210. številka. Trst, v petek 13. septembra 1901 Tečaj XXVI ■ Edinost .. Iz -i t okrat aa 4ai. rnzun j^eij pr ob 4. uri v»r< jikB ibcIc : ca celo leto........14 kron ra pol leta ......... iS „ za. četrt leta........ K „ u en mw." ........ Z kroni »ii^aino 6 plač*??ati aanrej. N» O. e "3vr jr.ioi^i:«' a.irornin* tpflTi »t ' nr». __m ^o vr-akmrnah v Tmu ne prodajajo Tnruf »terilke po 6 itntint <3 ElVl; i vn Tr« a pa po 8 m;»tint Telefon Stv. H70. ^ Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Oglasi 8e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale doznači oelasi itd. ne računajo po po«oo Pazmanu proti njim. Oni.... naval na zavod je bil izveden od 12 oseb: petorica so bili kraljevsko-italijan-ski podaniki, ostaje torej 7 Dalmatince v z domovinskim pravom v avstrijski Dalmaciji. Teh sedem junakov morejo nastopiti pred komj>etentnimi oblastmi. Oni so se konstituirali v dalmatinsko kongregacijo. Ta konstitucija jo neveljavna, nična (da ne iščemo druzih razlogov) že radi tepa, ker je kongregacija (gostilnik) že leta 1790. zakonitim načinom odpravljena ter je na njeno mer-to stopil zavod (koleg za svečenike). »Dalmatinska kongregacija« ne obstoji; zato morejo oni od »Dalmati PODLISTEK. 2 Blazen. opisal Guy de Maupassant; prevel Radi. 30. j unija. — Umor je zakon ; kajti narava ljubi večno mladost. Z vsemi svojimi dejan i nam kriči »živi ! živi ! živi !« Se več, še sama se mori, se j»omlaja. 2. j u 1 i j a. — Človek — kaj je človek ? Vse in nič. S svojo mislijo je refleks \semirja : s svojim spominom in vedo je odlomek sveta, čigar zgodovina je v njem. Odsev stvari, tdsev dejanj je vsaki človek malo vsem i rje v vsemirju. Potuj po svetu ; poglej na narode, in človek ni nič, nič več ! Vstopi v ladijo, oddalji se od obrežja, na katerem je polno ljudij, in kmalu boš videl le obrežje. Kmalu ti izgine malenkosten človek, — tako malovreden je. Prevozi v brzovlaku Evropo in ogleduj svet skozi okno kopija : ljudje, ljudje, mnogo neznanih ljudij, ki mrgolč po poljih in po cestah ; neumni kmetje, ki znajo le orati ztm-ljo ; negnusne ženske, ki znajo le kuhati juho svojemu možu in roditi otroke. Potuj v Indije, v Kitaj in videl boš ti- residenti a Koma«, ki mislijo, da jina pripada kaka pravica, nastopiti pred kompetentnimi oblastmi samo kakor privatne osebe. A te privatne osebe morejo po buli od leta 1790. biti samo svečeniki. Katere oblasti so kompetentne ? Ali je sv. stolica mogla izdati b r e v e od tega leta j>ovsem nezavisno, ali obveznost'in pravomoč zavisi od odobrenja italijanske vlade. V prvem slučaju italijanska vlada nima prav nobene pravice ter se »Dalmati« morejo obrniti jedino do sv. stolice; v drugem slučaju ima italijanska vlada pravo, da odobri ali ne odobri b r e v e, ter se »Dalmati«, ako ona odobri, morejo obrniti do nje. Ako italijanska vlada (v drugem slučaju) ne odobri, a sv. stolica vendar postopa v zmislu novega »breve-a« — kaj potem ? To bi bil konflikt med Vatikanom in Kvirina-lom, ki bi se za vršil z zmago onega, ki je — močneji. No, »Dalmati« ne posezajo v ta konflikt, vsaj direktno ne. Ako in v koliko v naši stvari kraljevsko-italijanski vladi pripada kako pravo: ali so kompetentne upravne oblasti ali sodišča? Tu gre zafundatio. Gospod X ali ^ (svečenik !) misli, da ima kako pravico do ustanove (bivati v zavodu, biti branjen v zavodu, dobivati od njega denarne podpore itd.) — kam se mu je obrniti? Pri nas v Avstriji bi se moral obrniti do administrativne oblasti (namestni-št v o, m i n i s t e r s t v o, administrativni sodni dvor) in ne do sodišča! Nu, da je v Italiji za takov slučaj sodišče kompetentno (menda ni) mogle bi v naši stvari nastopiti pred njim (kakor tudi pred administrativnimi oblastmi) samo — kakor smo rekli že gori — pojedine privatne osebe, vsaka v svojem imenu. Ker pa gostinec (hospitium) od leta 1790 več ne obstoji, ampak mesto njega kolegij za svečenike, mogel bi na takov način nastopiti n. pr. Vitich, ker je ob enem svečenik in »schiavon«. No, ako bi se (na svetu je vse mogoče) to vprašanje rešilo v zmislu, da zavod ima služiti samo za dalmatinske svečenike? Tedaj... bedimo hvaležni crospodu Bogu, da italijanskih svečenikov v Dalmaciji - ni ! Tedaj zavod ne bi bil za vse, ali bil bi vendar samo za Hrvate ! Dr. B. Biskup Strossm m zarod sv. Jeronima v ta V Zagrebu, 6. septembra. (Dalje.) >Iz tega more spre videti Vaša uzoritost — nadaljuje biskup — da nikakor ne pritrjujem menenju, da se kapitelj odpravi^... Ne pritrjam pa temu menenju, ker hočem, da se kapitelj ohrani, ne samo radi zgodovinskega spomina in časti narodne, da-si sta že to važna razloga, ampak še bolj radi koristi, ki jo bo kapitelj donašal cerkvi in domovini« (Biskupovo pismo kardinalu Vanu-telliju od 15. decembra 1890.) Nu, v ka pitij u samem so se pokazali v zadnje čase vzroki njegovega propadanja. Jeden členov je dobil od kongregacije biskupov in redovnikov dovoljenje, da se povrne v domovino, obdržavši beneficij, katerega je užival kakor kanonik sv. Jeronima. Crnčića je nenadoma pograbila smrt. V zadnji čas je Parčić dovršil ona leta službovanja v ka-pitlju, po katerih mu je svobodno povrniti se v domovino in obdržati beneficij pa sta tako v Rimu ostala samo dva člena kapitlja. Polog tega : po že omenjeni transakciji, potem po odpravi dveh kanonikatov, a posebno radi tega, da se od 1865 ni popolnilo ni edno kleriško mesto v kapitlju — kapitelj ni niti imel več one oblike, kakor mu jo je dal s svojim osnutkom Sikst V., ter je s tem v resnici na neki način nehal obstajati. Ti so bili. poleg druzih, najvažneji razlogi, da je slednjič tudi biskup odnehal od tega načrta ter privolil, da se kapitelj odpravi ter da se mesto kapitlja in hospica uvede kolegij. Rački je piodirajočim duhom svojim videl tudi potrebo in možnost, da se na mesto mrtvega hospiea, ki je več ali manje koristi nosil »zboru«, ki je upravljal njegovo imetje, osnuje zavod za mlade svečenike, ki bi bili voljni delati in dalje izobraževati se v filozofiji, bogoslovju, arheologiji, umetnosti, zgodovini itd., v vseh strokah znanosti, ki imajo ravno v Rimu široko polje in obilih virov. To misel si je prisvojil tudi biskup Stross-maver, pa jo prvikrat povdarjal v svojem ustanovnem pismu, s katerim je kapitlju podaril 20.000 gld. Izmed ostalih motivov, ki so biskupa doveli do ustanove, navaja on tudi to, da se v zavodu sv. Jeronima ustanovi »kolegij mladeničev, ki bi se v Rimu učili filozofijo in bogoslovje, a nekateri njih tudi umetnost in svobodne znanosti, in bi, i povrnivši se v domovino, sirili tu pravi katoliški duh, ki so ga oni crpili na samem viru.« To misel je znal biskup s pokojnim Račkim prenesti v sam »zbor«, ki je upravljal imetje sv. Jeronima, pa so mnogi členi tega zbora zaprosili od papeža Pija IX. 1. 1862, da se jim dovoli, da se mesto bolnišnice, ki je bila ustanovljena proti statutom sv. Jeronima, osnuje v zavodu kolegij za odgajanje mladeničev, ki bi se hoteli posvetiti svečeniškemu stanu. Seveda, to ni bil tisti zavod, kakor sta ga snovala biskup in Rački, ali nekaj bi bilo vendar storjenega, da bi se imetje sv. Jeronima koristno porabljalo. Papež je privolil v predlog »zbora«, in leta 1863 je bil odprt zavod, v kateri je naš biskup takoj poslal trojico: Angjelka Vor-šaka, Ivana Vnkasovida in Josipa Sića. Ali ni jeden njih ni obstal v zavodu. Sić je v Rimu umrl, Ivan Vukasovi«? se je povrnil se isto leto nazaj v djakovsko semenišče, a Voršak se je premestil v Germanik. Ta zavod ni našel odziva, pa je leta 1871 nehal. Da ta zavod ni mogel obstati, temu je bil glavni razlog ta, da ni bil osnovan tako, kakor ga je namerjal biskup: ker nam v Rimu more roristiti samo zavod za svečenike, ki bi tam nahajali prilike, da dovrše in popolne svojo naobrazbo; da na temelju, ki so ga že seboj prinesli v Rim, dalje zidajo, kakor je storil tudi pokojni Rački, bivši kanonikom v kapitlju sv. Jeronima. Ideja zavoda pa je bila s tem nevspelim poskusom enkrat vržena, pa zato ni mogla tako lahko izginoti. Ko je biskup predložil v upravnem »zboru«, da se dohodek kanonikov sv. Jeronima poveča, se je zopet začelo razpravljati o tem, da se v zavodu osnuje kolegij, ali ne več »klerikat«, ampak kolegij za duhovnike. (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, dne 13. septembra 1901 Deželnozborske volitve na Kranjskem. Današnjemu »Piccolu« brzojavljajo iz Ljubljane včerajšnjega dne: Danes so se vršile volitve v kmečkih občinah na Kranjskem. Izvoljenih je bilo 12 slovenskih klerikalcev in jeden slovenski naprednjak. V trebanjskem volilnem okraju, ki voli tri poslance, so potrebne ožje volitve. Klerikalna stranka je izgubila (?? Op. ured.) dosedaj jeden mandat. V volilnem okraju kmečkih občin ljubljanske okolice in izvoljena sta oba klerikalca, dr. Sušteršič in Po v se. soče in milijone bitij, ki se rodć in mro, ne da bi pustila več sledi nego mravlja, katero si pomastil na cesti. Potuj v dežele zamorcev, ki bivajo v umazanih kočah ; potuj v vroče arabske dežele, kjer se branijo solnca z belo ruto in zapažal boš, da posamičen človek ni nič, popolnoma nič. Pleme je vse ? Kp.j je človek plemena potikajočega se v puščavi ? Kdor je moder, se ne boji smrti. Človek ni nič, Bvojega sovražnika se pomori: to je vojna. Baš tako so delali že davno in povsod ! Da, prepotuj svet in glej na neštevilna neznana bitja. Neznana ? V tej besedi je problem. Umor je hudodelstvo, ker smo zapisali imena v liste. Čim se je človek porodil, zapisujejo ga, dajajo mu ime in ga krstč. Potem je v okrilju zakonov. To je vse! Bitje, ki ni v dotičnih listah, je brez veljave. Bivaj na palju ali v puščavi, na planjavi ali v gorovju, kaj to ? Narava ljubi umorstvo, ne kaznuje ga ! Kar je sveto, to je država ! Da, to je država ! In ona brani ljudi. Človek je svet, ker je v državnih liBtah. Respekt pred državo, kajti ona je zakoniti bog! Na kolena pred njim ! Država sme moriti, kajti ona sme spreminjati državne zakone. Ako hoče ona, morijo se v vojni dva tisoč mož ; briše jih iz svojih list, pokončuje jih kancelistova roka. In vse je pri kraju. A mi, ki ne smemo spreminjati aktov v pisarnah, moramo spoštovati človeško življenje. Država, slavna boginja, ki vladaš v vladarskih tempeljih, pozdravljam te ! Ti si več nego narava ! 3. j u 1 i j a. — Kako diven in krasen mora biti umor! Pred seboj človeško misleče bitje, malo luknjo v to le bitje, le prav malo luknjo, iz katere bi teklo ono rudeče nedoločno nekaj, kri namreč, ki tvori življenje in potem pred seboj nič več, le kup mehkega mrzlega mesa brez življenja brez misli ! 5. avgusta. — Vse svoje življenje sem sodil, obsojal, moril s smrtnimi obsodbami ; morilce, ki so morili k. noži, sem moril zguillotino! Oh, da bi mogel tako moriti kakor vsi oni morilci, ki sem jih obsodil. Kdo bi vedel za moj umor ? 10. avgusta. — Skušnjava! Skušnjava me je napf.la, kakor črv, ki nevsmi-ljeno gloda. Lazi k meni, bliža se mi. Lotila se je vsega mojega telesa, mojega duha, ki misli le na umor; mojih oči, ki žele videti kri — umiranje; lotila se je mojih ušes, v katerih šumi vedno nekaj neznanega, groznega, razburljivega, kakor zadnji vik bitja ; mojih nog, ki žele ven, ven, kjer se bo vršil umor; mojih rok, ki se tresejo od poželenja po umorstvu. Kako lepo mora biti, vredno slobodnega moža, ki je več nego drugi in vlada svojemu srcu, ki hlepi po redkih razburljivih užitkih. 22. avgusta. — Nisem mogel več prestajati, umoril sem malo žival, da bi poskusil, da bi vendar enkrat začel. Moj sluga Janez je imel čizeka na oknu nad mojo uradniško sobo. Vzel sem ptičico v roko, in čutil sem, kako bije njeno srčice. Bilo je gorko. Šel sem v svojo sobo in stiskal jo vedno močneje; njeno srce je bflo hitreje; ah, grozno in divno, skoro bi jo umoril, a potem ne bi videl krvi. Vzel sem male škarje z fino ojstrino in prerezal sem jej počasi grlo na tri koščeke. Odprla je kljun, poskusila me ugrizti, a držal sem jo trdno. Oh, da bi imel razdraženega psa in da bi videl, kako teče njegova kri ! Kako lepa je rudeča, svitla kri! Skoro bi jo pil! Tako malo je ima ta nesrečni ptič! Nisem imel časa. (Pride še.) Mi ^ami u i smo dobili do tega hipa ni- kaketra sporočila o včerajšnjih volitvah na Kranj-k^m: ne privatno in ne potom c. kr. korespondenčnega urada!! Vsenemški volilni oklic na Če-Škim. Volilni oklic vsenemške stranke napoveduje neizprosen boj fevdalizmu, klerikalizmu, lažiliberalizmu in slovanstvu, v prvi vrati Cehom. Obsoja one politike, ki se umikajo pred slovanstvom ter jili imenuje nestalne značaje, kateri značaji niso sposobni, da bi vodili ofenzivni boj nemške politike. S aa sta nevmorna aeiavca na poiju socijamega "»^i ^u. [-"^'i ^ i »Indčpendance bčlge«, naj mirovno vpra&;nja( ker smo jih imeli čast na večih I narodnosti je, ali kateri je»k govori. To išče v Haagu izreče svojo sodbo o ghodih glišati da imata res aerce za delavca I bila etična dolžnost. materijalnih podpor iz kakega židovskega centralnega vodstva na Dunaju, kakor dobiva kako lažisocijalistično zakotno glasilo, temveč da brezobzirno in dosledno zastopa svoja narodna i a narod-no-gospodarska načela ter si prizadeva, osebno še, če je trgovsko in kakor tako shajališče ljudij raznih narodnosti, gleda, da je gostoljubno. To iz dveh glavnih vzrokov. V prvo je gostoljubje kakega kraja do tujcev postulat omike, kulture. Kdor je v resnici omikan, pojde tujcu prijazno na roko in bo gledal, da pripomore, da bo tujcu bivanje v dotlčnein mestu čim prijetneje. Ije neolikan človek bo s tujcem neprijazen ali celo oduren. Prijaznost do tujcev je v dolžnost, brez ozira, od kodi je tujec prišel, kake bi je usojene(?!), germanizirati neneinsive narodnosti. !!! To je program, ki govori jasno. To treba prizuati Vsenemcem. Slovanom pa je nujno potrebno, da si drže živo pred očmi, da stranka s ta kim programom, prevladuje nemške msse in da zagospodari skoro tudi v Je d<,ma is! Zaiaa na ^oznanjskem, nemški manjšini najvažnejega deželnega zbora od kJer 8e J® * svojima dvema bratoma pred - češkega. Vemo sicer tudi mi, da je to 20 leti izselil v Ameriko; jeden brat pa je Drugi glavni vzr >k, zakaj da mora vsako dem. v smislu narodnosti pa malo poglejte mesto biti gostoljubno do tujcev, je materi-da je edina naša -stranka tista stranka katera jalen, je — lastni interes. Čim prijetneje je rzrokih, ki so burski republiki doveli do terpjQa Ako Edinosti ni znan program soc. j tega, da je napovedala Angliji vojno. Atentat na Mac Kinleya. Predsedniku Mac Kinlevu se stanje stalno boljša; bode edjaa izvedla narodni program na pod-I bivanje v kakem mestu, čim gostolj ubneji so sedaj mu je mogoče zavživati polagoma že ednakopravnosti vsih narodov. Toliko v tam ljudje, tim raje prihajajo tjakaj tujci. S jedila in ima jako dober tek. — Anarhist prev(]arek Edinosti. tujcem pa prihaja denar v mesto. Ta denar Tudi iz našega bralnega društva bode ostaja v gostilnah, v hotelih, v prodajalnicah, Je mlada vrveča stranka, ki nima merila za to, kaj bi se hotelo in kaj se v resnici more, ali vendar bi moralo siliti to Slovane do skrajne opreznosti iu do resnega razmišljanja o svojem [Mjložajii in o — neumestnosti dosedanje strategije in taktike svoje : to namreč, da nemške mase lete v naročje stranki, ki je enkrat odkrito, možko, brez figovega peresa neke namišljene in ne obstoječe državne potreb zapisala na svoj prapor p o n e m č e -nje Slovanov: čisto nemško, v s e- nemšk o, nerazdeljeno! Cl .. n i l« i.iti _ . ' _ , J „ _ Slovenski unijatski škof Julij Dro- Dezelnozborske volitve v Galiciji. . v ,, D . . , hobeekl. Pod tem naslovom javili smo vce- Na volitvah za mesta je bilo izvoljenih 11 kandidatov zmerne levice, 9 demokratov, 6 ostal v Zninu. kjer se nahaja še sedaj. — Londonski anarhisti baje obsojajo ta atentat, kateremu ne pripisujejo nikakega političnega pomena, temveč ga smatrajo navadu i m zločinom. Pravijo, da ni bilo ni Kakega vzroka za izvršitev takega zločina v državi, kakor-šna je republika Severoameriških zjedinjenih držav. Edinost kmal zletela. Odbornik bralnega društva v Radovljici.« Gospod dopisnik naj nam veruje, da v gledališčih in drugih zabaviščih, od koder se potem razliva v vse plasti prebivalstva : med producente oziroma izdelovalce pridelkov in izdelkov. Eminenten interes vsakega mesta je, j>oznamo mi sodruga Kristana in Kopača reflektira na pritok tujcev in da jih vabi vsaj toliko, kolikor ju pozna on. Radi mu ^asti s tem: daje mesto na dobrem glasu priznavamo tudi, da sta ta dva kampijona 1>» prijaznosti in dostojanstvenem vedenju svo-neumorna delavca na polju »socijalnega vpra- jega prebivalstva ! Vprašajmo se torej : kake bo razmere v sanja «, samo da mi to njiju delo nekoliko Tržaške vesti- konservativcev in 1 pripadnik ljudske stranke. Demokratje so izgubili dva mandata. Malo-ruskih kandidatov ni prodrl nijeden. To kriči v nel*o, v deželi, ki je po veliki večini raa-lorurjk*. Sicer pa se po teh volitvah prejšnja posest ni izdatno premenila. Sploh je bil za vseskupno sestavo dež. zl>ora izid teh volitev brez pomena, ker so že volitve v kmečkih občinah izpale tako, da je vladajoči poljski družbi zagotovljena ogromn i večina. Opozicija bo štela vsega skupaj kakih 50 poslancev in še ta ojmzicija — izvzemši tisto malo maloruskih zastopnikov — se nič ne razlikuje od večine, kar se tiče razmerja do siromašnega maloruskega naroda. Bog ]>omozi ! Zavod sv. Jeronima. Tudi Albanci raj bivanje presvetlega g. škofa v Trstu. Svoje poročilo popolnjujemo odnosnosno popravljamo danes tako-le: Presvetli škof krf-ževski, g. Julij Drohobecki, kateri je prišel v Trst na slavnost spuščanja broda »Arpada« v morje, biva tukaj že od ponedeljka zvečer in je prisustvoval vsaki dan sv. maši v cerkvi novega sv. Antona, popolnoma privatno in ineognito. Presvetli se je hotel na svoje oči osvedoČiti o odnošajih v R;cmanjih. Njegov namen je bil, da bi skupilo S tržaškim škofom, presvetlim g. Sterkom. bil na licu mesta, da bi skupno vse pregledala in o stanju sv. stolico vskupno obvestila. Žalibog, je težka bolezen presv. g. Sterka vse to preprečila in tako ne moreta oba v nedeljo biti v Ricmanjih. Bivanje presv. g. Julija Drokobeckega bi hoteli imeti neke pravice do tega zavoda. 1>rj nas tarej ]raa strogo informativen značaj Kakor poročajo iz Kima, predložil je neki ta- in je žeija njegova, da bi ne vzbujal nikjer motnji Albanec v imenu svojih sorojakov pozornosti. Za to ni hotel presvetli služiti kardinalu Vannutelliju in kraljevemu komi- BV maše v 8V0jem slovenskem obredu in sarju v zavodu sv. Jeronima, Susci (Susca), ravUo tako ni maševal tudi nobeden od obe.i sporne« co, v kateri zahteva, da se preciziramo ter trdimo, da je ono negativnega našem Trstu? Odgovarjajo-li zahtevam kul-pomena, kakor smo neovržno dokazali v ture in lastnega interesa, kakor smo jih člankih, kjer smo razpravljali o Ferrijevem označili poprej ? A kdo naj skrbi v tem po- predavanju v našem mestu. Kdor je z ob- gledu, kako dosezati ta namen? To je zopet jektivno pazljivostjo prečital omenjene članke naloga — javne vzgoje! Tu ravno pa v zvezi s Ferrijevimi idejami, je gotovo tudi je rak rana v našem mestu. Tu javna vzgoja prišel do jednakega prepričanja, da nam- ali naravnost zastruplja mišljenje in čutstva. reč voditelja socijalnih demokratov, KrisLan In v kolikor ne doseza tega, pa ohranja tisti in Kopač, se svojim delovanjem neizmerno nesrečni kampauilizem ! Ljudje ostajajo na- škodujeta — oziroma bi škodovala, ako bi jivni, obzorje jim ni šireje nego jim saga imela dovolj upliva — vsemu našemu na- vid lastnega očesa: koliko jih je v Trstu, na rodu, v prvi vrsti seveda ravno revnejšim tisoče, ki ne umevajo, da je tudi onkraj Op- slojem, kamor spadajo delavci. Prepričan naj čin nekaj sveta, kjer žive ljudje, snujejo, bo tudi gospod dopisnik, da je »Edinosti« ustvarjajo in doprinašajo velika dela ! Mno- prav dobro poznan socijalno-demokratični gokateri Tržačau je, kateremu se zanimanje program »v smislu narodnosti«. »Edinosti« za dogodke razteza najdalje od bližnjih Za- pa je zraven tega tudi dobro znano, kako velj pa do bližnjega Križa. Takemu človeku se ta program faktično izvaja, o se vidi vse čudno, smešno, kar se ne da na- čemer bi se neznani dopisnik lahko prepričal, teguiti na kopito, po katerem živi on sam ako bi pazljivo in brez predsodkov čital naš svoje enakomerno, abderitska življenje. Ta- list. Našemu dopisniku, žal, ni znano, kako kemu človeku se zdi čudno, ako kdo drugi socijalisti izvajajo ta princip jednakopravnosti govori jezik, katerega ne govori on sam; in prepričani smo, da bi, ako ima le še ne more umevati navad, ki niso njegove iskrico rodoljubja v srcu, takoj obrnil hrbit navade, pa tudi če so te poslednje še tako krivim socijalističnim prorokom, ko bi spoznal, potrebne — reforme. l)a takov človek ne da tujerodni »socijalisti« v T r- more biti tak do tujca, kakor bi moral biti, stu nič manje ne sovražijo našega to je pač umevno. Kjer je mpogo takih Iju-naroda, nego najhujši s o v r a ž n i j dij, tako najivnih, omejenih, primitivnih, nam nacijonalci, le z razliko, da j c pri vzraslih v kampanalizmu, tam^pbčina ne more „„„.-• ..... sociialistih tu in tam to sovražtvo do našega vspevati, ne more procvitati t in nima pri- \arajejo prpr. svečenikov iz njegovega spremstva, v J . , ° . V, . . . . .. j .. . . j , . . naroda Še bestijalneje, nego pri nacijonalcih. vlacne sile za tujce in za dohodke. Ki prihaja. ovoje nedeljo pa, ker je dolžan masevati za svojo J .... , .. prava, ki jih imajo Albanci do zavoda pravice pa izvajajo iz dejstva, da so v času, škofijo, namenil je darovati sv. mašo zunaj ko se je ustanovil zavod sv. Jeronima, pri- Trsta v tihih Kicmanjih, kamor pojde le kakor padali k — ilirskemu ali slo van- poverjenik sv. stolice brez namena, izvrševati s k e m u plemenu! Na ta način bi sled- kakoršno koli jurisdikcijo ali pastirsko službo, njič še Prusi lahko reklamirali svoje pravice q vei^i slavnostni pontifikalni masi ne more Tudi to mu hočemo obširno pojasniti in do- jajo s tujci. pri tem zavodu, ker oni no tudi in še bolj gotovo, nego Albanci pripadali slovanskemu o tej priliki biti ni besede. Danes se je poklonila presvetlemu depu- plemenu. Sicer pa : kdo so prav za prav ti j tacija iz Rojana. Razložili so mu svoje tužno Albanci ? Nekateri jih hočejo reklamirati za stanje iu povedali, da so predložili na po-Lahe, drugi pravijo, da so popolnoma samo- 8vetno oblast izjavo o svojem prestopu iz stalno pleme, sedaj pa prihajajo sami s trditvijo: da so potomci Slovanov. Včerajšnji »Indi|>endenie« prinaša dolgo brzojavko iz Kima o zadavi zavoda sv. Jeronima. Brzojavka govori o razsodbi, katera da se proglasi jutri. — Kratki pomen dol-zega govora je ta, da se je Eabom začelo svitati, da jim stvar ne pojde tako gladko, kakor so si želeli. — Na Hrvatskem se protestno gibanje proti nečuvenemu nasilstvu na hrvatski zavod v Rimu mogočno razširja in Be je raztegnilo že tudi v Bosno, kjer bo v nedeljo velika protestna manifestacija. Sestanek cara Nikolaja s nemškim cesarjem. Značilno je na tem se- latinskega na grško-slovenski obred, in so prosili da bi bili vsprejeti v križevsko škofijo. Presvetli jim je odgovoril, da mu o tem še nič ni javljeno in ne more nič storiti. — Priporočal jim je, naj bodo trezni in mirni in^ naj zaupajo v Božjo pomoč in v očetovsko ljubezen sv. Stolice in v njeno pravičnost. Povdarjal je pa, naj ostanejo vedno zvesti poročilom svojih pradedov, ki so ne-omahljivo ohranili zvestobo do sv. katol Cerkve in do prejasnega habsburškega prestola ! Za njimi so se poklonili presvetlemu zastopniki tržaških Slovencev, ki so ga hoteli kazati, ako bo toliko potrpežljiv, da bo čital še par bodočih številk našega lista. Najsmešnejša pa je trditev, da socijalno-demokratična stranka izvede narodni program na podlagi jednakopravnosti, ker, ako bi imel neznani dopisnik le količkaj pojma o zgodovini razvoja narodov, moral bi vedeti, da se pravice nikomur ne podarjajo, temveč, da jih treba vedno — in naj že bodo kakoršne-koli hočejo — izvojevati. Ako bi bilo drugače, bili bi absolutni vladarji sami dobrovoljno izročili vlado svojim narodom, fevdalci sami razdelili svoja posestva med podložne kmete, kapitalisti sami svoja podjetja med svoje delavce !! Tudi za narodna prava treba borbe, odločne borbe, a baš to obsojajo socijalni demokratje in zasramujejo tiste, ki so v borbi za narodna prava I Toliko v prevdarek neznanemu dopisniku. Grožnja, da naš list izleti iz bralnega društva v Radovljici, nam je izvabila le pomilovalen nasmeh na usta. Neznanemu dopisniku bodi povedano, da naš list ni špekula-tivno podjetje, da tudi ne dobiva niKakih Žalostna resnica je, ki jo - moramo često doživljati tu v Trstu, da tu :n" tam na ulici ne le da niso tako prijazni s tujcem, kakor bi zahtevala omika in lastni eminenLni interes mesta, ampak se dogaja tudi, da niti tihega spoštovanja ne izkazujejo tujcu, marveč se mu rogajo. In to je posledica tiste javne vzgoje, za katero skrbi zastrupljeno, spekulativno in edino le za svojo umazano korist skrbeče časopisje. To je tisto časopisje, ki spekulira z zlimi instinkti mas, tisto časopisje, ki potrebuje nevednih, najivnih, lahkovernih, sploh : takih čitateljev, ki svoji novini — verujejo vse. Zato hoče to časopisje, da ljudstvo ostani omejeno, brez kriterija, brez lastnega razsodka.....Takim ljudem sploh ne more v glavo, da bi od kod drugod mogel priti človek, ki se ž njimi mogel postaviti v paralelo..... Tržaške novine ne merejo rabiti — pametnih ljudij, Jjudij širjega obzorja in s kriterijem, ker bi (novine) morale sicer zapreti botego. Od todi pomanjkanje vsake javne vzgoje.... Od todi pomanjkanje prijaznosti do tujcev, kakor jo zahteva dolžno go- stoljubje — kakor jo zahtevata kultura in lastni interes. Do teh razmišljanj nas je navel nastopni slučaj, o katerem nam poroča prijatelj. Nedavno temu, neko nedeljo, se je ta naš prijatelj vozil v tramvraju mimo Chiozza. V vozu je bilo tud nekaj Cehov, ki so, to se urneje, češki govorili med seboj. .Jeden v Trstu naseljenih Cehov jih je vodil do »bošketa« Ko so Cehi stopili z voza, je neki laški falot, kakor da mu je počiti radi slišanih čeških besed, vskliknil: »Grazie iddio, che i tre buldi sono andati.....« Kaj pravite k temu žaljenju tujcev, do-šlih semkaj ?! Ali ni to skrajno barabstvo ? Ali ni to zločin na interesu mesta, ako se tujce žali tako nesramno ?! Je-li morda prepovedano priti v mesto tujcu, ki ne zna laškega jezika . . ? ! Tako barabstvo je sad naše javne vzgoje. Gostoljubje, prijaznost do tujcev je po stulat resnično, kulture je resnično izobraženemu človeku v srčno potrebo. Ali taka »kultura«, kakor je ta, ki nam jo konservira tržaška javna vzgoja in ki izključa gostoljubje, ni kultura, ampak — bruttura ! Nesreča na delu. Včeraj ob 10. ur-zjutraj ponesrečila sta na delu laška delavca 39-letni Friderik Battistini in 18-letni Cezar Bertuzzi, ki sta delala na kopanju jarka za razširjenje brojenskega vodovoda bliza rezervoara na Greti. Ko sta kopala na dnu jarka, padla jima je na noge velika skala, katera je oba pritisnila na tla. Na obupni krik ponesrečencev so jima pritekli na pomoč tovariši, dvignili skalo in prenesli oba ranjenca v bližnjo hišo. Bertuzziju je skala zlomila desno piščai, Battistiniiu pa je zmečkala obe nogi. Poklicali so zdravnika, ki je podelil ranjencema prvo pomoč in ju dal v nosil niči prenesti v bolnišnico. Preprečena nesreča. Včeraj popoludne vodil je 59-letni voznik Ivan Mahnič dvo-uprežui voz oglja v podzemeljske zaloge mestne bolnišnice. Pri nekem ovinku je voz stisnil Mahniča k zidu, in zmečkal bi ga bil gotovo, da se mu ni [»osrečilo ustaviti konja. Kljubu temu pa se voznik ni mogel zganiti z mesta in bi se kmalu zadušil, da ga nista rešila dva uslužbenca, katera sta slišala njegovo u pitje. Drobne vesti. Ljubitelji suhega grozdja. Včeraj opoludne so aretirali nekega 60-letnega .Josipa D. ki je hotel odnesti iz svobodne luke 2 kilograma suhega grozdja. Za malo ča** potem je neki finančni stražnik aretiral 24-letnega Romana D., pri katerem je našel lj., kg. suhega grozdja. In tretji tak ljubitelj grozdja je 56-1. Bortolomeo P. iz Spljeta. Pri njem so dobili 2 kg. grozdja, ne da bi se bil mož mogel opravičiti, kje je to kupil. — Vse tri je izprašal policijski oficijal Schnabl, ki jih je potem začasno spustil na svobodo. Ran jena na delu. 20 letni Josip Fer-lolja, stanujoči v ulici Media, je dobil na delu več ran na levo roko. 2^-lerni težak Alojzij Nusdorfer, stanujoč na Greti št. 316, je dobil istotako na delu, več nevarnih ran. Oba sta dobila pomoč na zdravniški postaji. N e h v a 1 e ž e n T o m a ž. Predvčerajšnjim na večer je or.šel neki nej>oznan delavec k gospej Ani Dravičevič v ulici dei Navali št. 15. ter je p; csil tam za kako malo podporo, ker da ni že dva dni nič jedel. Usmiljena gospa Ana, videča ga tako izmučenega in gla iuega, m-i je dala nekoliko novčičev za večerjo in p mudila mu je tudi prenočišče. Ali nebvale>.neš ni znal ceniti dobrote gosp. Ane. Namesto da bi se bil naslednje jutro lepi zahvalil na toliki dobroti, odnesel je pete še preti no so njegovi dobrotniki vstali. No, ali ni je odkuril sam, ampak odnesel je seboj tudi eno uro z verižico, vredno 8 kron. Ali sm 8.51 pop.; oseka ob 2.55 predpoludne in oi> 3.< popoludne. Vabilo na posvetovanje. Podpisani vabi vse častite ude »Delalskega konsumnega društva« pri sv. Jakobu na posvetovanje, katero < bo v soboto, dne 14. t. m. ob 8. u ji zvečer v prostorih istega društva v ulici Concordia št. 1 A. M i h a H r v a t i n. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je ob priliki krsta novorojenega Mirkota Rupelnovega nabrala go-spica Anica Nachtigall 4 krone. — Bog živi i novorojenca in botre ! večetn številu, občudovat napredek našega vinogradništva in gospodarstva kakor se nam pokažeta na omenjeni razstavi. Gospodom prirediteljem voščimo najsrčneje dobrega vspeha na blagor naroda. Na srečno svidenje ! B r e j s k i. Vesti iz ostale Primorske. X Kadar morajo, tedaj u mej o. Pod tem naslovom čitamo v reškem »Novem listu« : »Deželni glavar Istre in poznani ita-lijauaš Campitelli je poslal hrvatskim narodnim posl ncem Istre ta-le poziv na hrvatskem jeziku : »Sklicuj^ se na prijavo, storjeno v javni seji deželnega zbora dne 3. avgusta v Kopru, da se namreč odzovem splošni želji gg. poslancev, pridržal sem si namreč pravo, pozvati jih na deželnozborsko delovanje meseca septembra, čast mi je pozvati Vaše Gospodstvo v sejo deželnega zbora Istre, ki se bo obdržavala dne 14. t. m. ob 11. uri v začasni deželnozborski dvorani v bivši cerkvi sv. Klare po priloženem dnevnem redu. Deželni glavar : Dr. Campitelli. X Le tako naprej! Pišejo nam: Za vipavsko dolino se bližajo novi, in nadejamo se : srečnejši časi. Osobito srednji del vipavske doline pričakuje marsikaj od dveh železnic, ki se graditi} sedaj in ki bosti preprežali lep del te krasne doline. Z železnicama pa pride v one kraje, poleg blagostanja, tudi nevarnost za sedanjo narodno posest ! Tembolj nas torej veseli, ko čujemo, da se tamošnje naše ljudstvo čvrsto giblje v gospodarskem in narodnem obziru. Sadjarska razstava in shod, ki ju prirede Brje, Rihenberk in Kamnje, nam pričata, da tamošnji narodni voditelji ne spijo, marveč da se resno pripravljajo na nove pred rogače ne čase ! Nekdanji vipavski kmet je bil priden in pošten delavec, a se je ubogo malo brigal za kak napredek, bilo v kmetijskem, bilo narodnem obziru. Danes je vsa ta divna dolina preprežena z raznimi gospodarskimi in narodnimi društvi in to je sreča za tamošnje ljudstvo ! Vsa hvala možem, osobito pa gospodom učiteljem, ki tako očetovski skrbe za probujo in napredek v kraju, kjer je ravno sedaj skrajni čas, da bodi vsaki d mačin na svj-jem mestu ! Z novima železnicama se namreč pomnoži število tujcev v vipavski dolini; pomnožita se pa tudi trgovina in obrt. Iz sedanjih kmetov postanejo skoraj gotovo ktnetje-obrtniki in trgovci, kajti prodajali bodo lahko marsikaj, za kar se danes niti ne zmenijo! S tujci pa prihajajo navadno drugačni kulturni in socijalni odnošaji, zato je temveč potrebno, da so domačini na taki stopinji izobrazbe, da vsaj deloma poznajo razne zvijače in sleparije bogatih in prekanjenih tujcev ! Dobro bi bilo, da bi vipavski voditelji skrbeli, da tamošnje bolj revno ljudstvo ne bo sedaj, ko bo imelo sto prilik za prodajanje i zemljišč zametalo istih. Če že mora, tla proda — proda naj za pošteno ceno! Tujec pride, preišče lego zemljišča, po-izve ceno, ki je oJ>ičajna v tem ali onem kraju, in potem nakupuje cele hribe in doline, z namenom, da bo kasneje vse to prodajal za drag denar! Če se že torej prodaja, naj po -nogočno-sti kupuje domačin in ako prav ni mogoče to, naj tujec — drago plača ! Zal, da so zveze med Trstom in Vipavo neprilične, drugače bi TržaČani pohiteli v Vesti iz Kranjske. * Postojinskajama dobi olepšavo. Sedanja električna razsvetljava se znatno razširi oziroma se nadomesti z novo moderno elektrisko napravo. Novih bo 28 obočnic in 1000 žarnic, tako, da bodo tudi oui deli jame, katere so dosedaj razsvitljevali s svečami, razsvetljeni z elektrisko lučjo. Tako bo omogočeno, da se vsaki dan lahko ogleda sijajno z elektriko razsvetljeno postojinsko jamo ! * R u s s k i j krufc Vse drugačno, tužno lice nam kaže slovenska stran, ako povprašamo po naših pravicah. Jednakopravni smo z drugimi narodi — ali le na papirju. Kako lepo se či-tajo naše temeljne postave ! Ni je države, ki bi s« mogla ponašati z enakimi. So leči po naših temeljnih zakonih bi človek mislil, da živimo v zemeljskem raju. V resnici pa je življenje tod nam pravo peklo. S slovitim členom XIX., katerega je ustvarila prava neskaljena in goreča navdušenost za svobodo in enakopravnost, se dandanes norčuje že vsaki paglavec v nasprotnem taboru. A to bi se dalo še prenašati, ali to hudo peče, da se sodniki sami, svečeniki pravice, kakor so jih nazivali stari Rimljani, ti poklicani branitelji zakonitosti, ne menijo nič, ali vsaj ne dosti za ta člen. In tako gre vsa naša enakopravnost polagoma p j vodi...« Velja kakor pribito, na Koroškem in na — Primorskem. Tudi tu čujemo včasih govoriti in cel6 čitamo o neki ravnopravnosti, o jamstvu za svobodni razvoj vsake narodne individuvalnosti v tej državi, ali v praktičnem izvajani u je ne vidiš te slavne enakopravnosti blizu — nikjer! Razne vesti. Z gorjačo, samokresom in dvokolesom V Transvaal ! 16-letnega urarskega učenca Alfreda \Vernerja in 16 letnega realca Leopolda Rodlerja pogrešajo na Dunaju že od 7. t. m. Dečka sta se izjavila svojim tovarišem, da odpotujeta v Transvaal, kjer vstopita v vrste bojujočih Burov. Na to namerjana potovanje v južno Afriko sta vzela seboj gorjačo, samokres in dvokolo. Zabranjena knjiga. V Lipskem je nedavno izišla knjižica Fridrika Weidmanna z naslovom: »Resnična povest o cesarjevicu Rudolfu« z dodatkom »Pikantni doživljaji iz dunajskega dvornega življenja«. Ta knjiga je v Avstriji prepovedana, in zaplenjena zaradi nemoralne vsebine in žaljenje Veličanstva. — Brzojavna poročila. Cesar Fran Josip na vajah. GORNJI MIHOLJAC 13. (15.) Njeg. vel. cesar se je podal ob 71/* uri zjutraj na mesto vaj in sicer proti Porcu ; spremljali so ga prestolonaslednik ruratinski in tu bivajoči nadvojvode. Vreme je deževno. Vojna med Kolumbijo in Venezuelo. SAN J U AN DE PUERTORICO 12. (B) Jeden iz Venezuele pripluvši parnik je donesel novico, da so vsi venezuelski delavci od 14. do 60. leta primorani vstopiti v vojake. Vojna v južni Afriki. LONDON 13. (B.) Brzojavka lista »Times« iz Pretorije pravi, da so bili Buri v minolem tednu v vshodnem Transvaalu jako delavn'. Koncertrirali so se ob jezeru Schrissie in okolo Amsterdama z oči vidnim namenom, da uderejo v Natal. Sestanek med carjem in cesarjem. Tiljelmom. HELA 12. (B.) Ob zaključku vaje je car Nikolaj zaprosil cesarja Viljelina, naj sporoči nemškemu brodovju izraz njegovega posebnega zadovoljstva. Ob 7. uri zvečer se je brodovje povrnilo na prostor pri Hela, kj ir je zasidrano. Atentat na predsednika Zjedinjenili držav. BUFFALO 12. (B.) Ob 3. uri in pol popoludne izdano poročilo pravi: Stanje predsednika je istotako, kakor včeraj zjutraj. Mac Kinlev toži le radi utrujenosti, uživa zadostno mero hrane. Zvečer ob 8. uri in p >1 izdano poročilo pravi, da stanje predsednikovo na večer ni bilo povsem dobro. Hrana, ki jo je predsednik zavžil, ni dobro prebavljena, žila ni bila zadovoljiva, no, pozneje se je stanje nekoliko zboljšalo; rana izgleda dobro. Predsednik spi mirno. BUFFALO 13. (B.) Vsi ob postelji predsednika zbrani zdravniki so izjavili o'» 3. uri zjutraj, da je stanje predsednikovo kritično. XXXXXXXXXXXXXXXX 1X1 X X X X X X X X X X X X X X X XI GORICI da MIZARSKA ZADRUGA 7 z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, je prevzela m slo?, zalop inrotn iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desn* strani cerkve sv. Petra). Konkurenca, nemogoča, ker Je blago Iz prve roke. X X X X X X 3 X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx Najbolja prevlaka za podove je Feraolendtov bliSčeči lak 4.-1-4-4- za podove ▼ četero nijan*ah za mehak les, ki pokrije vsako prej Ano prevlako. se ne prilepi, s»e ga lahko opere in e trpežen. Za 10 m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v pleba.Hti škatlji. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, VI Sckulerstrasse št. 21 Ustanov I je na 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „ Vandol". Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (biks) Cenik poiljem brezplačno poštnine prosto Lekarnarja A. Thierry-ja balzam se zeleno varstveno znamko »nuna« 12 nialil ali 6 velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron :>0 stol franko, razpošilja proti predplačilu: m A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" ■■ v Pregradi. Ro^otee Slatina . DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleischmarkt 1. -- BtIDAPEST: Lekarnar I. pl. Toriik in I>r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. HvpfBIHi Na drobno se vdobiva povsod. Od brata Hrvata! čč. gg. Žnideršić & Valenčič prva kranjska tovarna testenin v Ilir. Bistrici. Moja patriotička dužnust nalaže mi, da Vam iz'azim podpuno priznanje vrhu pri-poelatih mi makarona. Isti su izvrstne kvalitete te nadnašajn u U»me pogliedu sve, k«>je sam d«»sele od raznih tvrdkah imao. Oso h to prii>oruČ:i m trgovcem Hrvatima ..makarone** gospode Žnideršić & Valenčič u Ilirskoj Bistrici. Kranjska, jer ista gogpoda vjerni svom materinjom slavenskom jeziku imadu napise na kartonima lih »Slavenski«, te stoga nije nam sada nužda uzimati kot Ktrana<*a, koji nam šalju »makaroiie« sa napisom madjarskim, talijanskim i. t. d. Ovu moju izjavu možete, ako želite, v javnost dati. \ 7 a d i mir Gorsetić trgovac Požega, Hrvatska. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč., za na dom po 30 nvč. Hter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. Ivan Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč. Pozor stariši! Snažno zakrpani Čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hi5e 3. na trpu S- Giovanni, tik lekarna Leitenburg. i - Operater kurjih očes, van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij Via štadion 3. I. ki je odprt od g predp. do pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zarasiih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikvkor^nih bolečin. CeDH za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. Skladišče vina ^ podih in buteljkah. P ine mastne In dezertne vina na de elo in drobno franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. Jakob Jel len v Trstu, ulica Sette Fontane st. 13. priporoča 3 krat na dan ^vež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. Pekarna in sladčičarna Redka prilika! 300 komadov za samih l¥«k. 3. Ena krasna dobro idoča ura s 3 letnim jamstvom in lepo verižico; 1 krasna garnit, guml»ov za srajce ovratnik in man^-ete iz double zlata : 1 fina škatljica za eiirart-; 1 eleg- brururo žepno ogledalo s finim glavnikom ; 1 beiežnica v angležkem platou ; 1 eleg. br -ua igla za dume iz prima double zlata : 2 gumba <>d pimili briljantov -. 1 krasno pozlačen prstan z imi-tovanimi biseri za dame. ali gospode; 1 najboljša novčarka 7. usnja ; 1 krasna špila za kravato »e simili briljanti : 1 dobrodišeče milo; 2o angl. predmetov za dopisovanja in še 2<>o komadov raznih predmetov, koji so don a neobhodno potrebni. Teh 300 predmetov za samih Mk. 3 z uro vred. ki sama toliko velja, razpošilja samo nekaj časa po povzetju. Skladišče Opava <Šlesko). Poštno predalo štv. 15 Pri .<1 • mu 2 zaritkor