IISTEK. Cesen in čebula. Cesen in čebula prihajata zopet v %-eljavo. Prenapete, v vsaki dišavi nevarnost sluteče duše so napravile gonjo na ti dve stari kahinjski zeli, ki sta sloveli že pri Egipčanih kot jed in zdravilo, ki sta bili toliko stoletij človešt'\^i znaiii in priljubljeni. Ali braiiiilci se oglašajo in povdarjajo: delavci, ki so zidali Keopsovo pinunido, so snedli cele vozove česna in čebule. Marsi.kateri delavec je krepek in z*drav ob kruhu in čebuli. Židje, ki so bežali iz Egipta, so pogrešali poleg lonoev mesa tudi vencev čebule; žilav in zdrav židovski narod je še danes prijatelj česnorih in čebulnih glavic. Plinij je pri; isoval česnu pomoč zoper (31 boleeni, čebuli zoper 21 boleznl. 2e Egipčani so vedeli, da vleče 6ebula bolezen nase, da brani česen lcužnih bolezni; kjer je ležal okužen bolnik, so devali že takrat raarezano čebulo na tla in so to ponavljali vsakih Sest ur, na vrat so si navešali venoe česna. In še danes je km«tu najbolj znajio razkužilo 6esen; v UBta ga dene, ko gre k bolniku ali kadar gre v kaHo strupeno močvirje; 6«sna se naje, kadar čuti, da 9t pmm kai p« žtlodou ii fcrTf. Inflij»nec s» naj« 6»- sna in gre brez strahu med moskite, tudi naši komarji se ne lotijo s če^iom namazane kože. Ce zaide glista v želodec, je najboljša pomoč, da poješ kolikor mogoče česna, potem si pciš6e glista izhoda. Za kašelj slovi sok 6ebule s sladkorjem, za gliste, zlatenico, vodenico, zabasane vetrove, pokvarjen želodec, opešano prebavljanje, blaznost je česen staro zdravilo. Cesen pomaga za zotfobol, če ga deneš v votli zob ali če ga navežeš zunaj na lioe. Cesnovo olje prežene trganje. Otroku, lci ima pljučnico, devljejo na Angleškem pečenega česna na prsi: 6e ne more otrok spati ali če ima živčne krče, mu nayežejo na prsi in na noge sfolfienega česnovega listja. Angleški zdravnik pripoveduje, da je ozdravil vnetje sapnika z zunanjim mazanjem in notranjim uživanjem česnovega olja. Pečena čebula je star lek za zanohtnice, ulesa in gr6e. Za oslovski kašelj devajo na Škotskem v j:epelu p6čen,e čobule na prsi, za ])lju6nico pokriieio prsi s toplo, v pepelu pečeno febulo in navežejo tudi na roke in noge pečene Čebflle. Nemški znanstven list prinaša jjoročilo zdravnika, da je ozdravila bolnica, ki je že skoraj umirala vsled hude pljučnice, ko so ji dali obkladkp tople pečene čebule. Ako teče kri iz nosa, naveži na zatilnik polovico čebule, drugo polovico drži pod nos. Ako se dviga SJelodec, razreži cebulo in držl pod vsako ramo 1 poloTtoo. Za bud lcrC utirai žilorteo tn trebuh s C9bu- lo. Ako se zapira voda, za krče v mehurju, deni tople obkladke v pepelu pe6ene čebule; ko se ohladi jtrvi obkladek3 deni novega, dokler ne raine bolečina. Po koraarjevem in po čebelinem piku se namaži s slanim čebulnim sokom, na kurje oko naveži v jesihu namo6ene čeTiule, ozebline maži s čebulo. Bajonet. V sedanji vojski je neštetokrat prišlo do boja na bajonet. Bajonet je vojaku razen krogle najvažnejše orožje. Znamenit ruski poveljnik 18. stoletja Je celo rekel: ,,Naboj je norec, bajonet pa zanesljiv mož." To je deloma res, Idajti nastavljen bajonet n© zgreši nikoli svojega cilja, raed tem ko ga krogla le malokrat zadene. Ime je dobil bajonet od mesta Bayone v podnožju Pirenejev na Francoskem. Domnevalo se je, da so si tam izmislili bajonet v prvotni oblilča, toda bolj verjetno se zdi, da so t'o orožje sprejeli Ni)zozemoi od Maiajcev, ki so imeli navado natikati svoje nože na lesene droge. Po vzorcu tega bodala je poCasi nastai franooski trorezni in četverorezni bafionet, ki so ga od začetka rabili za brambo proti naskoku konjenioe. 6e le leta 1640 so ga upeljali za vse pešce. V 18. in okrog poloviee 10. stol«tja je bll bajonet eakrtvljenji Ha se j« moglo iz )>uške streljati. Ob enem je postal bajonet orožje, ki je imelo v boju zadnjo besedo. Toda vsled velikih žrtev, ki so jih zahtevali naskoki z bajonetom, so kmalu jeli opuščati take naskoke, topaištvo je postajalo vedno važnejše, bajonet pa je izgubljal svoj pomen. Razen tega je teža bajoneta še zmanjševala sigurnost strela. Tako se je bajonef poslednjifi začel rabiti le za naskok, ki ga je oe dobro pripravilo topništvo. Izza leta 1870 so to navado upeljali v vseh armadah razen v Rusiji. V rusko-jar ponski vojski leta 1904-1905 se je zopet dvignil pomen bajoneta; tam so spoznali, da trdovratnega sovražnika ni mogoce z nobenim ognjem pregnati z njegovih postojank; v takem slučaju mora zopet odloftiti samo bajonet! Prebrisan odvetnik. Ladja se je zadela v ladjo, nasledek je bila seveda škoda in tožba za povrnitev škode. Odvetnik, ki je zastopal poškodovano ladjo, je bil prebrisan mož; v svoji doleoletni izkušnji se je prepričal, da se moti večina ljudi v naziranju o dolgosti časa; temu je ura dolga cel jiredpoldan, onemu mine ura kar v hipu. Pri tej tožbi je bilo zelo važno ugotoviti, v kolikem 6asu se je zgodila nesreča. V bolnišnici je ležala pa glavna pričaj ranjeni krmar. K njemu se ie napotil odvetnik in ga vpraSal: ,,Ali morete razsoditi, koliko miiiut je preteklo, kar je Bila odplula ladja od mostu?" »Seveda, kakih deset minut." ,,Kaj pa menite, koliko 6asa je to — deset mimit?" ,,No — deset minut je — deset minut." ^Gotovo, gotovo, sin moj. Ali jaz se hočem preprlfiati, 6e znate meriti čas. Poglejte: Jaz se postavim k vznožju Va^o postol/" :-- '"ž::" :~z y ^cki. A kadar se Vam zdi, da je preteklo deset minut, pa mi povejte!" Odvetnik je stal in držal uro v roki. Da poizkusi bolnika, ga vpraša, ko je preteklo pet minut: ,,No. ali moram še dolgo čakati?" Bolnik se je zvito nasmelinil iu poškilil nekam ter rekel: ,,Se ravno toliko časa, gospod odvetnik." Odvetnikova ura je odmerila deset minut in krraar sa je oglasil: ,,Zdaj je ravno deset minut." Osupel je izpustil odvetnik uro iz rok: ,,Ne, — kaj takega se mi še ni nikdar zgodilo. V moji dolgoletni izkušnji ste Vi edlni, ki mi je dolo6il prav natanfino dolgost 6asa." Odvetnik je odšel ves zavzet, krmar s« je smejal ves dan in se smeje še danes. Na steni za odvetnikovim hrbtom je visela velika ura . , . Velika resnicoljubt ost. Washington, slavni prezident Združenih držav, je kot deček dobil za darilo majhno sekiro, Nekega dne gre na vrt, kjer je rastla lepa Črešnja, ki \o je vsadil njegov oče in je s sekiro olupil ves lub, tako da se je črešnja pozneje vsled te poškodbe posušila. O6e, ki ni vedel, kdo je budodelec, je bil radi tega dejanja zelo vznemirjen in žalosten, rekel je, da bi dal rajši veliko denarja, kakor pa da se je to drevo (»osušilo. Tu pride na vrt Jurij, njegov sin, in oče ga vpraša: ,,<jurij, kdo je poškodoval drevo?" — Deček se teh besed zelo prestraši. Niekoliko pomisli, in junaško odgovori: ,,O6e, lagati ne morenij jaz sem to storil." Vsled te revsnicoljubnosti je bil oče tako vesel, da je sinčka objel in rekel: ,,Tvoja odkritosrCnost in resnicoljubnost me je bogato odškodovala za drevo; .,,Uk<Č>.. .1. J.U Ck.Vt fcA0l't^ ~rč-:zs z ž!a ...di. *dGYi!'