbene matice, ki niso doslej nikoli zabeležili tako pomembnih uvrstitev.
Skup:na mladih harmonikarjev iz Sovodenj, Ki jo je vodil Adriano Ruchini, je zasedla prvo mesto med začetniki. Sovodenjski ansambel so sestavljali Andrej Fajt, Klavdij Cotič, Valter Monti, Valter Petejan, Mirjam Kavčič, Danjela Tomšič, I gor Kovic, Ado Costantini in Gra ziela Paoletti.
ditelji pogrešali mladino iz mesta, zlasti študente in tudi izobražence.
Huda riesreča delavca'
Iz Štarancana
V Tržiču se je v jutranjih urah hudo ponesrečil 43-letni delavec iz Štarancana. Ulica Verde 26, Paolo Amadio, katerega so sprejeli v trži-ški bolnišnici zaradi možganskega pretresa. Njegovo stanje se je čez nekaj ur poslabšalo, tako da so ga odpeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice.
Henriku Ipavcu
v slovo
Tragično naključje je hotelo, da smo mnogo prezgodaj izgubili dobrega prijatelja Henrika Ipavca. Cesto smo se videvali, še posebno po njegovi upokojitvi pred letom in pol, bil je vedno poln načrtov in želja, pripravljen še delat, in pomagati, kjer je to potrebno. Le težko doumevamo, da ga ni več.
Rojen 6. marca 1920 v Kanalu, v številni in siromašni kmečki družini, ki je ostala že zgodaj brez očeta, Henrik, ki je bil najstarejši, komaj je dočakal 15 let, je že moral v tovarno na delo, da je tako olajšal stanje v družini, ki se je borila s pomanjkanjem, da so se lažje prebijali skozi življenje.
Leta 1940 je moral k vojakom, nato je bil v vojni do leta 1943, ko je padel V ujetništvo. Bilo je to v Tunisu, kjer se je prijavil v sestavo čet. ki so se želele priključiti borcem NOB. To mu je tudi uspelo in po demobilizaciji leta 1946, se je zaposlil v Kanalu, kjer je delal med drugim nekaj let tudi na občini, pozneje se je ponovno zaposlil v tovarni, kjer je delal do upokojitve leta 1975.
V Kanalu in med prijatelji pa je bil pokojni Henrik še najbolj znan kot ustanovitelj daleč naokoli znanega športnega društva, ki nosi ime «Odbojkarski klub Kanal*, ki igra že vrsto let v drugi ligi. Toda tudi na družbeno - političnem področju je vneto sodeloval in za svoj krajevni odbor tudi precej dobrega storil. Da imajo Kanalčani danes povsod lepe ceste in poti, je nemajhna zasluga Henrika.
Življenje ga je kovalo in prekovalo v človeka, ki se je zavedal, da lahko uspeva samo s trdim delom. Mnogo se je učil tujih jezikov in jih tudi obvladal, saj je dosegel diplome in poznavanja angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Obvladal pa je tudi dobro španščino.
Vključil se je tudi v društvo upokojencev, kjer je sodeloval v šahovski sekciji. Tu si je priboril na lanskem prvenstvu šahistov prvo mesto.
Toda še bolj kot marljivega delavca in športnega organizatorja bomo Henrika Ipavca pogrešali vsi, ki smo ga poznali, kot iskrenega in dobrega tovariša, ki je bil s svojimi bogatimi izkušnjami in velikim znanjem vedno in nesebično pripravljen vsakomur pomagati. O-hranilii ga bomo v lepem spominu.
B. F.
V skupini posameznic do 12. leta starosti pa je Sovodenjka Bruna Fajt zasedla odlično prvo mesto.
Devetiig in Zanfajjnini predložila interpelacijo o usodi i;ivl
Socialistična deželna svetovalca Devetag in Zanfagninf sta naslovila na nredsednika deželnega sveta pismeno vprašanje v zvezi z vestmi o skorajšnjem razpustu pokrajinskih ustanov za turizem. Tako nai bi deželni odbornik Bertoli že večkrat izjavil, cla bodo te ustanove razpuščene. Zadnjič pa se je to zgodilo v Fomi d Sopra in kakor navaja tržaški italijanski dnevnik 26. marca letos, naj bi pokrajinske ustanove za turizem izginile že v kratkem. ker v letu 1977 ne bodo prejele sredstev iz deželnega proračuna.
Take izjave so povzročile val u-pravičenega negodovanja in zaskrbljenosti tako med delavci v turizmu, kakor tudi med uslužbenci EPT, ker so bile izrečene v že itak težkem trenutku celotnega narodnega gospodarstva in ker deželni odbornik ni pojasnil, kako bo v bodeče organizirana »uradna* služiva, ki naj skrbi v posameznih krajih za dotok domačih in inozemskih gostov.
Preosnova v tej dejavnosti je nujna, saj so se temeljito spremenili pogoji ponudbe in povpraše vanja turističnih uslug, je še dalje rečeno v pismu, vendar mora biti že takoj povsem jasno, kaj bo treba ukiniti, kaj spremeniti in kaj .izboljšati.
Precej slabe volje so izjave odbornika Bertolija povzročile tudi med samimi uslužbenci pokrajinskih ustanov za turizem (EPT). U-poštevajoč vse gornje razloge, svetovalca prosita, naj bi deželni odbor na posebni seji seznanil o celotnem vprašanju IV. deželne k->-misije. Na omenjenem sestanku naj bi se dogovorili tudi o načrtih za preosnovo, spremembo in dopolnila »uradne* turistične službe, vsekakor. ko bodo na razpolago zaključki državnega kongresa o turizmu, ki bo v Rimu 22., 23 in 24. aprila.
Urnik trgovin za praznike
Ob velikonočnih praznikih bodo trgovine v Gorici poslovale po naslednjem urniku.
Danes, sreda, 6. aprila: trgovine z jestvinami, ki imajo popoldansko zaporo, bodo odprte ves dan.
Sobota, 9. aprila: vse trgovine bodo ves dan odprte. Po želji bodo lahko odprte tudi tiste trgovine, ki imajo običajno tedensko zaporo.
Nedelja, 10. aprila: vse trgovine ostanejo zaprte.
Ponedeljek, 11. aprila: vse trgovine ostanejo zaprte, razen mlekarn, pekarn in dežurne cvetličarne. ki bodo odprte v dopoldanskih urah.
Gledališča
tumorsko Uiainsk« gledališče v i«o-vi Gorici ima danes, ob 12.30 in ob 19.30 abonmajski predstavi v Tolminu z igro Frančka Rudolfa »LENEGA ČAKA DOLGČAS*.
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici priredi danes, v veliki dvorani PDG, Soška 1, v Solkanu dve gostovanji Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s komedijo neznanega avtorja »BENEČANKA*. Ob 16. uri bo abonmajska predstava za red EGŠ, ob 20.15 pa predstava za sindikalni abonma S-sreda.
Kino
(i urica
VERDI 17.15-22.00 »La battaglia di Midway». C. Heston in H. Fonda. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 »Poliziotti violen-ti». H. Silva in A. Sabšto. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepo-
MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Arno-re e guerra*. W. Allen in D. Kea-ton. Barvni film.
CENTRALE 17.00-22.00 »Kobra*. S. Martin in A. Benedict. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA 16.45-22.00 *U furrore del-la Cina colpisce ancora*. B. Lee. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOK 16.30-22.00 »Leducan-da». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Therese and Isabelle*. Barvni film.
ISova Gorica in okolica
SOČA »Vdovstvo Karoline Žašlerv slovenski film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Kapetan Siaughter*. ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Nashwille», ameriški film ob 19.30.
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Tamara Spinelli. Adriano Vrech. Roberto Pala.
UMRLI SO: 32-letni varilec I.inn»11ff Furlani, 75-letna upokojenka Rosa Salvador, 77-letna gospodinja Kristina Vižintin por. Devetak.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je » Tržiču dežurna lekarna San Nicold. Ulica 1. maggio, tel. 73323.
...............
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
ODPRAVLJENE OMEJITVE
V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
• % *
Konje in žitarice z Vzhoda bodo spet vozili čez goriški železniški prehod
rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiii im iiiiiiaiiiiiiitiifii mi iiiimmiii tam iiffiiiiiiiiiiiiiitiiiaiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE NE BO VEČ?
Vključevanje umsko bolnega človeka v vsakdanjo življenjsko stvarnost
Srečanje odbornika Peressina s predstavniki občin, bolnišnic in drugih ustanov, katerim je obrazložil program goriške pokrajine
llllIliillliiliiliiiilliililliiilimilililUilliiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiilMiiillliliiiuiMatiiiiiiiii
PRED DNEVI V GORICI
Skupščina delegatov posoške bolniške blagajne za obrtnike
Z zdravstveno reformo bo bolniška blagajna 30. junija prenehala delovati
PRIMORSKI DNEVNIK 4
6. aprila 1977
OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU
BERA DANILA ŠVARE VSESTRANSKO BOGATA
Poleg dolgega niza njegovih velikih in manjših stvaritev je tu tudi njegova poustvarjalnost, da ne govorimo o njegovem pedagoškem delu
Stari grški mislec je pred dva tisoč in več leti ugotavljal, da s<> dolgost življenja ne meri po preživetih letih, pač pa po tem, kaj smo v teh letih Ustvarili. Sicer pa je tudi slovenski pesnik rekel, da »življenje . je delovni dan*. Res je, teh »norm* ne moremo vedno in povsod dobesednp posplošiti, toda prav- tako je res, da je življenje resnično dolgo, če je plodno, če je ustvarjalno, kajti sicer je le izgubljen čas. Glede tega pa si ricmanjski rojak dr. Danilo Švara ob svojem visokem življenjskem jubileju, ki ga je te dni slavil, zares nima kaj očitati, kajti svoje dosedanje življenje je napolnil z bogato bero, seveda na glasbenem področju, kjer je veliko ustvaril, hkrati prav tako veliko poustvarjal, k temu pa je treba dodati tudi njegove zasluge na pedagoškem področju. Toda preden spregovorimo podrobneje o tem. stopimo na njegovo življenjsko pot od rojstva v bližnjih Ric-manjih tam v začetku stoletja, pa do današnjih dni, ki jih preživlja v Ljubljani, vendar pa ne v popolnem pokoju, kajti Danilo Švara ne more stati križem rok.
Po opravljeni osnovni šoli v domači vasi je Danilo Švara nadaljeval šolanje in čeprav mu je bil Trst »pred nosom*, so ga starši poslali na hrvaško srednjo šolo v Pazin, kjer je med svojimi profesorji imel tudi Mirka Govekarja in Saša Šantla, ki je v njem vzbudil ljubezen do Istre. Iz Pazina je nato Švara prešel na srednjo šolo v Gorico, maturiral pa je v Kranju, ker se je zaradi vojne gori-, ška srednja šo'a morala seliti. Po maturi se je Danilo Švara vpisa! na ekonomsko visoko šolo najprej na Dunaju, nato pa v Frankfurtu ob Majni in razmeroma zelo naglo diplomiral. Nakar se je vrnil v LjubUano in se posvetil izključno glasbi.
Zvrni nekoliko čudno, da se nek-d usposablja za ekonomista, u-veljavlja pa na glasbenem področju. toda Danilo Švara se je že v srednješolskih klopeh, že v Pazinu v,čel ukvarjat’ z glasbo, v Ljubljani pa se je vpisal na šolo Giasb ne matice, kjer je imel za ,.f"!*rtuc'- prof. Vido šc.škovo. Ko je bil nato na visoki šoli na Dunaju, sv jr izpopolnjeval pri slovitem prof.t Antonu Trostu, v Frankfurtu pa se je srečal z znamenitim dirigentom Hermannom šcherchnom, pri katerem je študira! d\e leti. Pa tudi pozneje, po ž- opravljenih šolah se je ponovni vi nil v Frankfurt, tfti bi sc še ' temeljiteje izpopolnil. Bilo je to leta il'27. Tedaj je pri Bernhardu Si klesu študiral kompozicijo, pri p”cf. Schneidlu pa dirigiranje. Njegovo drugo bivanje v Frankfurtu sc je zavleklo za dobri dve K ti. nakar se je vrnil v Ljubljano in tu ostal do danes.
Pu tem kratkem prikazu življenjske poti moramo preiti k prikazu tega, kar je dr. Danilo Švara ustvaril. Prej smo rekli nekje, da je dr Danilo Švara naglo opravil svojo ekonomsko fakuhelo. Studi ral je naglo in sproti opravljal izpite, toda ne zato, ker bi bil to snov tako cenil in vzljubil, pač pa da bi mu ostalo čtanveč časa za glasbeno šolo in za glasbeno ustvarjanje. V svejem dolgoletnem gasbenem izživljanju je bil dr. Danile Švara pred kakimi dvajsetimi leti za dve leti tudi direktor ljubljanske Opere. Toda le dve le t’ je ostal na tem položaju, kajti na lastno željo so ga te funkcije razrešili, ker v vseh dveh letih »nisem napisal niti ene note*, kot se je sam izrazil. Dr. Danilo Švara pa je rad ustvarjal in kot smo že rekli, je njegova bera zelo bogata. Na svojem seznamu ima kar 102 večja ali manjša opusa. Med dru-
gim ima kar pet oper in sicer »Kleopatro*, »Veroniko Desetniško*. «Prešerna», «Ocean» in mladinsko opero »Štirje junaki*. »Kleopatro* je Danilo Švara skomponiral leta 1937 in prvič so jo izvedli 19-10. le ta. «Veronika Deseniška*, ki jo .je Švara napravil po libretu O. Zupančiča in E. Tomiča, so prvič uprizorili 1946. leta. Njegovo opero «Slove od mladosti* ali kot ii on raje pravi »Prešeren* so prvič izvedli 1954. leta. opero »Ocean*, ki jo je napravil po libretu L. Andrejeva pa so izvedli leta 1969.
K tem največjim in najbolj zahtevnim delom moramo dodati dva njegova baleta in sicer »Nino* in »Pinocchia*, dodati je nadalje treba dve kantati za solo zbor in veliki orkester. Gre za kantato »Vizija* na Župančičev tekst ter za
»Srednjeveško puntarsko kantato*
na Menartov tekst.
/
V prikazovanju švarovega dosedanjega deia nam ne ‘preostane drugo kot grobo in suho naštevanje. Tu je treba n. pr. navesti štiri njegove simfonije, pet koncertov za solo z orkestrom, nadalje veliko, zelo veliko njegove komorne glasbe, na primer tri kvartete, tri trie, vrsto kvintetov, in veliko, zelo veliko manjših skladb, saj smo že rekli, da njegova «bera* šteje 10?. deli.
Že samo naštevanje bi nas torej privedlo predaleč, s teni ga bi, gg ( bil prikazan Švabov življenjski «o-pus*. ki sestoji tudi iz petdesetih let dela pri Uubjjanski., Operi, kjer je kot dirigent postavil na o-der nad 70 opernih del. če upoštevamo razmere, v katerih je bilo treba včasih delati in ustvarjati, se ta velika ustvarjalnost in poustvarjalnost še poveča.
Toda sem je treba dodati še njegov pedagoški delež, saj je dolgo let poučeval in vodil operno šolo na ljubljanski akademiji, iz katere jo prišlo veliko pevcev, da ne govorimo u njegovih rezultatih na a-ksdemiii, sdj je prav iz njegove šole izšla cela vrsta dirigentov in glasbenih mojstrov, kot so na primer Samo Hubad, Ciril Cvetko, Rad ' Simoniti, nadalje še Kobler, Nar)"\ Mizerit. Munih, Lajovic, Žigon, Igor in Boris Švara in drugi. Dolgo let, polnih 25 let je Šva ra bil tudi strokovni kritik pri ljubljanskem »Delu*.
Ponovili bomo, da je vso njegovo dejavnost težko našteti. Hkrati pa da kljub letom Danilo Švara še ne d-ži rok križem. V zadnjih dveh letih je na dol gseznam svojih del dodal še deset naslovov. In niegovo ustvarjanje se nadaljuje. In ko mu ob visokem jubileju čestitamo, mu hkrati želimo, da bi njegova muza še dolgo, dolgo ne obnemela.
fre
VZDOLŽ LEPE DALMACIJE VSE DO OTOKA VISA IN NAZAJ
Bivši prekomorci so si ogledali kraje koder jih je nekoč vodila borbena pot
Med 250 bivšimi prekomorci jih je bilo tudi 60 iz našega zamejstva - Prisrčni sprejemi v raznih krajih, še posebno v Šibeniku - Ganljiv obisk na Rabu
Na večkrat izraženo željo bivših borcev narodnoosvobodilnega boja iz Slovenije. Istre in iz zamejstva, ki so svojo borbeno pot prehodili v okviru enot 8. dalmatinskega u-darnega korpusa in poznejše 4. jugoslovanske armade, so osrednji odbor prekomorcev, domicilni odbori prekomorskih brigad ter občinski odbor Zveze združenj borcev Piran (ki je prevzel celotno skrb za realizacijo programa) organizirali 5-dnevni izlet v Dalmacijo ter ogled pomembnejših krajev, koder so se prekomorske brigade borile. Manifestacija je bila posvečena tudi številnim obletnicam. kot na primer 40-letnici prihoda Tita na vodstvo KPJ, 40-let-nici ustanovitve KPS, 85-letnici maršala Tita in raznim drugim pomembnim obletnicam.
Izlet je bil v dneh od 29. marca do 2. aprila in se ga je udeležilo 250 oseb. med katerimi jih je bilo tudi (X) iz zamejstva. Izletniki so z ladjo «Slavija» obiskali Vis, Korčulo, Hvar. Split. Šibenik. Zadar, Rab in Reko. Izletniki so i-meli vso oskrbo na ladji, vključujoč tudi prenočišče. Ker je ladja «Slavija» tudi trajektna ladja, so vzeli s seboj tudi 90 osebnih vozil, s katerimi so lažje obiskovali posamezne kraje.
V torek, 29. marca so se v koprskem pristanišču vkrcali na ladjo in po prijetni plovbi vzdolž istrske obale preusmerili proti Cresu in Lošinju, kjer morje ni bilo kdove kako mirno, saj celo stabilizatorji niso zalegli. Izletniki so se zato spominjali dni v zimi 1943 -1944. leta. ko so v podobnih razmerah pluli po Jadranu, seveda v drugačnih razmerah. Toda nadaljnja plovba med otoki, vse do Visa je bila mirna in prijetna. Še prijetneje je bilo, ko so izletniki prišli na Vis. Tu jih je dočakala množica ljudi, tu so jih pričakali predstavniki družbeno - političnega življenja otoka, pa tudi predstavniki jugoslovanske vojske na otoku. Priložnostni nagovor ob tem srečanju je imel Stojan Troha, eden od udeležencev obrambe na otoku leta 1944 in eden od pred-, stavni kov občinskega odbora Zveze združenj borcev Piran.
Ker so izletniki, kot smo že rekli, imeli s seboj 90 osebnih avtomobilov, so “si lahko ogledali poleg mesta Visa še Komižo. Titovo jamo. nekdanje letališče, položaje v Milni in Rukavcu ter še zlasti nekdanje bojne položaje na vzhodnem i. delu- otoka,i, kjer je 3. prekomorska brigada bila na položajih več. kot šeflt, mesecev v letu 1944, ko so bilhiJia Visu maršal Tito, vrhovno poveljstvo NOV in razne druge vrhunske ustanove. Izletniki so si ogledali tudi razne druge kraje, na primer nekdanje položaje topništva, letalci so se zanimali za svoje bivše «letališče», tankisti za položaje svojega orožja itd. itd.
Na otoku Korčuli so,si izletniki ogledali predvsem mesto Korčula in njene znamenitosti, pa tudi bivše položaje na vzhodnem delu o-toka, kjer so borci I. prekomorske brigado v decembru 1943. leta sodelovali pri obrambi otoka. Ob pozdravnem nagovoru predstavnikov Občinskega odbora Zveze združenj borcev Korčule je spregovoril tudi Tone Šturm, ki je bil tedaj politični komisar bataljona v I. prekomorski brigadi in se udeležil teh bojev. Venec, ki so ga izletniki prinesli s seboi. so v imenu občinskega odbora Zveze združenj borcev NOB iz Nove Gorice položili pred spomenik 350 padlim borcem I. in 3. prekomorske brigade.
Na otoku Hvaru so sl ogledali položaje okoli mesta Hvar, pa tudi okoli Starigrada, Jelše in Vrbo-skega, torej položaje, kjer so se bojevali borci 2. prekomorske brigade v novembru in decembru
1943. leta. Prav tako so si o-gledali v mestu Hvar zgradbe, v katerih so bili v tedanji, danes že davni dobi. štabi 4. prekomorskega operativnega sektorja komande jugoslovanske vojne mornarice, in štabi 26. divizije in drugih enot, ki so tu stacionirale pred umikom na otok Vis.
Izletniki so si ogledali tudi kraje, kjer je v septembru 1941. leta italijanski bataljon «Antonio Gram-sci* sodeloval pri ošvobajanju o-toka Hvara. Ta bataljon so sestavljali prostovoljci iz Južne Italije, ki so se pridružili 3. prekomorski brigadi in prišli z njo v Jugoslavijo, da bi se borili proti skupnemu sovražniku, nacifa-šizmu. Tudi tu so se izletniki srečali s prebivalstvom in njihovimi predstavniki. Po pozdravnih besedah predsednika skupščine ter predstavnika občinskega odbora Zveze združenj borcev Hvar je , povzel besedo predstavnik 2. prekomorske brigade, nakar so položili venec odbora ZZB Koper in domicilnega odbora 2. prekomorske brigade v Splitu, so se izletniki nato napotili k spomeniku padlega borca — mornarja na Kataliničevi obali. Po pozdravu predstavnika domačega občinskega odbora ZZB je spregovoril bivši komandant I. bataljona I. tankovske brigade Nace Golob, ki je sodeloval tudi pri osvobajanju Splita in Dalmacije nasploh. Spregovoril je tudi nekdanji borec prekomorske brigade Federico Vi-centi, ki je sedaj predsednik ANPI za videmsko pokrajino.
Sledil je ogled krajev, ki so pomembni za dobo NOB. Tako so nekatere skupine odpotovale na o-gled položajev okoli Dmiša, Knina in Klisa, celo v Hercegovino so nekateri odšli, vse do Ljuboškega in Širokega brijega, V Splitu pa so člani pripravljalnega odbora povabili na ladjo na tovariško srečanje predstavnike bojevniških organizacij Dalmacije in štaba vojne mornarice. Tovariškega srečanja se je med drugim udeležil admiral Ljubo Truta, ki je bil za .časa NOB komandant 9. dalmatinske divizije in je njene enote vodil pri izkrcavanju na vzhodno o-balo Istre ter med pohodom na Trst. Srečanja so se udeležili še viceadmiral Andrija Božanič, eden od organizatorjev upora v Dalmaciji in na Visu ter pobornik pobratenja med občinama Vis in Piran. kontraadmiral Janez Tomšič, ki ije poveljeval inonvajriiikmi »motam v boju za osvobodite v..slovenskega primorja, Istre,, jp „Tp,stg. Končno moramo omeniti še kontraadmirala Milana Vranješa in generala majorja Praprotnika ter pekatere druge visoke častnike, ki so bili nekoč v. prekomorskih brigadah.
Izredno topel in prisrčen sprejem so nekdanjim borcem prekomorskih brigad priredili v Šibeniku. Ob igranju godbe na pihala ie prišlo v pristanišču do srečanja med izletniki — bivšimi prekomorci in veliko množico ljudi. Izletnike ie pričakal tudi predsednik skupščine ter občinskega odbora ZZB Šibenik in drugj. Nato je vsa množica v sprevodu odšla na kraj. kjer so bili ustreljeni partizanski rodoljubi, med katerimi jd bil tudi Rflde Končar, po katerem je bila imenovana tudi brigada, v kateri se je od Drvarja do Beograda in nato do Trsta bojevalo tudi okoli 700 prekomorcev. Tu so venec položili predstavniki občinskega odbora ZZB Ilirska Bistrica in predstavniki domicilnega odbora 3. prekomorske brigade, ki je sodelovala nekoč, tudi pri osvobajanju Šibenika. V priložnostnem nagovoru je delež prebivalstva občine Šibenik v NOB prikazala predstavnica mestnega muzeja iz Šibenika, na kar je spregovoril še bivši komandant L bataljona 3. pre-
ItMMMtMM M IIIMMIIMMMIMMMIMIIIMIIMIIIIMIIIMIIIMIIIMMIMIIIIIIfllMMItlHIMIIMMIMIIMHItlllllllllllHMHIII M MIIMIMMIIMM MIMI MIIH1IIIMMMIIII MMIMIIIf lil Hill IIIIIIIIIIMIMIItllllMIIIII III IH HIMIIHIIIIIIII lll^llll Hill MMI llllt
Z letošnje manifestacije «Primorska poje»
Že tradicionalna pevska manifestacija »Primorska poje* se je tudi v nedeljo odvijala po programu. Na gornjih slikah imamo na levi strani moški pevski zbor »Kras* iz Dola - Poljan, na desni strani pa je komorni zbor tržaške Glasbene matice, ki sta nastopila v Kulturnem domu. Na spodnji levi sliki zbor »Vesna* iz Križa, na desni zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine, ki sta nastopila v Vipavi
komorske brigade polkovnik Vojo Bakič.
Izletniki in gostitelji so si nato ogledali panoramo mesta z bližnje trdnjave, nato šo sj ogledali tudi mestni muzej, nakar je sledil prisrčen pogovor med predstavniki občinskega odbora ZZB Šibenik in predstavniki Nove Gorice, Pirana, Ilirske Bistrice in Vidma.
V Zadru so si izletniki ogledali predvsem nekdanje letališče, od koder so letalci — prekomorci odleteli v borbo in pomagali enotam 4. armade v prodiranju skozi Liko in Bosno, pa tudi skozi slovensko in hrvaško Primorje, vse do Istre, do Trsta. Veliko, bivših borcev si je ogledalo Drago pri Bjogradu na moru, kjer sa se izkrcali L in 2. prekomorska brigada na svoji bojni poti proti Drvarju. Tu so venec položili predstavniki ZZB Postojna ter predstavniki domicilnega odbora topniške brigade, priložnostni nagovor pa jc imel nekdanji komandant topniške brigade 26. divizije Karel Miklavčič.
Najbolj ganljivo je bilo na Rabu,
ko so si prekomorci — izletniki ogledali kraje, kjer je bilo nekoč koncentracijsko taborišče, v katerega je italijanska fašistična vojska strpala 15 tisoč Slovencev in Hrvatov in kjer je umrlo okoli 4500 jetnikov. sOd tega jc bilo i dentificiranih le 1005 žrtev. Na Rabu je tudi največja slovenska grobnica žrtev fašizma. Ob pola ganju venca republiškega odbora ZZB Slpvenije je bivši dahauski interniranec Čok prebral govor, nekdanjega poveljnika rabske brigade Franca Potočnika, ki se iz neodložljivih razlogov izleta ni mogel udeležiti.
Menim, da delim mnenje vseli 250 borcev prekomorskih brigad, ki so se udeležili izleta po Dalmaciji, če tudi v njihovem imenu izrečem zahvalo predstavnikom družbeno političnega življenja občin in krajev, ki smo jih obiskali. Posebna zahvala pa gre kapitanu Sretenu Latkoviču in njegovi posadki, ki ie napravila vse, da nam .je bilo bivanje vzdolž Dalmacije in na ladji kar najbolj prijetno.
ALBERT KLUN
IMUIMIIIIIIMMMMIIMMMMIIIIMMIMIIIIIMIMIIIIIIMIMIMIIMMMMMIIIIIMMMMMMMIMIMHMMMMIMIIIIIIIIIIIMMIM
SPREHOD PO TRŽAŠKIH GALERIJAH
F. Pittino v «Tribbiu» in Mayer v «Lanterni
In spet smd na običajnem bežnem sprehodu po tržaških galerijah. Najprej se bomo ustavili na Starem trgu -- Piazza Vecchia v galeriji «11 Tribbio», kjer že nekaj dni razstavlja znani furlanski umetnik Fred Pittino. Gre za velikega mojstra, ki se je pred 70 leti rodil v kraju Dogna in se umetniško razvijal skupno z Afrom, Mirkom, Grassijem in drugimi znanimi mojstri, ki so tvorili skupino furlanske avantgarde. V dobi tridesetih let se je Pittino preselil v Milan, kjer jč s skupino mojstrov kot so Manzii, Sassu, Fontana, Tomea in drugi, uveljavljat nove koncepte, nova gledanja, ki so se rojevala na milanski Breri. Po letu 11)40 pa ga srečujemo le v Vidmu. Tu namreč stalno živi. deluje in u-stvarja pa po vsej Italiji in veliko tudi drugod po svetu, saj je na primer napravil vrsto‘fresk-In'mozaikov v raznih krrrjižr Italije in tudi v tujini, da w gbvnrimo o njegovi razstavni dejavnosti:
h galerije «11 Tribbio» stopimo v galerijo »Tommaseo* v Ul. Cona! piccolo, kjer od ponedeljka razstavlja angleški umetnik Paul Bowen, ki v svoji umetniški izraznosti uporablja najrazličnejše materiale, kot so na primer gambus, les, smola, vrv, svinec itd itd. Botven bo razstavljal v našem mestu do 22. t.m.
Do istega dne bo razstavljal v galeriji «Forum» v Ul. Coroneo 1 mojster Simon Benetton, ki je po rodu iz Trevisa, živi in ustvarja pa v kraju SanfArtemio. Mojster se je že v rani mladosti opredelil za železo in jeklo in najrazličnejše možnosti njihovega oblikovanja v skulpture. Študiral je v Be netkah, sodeloval pa na številnih domačih in mednarodnih likovnih manifestacijah in se uveljavil■ v mednarodnih merilih.
Stopimo sedaj v galerijo »La Lantcma* v Ul. San Nicold 6. Tu razstavlja od 26. marca mladi za-hodnonemški likovnik Herman Maver. H. Maver se je rodil 1.942. leta v Munchnu na bavarskem, kjer se je tudi izšolal, hkrati pa se specializiral za umetniškega restavratorja. Vendar se mladi u-metnik ne omejuje le na svojo ožjo stroko, pač pa sproti tudi samostojno ustvarja in plod le njegove dejavnosti iz zadnjih časov je na ogled v galeriji, kjer je H. Maver razstavil dobra dva ducata svojih del.
Hermann Maver že nekaj časa živi v Cinisellu Balsamu v Lombardiji, skoraj leto dni pa je v Furlaniji, kjer se ukvarja z restavriranjem umetnin, ki jih je prizadel potres: Kadar pridemo v galerijo v »La Lanlerna», bomo na steni nasproti vratom videli skupino štirih ali petih slik. ki so nastale prav v zvezi s potresom od 6. maja lani v Furlaniji. Seveda je mojster svoje vtise izrazil na svoj način, ki na prvi pogled nima nobene zveze s potresom, dokler se v dela ne poglobimo. Hermann Mayer bo v Trstu razstavljal do 15. pprila.
V	galeriji »Cartesius* v Ul. Marconi IR je v soboto. 2. aprila odprl razstavo znani tržaški, mojster Adriano Burgher, M je dal na ogled kakih 30 svojih akvarelov. Burgherjeva razstava bo prav tako trajala le do 15. aprila.
V	galeriji »Cappella Under-ground* je v ponedeljek. 4. t.m. odprla svojo razstavo avstrijska umetnica Erika Stocker Micheli, ki bo razstavljala le do sobote. Umetnica, ki je doma iz Lienza, je predstavila svoj ciklus tlepa plava Donava».
Tokrat se bomo ustavili še v tržaški občinski galeriji, kjer si razpoložljivi prostor delita dva likovnika in sicer Giovanni Palladini in Fabio Zubini. Giovanni Palladini razstavlja risbe, akvarele in grafiko. In tudi njegovi motivi so zelo različni, kajti prikazuje nam Kras. pa tudi staro mesto, up<)dab-Ija motive okoli Gardskega je-era ali tudi v Strunjanu v Istri. Fabio Zubini pa je razobesil na stene iz-
»
ključno olja in zdj se nam, da se je omejil izključno na Pariz, na znane motive iz francoskega glavnega mesta, kjer je nekaj let živel.
Oba mojstra sta izrazita figurativen. prav tako za oba velja skupen imenovalec, da ju mika prvenstveno pokrajina, za oba pa bi hoteli tudi reči, da zaslužila vso občinsko galerijo, ki si jo pa v lem primeru morala deliti.
Toni Pellay v «Corsii Sladion»
galeriji
galeriji
Po lanski razstavi v «Tergesle» se sedaj v «Corsia Stadion» ponovno predstavlja Toni Pettav, ki je dal na ogled več krajevml? Razgledov in tihožitij. Umetnik se je pred leti priselil iz Benetk v Trst. Kot Benečan preseneča, da se je s tolikšno naglico in prepričljivostjo vživel v lepote kraških pokrajin. Te vedno pogosteje srečujemo pri njem, še posebej na njegovi novi razstavi. Zaradi omejenega prostora galerije, je razen nekaj večjih razgledov dal na ogled le manjša dela, ki pa v ničemer ne zaostajajo za velikimi. Dejali bi. da jih po svoji intimnosti celo pre kašajo. Vanje je namreč vnesel svoje občudovanje za preprosto bistvenost Krasa, grmičaste loge z borovci in sočhejše doline, ki jih v ospredjih dopolnjujejo kupi belih skal. In pjrav ti so tista značilnost Krasa, ki jo je slikar proučil. da jo je mogel tako temeljito ponazoriti,
Kontrastno lem že pesniško skrbno izbranim pokrajinam iz zgodnje pomladi se že epsko odražajo bolj zagate no rjavkasto o-barvane vasi iz Karnije ter skupine že skoraj trhlih hiš našega starega mesta.
Seveda se Pellag oddolžuje tudi svojim rodnim Benetkam in sicer , s tremi olji, v katerih pa ni sledu osladne turističnem lepote, ki je ne vidimo niti v veliki in mali sliki Samatorce.
Tudi ljubitelji tihožitij in cvetič-nih šopkov najdejo tu pašo za svoje oči. Posebno v poslednjih se kaže sproščena umetniška ustvarjalnost,, s katero bi mogel beneški umetnik ustavariti tudi večja u-metniška dela. ,
M. B.
SREDA, 6. APRILA 1977.
i
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Argumenti: Katoliški mistiki
13.00	Biseri sedme celine: ČUDOVITI SVET KORALOV
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: FRANCOŠČINA
17.00	Gioco-cilta
18.00	Argumenti:. KATOLIŠKI MISTIKI
18.30	Piccolo Sam — glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 1 — Kronike
19.20 Hišica v preriji: NOVO PRIJATELJSTVO — prvi del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Manni Log predstavlja:
POTOVANJE V 2. RAZREDU — prvo nadaljevanje Znani italijanski umetnik — igralec in režiser — Nanni Loy začenja svoj novi program z naslovom «Potovanje v 2. razredu*. Ta program bo podoben tistim oddajam, ki jih je pripravil prav tako on, in ki jim je dal naslov «Tajno ogledalo*. S skrito kamero je namreč s pomočjo svojih sodelavcev »presenečal* ljudi s ceste, tako da so bili bolj neposredni in pogosto neprijetno iskreni.
21.45' Vila Moena — pesmi iz diskoteke
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanat
12.30	O tem je zdaj govor
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Laboratorij zgodovinarjev
17.00	Program za mladino: VOJNA TOMA GRATTANA
17.25	Trideset minut za mladino
18.00	Politehnika: 1 cantastorie
18.25	Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Šport
18.45	Iz Ernst - Merck - Halle v Hamburgu Koncert ansambla Santana
Ansambel, ki ga vodj Carlos Santana je eden najvidnejših ansamblov, kar jih premore Amerika. Nekateri trdijo celo, da gre za nekakšen legendarni ansambel. Prvič se je ansambel pojavil pred osmimi leti, toda kmalu se tudi uveljavil in plošče tega ansambla gredo zelo naglo v promet.
Ob koncu Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	KLETKA — prvo nadaljevanje
V	stari podeželski vili ameriški profesor spremeni klel v celice, ki so podobne zaporskim celicam. Rad bi preizkušal obnašanje ljudi, ki se jim odvzame svoboda. Preko časopisnih oglasov je «zbral» dvajset moških, ki se tako za mesec dni znajdejo v njegovih celicah kot jetniki. Pravzaprav gre za prostovoljce, ki bodo za to plačani, vendar se morajo ravnati po točno določenih pravilih . . .
22.00	Kronika
V	dneh od 19. do 27. februarja so v mestecu Pomiliano d’Arco v neapeljski provinci organizirali tako imenovani «ljudski karneval 1977 — 9 dni praznika in boja*. Prireditev je organiziral odbor za ljudsko kulturo ob sodelovanju občinske u prave, manifestacije pa so se udeležile vse kulturne in druž bene organizacije.
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 9.00, 14.10 TV v šoli:
Elektronika, Vesela knjižnica, Slovnica, Kocka, Risanka,
15.25	Nogomet: NAPOLI - ANDERLECHT
17.15	K. Grabeljšek: MOJE AKCIJE
Danes bo na vrsti prva oddaja iz kratke serije za mladino, ki jili je napisal Karel Grabeljšek. Vse oddaje bodo govorile o junaštvu mladih ljudi med vojno, ki niso postali junaki, a so s svojim sodelovanjem pri odporu prav tako priborili svobodo domovini.
17.30	Ukročeno oko	'
17.55	Obzornik
18.10	Spekter, mozaična oddaja
18.45'• (id vsakega julra^mubei^an: BREZOVICA
19.30	DNEVNIK.......	,.i ...f.v* .
20.00	NA SAMEM V GOZDU, ljlm	n
Film je simpatična komedija o češki'družini iz Prage, ki bi rada hišico nekje na deželi — nekje na samem. Res najdejo hišico starega Komareka na področju neke planine. S starcem se pogodijo, da bodo hišo-najprej najeli, nato pa bi jo odkupili. Komarek pa o prodaji noče slišati. Nazadnje še zboli in iz bolnišnice se vrne domov, da bi umrl v svoji hišici. Meščani so vsi prestrašeni, da bi bili ob hišico, ki si jo želijo. Gredo celo k advokatu po nasvet, kako bi kupili hišico pred Ko ■ marekovo smrtjo. Tu pa jih čaka presenečenje . . .
21.40	Včeraj, danes, jutri: KDO POTREBUJE SEXOItAMO?
22.10	DNEVNIK
Koper — barvna
15.25 Nogomet: NAPOLI — ANDERLECHT
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35 Nogomet: DINAMO - KIJEV
22.15	Lipica danes
22.30	V ETER N JAK - drugo nadaljevanje
Zagreb
17.45	Mali svet
18.15	ZNANOST IN TEHNIKA
18.45	Narodna glasba 20.00 Prosta sreda l
TRST A	RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00,	13.00, 15.30,	7.00, 8.00, 10.00,	12.00, 13.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20-12.45 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila:
Dom in izročilo: Dobro jutro, Gla- (,.00, 7.30 Glasba za dobro jutro;
sba in kramljanje, Rojstna hiša naših velmož, Koncert sredi jutra; Predpoldanski. omnibus,: Šolska oddaja, Glasba po željah, Pristopanje k deželnim oddajani, Kmečka zveza; 13.00-15.30 Za mlade; Glasbeni almanah, Kulturna beležnica, Koncert folk, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu. Izbirajte sami, 15.35-19.00 Kultura in delo: Klasični album, Od melodije do melodije, Za najmlajše, Deželni solisti, Glasbena panorama, KOPER
0.30, 7.30,	8.30,	12.30,	13.30,
14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Glasbena galerija; 10.10 Otroški kotiček; 11.15' Poje ansambel Težka industrija; 11.30 Folk glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 15.00 V svetu znanosti; 15.45 Blabla-bla; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Izložba hitov; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.30 Pop glasba; 20.00 Zbori; 21.(K) Črtajmo; 22.45 Glasba za lahko noč.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. ideali, 7. Ia-hilf, 13. vernik, 14. otavec, 15. omika, 16. slan, 17 si, 18 Oka,
19. aneks, 20. T. K., 21. ena, 22. orada, 23. Pia, 24. RI, 25 Ida-ho, 26. mar, 27. A. Č., 28. Vera,
29, Vilas, 31. telesa, 33. grmeti,
34. onkrat, 35. Ahaci,j.
NAVPIČNO: L Ivo, 2. demoničen, 3. Erika, 4. Anka, 5. Lia,
6. I. K., 7. Toledo, 8. ataka, 9.
Hans, 10. I. V., 11. testirati, 12. icika, 16. snaha, 19. Ararat, 21.
Erato. 22. Odesa. 23. palec, 25. iver, 26. Mirna, 29. VRH, 30. sij,
32. 'L. K„ 33. G. A.
■ MMIMMI...........................I'......I"»"»»"l"l,»"yi."|||i n, „„,„1111M.lili.MIMI...
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spuščajte se v kombinacije, ki nimajo zveze z vašim delom. Obvla-
LJSV tod 23.7. do 22.8.) Prispe-
8.00,	10.35 Vi in jaz; 11.(K) Ope reta; 11.30 Mali variete; 12.10 Nekaj besed; 12.30 Sardinija; 14.20 Drobec satire; 14.30 Nemogoča' potovanja; 15.05 La sfera e l'ur lo; 15.25 Nogomet: Napoli - An clcrlecht; 17.20 Prvi NIP; 18.30 Ni vse zlato...; 19.15 Dnevnik; 20.3(1 Srečanja; 21.05 Simfonija: 22.00 Le lingue tagliate - o narod nih manjšinah; 22.30 Intervjuji;
SLOVENIJA
6.00,	78.00, 8.00, 10.00, 12,00,
14.00,	18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Debro jutro, o-troci!; 7.20 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 0.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma. 10.45 Turistični na: potki; 11.03 Po svetu glasbe; 12.10 Lahka glasba; ,12,3(1*.Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 14.05 Ljudska glasbena kultura; 14.30 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi'; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 Vrtiljak; 18.05 Odskočna deska; 19.35 Lahko noč, otroci!: 20.IM! Ob jubileju Danila Švare; 22.(8) Našim rojakom po svetu; 22.20 S festivalov jazza;
Horoskop
dajte se, ko bo prišlo do provokacij.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pretirana previdnost bi vam utegnila bolj škoditi kot koristiti. Vaše stališče je predmet ostrih kritik.
'DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pomoč, ki jo boste prejeli, bo u-godno vplivala na potek nekega načrta. Prijetno srečanje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Odlična zamisel bo rodila ustrezen sad. Neko prijateljstvo bo postalo še. tesnejše.
vajte k utrditvi finančnih sredstev nekega podjetja, s katerim imate zveze. Pismo ali darilo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo spodbudno vzdušje za tiste, ki se ukvarjajo z intelektualnim' delom. Razčistili boste nesporazum.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan je primeren za katero si bodi ustvarjalno delo. Ne razočarajte tistih, ki računajo na vas.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Dosegli boste uspeli, če boste u-krepali bolj realistično. Zanimajte
se Audi za vprašanja svojih bližnjih.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bedite optimistični, ker bedo vse vaše pobude ugodno sprejete. Prijeten večer v družbi prijateljev.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekatere novosti, ki jih boste vnesli v svoje delo, se bodo obJ nesle. ljubosumni boste.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Jutro je najprimernejše ža poklicna srečanja. Ognite se neprijetnim razgovorom.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Va* smisel za organizacijo vam bo o-mogočil napredovanje. Ne dovoli' te, da bi vas kdo oboževal.
namizni tenis
V BIRMINGHAMU
Svetovno prvenstvo potrdilo premoč Azijcev nad Evropejci
Jugoslovani so v moških dvojicah osvojili bron
.34. svetovno namiznoteniško prvenstvo v Birminghamu se je za-wJučilo z velikim zmagoslavjem A-zlJe- Lahko celo rečemo, da med-kontinentalnega dvoboja Azija-Ev-ropa tokrat dejansko ni bilo, saj je v sedmih disciplinah tega prvenstva odšlo kar šest prvih mest v Azijo, Evropa pa se je morala zadovoljiti J.e s skromnim zlatom v mešanih dvojicah.
Kolikšna je bila premoč Azijcev dam še bolj pove podatek, da ni Evropejcem pripadlo niti eno dru-8o mesto.
V včerajšnjih zaključnih neekipnih ■večanjih so ponovno pobrali naj-odličij Kitajci, ki so tako po-■ddm, da so letos zdaleč najbolje Popravljena ekipa na tem prvenstvu. Res je, da so jim (poleg Francozov) nekaj zlatih kolajn odne-JJ*. Japonci in Korejci. Toda res je J™*, da so Kitajci pokazali veliko •tovilo izredno nadarjenih tekmo-•icev, ki so z množičnim osvaja-k/' *n mes*- .iasno napovedali, o* bo v bodočnosti z njimi treba razdati še resneje kot doslej.
Ce se je Kitajcem kje izmuznila * rok kolajna, katero so načrtovali svoj prid, potem se je v zadnjem' dnevu to gotovo zgodilo v finalu po-,_n.lefn>k°v. kjer je Japonec Kono astuženo odpravil favoriziranega f^tajca Kuo Jao-Huaja s 3:1 (-17,
\i9, U)-
,,;^arij presenetljiva je bila zmaga etovne prvakinje, simpatične Ko-Jke. ®ak Jung-sunove, ki je z “*«n trudom (in tudi s precej odpravila Kitajko Čeng Li s 3i.(15, 22 , 20).
je nekaj manj pomembnih zmag nad raznimi emirati in drugimi državicami, ki v svetovnem tenisu ne pomenijo skoraj ničesar, ter je tako potrdila, da sodi še vedno med tretjerazredne sile v tem športu.
Precej so razočarali jugoslovanski igralci. Bronasta kolajna v moških dvojicah je le skromna kompenzacija za splošno nazadovanje, ki ga je jugoslovanski namizni tenis pokazal v uvrstitvah, v primerjavi s prejšnjim svetovnim prvenstvom v Kalkuti. Vse torej kaže, da tudi v jugoslovanskem namiznem tenisu menjava generacije že trka na vrata.
ko osvojila zlato kolajno.
Jugoslovani so tako osvojili odlično drugo mesto.
MLADINSKO PRVENSTVO EP
Jugoslavija druga
BILBAO, 5. — V odločilnem srečanju za prvo mesto na mladinskem evropskem prvenstvu (B skupina) v hokeju na ledu je Norveška premagala Jugoslavijo s 4:1 in je ta-
5. JUNIJA LETOS
«Giro» tudi v Trstu
Včeraj je bil v prostorih tržaške občine sestanek, na katerem so prireditelji popularne italijanske etapne kolesarske dirke »Giro dltalia* predstavili tehnični in a-ganizacij-ski program etape, ki se bo zaklju čila s ciljem v Trstu, na Trgu U-nita. Etapa Vicenza — Trst, ki bo dolga 223 km, bo junija letos.
Sestanka sta se med drugimi u-deležila tržaški župan Spaccini in odbornik za šport Lanza.
Naj omenimo še, da bodo 6. junija kolesarji «Gifa» startali v Barkov-Ijah za naslednjo etapo, ki se bo, po 107 km dolgi progi, zaključila v Huminu.
KOŠARKA
NOGOMET
NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
POKAL K. KORAČA
Jugoplastika drugič prvak
87:84
Jugoplastika — Alco (44:41)
GENOVA, 5. — Splitska Jugnpla-stika je že drugič osvojila Koračev pokal. Bila je skozi vso tekmo boljša od italijanskega nasprotnika. Tekma je bila le v prvem polčasu na zadovoljivi tehnični ravni, medtem ko je v nadaljevanju izgubila na ritmu, potem ko sta zaradi petih osebnih napak zapustila igrišče Tvr-dic in Leonard.
'	KADETI
Dom — Arte A	71:86
DOM: M. Dornik (k) 11, Devetak 6. Prinčič 18. Semolič 3G, Kantelli, Juren, Sošol, Košuta, Bučinel.
V soboto je Dom v prvenstvu kadetov doživel še en poraz proti zelo močni ekipi Arte A, ki vodi na skupni lestvici brez poraza. Trener Gojkovič je imel velike težave s postavo, ker sta manjkala kar dva igralca prve peterke. Kljub temu je ekipa dobro igrala zlasti • v prvem polčasu.
Vredno je še omeniti, da je Livjo Semolič, kot običajno, zbral svoj obilen izkupiček (36 točk) in tako solidno nadaljuje s poprečjem 30 točk na tekmo. Pohvaliti je treba tudi visokega Igorja Prinčiča. VLADIMIR
iiiitiimiiiiiiiniMiiiMiitniiMUliiniiMiMHiiminmiiifMiiMiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiminiiiimiiimmiiiiiiiii
NOGOMET
POLFINALE POKALA PRVAKOV
—cue rnosiun dvojic je bil ves š■ ^uan8 Liang in Lu Juang-, ,n8 nista vzdržala silovite igre
. . =	vzarz.aia snovne igre
i?an.8 Ko-lianga in Li čen-šiha ter
V a 13 S	3:0 (20- »L
j0 duhu prijateljstva, ki naj bi bika ^ na^e*i*1 Pokojnega predsedni-mP,V!aocetunea v športu na prvem cali U’ 80 Kita.ici v ?enskih dvoji-i_ sestavili «mešan» par: njihova Dal. ■ Jang Jing je namreč nasto-. a skupno s Korejo Pka Jong-ok "osvojila zlato koiajno s 3:0. Si-Kit--P?. je tudi 2. mesto pripadlo šjenjS^ Nsiang-jun in Vei Li-
<$/ast. EvroPe sta rešila letos le retJn in Bergeratova. Ta franco-
S*t' Par je v finalu odpravil japon-
(17 dvojico Tosaka-Yokota s 3:0 u|' 14. 17).
* a,na na tem prvenstvu nj imela m*«- ambicij, ne v moški, in še nl v ženski konkurenci. Osvojila
Huang
NAJBOLJŠI V BIRMINGHAMU
POSAMEZNIKI
J- Kono (Jap.)
3- Kuo Jao-hua (Kit.)
3> Liang Ko-lian in Liang (oba Kit.) POSAMEZNICE , Bale Jung-sun (Sev. Kor.)
?• Cono Li (Kit.)
Ke Hsiu-au in Čang Te-jing (obe Kit.)
moške dvojice
• Liang Ko lian in Li Čen-ših (Kit.)
■ Huang Liang in Lu Juang-
, ^n0 (Kit.) Šurbek --
tn Stipančič (Jug.) ter Bengtsson in Johansson (Sne.)
ŽENSKE DVOJICE ' Jo«0 Jing (Kit.) in Pka Jong-ok (Sev. Kor.)
■ Cu Hsiang-jun in Vei Li-šjen Ulit.)
MEŠANE DVOJICE
• oecretin in Bergerat (Fr.)
■	Tasaka in Yokota (Jap.)
Moški ekipno Kitajska , Japonska "• Snedslca
' Madžarska, 5. ZRN. 6. ČSSR. ■ SZ, 8. Jugoslavija, 9. 'ranetja, 10. Anglija.
J ženske ekipno
, Kitajska
■	Jui. Koreja j' Koreja
' Japonska, 5. Madžarska, S. o • J- Anglija, 8. Hongkong, V svedska, 10. SSSR, 14. Jugoslavija.
DANAŠNJE OSREDNJE SREČANJE BO DINAMO KIJEV- B0RUSSIA
V pokalu UEFA bo Juventus igral doma z grško enajsterico AEK
Danes bodo polfinalna srečanja evropskih pokalov. V pokalu prvakov se bosta srečala Dinamo iz Kijeva in Borussia ter Zurich in Liverpool. Prav gotovo je prvo srečanje važnejše, saj so strokovnjaki mnenja, da je to pravi finale tega tekmovanja. Dinamo je v četrtfinalu izločil večkratnega in lanskega zmagovalca Bayerna in je s tem uspehom pripravil veliko presenečenje. Današnji nasprotnik sovjetske enajsterice je zelo solidna ekipa, ki ima za seboj dolgoletno mednarodno izkušnjo. Vsekakor pa bi moral postati končni zmagovalec prav moštvo, ki bo zmagalo v tem dvoboju. V drugem srečanju pa je favorit Liverpool, seveda če ne bo podce-' njeval švica-skih nasprotnikov. Za slednje je že uspeh, da so prišli do polfinala, .saj nima .Švica velike nogometne tradicije./■ . >„•<,
pokal
POKALNIH PRVAKOV
V tem pokalu igra Napoli proti belgijskemu Anderlechtu, za katerega igra nekaj nizozemskih reprezentantov. Belgijsko moštvo je že lani osvojilo ta pokal in po Splošnem mnenju bi ta naslov moralo ohra niti tudi letos. Drugi polfinalni par sestavljata Atletico Madrid in Hamburger. Španska moštva so vedno neprevedljiva, posebno ker imajo v svojih vrstah po Več južnoameriških igralcev. Zato pa bodo morali Nemci dobro igrati, če se hočejo uvrstiti v finale.
POKAL UEFA
V tem pokalu sta na sporedu srečanji Molenbeek (Belgija) — Atletico Bilbao (Šp.) ter Juventus — AEK Atene. Branilec pokala je Liverpool, ki letos nastopa v pokalu p-vakov. Presenečenje pokala je visoka uvr-sttev skoraj neznanega Molenbeeka, kar pa potrjuje dejstvo, da se nogometne sile zelo pomikajo in da ni moštva, ki bi na takih tekmovanjih stopilo na igrišče kot izrazit favorit. Glavna kandidata-zd vstop v finale sta Atletico Bilbao in Juventus, predvsem zaradi dolgolet-
nih mednarodnih izkušenj, seveda če ne bosta podcenjevala nasprotnikov, kar bi prineslo do presenečenj, ki pa smo jih zadnje čase navajeni.
MITROPA CUP
V predzadnjem kolu Mitrope cup se bosta v Novem Sadu srečali Vojvodina in Fiorentina. Domačini so prepričani v zmago, saj v zadnjih nastopih državnega prvenstva dobro igrajo. Najavili so najboljšo postavo, saj bodo nastopili tudi reprezentanti Svilar, Vuj-kov in Jurčič. Tudi Fiorentina bo stopila na igrišče z najboljšo postavo, lako da lahko pričakujemo lepo ih zanimivo tekmo.
DREVI OB 20. URI NA RQJCAH
Prijateljska tekma med reprezentancama Goriške in Tržaške
Za drevišnje nogometno srečanje med reprezentancama s Tržaške in Goriške so sklicani naslednji igralci!
TRŽAŠKA
BREG: Sovič, Lovrilm, Strnad, Kre-vatin, Mikuž in Bržan. PRIMOREC: B. Čuk, M. Kralj I, M. Kralj II in P. Kralj.
GAJA: Kante, Rismondo, B. Grgič. PRIMORJE: Štoka, G. Husu, Rust-ja in Bezin.
KRAS: Verša.
VESNA: Bogateč in B. Tence. ZARJA: Žagar, V. Križmančič, Metlika in B. Kralj.
GORIŠKA
JUVENTINA: Plesničar:, Tomažič, Marson, Mikluš, Nanut, Gomišček in Marvin.
MLADOST: Ul jan, Dužman, Pahor, G. Ferfolja, K. Ferfolja, A. Fer-letič, M. Ferletič in Cotič. SOVODNJE: Petejan, Florcnln ln Butkovič.
Vsi igralci naj se. zbere jo ob 19.15 pred stadionom na Rojcah.
ekipa v predzadnjem kolu povrat nega dela turnirja na domačem i-grišču premagala Italo iz Gradišča.
V prvem polčasu sta si bili e-kipi enakovredni • in stanje pred odmorom je bilo 18:14 za domačine. V drugem delu tekme se je v Domovih vrstah razigral kapetan Robert Košuta, ki je bil s-hitrimi protinapadi in z lepimi prodori nerešljiva uganka za goste, saj je sam dosegel 25 pik.	r
Zadnje srečanje bodo Domovi minikosarkarji odigrali jutri, 7. a-prila, v gosteh proti skromni ekipi Pagnossin C.
Vladimir
Danes Breg — Inter 1904
V zadnjem kolu turnirja v mini-basketu zg. trpfejo «Biasi» bo danes v Dolini domači Breg igi;al z močno ekipo Inter 1904. Srečanje se bo pričeto ob 17.15.
NAJMLAJŠI IN NARAŠČAJNIKI PRIMORJA USPEŠNI
» '>
- V prvenstvu kadetov Bazovci niso znali izkoristili priložnosti - Bregovi naraščajniki odpovedali
NAJMLAJŠI
Primorje — Valp. Cave 4:0
PRIMORJE: Bukavec, Tafuro, O-livetti, E. Fonda, Milič, Candotti, Brizzi, Huez, Košuta, D. Fonda in Perko.
STRELCA za Primorje: Košuta trikrat in Huez.
Najmlajši predstavniki Primorja so na domačem igrišču premagali z visokim rezultatom zelo skromno e-kipo Valpadana Cave. Že sam rezultat jasno dokazuje, da so bili Pro-sečani za razred boljši od gostov, ki so takoj po začetnem žvižgu u-brali obrambno taktiko z namenom, da odnesejo s proseškega igrišča vsaj točko. Gostje so se dobro branili dokler niso Prosečani, po zaslugi Košute, prišli do prvega zadetka. Po prejetem golu je ekipa Valpadana Cave popolnoma popustila in Prosečani so brez težav zvišali vodstvo kar na štiri gole.
H. V.
NARAŠČAJNIKI Primorje — Oplclna 1:0
PRIMORJE: Adamič, Suz, Clau.
dio, Andreini, Župpin, Čok, Lanza, Verša, Cattonar, Terček, Briščik.
STRELEC za Primorje: Claudio.
-Naraščajniki Primorja so z minimalnim rezultatom na domačih tleh zasluženo premagali razmeroma šibko Opicino. Tekma je bila vseskozi na poprečni tehnični ravni, saj sta obe ekipi samo od časa do časa prrikazali nekaj res lepih akcij. Vsekakor so Prosečani bili nekoliko boljši od gostov, bodisi v prvem, kot v drugem polčasu. Ta rahla premoč domačinov, je bila sredi drugega polčasa poplačana, ko je Claudio realiziral edini zadetek tekme v korist Primorja. V vrstah Prose-čanov se je dobro izkazal Zuppin
H. V.
Muggesana — Breg
BREG: Scheriani, Albertini, Ša-vron, Smotlak, Debernardi, Pavle tič, Coretti, Guštin, Zonta, Kofol, Rapotec (Grison).
Brežani so tokrat odigrali najslabšo tekmo, predvsem zato, ker so podcenjevali nasprotnika. Prepričani so bili* namreč, da bo tekma lahka.	*
V 10. min. je Zonta prodrl v nasprotni kazenski prostor, kjer so ga zrušili na tla, toda Coretti je zastreljal enajstmetrovko. «Plavi» so dobesedno pozabili na nasprotnika in so se vsi podali v napad.
Tudi v drugem delu tekme so naši brezglavo igrali, kot da bi bili prvič na igrišču in so tako prejeli še dva gola.
•' •- ... Jolo
ZAČETNIKI
Rozzol — Kras 7:0 (4:0)
KRAS: Škabar, Adamič, K..Pu-rič, D. Purič, Tavčar, Pernarčič, Lauzana, I. Purič, Petelin, Terčon, Hrvatič.
Dobro razpoloženi in bolj izkušeni ekipi Rozzola se Krasu ni uspelo učinkovito zoperstaviti. Visok poraz je postal- zato neizbežen. Domačini so s hitro igro in spreminjanjem strani napada pogostoma o-grožali Krasova vrata. Po prvem polčasu je Krasova obramba uspela ustaviti nasprotnike in ustvariti preko dolgih podaj protinapade. Bile so to redke priložnosti, katere pa napadalci niso znali spretno izkoristiti za gol.
O. G.
Primorje —» Chiarbola 0:3
PRIMORJE: Ostrouška, Sedmak, Rupelj, Ražem, Racman, Bukavec, Liva, Meden, Sardoč, Tognetti in Blažon.	«
Po ponedeljski zmagi, proti Krasu > Prosečani proti Chiarboli na domačih tleh doživeli visok poraz. Gostje, ki trenutno zasedajo prvo mesto, so bili vso tekmo boljši od do-
mačinov, ki so se skušali le braniti. Samo od časa do časa se je crdeče-tumenim* posrečilo ustvariti kak protinapad, toda brez nevarnosti za vratarja Tržačanov, ki sploh ni bil zaposlen. Chiarbola je prišla do zadetkov s precejšnjo lahkoto in odnesla bi še večji izkupiček, če njeni napadalci ne bi zgrešiji nekaj res zrelih priložnosti.
H. V.
Primorec — Portuale
PRIMOREC:	Vidali, M.
1:2
Kralj,
Kalc, Finessi (Malalan), Gabrieli, F. Milkovič, 'Mule (Salvi), Ragno, F. Kralj, Grgič, I. Milkovič.
PORTUALE:	Sancin, Petrina,
Camporeale, Maio, Spazzapan, Zac-chigna, Pistano, Mosetti, Coslevaz, Montesion, Plet.
STRELCI: Salvi (Primorec), Mosetti in Coslevaz.(Partuale). SODNIK: Magris.
Čeprav so gostje odnesli ves izkupiček, tega plačila niso zaslužili. Nasprotno pa je Primorec zaigral precej dobro v drugem delu igre, ko je stalno ogrožal tržaška vrata. V prvem polčasu so Tržačani zadeli prečko po lepem, akrobatskem

POD POKROVITELJSTVOM ZTKOS V STRUNJANU
Tudi naši funkcionarji na športnem seminarju
Obravnavali bodo vrsto zanimivih tez
Jutri popoldne se pod pokroviteljstvom Zveze telesnokultumih organizacij Slovenije prične v prostorih hotela Alpe Tour v Strunjanu seminar za funkcionarje'- športnih društev, ki so vključena v obe zamejski krovni športni organizaciji, in sicer v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in v Koroško slovensko fizkulturno zvezo. Namen in cilj tridnevnega seminarja je osveščanje športnih dciavcev s športno in družbeno politično problematiko naše vsakdanje stvarnosti, usmerjanje skupnih naporov za 0-resničitev vedno popolnejših oblik športnega izživljanja in oblikovanje konkretnih prijemov za valorizacijo vloge telesnokulturnega izživljanja, seveda v kontekstu vsakodnevne stvarnosti. Slušatelji bodo imeli priložnost. da osvoj.iia-zWvajJui.iai .Številnih predavateljev in bodo lahko potem posredovali nove izkušnje svojim društvenirh kolegom.

ODBOJKA
V l MOŠKI ITALIJANSKI LIGI
Izredno pomembna zmaga Krasa
V 3. moški diviziji je goriški Dom brez težav premagal ekipo PAV
ŠPORT NA TV
Ljubljanska in koprska televizija bosta danes prenašali naslednji pokalni nogometni tekmi:
Napoli - Anderlecht (ob 15.25) Dinamo Kijev - Borussia (ob 20.25)
MINIBASKET
Dom — Itala
DOM: Košuta tejan, N. Orzan
45:25
(k) 25, Pisk, Peti', Komel 4, Bau con 2, Feri 8i Cej.
Na turnirju, za veliko nagrado minibasketa Dom (zaradi bolezni) nadaljuje svoje nastope v okrnjeni postavi. Kljub temu je goriška
Mira — Kras 2:3 (15:5, 8:15,
11:15, 15:6, 14:16)
KRAS:	Grillanc, L. Budin, S.
Vesnaver, Pečenko, Pahor, Marušič, D. Žerjal.
Kras je v soboto prijetno presenetil svoje navijače. Premagal je namreč tretjeuvrščeno ekipo Mire iz Mester in se je tako oddolžil za poraz, ki mu ga je ta zadala v prvem delu prvenstva. Mladi igralci Krasa so se po zmagi nad Kenne-dyjem zavedali, da prvenstva ni še konec in da je rešitev še možna, zato so stopili na igrišče trdno prepričani v svoje moči.
Po lahki zmagi v prvem setu so bili igralci Mire prepričani, da Kras jim ne bo delal preglavic. Zgodilo pa se je nasprotno. Kras je uredil svoje vrste in zaigral s polno paro. Nasprotniku je prepu stil le borih 8 točk.
Tretji set je bil najbolj izenačen. Ekipi sta zaigrali na višku svojih sposobnosti in priča smo bili res lc-
PRIPIS K PODLISTKU
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov "a Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
banja med našimi rojaki na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji ter ob tem odkrili še vrsto novih dokumentov, še zlasti dokumente, ki jih hranijo diplomatski arhiv zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu, vojaški arhiv v Washingtonu itd. Tako je pri Partizanski knjigi v Ljubljani 1. 1973 izšla nova knjiga o «naših Sardin-cih» pod naslovom «Po poteh Sardincev*. Ista avtorja so na- 715 straneh nove dokumentarne knjige priobčila tudi vseh deset številk «Naše zvezde*, poglavje novih dokumen-
tov' o političnem boju «naših Sardincev* in pa dopolnjene sezname ^slovanskih čef», ter njihove razvojne in borbene poti. Priobčeno je tudi sedem zemljevidov in 63 reprodukcij slik in dokumentov. Naj še dodamo, da je poleg omenjenih knjig izšla v Novem Sadu tudi knjiga Dju-rice Laboviča pod naslovom «U senci helebarde*, ki govori o usodi jetnikov bivše jugoslovanske vojske v Italiji s posebnim prikazom položaja ujetnikov na Sardiniji.
Albert Klun
J
čarnih ’ ki ie slefhl pravkar kon-dnevt, P111. Pa^stku v Primorskem osvohoIjU’ ‘n s'cer o prikazu narodno-v«nci>u 1 .l1e8a boja primorskih Slo-- ev m Istranov na “ .........
Korziki ■ “tranov na Sardiniji, Pripravi" v. južni Franciji, ki sta ga in AlbJ.f P°k°jni Srečko Vilhar Anjini „ , Wun- ni mogel dobiti v 2urr»ljivoel<^lte P0*101*- saj je ra-'PoiTianii’.-_? lz tehničnih razlogov
®°če	Prostora), ni bilo mo-
Tako jg^'1' v.se-. kar je v knjigi.
Priobčen«/ P”čuj°či knjigi poleg objavi;.*?* v Primorskem dnevniku, feuteento«-^ 75 slik- 25 raznih do-c*°Polnini«-ln c'evet zemljevidov,' ki tako i« Priobčeni tekst. Prav n... v knjigi priobčeno zelo bo-
gato
(biblioei1lrV^ 0 virih in gradivo
ografija), seznam padlih in u-
mrlih na Sardiniji, Korziki in v-južni Franciji, tor abecedni seznam o-seb, krajev in dežel, omenjenih v knjigi. Knjigi je dodana še posebna priloga pod naslo.vom «Siovanske čete* in je na 130 straneh prikazana razvojna in borbena pot vsake slovanske čete posebej, ter seznami posameznih čet s potrebnimi podatki. Naj še dodamo, da je knjiga, ki je bila priobčena v našem podlistku, dobila nagrado vstaje slovenskega naroda za leto 1970, ki jo podeljuje .republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije vsako leto ob Dnevu borca.
Po izidu knjige (izšla je leta 1969) smo nadaljevali z raziskavami zgodovine narodnoosvobodilnega gi*
NAŠ NOVI PODLISTEK
Čitatelje obveščamo, da bomo po nekajdnevnem presledku, ki je nastal iz tehničnih razlogov, začeli objavljati nov podlistek z naslovom »KRVAVO POSOČJE*, v katerem je slovenski vojaški izvedenec Vladimir Gradnik (brat že umrlega pesnika Alojza Gradnika), nadrobno In s strokovnim poznavanjem vojaških veščin ter vseh dostopnih zgodovinskih materialov podal prvič v slovenščini opis vseh soških ofenziv v prvi svetovni vojni vključno s prebojem pri Kobaridu.
Opis dopolnjujejo številni zemljevidi, operativne skice ter fotografsko gradivo. Objavljanje tega podlistka pada prav v šestdeseto leto od takratnega dogajanja v naši neposredni bližini na slovenskih tleh. Datum začetka objavljanja bomo pravočasno najavili.
UREDNIŠTVO
pi odbojki. Izenačenost je trajala do enajstice, nakar je Kras dosegel petnajstico.
V četrtem setu se je Krasu zataknilo. Ker je trener Grilanc u-videl, da bo treba že petič v tem prvenstvu odigrati peti set, je poslal na igrišče v.se rezervne igralce. Takih preobratov, kot so bili na sobotni tekmi, pa le malokrat vidimo. Kras je izgubljal odločilni sčt z 12:5. Nepričakovana reakcija gostov je domačine spravila v tako krizo, da je uspelo Krasu nanizati 9 zaporednih točk in tako povesti s 14:12.
Mira je nato izenačila, dlje pa ni mogla, kajti Krasov blok je bil tokrat nepremagljiv. Kras se je tako vrnil z gostovanja z dvema zla ta vrednima točkama.
M. I.
3. DIVIZIJA
ARCI PAV — Dom	0:3
(3:15, 5:15, 6:15)
DOM (Gorica): Nanut, Faganel, Sošol, Corva, Cijan in Komel.
SODNIK: Seni; zapisnikar: Treu (oba iz Gorice).
V nedeljo zjutraj je goriška še-sterka Doma, čeprav močno okrnjena, brez velikih težav odpravila poprečno šesterko Arci Pav iz Kr mina, ki sodi med slahš<e šekterke letošnjega prvenstva 3. moške divizije.
Že samo dejstVo, da je srečanje trajalo le 35 minut, je dovolj zgovorno, da so bili domovci v stalni premoči in da pravzaprav domačini jim niso bili nikdar kos.
Omeniti pa moramo še, da je tokrat učinkovito zaigral v napadu S. Cijan, saj je bil pravzaprav nezgrešljiv in nerešljiva uganka za šibkega nasprotnika. Po daljšem premoru pa je ponovno zaigral v «belo-rdečih» vrstah D. Sošol, ki se je dobro izkazal.
S to zmago so si domovci dokončno zagotovili uvrstitev v kvaljfika cijski del 3. moške divizije, saj do konca prvega dela prvenstva manjkata le še dve koli in Dom ima šest točk prednosti za tretjeuvrščeno ekipo G. S. Mossa. Napredujejo
dve uvrščeni el
alm c eKipi.
I. K.
ŽENSKA B LIGA Bonate Sotlo — Breg 3:0 (1.5:4, 15:11, 15:4)
BREG: Trenta, Kocijančič, Kofol D., Kofol M., Premolin, Prašelj in Korošec.
Breg se je poslovil od B lige s
čistim porazom. V soboto so namreč Brežanke izgubile srečanje z ekipo Bonate Sotto, ki so jo v prvem delu prvenstva gladko premagale. Ta pa je bila tudi edina zmaga Bre-žank v letošnjem prvenstvu. V sobotni tekmi niso Brežanke praktično nudile nobenega odpora razigranim domačinkam, ki so prikazale prav drugačno igro kot v Dolini. Dolinčanke so tokrat odpotovale na gostovanje praktično zelo nepopolne: manjkale so namreč nekatere standardne igralke, ki zaradi drugih obveznosti niso mogli na potovanje.
Če analiziramo letošnje pivenstvo, ugotovimo, da so letos Brežanke izpadle iz B lige. Vendar si upamo trditi, da celotno prvenstvo ni bilo negativno. Vodstvo ekipe je namreč
letos ^ključito v ekipo precej mla-gžalk, ki so si gotovo nabrale
dih igžalk, precej koristnih izkušenj za bodoča prvenstva.
M. V.
ZSŠDI poziva vse pri pa vi jene fukcionarje, naj se predstavijo v Strunjan jutri, najkasneje do 16. ure, ko se bodo pričela prva predavanja. Kdor nima osebnega prevoznega sredstva, lahko stopi na avtobus. ki vozi iz Trsta v Koper v presledkih ene Ure (svetujemo odhod ob 13.00 alj 14-00 uri). Iz Kopra v Strunjan pa vozi avtobus ob 14.15, 14.45, 15.00, 15,20, 15.40 itd.
Na seminarju bodo obravnavali sledeče teme:
V četrtek ob 16.30 — predavanje Alenke Rebula »Psihopedagoška služba na osnovni in nižji šoli*.
. V petek ob 9. uri: Vojko Kocman — »Problematika slovenskega zamejskega športa v Italiji*. Ob 11.15: Marko Račič — «Športni režim življenja in kondicijske priprave*. Ob 12.30: Rudi Ziernicki — »Usmerjenost športa v Sloveniji*.
Y .soboto ob 9. uri: »Politični loža j na Koroškem*, ob 10.15
PO
bo
Karel šiškovič predaval o političnem položaju v Italiji, ob 14. ur j pa bo o temi »Medicina v športu* spregovoril Borut špacal.
—bs—
KOŠARKA
strelu srednjega napacjalca Cosle-vaza. lepo priložnost je imel tudi Igor Milkovič, ko je streljal za las nad prečko.
Po odmoru je Primorec igral bolj napadalno. Res so bili Trebenci u-spešni že v prvih minutah, ko je Salvi z lepim, neubranljivim strelom premagal tržaškega vratarja. Nasprotno pa so Tržačani zaradi dveh usodnih napak trebenske o-brambe najprej izenačili, v zadnjih minutah pa jim je uspelo doseči tudi zmagoviti gol.
Cibic
Breg — CGS	0:2
BREG: Milkovič, Gregori, Serva-dei (Locatelli), Tedesco, Tul, Žerjal, Kraljič, Mondo, Zeriaii, Lo-vriha, Gerdoi (Kovačič).
BregQvi začetniki so bili enakovredni gostom le do polovice tekme. V nadaljevanju je prišla do izraza boljša kondicija in uigranost gostov, ki so zasluženo zmagali. Breg je bil nekoliko slabši na sredini igrišča. kjer je nudil premalo pomoči obrambi in napadu. Predvsem na se pozna, da so nekateri igralci slabo pripravljeni in jim zato seveda priporočamo reden obisk trenin* gov.
Jolo
KADETI
Rozzol - Zarja 2:1 (0:1)
ROZZOL: Piccilin, Toffanin, Lu-cia, Chicco, Cozlovich, Sellan, Car-levaris, Favaretto, Longhi, Pianella, Gladulich.
ZARJA: Jakomin. Počkar, Dušan Grgič, Franco, Petretič, Peroša, Colja, Krasna, Pacione, Ražem, Saul (Kalc).
STRELCI: v 38. min. p.p. Pacio-
ne, v 7. min. d.p. Favaretto, v 32.
min. d.p. Gladuiich.
Bazovci so imeli smolo. Že po začetnem žvižgu so zarjani ustvarili lepe priložnosti za gol, a jih Peroša in Saul nista znala izkoristiti, Grgiču je pa vratnica prekrižala načrte. Solidna sredina igrišča Ba-zovcev je nadigrala nasprotnika. V 38. min. je Saul lepo podal Pacione-ju, ki je neubranljivo streljal v desni kot Piccilinovih vrat. Po tem golu je Colja lepo streljal, a za las nad prečko.
V 2. polčasu so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in so remizirali v sedmi minuti s Fa-varetom. Remi Bazovcem ni šel po godu in zato so se spet spravili v napad, toda obramba Rozzola je bila vedno na mestu. V 32. min. je Longhi podal Gladulichu, ki je bil v čistem off-sidu in ta je žogo potisnil v vrata Jakomina. Ta gol je Razovce potrl, saj so imeli premeč in bi morali zmagati ali vsaj remizirati.
Kljub premoči je torej Zarja ponovno poražena zapustila igrišče in nič ni pomagala dobra igra na sredini igrišča.
KAAL
L MOŠKA DIVIZIJA Jadran B - Ferroviario 74:110 (35:58)
JADRAN: Fabjan 13, Tavčar 1, Edi Košuta 6, Spacal 3, Sosič 21, Oblak, Rudes 9, Kapič 8, Luksa 8, Igor Košuta 5.
ON: Jadran 21, Ferroviario 24.
PM: Jadran 16:32, Ferroviario 38:63.
POK: Sosič, Florean in Miani.
SODNIKA: M. Ilari in H. Bari iz Trsta.
V soboto popoldne je na kontovel-skem'igrišču Jadran B odigral svojo drugo tekmo v prvenstvu prve moške divizije. Žal, je prav na svojem igrišču visoko izgubil s Ferro-viariom. Na začetku srečanja so bili slovenski fantje enakovredni nasprotnikom. Nato pa so popustili v obrambi. V začetku drugega dela igre so jadranovci spet pritisnili in so se za nekaj točk približali nasprotniku, a ta se je spet oddaljil in je brez večjih težav neprestano polnil Jadranov koš. V tej tekmi bi pohvalili Fabjana in Sosiča, ki sta bila najboljša strelca za slo venske barve.
Igko

KOŠARKA
V 1. SLOVENSKI LIGI
Sežanci zopet slavili
Kras je namreč doma premagal ekipo Elektra
Kras — Elektra 78:68 ( 40:35)
Igrišče, v jahalnici v Lipici. Gledalčev 200. Sodnika: Strickberger in Gomboši (oba iz Ljubljane).
KRAS: S. Brezeč 2, H. Brezec 8 (2:2), Žaro 10 (2:3), Katonar 26 (8:8), Kobe 20 (0:3), Žiberna 8 (0:3), Tavčar 4.
ELEKTRA: Jerič 12, Kristan 8, S. Jošt 6 (2:2), Hliš 4 (2:2), Keblič 10 (0:3), Breznik 11 (3:5), J. Jošt 17 (1:4), First (0:2).
V	20. kolu so Sežanci-tekmo proti Elektri iz Šoštanja dobili težje, kot je bilo pričakovati. Gostje so se predstavili kot kvalitetna in borbena ekipa.
V	prvem polčasu je bil rezultat vseskozi tesen in zanimivost je bila v tem, da sta bili ekipi izmenično uspešni z več zaporednimi koši. Tako so gostje dosegli v 6. min. 8 točk zapored, že v naslednjih dveh minutah je to uspelo, doniačinom. V 15. min. je igralcem Krasa zopet uspelo doseči 10 točk zaporedoma in razliko petih košev obdržati do konca polčasa.
V	drugem delu so gostje zaigrali presing. Zmedene domačine so ujeli ter vodili vse do 3. min. V zadnjem delu tekme šo domačini zaigrali mnogo bolj sigurno in odgovorno, s Katonarjem in Kobejem povedli s 70:64 ter na koncu z 10 točkami razlike zasluženo slavili svojo deveto zmago na domačem igrišču.
Med domačini je izstopal Katonar z visokimi skoki v obrambi in re-alizacijskimi sposobnostmi v napadu, prj gosteh pa J. Jošt.
V	soboto gostujejo Kraševci pri prvaku in malokdo lahko upa, da bi v Domžalah presenetili.
OSTALI IZIDI
Trnovo - Ježice 84:82, Pomurje -Fructal 64:62, Rudar . Branik 87 proti 64, Dolenjska . Jesenice 89:52, Domžale . Vrhnika 110:99.
LESTVICA	'
Domžale 34; Dolenjska 28: Rudar 26; Elektra, Branik. Kras 22;. Vrhnika 20; Trnovo 18; Ježica, Fructal 16: Jesenice 10; Pomurje 6.
DAŠ
MILAN, 5. — Prvenstveni tekmi A lige Napoli - Inter in Juventus - Bologna bodo odigrali v soboto 16. aprila namesto v nedeljo 17., ker bosta Napoli in Juventur v sredo, 20. aprila, odigrala povratni srečanji ža pokal pokalnih, prvakov in pokal UEFA.
V PRETEKLIH DNEH
Krasova dekleta so se v Ljubljani dobro izkazala
V petek, soboto in nedeljo se je v Ljubljani, v brezhibni organizaciji športnega društva Slovan-Ka-juh, odvijalo mogočno namiznoteniško tekmovanje za «5. Kajuhov memorial*. Sodelovalo je skupno nad 600 igralk in igralcev iz vse Jugoslavije: igrali so istočasno kar na 16 mizah, prikazana igra pa je dosegla zelo dobro tehnično raven, kljub odsotnosti državnih reprezentantov, ki so bili zaposleni na svetovnem prvenstvu v Birminghamu.
Na posebno vabilo se je omenjenega tekmovanja udeležilo tudi številno zastopstvo ŠK Kras iz zgo-niške občine, tako da so lahko poglobili že itak dobre medsebojne stike, saj Sonja Miličeva med svojim šolanjem na VSTK v Ljubljani trenira prav s Kajuhovimi igralci v občini Moste.
Spričo ostre in kakovostne konkurence Krasove igralke niso izbojevale vidnih uspehov. Naraščgjnice so sicer zaigrale z velikim etanom in so prijetno presenetile trenerja Derganca, najboljše pa se je izkazala članska ekipa v ekipnem tekmovanju v postavi Dragica Blaži-na . Anica Žigon, ki je po razburljivem srečanju z Radničkim za las klonila z rezultatom 2:3. V odločilnem srečanju pri stanju 1:1 v setih je Blažinova bila že na robu prestižne zmage nad lansko državno naraščajniško prvakinjo, v zaključni fazi pa je klonila s tesnim izidom 20:22. Med posameznicami pa so »belo-rdeče* kaj kmalu naletele na boljše nasprotnice, ki so jih izločile iz nadaljnjega tekmovanja.
To Krasovo gostovanje v Ljubljani je bilo zelo pomembno za vzpostavitev in popestritev bratskih odnosov s sorodnim društvom v matični domovini./ S tehničnega vidika pa je sodelovanje na tako kakovostnem tekmovanju bila kot zadnja preizkušnja forme vseh Krasovih igralk, kj bodo od jutri dalje nastopale na državnem namiznoteniškem prvenstvu v Riminiju.
—bs—
SMUČANJE
UllKSA iN VALMALENCO, 5. -Mednarodni smučarski, teden Valma-lenca se je zaključil z veleslalomom, v katerem je zmagal mladi Švicar Pater Aellig pred Italijanom Leonardom Davidom in rojakom Selinerjem.
/
Uradniitvo, uprava, oglasni oddalak,
TKT, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul 24‘Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23
Naročnina	j
Mesečno 2.500 lir _ vnaprej plačana celoma 25.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN«.
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din; za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacijo in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 .ADIT. • DZS - 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglati	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravm 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Stran 6
6, aprila 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
IzcU ja | in tiska f
l J	Član Jtalijanske
W^ZTT	zvaze \sopisnth
r Vrst	«ložnik& FlfcG
KONČNO STEKLO DELO ZA ODSTRANITEV NEVARNEGA TOVORA LADJE CAVTAT
DANES KONČNO NA POVRŠJU 1*RVI SODČKI STRUPENEGA TETRAETILA
Potapljači družbe Saipem so včeraj popoldne spravili v poseben kontejner nekaj posod strupene spojine • Dolgo pripravljalno delo - Sporočilo ministrstva za trgovsko mornarico
OTRANTO, 5. — «Je vse v redu. Okrog 16. ure sta potapljača začela z odstranjevanjem kovinskih sodčkov, ki vsebujejo svinčev tetraetil in tetrametil*. S temi besedami je Otrantski 'pretor Alberto Maritati po-!>o)dne sporočil časnikarjem, da se je končno začelo zadnje in ključno dejanje tiste na pol tragedije in na pol farse, ki jo vsi poznamo z imenom primer Cavtat.
Ko je malo po IG. uri v zasilnem operativnem središču družbe Saipem na nekemu pomolu otrantskega pristanišča zabrnel radiotelefon in je sodnik sporočil časnikarjem vest. da so potapljači končno začeU z od-stranjcvalnim delom, se je postopno razblinilo vzdušje pričakovanja in ncpetosti, ki se je stopnjevala iz ure v uro. Ob dolgem molku z operativne ladje »Ragno* se je med prisotnimi'italijanskimi in tujimi novinarji, ki že nekaj dni pozorno sledijo razpletu primera Cavtat, začela širiti govorica, da nekaj ni v redu 1n da so se potapljač; najbrž soočili z nepredvidenimi težavami, ali da so bili celo žrtve nesreče
Izkazalo pa se je . da so bili vsi črnogledi kaj slabi preroki. Kot je , ■'pozneje poudaril pretor Maritati med kratko tiskovno konferenco, je delo steklo brez težav in jutri dopoldne bodo dvignili na površje prvi kontejner z osmimi ali devetimi sodčki strupene spojine. Dodal je tudi. da bodo časnikarji in televizijski operaterji jutri lahko prisostvovali delu potapljačev s krova ladje ».Ragno*.
Tehnični vodja operativne ekipe
družbe Saipem dr. Porcari pa je nato na kratko pojasnil tehniko posega. Štirje potapljači bodo s pomočjo hidravličnih klešč spravili sodčke strupa v posebne kontejnerje, ki jih bodo nato dvignili na krov ladje. Pred začetkom te ključne faze pa je bilo potrebno odstraniti vrsto zaprek in preveriti, če nista strupena tetraetil in tetrametil že okužila morskega dne. V prejšnjih dneh so se s tem v zvezi širile zaskrbljujoče govorice, ki pa jih je pretijr Maritati že včeraj odločno demantiral. Neosnovanost teh domnev naj bi potrjevali tudi rezultati dosedanjih analiz vzorcev morskega dna in globinske vode. »Obenem — je pojasnil še dr. Porcari — so morali potapljači odstraniti vse jeklene vrvi in skrotovičene pločevinaste strukture, ki so otežkočale delo na palubi potopljehe ladje.* Začasni minister za trgovsko mornarico Ruffini, kj je sporočil, da bo v prihodnjih dneh uredno stopil v veljavo zakon, s katerim je vlada nakazala deset milijard lir za odstranitev sodčkov strupene spojine, je tudi povabil upravnika družbe Saioem na ministrstvo za sklenitev zadevne konvencije. Kaže torej, da bodo vsaj prvj obrok dela zaupali družbi z državno soudeležbo, ki jo je izbral sodnik Maritati. Prva faza se bo zaključila z odstranitvijo vseh sodčkov ki so na palubi ladje ali raztreseni v bližini, medtem ko bo druga faza težavnejša,.saj bo treba v podpalubje. In za to delo naj bi ponujala svoje storitve tudi druga tuja podjetja, še zlasti Coustojeva
NJEGOV OČE JE PODPREDSEDNIK NOGOMETNEGA KLUBA ROMA
V Rimu ugrabljen Massimo Baldesi
Preden so mladeniča s silo odvedli, so ga napadalci do krvi pretepli - Aretirana še dva člana tolpe, ki je ugrabila Saro Domini
RIM. 5. — Krščanskodemokratski poslanci Usellini. Goria, Pezzati, Rubbi in Gottaad: so naslovili na predsednika vlade Andreottija, notranjega fninistra Cossigp in pravosodnega minstra Bbnifacia vprašanje, kakšne ukrepe nameravajo sprejeti odgovorne oblasti za preprečitev nadaljnjih ugrabitev. Peterica ugotavlja, da so druge demokratične in omikane države tovrstno hudodelstvo tako rekoč povsem zatrle, nato pa izraža globoko zaskrbljenost spričo dejstva — tako. pravijo interpelacije, da posvečala tako vlada' kot ja vnost premalo pozornosti temu kočljivemu problemu. Nazadnje bi radi parlamentarci vedel; za razloge, ki so doslej preprečili rimskim osrednjim dejavnikom sprejetje ustreznih zakonskih ukrepov.
Pobuda poslancev KD je seveda razumljiva, saj prisostvujemo nenehno novim ugrabitvam. Tudi sinoči so neznanci napadli žrtev in jo odvedli neznano kam (kot znano, gre za Rimljana Massma Baldesija). Z druge strani se je skupini drugih hudodelcev podoben napad ponesrečil v Kalabriji.
Massima Baldesija, 28-letnega si- j
«Go International*, ki- si želi zasaditi zobe v privlačno po gačo desetih milijard lir.
Začasno je navrrncst odstranjena in upati je, da bo italijansko pol-državno podjetje, ki je že dokazalo vso svojo strokovnost, lahko nemoteno nadaljevalo z delom. Pretor Maritati, ki ima največ zaslug, da je končno steklo delo za odstranitev nevarnosti z dna Otrantskega preliva, je pozitivno ocenil kratko sporočilo ministrstva za trgovsko mornarico. »Končno — je dejal — se poseg vlade usklajuje s posegom sodstva in najbrž je bila tako odstranjena vsakršna nevarnost prekinitve dela.* (vt)
TRAGIČEN EPILOG NESPRETNEGA POSKUSA IZSILJEVANJA
Krvav oborožen spopad v Trentu: mlad bandit ob življenje, trije karabinjerji hudo ranjeni
Izsiljevalec je segel po orožju, ko so ga možje postave obkolili - Njegov pajdaš za zapahi
ROVIGO, 5. — Po običajni enotedenski prekinitvi procesa zaradi pokola na Trgu Fontana se je Franco Freda vrnil v rodno vas Adria, da bi obiskal nekatere sorodnike. Nenadejan povratek fašističnega terorista je vzburil val odločnih protestov. Prebivalstvo je z županom in s podžupanom na čelu enotno protestiralo proti povratku Frede in zahtevalo, naj se terorist nemudoma vrne na otok Giglio, kamor ga je sodstvo konfiniralo
Na procesu MAR - Fumagalli
Bivši brescianski podkvestor Purificato na zatožni klopi
BRESCIA, 5. — Kot je že o-bičaj je bila tudi davišnja razprava na procesu MAR - Fumagalli zelo napeta in se je zaključila z ostrim besednim sporom med javnim tožilcem ,in zagovorniki nekaterih obloženih fašistov. Med temi odvetniki sc je kot že večkrat izkazal Marcantonio Bezzicheri, ki po izzivalnosti in neotesanosti prav nič ne zaostaja za svojim kolegom in zagovornikom (Bezzicheri sedi namreč mwt"iih*oiie«iei"nB procesu «or-dine nuovn») Francom Alberi-nijenr. Predsednik sodnega zbora, kf .je očitno že sit vsega prerekanja ni tratil časa v brezupnem poskusu, da bi pomiril prerekaiočc se odvetnike, pač pa je, kot mu narekuje izkušnja, enostavno zapustil sodno dvorano. In z njim so odšli vsi porotniki.
Obravnava se je začela i zasliševanjem dr. Maria Purifica-ta, bivšega brescianskega pod-kvcstor.ia, ki je obtožen politične konspiracije. Policijski funkcionar, ki je govoril z dokajšnjim zanosom, je odločno zavrnil vsakršno obtožbo in poudaril, da je vselej opravljal samo svojo dolžnost. Priznal pa je vsekakor, da jc po prepričanju desničar, »čeprav nisem nikoli šel na ulico z zastavo v roki». V tem okviru .je tudi dodal, da ne soglaša s »popustljivostjo zakonov, ki so bili odobreni v zadnjih letih*, ker da ne jamčijo državljanom zaščite, do katere imajo pravico.
Mladi izsiljevalec Franco Carli, ki K' bil ubit v spopadu s karabinjerji
(Telefoto ANSA)
TRENTO, 5. — Krvav spopad snoči med banditom in karabinjerji v središču Trenta: mlad izsiljevalec je bil ubit, štirje možje postave pa ranjeni. Trije od teh se borijo s smrtjo na oddelku za oživljanje tridentinske splošne bolnišnice. Najhujše pa je vsekakor zdravstveno stanje podčastnika E-> milia Fantorussa. ki so ga banditove krogle zadele v prsi.
Ubiti izsiljevalec je 23-letni Franco Carli iz Mezzacorone, njegov pajdaš, 25-letni Diego Rigotti prav tako iz Mezzacorone, pa je bil a-retiran in je zaprt v tridentinski kaznilnici. Bandita sta skušala izsiliti bivšemu županu Lavi-sa, majhne vasi 20 km od Trenta. Corneliu Moserju in nekemu urarju pet milijonov lir.
Dinamika tragičnega spopada je v marsičem nejasna, še zlasti pa preseneča srdita reakcija Cdriija. ki je zaigral življenje za borno vso to. Poudariti pa gre vsekakor, da afera, ki je imela snoči v središču Trenta tragični epilog, ni politično obarvana. Gre, kot rečeno, za dokaj nespreten poskus izsiljevanja, ki sta ga skočala mlada tatiča.
Vse se je začelo pred nekaj me seči, točneje 4. januarja, ko je pred hišo demokrščanskega podžupana v Lavisu Cornelia Mosera eksplodirala majhna bomba. Preiskovalci so sprva mislili na politični a tentat, pozneje pa se je izkazalo, da je šlo za grob poskus izsilje-
MED POGOVORI SADAT - CARTER V VVASHINGT0NU IN ARAFAT (PL0) • BREŽNJEV V MOSKVI
Novi spopadi v južnem Libanonu z domnevno udeležbo sirskih čet
«Zmeren optimizem» glede obnovitve ženevske konference o bližnjevzhodni krizi
BEJRUT, 5. — V južnem delu..Libanona, in sicer v neposredni bližini meje z Izraelom, so izbruhnili novi oboroženi spopadi, ki utegnejo znova povečati napetost na Bližnjem vzhodu. To pa ravno v trenutku, ko se egiptovski predsednik Sadat v Washingtonu razgovarja s Carterjem o možnosti vnovičnega sklicanja ženevske konference za pomiritev med Izraelci ter Arabci in ko se vodja gibanja za osvoboditev Palestine (PLO) Arafat v Moskvi pogovarja s sovjetskimi državniki o istem vpra; šanju. Arafat je dopotoval v SZ nepričakovano včeraj in se brž sestal hied drugim z glavnim tajnikom KP Brežnjevom.
Libanonski'spopadi se odvijajo po dosedanjih neuradnih vesteh med palestinskimi borci, libanonskimi muslimani (levičarji) in sirskimi vojaki -v civilu na eni ter libanonskimi kristjani (desničarji), ki uživajo izdatno vojaško pomoč Izraela, na drugi strani. Palestinci in liba: noriški muslimani naj bi v. zadnjih dveli dneh zadali desničarskemu taboru hude izgube, razen tega pa pridobili več pomembnih položajev, tako tudi kraj Tajbeh, ki leži samo 3
sandrii. Turci se je med poskusom bega pred agent; hudo ranil, tako da se bo zdravil v bolnišnici tri mesece. Ranil se je med preskokom visoke železne ograje.
V Sidernu (Kalabrija) pa je četverici kriminalcev spodletela ugrabitev 33-letnega industrijca France-sca D’Agostina. Krčevito se je branil, nakar so ga ranili s strelom v roko, a tudi sam je potegni) revolver in spravil tolpo v beg. (dg)
(urcio zapri v pizanski kaznilnici
BOLOGNA. 5. — Po včerajšnjem procesu, na katerem so bili obtoženi na vrsto let zaporne kazni, so Renato Curcio in ostali «brigadisti» zapustili Bologno. Curcio je bil premeščen v pizanskb 'kaznilnico, od koder se bo čez dva tedna vrnil v Bologno. Sku paj z nekaterimi pajdaši se bo moral zagovarjati zaradi vrste ropov, za katere so si samozvane BR prevzele odgovornost.
■tllllllMIIIHIMIIIllllMIIMIIIIHMUtltllllllHIHIMItllMIKIIIMIIIIMIimilllfllMIIIIMIIMflllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllliiHIllllllllllllltlllllllllllllllllMMIIIIIIIMIIIIIIIMimilllll
PRISTAL na cesti in porušil več poslopij v naselju new rope
šiva A.S. Roma Calcio, predsednika kolesarskega odseka športnega združenja, lastnika znanega podjetja za gradnjo cest, mostov in raznih velikih infrastruktur ter solastnika družbe »Immobiliare*, inž. Renza Baldesija, so s silo odpeljali iz njegove garaže; zelo verjetno so ga ranili, saj so karabinjerji in policisti zasledili na kraju ugi*ab:tve več svežih madežev krvi. Napadalci so kmalu zatem telefonsko pozvali Mas-simovega očeta in mu naročili, naj za »odkup* sina prip-avi čedno vsoto denarja (več o tem inženir ni povedal preiskovalcem). Ugrabljeni je dve leti omožen, b'va v luksus-nem poslopju v četrti Salario in pomaga očetu pri upravljanju gradbe nega podjetja. Prijateljem je nedavno povedal, da ga česjo zasledujejo neznanci v avtomobilih in da je pred časom tudi prejel več groženj po telefonu.
V	večernih urah so se ugrabitelji ponovno oglasili, tokrat z dejansko zahtevo glede viging odkupnine za Massi-movo izpustitev.
V	Genovi so policijski agenti in orožniki teraejjito pregledaLi gričevnato območje §ant'01gese, kjer leži zapuščeno kmečko poslopje, v kate rem naj bi bil zaprt sinoči izpuščeni industrijec Piero Costa. Vzporedna preiskava teče tudi v Turinu, kjer so ugrabitelji prav tako včeraj izpustili 71 -letnega gradbenika in pod predsednika nogometnega kluba Torino Giuseppeja Navoneja. Odgovornost za obe ugrabitvi si lastijo «rde-‘e brigade*.
Vrnimo se v Genovo. Agenti letečega oddelka policije so ujeli in spravili za rešetke 22-letnega domačina Bruna Turčija in 24-letnega Milančana Antonia Santellija, ki naj bi se decembra lani udeležila ugra bitve male Sare Domini v Alassiu.
Proces proti 14 članom tolpe (na prostosti je sedaj le še en hudode lec) se ravno te dni odvija v Aleš
LETALSKA TRAGEDIJA V GEORGII LAHTEVALA 68 ČLOVEŠKIH ŽRTEV
Nadaljnjih 27 oseb je bilo ranjenih, nekatere hudo - Zasilni pristanek po ugasnitvi motorjev le za las ni uspel - Pilot mrtev - Trup letala zmečkal tudi nekaj avtomobilov
NEW HOPE (Georgia), 5. - Število žrtev sinočnje letalske nesreče znaša po zadnjih, menda dokončnih podatkov 68, nadaljnjih 27 oseb pa je bilo ranjenih, od tega nekatere hudo. Med mrtvimi oziroma preživelimi niso le potniki in člani posadke- zrušenega DC-9 družbe »Southern Airways), marveč .tudi številni prebivalci tega malega kraja (okoli 3.000 duš), ki leži blizu Mariette nekako 50 km severozahodno od Atlante. Letalo jd med spodletelim poskusom zasilnega pristanka, namreč uničilo nekaj stavb in avtomobilov.
Čemu gre pripisat« grozno nesrečo? Letalo je odletelo z 81 potniki in 4 člani posadke iz Hunts-villa (Alabama) ter je bilo namenjeno v Atlanto (Georgia). Na krovu je imelo poleg drugih tudi najmanj 10 uslužbencev huntsvillske-ga središča za vesoljske polete Marshall in raziskovalnega zavoda Redstone. Med pripravami; na pri stanek — divjala je huda nevihta in osebje najbližje vremenoslovske postaje je nekoliko poprej opozo rilo vse letalce, da se bliža orkan — sta se nenadoma ustavila oba reakcijska motorja Pilot Wil-liam Mc-Kenzie, 54 let, tudi sam ubit pri nesreči, je o tem brž ob-
vestil kontrolni stolp letališča v A-tlanti in izrazil domnevo, da je okvare na motorjih zelo verjetno kriva debela toča, ki je celo nalomila vetrobran pilotske kabine. Kontrolni stolp je pilotu svetoval pristanek na bližnjem letalskem oporišču v Dobbinsu, toda žal letalo ni imelo za to dovolj goriva. Pokojni McKenzie se je na mah odločil za zasilni pristanek na 7 metrov široki dvostezni državni cesti št. 92. kj po dolgem prečka New Ilope. Vedeti je treba, da znaša skupna dolžina kril pri DC-9 kar 27 metrov, vendar bi se zasilni pristanek skoraj gotovo posrečil, ko ne bi letalo med še vedno zelo hitro vožnjo po cesti s krilom zadelo v obcestni drog telefonske. napeljave. Zaradi močnega udarca se je oboje kril dobesedno razkrojilo, trup letala se je zvrnil na bok, začelo ga je zanašati proti desni, a tam so že bile prve hiše omenjenega naselja. Letalo, ki je bilo medtem že v plamenih (rešili so se le tisti potniki, ki jih je po trčenju v obcestni drog vrglo na cesto), je podrlo več stavb, ta ko je n.pr. docela uničilo trgovino jestvin. Oplazilo je tudi cerkev in bližnjo osnovno šolo, ki pa so jo malčki k sreči že zapustili.
Med nenadzorovanim drsenjem po cestišču je trup letala zmečkal tudi nekaj parkiranih avtomobilov, katerih potniki so kajpak našli-grozno smrt.
Reševalne ekipe so trupla ponesrečenih, kakor tudi seveda ranjene, odpeljale v najbliž.je bolnišnice. šele nato so posmrtne ostanke zbrali na za to pripravljenem prostoru v središčnem skladišču Šele tedaj jc bilo tudi mogoče zvedeti za pravo število žrtev — spočetka so govorili namreč kar o 10« in več ubitilj osebah, (dg)
Pismo ameriških senatorjev Brežnjevu
WASHINGTON, 5. — Osemindvajset ameriških senatorjev (15 demokratov in 13 republikancev) je poslalo protestno pismo generalnemu tajniku KP SZ Leonidu Brežnjevu. V pismu senatorji odločno protestirajo proti aretaciji ukrajinskih oporečnikov Mikole Rudenka in Oleksija Tikova.
Podpisniki dokumenta obsojajo re presijo proti oporečnikom in poudarjajo. da senat ne bo popuščal glede spoštovanja človečanskih - pravic, '1
km od izraelske m^je.,,Izraelci so sprožili povračilno akcijo in pričeli davi obstreljevati palestinsko - muslimanske postojanke.
Vesti, da palestinskim četam in libanonskim muslimanom neposredno pomagajo sirski vojaki iz vrst med-arabskih mirovnih čet in člani redne damaščanske vojske, in to v civilu, da bi jih morda imeli za pripadnike palestinske organizacije «Saika» in »palestinske osvobodilne vojske* (ki sta pod nadzorstvom Sirije), v Teiavivu doslej niso komentirali. Pač pa je glasnik Ljudske fronte za osvoboditev Palestine pojasnil, da so spopade povzročili T-zraelski vojaki z obstreljevanjem območja Arkub; palestinski borci in muslimani naj bi le odgovorili na izzivanje. Kakor je znano, je tela-vivska vlada že lani potrdila, da ne bo trpela »sovražnih enot* v neposredni bližini meje -- tedaj je mislila na sirske vojake iz' vrst med-arabske mirovne sile.
Medtem se je v.VVashingtonu zaključilo tudi že drugo srečanje med Sadatom in Arafatom. Na prvem sta se v «vždušju iskrenosti in prisrčnosti* menila o bližnjevzhodni krizi. Egiptovski predsednik je prosil Carterja, naj prisluhne željam Palestincev, ameriški «leader» pa je Sadatu izrazil potrebo, da Palestinci omehčajo svoje stališče glede problema rešitve krize. Kot poroča Tass iz Moskve, naj bi Sadat sprejel ameriško - izraelsko gledišče o problemu in sprejel načelo o zagotovitvi varnih meja Izraelu. Z druge strani ni znano, kakšno stališče je zavzel Carter do pravice Palestincev, da pridejo do lastne države, čeprav ZDA nekje načelno podpirajo zamisel o ustanovitvi palestihske države zahodno od Jordana. Ve se tudi, da sta oba državnika izrazila' zmeren optimizem, kolikor zadeva sklicanje ženevske konference (v drugi polovici tega leta); to je odvisno v prvi vrsti od tega, če bodo Izraelci pristali na udeležbo PLO kot neodvisne zastopnice Palestincev na konferenci ali pa bodo še naprej zahtevali vključitev njenih predstavnikov v drugo delegacijo
Sadat se je s Carterjem pogovarjal tudi o potrebi po večji gospodarski in vojaški pomoči. ZDA naj bi dobavile Egiptu izdatnejše količine vsakovrstnega orožja, tako tudi nekaj sto bojnih letal F-5E in F-5F. Še pred Sadatovim odhodom v ZDA je izraelski zunanji minister AUon sporočil v Teiavivu ameriškemu diplomatskem!^ zastoprfiku, da Izrael ne bo trpel nove ameriške vojaške pomoči Egiptu (češ da potrebuje ta država gospodarsko pomoč, ne pa letal), (dg)
Kuba obtožuje zairsko vlado
HAVANA, 5. — Kubanska vlada je v kratkem sporočilu, ki ga je objavila časopisna agencija «Prensa Latina*, odločno zavrnila vse obtožbe Zaira, ki je pred nekaj dnevi enostransko prekinil diplomatske odnose s Kubo, Havana poudarja, da so vse obtožbe gola izmišljotina (glasnik zairske vlade je trdil, da so - v Kinšazi areti-
rali kubanskega diplomata, medtem ko je ta razpihoval upor) in dokazujejo «da zairski režim v razsulu nima več niti trohice resnosti*.
Kuba in Zaire sta navezala diplomatske stike 1974. leta. vendar v zadnjih časih so se odnosi med državama izredno zaostrili in Zaire je imel v Havani zgolj odpravnika poslov.
Njjuabijevi nasledniki ukinili ustavo
JAOUNDE (KAMERUM), 5. - Kot poroča kongoški radio je vojaška hunta. ki je nasledila umorjenega predsednika LR Konga Nguabiju, dejansko ukinila ustavo, ki je stopila v veljavo pred slabimi štirimi leti. »Osnovna listina*, ki jo je včeraj podpisal novi predsednik Opango. ukinja vse bistvene člene ustave in daje vso oblast »vojaškemu odboru kongoške stranke*. V bistvu ima odslej odbor.■ ki mu predseduje Opango. tudi pristojnosti, ki jih je ukinjena ustava pripisovala državnemu svetu in zakonodajni skupščini.
vanja. Včeraj, prej je namreč neznanec telefoniral draguljarju Car-piju, ki stanuje v isti hiši kot podžupan. in zahteval od njega deset milijonov lir. Neznani bandit se je zopet oglasil takoj po atentatu in opozoril žrtev, da se ne šali.
Naslednja dva tedna je telefon Carpijevih večkrat zabrnel, vendar izsiljevalca nista nikoli spregovorila. »Oglasila* sta se zopet z bombo 18. januarja. Spričo poostrenega nadzorstva karabinjerjev je kazalo, da .sta se bandita odpovedala plenu, v začetku marca pa sta že spet pripravila atentat. Kot žrtev pa sta si tokrat izbrala Mosera, saj je bil Carpi za njiliove mlečne zobe pretrda kost. Tudi v tem primeru sta po atentatu dalj časa umolknila. 30. marca pa je pred podžupanovo hišo počil četrti in zadnji eksplozivni naboj.
Tridentinski karabinjerski preiskovalni oddelek, kj je prevzel vodstvo preiskave, je včeraj popoldne prosil Mosera, naj navidezno klone izsiljevanju. Šlo ie za najbolj klasično past in kazalo je. da sta' skrivnostna izsiljevalca dovolj prebrisana ter da zaseda ne bo uspela: v nekaj urah sta se večkrat premislla in vsakič telefonirala podžupanu drugačna navodila. Končno ob 21. uri dokončni napotki:	Moser	je moral pustiti
denar pred vhodom neke delavnice na središčnem Trgu Fiera. Podžupan je spoštoval navodilo do pičice in pustil pred delavn co najlonsko vrečo, v katero pa je. strpal odpadni papir.
Okrog 1. ure sta privozila na trg «mini - minorja* temnorjave barve. Iz enega je izstopil mlad ne pridiprav in se približal vreči z «denarjem». Karabinjerji, ki so čakali v zasedi, so ga takoj obstopili in ga razorožili. Medtem se je prvemu zlikovcu približal drug! »mini*. Možje postave so ustavili tudi ta avto in stotnik Proli je u-kazal fantu za volanom, naj izstopi.
Bandit je le s težavo izpolnil povelje, ker je imel nogo v mavcu, zaradi česar mu je častnik priskočil na pomoč. Nepričakovano pa je bandit, ki je bil identificiran za Franca CaHija, izdrl samokres in začel streljat! kot nor. Osemkrat je sprožil orožje, preden so ga karabinjerji pokosili z rafalom iz brzostrelke. Skupno z njim so obležali na tlaku v mlaki krvi še marešalo Emilio Fatorusso. apun-i tat Emilio Granelli in karabinjer LiLorio Siciliano. podčastnik Dis segna pa je bil ranjen v roko. Ne s repne karabinjerje so sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo na oddelek za oživljanje tri-dent nske splošne bolnišnice.
Dejstvo, da je imel Carli nogo v mavcu in da je bil obkoljen, je brez dvoma privedlo karabinjerje do tega. da so ravnali dokaj lahko miselno. Brezupna in samomorilska reakcija mladega izsiljevalca pa vsekakor preseneča, zlasti še če upoštevamo, dokaj skromno izsiljeno vsoto. Po mnenju preiskovalcev sta zaenkrat možni samo dve razlagi: Carli je bil neuravnovešen ali je bil pod vplivom mamil, saj po dosedanjih podatkih res ne kuže. da bi se za navidez pobalin slon izpadom skrival širokopotez-nejši politično - kriminalni načrt.
(vt)
Zasedanje o vlogi Italijanov v narodnoosvobodilnem boju
MACCOTTA: OSIMSKI SPORAZUMI BODO ŠE POSPEŠILI KULTURNI RAZVOJ MANJŠINSKIH SKUPNOSTI
REKA, 3. — Na sedežu tukajšnje italijanske skupnosti je bilo v soboto zasedanje, med katerim so obravnavali vprašanje prispevkov pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti h kulturnemu življenju v okviru ljudskega boja za osvoboditev Jugoslavije. Prireditev je bila v organizaciji italijanske revije «La Battana*. ki jo izdaja založniško podjetje EDIT in deželnega komiteja združenja borčevskih organizacij: v imenu slednjih sta spregovorila pod-ravnatelj Mario Bonita in predsednik komiteja Milan Slani.
Med zasedanjem so bila prikazana številna poročila, poleg teh pa tudi študije in neposredna pričevanja prizadetih o udeležbi Italijanov v jugoslovanskem osvobodilnem boju; sledili so referati o politično - kulturnem oziroma idejnem osveščanju tedanjih borcev, o propagandni dejavnosti, o delovanju založnikov za izdajo partizanskih listov v italijanskem jeziku, o začetni dejavnosti prvih, gledaliških skupin in o drugih raznovrstnih pobudah na kulturnem področju.
O vseh omenjenih problemih je izčrpno spregovoril glavni urednik revije »La Battana* prof. Eros Se-qui, poleg njega pa se je zvrstila še vrsta drugih govornikov.
Gen. Giuseppe Maraš, poveljnik divizije »Italia* v sklopu jugoslovanske ljudske osvobodilne vojske, je na primer navzoče opozoril na junaške podvige svojih podrejenih in sploh na. njihov skupni prispevek k
nadaljnjemu, tudi kulturnemu razvoju partizanstva.
Predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram in hkrati nekdanji komisar znane brigade «Fonta-not* se je ob tej priložnosti spomnil bralskega sodelovanja med protifašističnimi oziroma protinacistični-mi borci obeh sosednjih držav v sklopu slovenskega partizanskega gibanja. Obenem je o istem argumentu spregovoril tudi član centralnega komiteja tržaške federacije KPI Paolo Šema, ki je pravzaprav še poglobil pomen bratskega sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi borci s tržaškega in koprskega območja v enotnem osvobodilnem boju.
Reški, časnikar Luciano Giuricin je podal izčrpen prikaz o ustanovitvi prve umetniško - kulturne skupine v okviru bataljona italijanskih Istranov »Pino Budicin*.
Zasedanja se je kratko udeležil tudi italijanski veleposlanik v Beogradu VValter Maccotta, ki je zaželel prisotnim kar največ uspeha pri postavljanju temeljev za nadaljnjo poglobitev bratskega sodelovanja med sosednjima narodoma ter poleg tega izrecno poudaril umestnost tega zasedanja prav v tem določenem trenutku: mislil je na ratifikacijo o-simskih sporazumov, o katerem je pripomnil, da bodo nedvomno pozitivno učinkovali na proces še nadaljnjega kulturnega razvoja tako slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kakor italijanske v Jugoslaviji.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Urnik trgovin med prazniki
Pokrajinska zveza trgovcev je javila urnike trgovin med velikonočnimi prazniki so naslednji:
V soboto. 9. aprjia, bodo lahko odprte tiste trgovine, ki so ob sobotah navadno zaprte; pekarne, ki bodo opravile dvojno peko, bodo odprte od 7.40 do 13. ure in od 17. do 19. u-re; mesnice pa od 7.40 do 13. ure in od 16.30 do 19. ure. Na velikonočno nedčljo bodo zaprle vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte samo od 8. do 13. ure.
Od 7.40 do 13. ure bodo na velikonočni ponedeljek odprte mlekarne in pekarne, medtem ko bodo vse druge trgovine zaprte. Trgovine jestvin, vštevši drogerije pa bodo v sredo, 13. aprila, lahko odprte tudi popoldne.
Deželna uprava je namenila več kot 900 milijonov lir za propagandiranje turizma v Furlaniji-Julijski krajini. Turistični reklami v tujih državah so namenili 500 milijonov, reklami v Italiji pa 270 milijonov. Nadaljnjih 146 milijonov bo služilo za tiskanje raznih publikacij in brošur, med drugim tudi geo-turistične karte naše dežele.
Rudolf Saksida v Kraški galeriji
S sinočnjim odprtjem razstave del našega zamejskega likovnika prof. Rudolfa, Sakside se je začela nova sezona Kraške hiše in Kraške galerije, ki ima za letos v programu, kot je v uvodnem nagovoru povedal prof. Drago Gantar, še tri umetnostne razstave, eno etnografsko razstavo ob sodelovanju ljubljanskega etnografskega muzeja ter en koncert. S tem «hoče zadruge Naš Kras posredovati obiskovalcem Kraške hiše in Kraške galerije vsaj drobec kulture, ki ,je tako potrebna spričo hudo zmaterializirane dobe, v kateri živipiot, kot je rekel Drago Gantar.
Prof. Milko Reuer je nato preds stavil umetnika Saksido, ki je razobesil na stene galerije dober ducat olj iz svoje novejše ustvarjalne dobe. ' Sinočnjega odprtja razstave se je udeležilo razmeroma veliko ljudi, med katerimi smo videli tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Ivana Renka, predsednika Slovanske kulturno gospodarske zveze Borisa Raceta, predsednika Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Josipa Tavčarja in druge.
Rnzstam bo trajala do 8. maja in bo občinstvu na ogled po običajnem urniku Kraške galerije in sicer 'ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 14.30 do 18. ure.
Avtomobil podrl pešca
v bližini univerze
Prj univerzi se je sinoči, okrog 20. ure, hudo ponesrečil GO-letni Giuseppe Požar iz Ul. Scoglietto 40. Ko je v višini poslopja s hišno številko 20 prekoračil Ul. Valerio. to je glavno cesto, ki vodi proti Opčinam, ga je podrl avtomobil lancia fulvia, ki je vozil navzgor in ki ga je upravljal 48-letni Antonio Crevatin iz Alpinske ulice 136 na Opčinah. Požar se je močno udaril v glavo ter si zlomil desno stegnenico. Nezavestnega so z rešilnim avtomobilom Rdeč^ka križa prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo.
Boparski napad
(Nadaljevanje ž. strani)
ter mi velel, naj odprem blagaj-no,»
Ko je ropar pobral ves denar, kar ga je bilo v blagajni, se je lo-11 vseh predalov v uradu. Očitno ni bil zadovoljen z nagrabljeno vsoto, kajti nekajkrat je zarohnel, da je nemogoče, da bi bilo lako malo denarja, ter s pištolo zažugai uradnikom naj ga ne vlečejo z« nos in naj mu povejo, če je še kje kaj skritega.
»Zdel se mi je zelo odločen, človek, ki bi ne pomišljal pritisnit* na petelina, če b' ga kaj iznena-dilo,» nam je dejala Lorenza Ciaii' sullo, ki jo .je dogodek očitno po' Steno zdelal, da si še dolgo ni nW gla opomoči.
Ko je opravil s poštnimi preda li. je spet preskočil pult ter odšel za trenutek pogledat na cesto, če je vse v redu. Ko se je sp«1 vrnil je pomeril pištolo proti Sta-gnijevi ter ji velel, naj mu izroč' ključe njenega avtomobila. Pri te*** je navedel tudi evidenčno tablic* njenega avtomobila. Očitno sta l'°' parja dobro preštudirala svoi pc dvig. S tem avtomobilom — fiato**1 128 zelene barve — sta se ngto odpeljala. še pr,ej pa sta uradniko**1 zapovedala, naj se za pet minut n« premaknejo z mesta. Dodati mor«' mo, da sta govorila v pravilni *' talijanščini, v kateri uradniki iiiri* prepoznali kake narečne primesi-Ko je nato Speran-za iz bližnje#* bara poklical policijo, sta bila' *v parja že daleč, čeprav so avt«' mobil Stagnijeve odkrili v večcf bih urah v bližnjem Drevoredu R*r molo Gessi,	* -
Dobro uro po roparskem podC’ gu je že kazalo, da sta roparja *’ pasti. Izvidnica prometne policij* je namreč pri Sesljanu zapazi'* zelen fiat 128. Šofer pa je nitf*’ zavil z vozilom, z vso brzino **.' peljal spet proti mestu ter u*e svojim zasledovalcem. Pozneje ** je izkazalo, da je bilo to vozilo ^ kradeno v Pordenonu in da so fv zgolj naključno istovetili z v o*1’ lom roparjev.