_____ __^	AM>o®am««tl: Mm«
naročnina meoečn«	MM	g	^^^^^^^ 12 Lir.i Ksl.ro, m«*
12 Lir, za možem-
^^^^ ^m^^rn T^ flf 1 ^^^^ J^^ f	^^
deljska izdaja ce- ^^^^^	M	M ^^^^^ M^^^^J
a. 20 Lir«, Edi»on«
namen ti: 10.349 prt U inserrioni.
loictno	^^^^^^	^^m	M	«	c. ?J
Lir ^	^Br	m	to.sso P.r <u *bb<H>
Celt, rač. Ljubljana ^^	^^^ ^^^^	^^^	^^^ ^^^^	^^^^	~	^^^ ^^^^	^^^^
10.650 ta naročnino
io 10.349 ta inaerat«.
Podrulnlcai
Noto meato.	Ur«dnlltT« !■ iirtKl Kopitar)«?« t, Llobltana. a	...	,,, _	. .. „
Izključna pooblaSEenka za oglaSevsnje Italijanskega i. tujega | R.d«loa«, AM.lnistr.iloa«. Kopit.rj.T« Lubiana | ConcMsloimria we mt. 1. p«BW1e!« «fl P"""*"" U*1Ub« izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana,	I	T.l.lo« 406I-400S.	I	ed e»tera: Union« Pubblicita Italiana S. A.. MIlana
bh«ja vaak dan imtraj rac«« p«»«4«l|k« I« da« t a r« praznlkn.	Noli^L'«
Ain el Gazala in Gialo zasedena
Velika sovražna podmornica potopljena — Silni napadi na Malto
Vofno poročilo št. 616
Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Prednji oddelki so včeraj dospeli do A i n El Garale in v libijski puščavi je bila lopet zasedena zelenica Gialo.
Naša in nemška letala so napadla zbirališča sovražnih avtomobilov ter jih nekaj zažgala in poškodovala. Eno lelalo vrste vHur-ricane< je bilo v boju sestreljeno.
Na otoku Malti so italijanske in nemške letalske skupine s številnimi bombami srednje in največje vrste v polno zadele delavnice vojnega gradiva, ladjedelnice in pomorska oporišča. Izbruhnili so hudi požari, zadetih je bilo nekaj vojnih ladij. V spopadu z lovskimi letali iz spremstva je angleško letalstvo izgubilo štiri letala. Eno naše letalo se ni Trnilo.
Nočni napad nad T r i p n 1 i in B c n-g a z i je povzročil smrt osem domačinov, nekaj ljudi pa je bilo ranjenih. Javljena je majhna škoda.
Naše pomorske enote so potopile veliko sovražno podmornico. Ena naša enota sc ni vrnila.
Monakovo, 7. febr. AS. V današnji številki tukajšnjega lista »MUncliener Neueste Nacli-ricbten je objavljen daljši članek o napredovanju Osnih sil v Libiji. ČInukur pravi, da ie propadla angleška zimska ofenziva v Libiji, ki je veljala Angleže tolikšno oslabitev njihovih sil v vzhodni Aziji. Angleži so upali na hitro zmago v Afriki, nato pa ho hoteli z vso naglico prepeljati afriške čete v vzhodno Azijo, da bi jih postavili v boj z napredujočimi Japonci. Medtem pa se je po zaslugi čudovitega manevriranja italijunsko-ncmškcga poveljstva in ju-
naštva Osnih vojakov zgodilo ravno nasprotno: Angleži, ki so upali, du bodo v kratkem času pregnali italijansko-nemške sile iz Afrike in nato napadli samo Italijo, poskušajoč jo streti, morajo zdaj gledati, kako se položaj iz dneva v dan slabša. Angleži ne samo, da so morali opustiti svoje načrte, ampak so morali podleči načrtom poveljstva Osi in žalostno končali svojo veliko Izmlljotino, ki se je zaključila 7. bitko z« Benghazi, v kateri so bili pokopani vsi angleški upi na nadaljno ofenzivo proti Trlpo-litaniji. In mnogo hitreje kakor so mislili, so se
morali Angleži umakniti 550 km nazaj t Mar-mariko.	.
I'a še nekje drugje so italijansko-ncmskl uspehi prekrižali angleške račune, le v začetku svoje ofenzive so Angleži pripovedovali, da je ta ofenziva zamišljena kot potuoč Sovjetski Rusiji na edini možni drugi fronti. Posledica tega je, da Sovjetska Rusija dobila v tem ni-kitke pomoči in jc morala še poleg lega spoznati. du so vojaške sile Osi zmožne na drugi fronti ne samo vzdržati, ampak celo prisiliti Angleže, da morajo zopet sami začeti upati na sovjetsko pomoč.
V Sovjetski Rusiji se je nemška zimska fronta utrdila in /daj sc >e vidi, "kako brezuspešni so sovjetski napadi, ki navzlic vsem naporom ne tnorejo več doseči niti najmanjšega krajevnega uspeha, ki so jih doslej tako iz-
rabljuli za propagando.
Katastrofa nizozemskega brodovja
japonsko letalsho nadaljuje z napadi - Novi japonski uspehi na kitajskem bojišču
Živahno delovanje na vseh bojiščih
Rim, 7. februarja. AS. Za severno ameriškim in angleškim brodovjem ie zdaj holandsko vojno brodovje prišlo na vrsto, da dobi nauk vrste jTearl Harbour*. Jedru vojnega brodovjn ho-hinilske Indije, ki so gu Japonci presenetili pri otoku Kangennsu. sta bili potopljeni dve najboljši križarki. enn pa je bila poškodovana. Potopljena je bila tudi ameriška križarka, ki je oiačevala holundsko brodovje. To dejanje je posebno važno iz naslednjih Ircli razlogov:
Ameriški načrti za uničenje irske samostojnosti
Berlin, 7. febr. AS. Jasno je, pravijo v nemških pol. krogih, da mora predsednik irske vlade De Valera braniti nevtralnost svoje države ne samo proti navzočnosti ameriške vojske na Severnem Irskem, temveč tudi proti še nesratnnejšim načrtom. Kakšne načrte snuje ameriška vlada, je na dolgo in široko razložil ameriški list »Washing-ton Post«, ki je napovedal uničenje irske državne neodvisnosti in priključitev le junaške republike Združenim državam. Po končani vojni, zatrjuje imenovani list, bo prav gotovo prišlo do atlantske lederacije, v kateri bodo Združene države. Velika Britanija in Irska. Popolna neodvisnost malih držav bo v sistemu pametne ureditve sveta nemogoča. Zakaj ne bi naredili iz Irske sestavni del Združenih držav, ko pa živi v Ameriki več Ircev kakor pa v lastni domovini? Takšne vrste utemeljevanja 6o danes na sporedu v Washingtonu, pa tudi v Londonu in v Moskvi, pristavlja »Berliner P)6rsen Zeitung«, načrt, ki ga je vvashingt. list raz-trobental, se popolnoma sklada z načrti, katere je
angleški zunanji minister Eden nesel v Moskvo, da si bos 1.1 namreč Anglija in Združene države razdelila atlantsko območje, dočim bodo Evropo prepustili boljševikom. Edina razlika je v tem, da smatrajo Združene države za najbolj naravno to, da si pri6voje V6C Atlantsko morje, dočim si Anglija poskuša najti primeren prostorček vpliva v ozkem pasu med ameriškim Atlantikom in boljše-viško Evropo. Zasedba Severne Irske pomeni izri-njenje angleškega vpliva iz Irske, kamor polagoma korakajo Združene države, in zato ima irski narod vso pravico protestirati proti Rooscveltovim načrtom, da bo nekega dne izkrcal svoje čete celo na ozemlju svobodne irske republike in irsko državo vključil kot sestavni del v zvezo Združenih držav. Besede »Washington Post«, končuje berlinski list, naj bodo v opomin in premislek tudi tistim evropskim državam, ki doslej kar nočejo razumeti, da je potrebna vzajemnost vseh evropskih celinskih držav.
Anglija in Amerika ne moreta izpolniti obljub, danih Sovjetom
Rim, 7. febr. AS. Kljub uradnim lažem, ki prihajajo skoraj vse iz amerikanskih in angleških virov, so vojne dobave, določene Sovjetski Rusiji, v velikem zastanku in to navzlic ponov-nim obljubam Rooseveltovim in Cchurchillo-■vim'. Sov jetski generalni štab, ki je stoodstotno računal na te dobave in zato ni štedil s svojimi rezervami, je. zavoljo tega v velikih skrbeh. Težave naraščajo posebno za Stalina, ki ve, da mora izkoristiti velik zimski mraz za izboljšanje svojih postojank in to vsaj do druge polovice marca, kajti od takrat najprej bodo veliki deli ruske fronte zaradi blata in vode onemogočili vsako akcijo. Zamuda pa je nastala zaradi nepričakovanega položaja, v katerem sta se znašla Roosevelt in Churchill v holand-ski Indiji, zaradi zahtev Avstralije, Birme in genrala Auchinlecka, ki bi rad na vsak način nadomestila za izgube v libijski bitki.
Neznana letala nad Gibraltarjem
Tangcr, 7. febr. as. Iz Gibraltarja poročajo, da «> včeraj zelo visoko nad Gibraltarjem letela letala neznane narodnosti in da jim je protiletalska obramba odgovorila z živahnim ognjem.
Posveti med zastopniki španskega in francoskega Maroka
Tangcr, 7. febr. as. Blizu kraja Araehe na meji med španskim in francoskim Marokom sta se sestala general Orgaze, visoki komisar španskega Maroka, in general Nogues. zastopnik francoskega Maroka, na posvet o vprašanjih, ki se tičejo teh dveh protektoratov. Službeno poročilo pravi, da so uklepi tega posveta, ki so se ga udeležili tudi tehnični in vojaški strokovnjaki, zadovoljivi^ in da bodo izdatno rešili vsa vprašanja, obstoječa med «ibema protektoratoma, zlasti prometna vprašanja, trgovsko izmenjavo, carinske zadeve, način pre-krane in drugo.
Velike sovjetske žrtve v borbi za Feodozijo
Berlin, 7. febr. AS. Po izjavah sovj. ujetnikov je borba za Feodozijo Ruse veljala 23.000 mož, in sicer 10.000 ujetnikov, 3000 mrtvih in 12 tisoč ranjenih. Včeraj so nemški letalski oddelki uspešno napadali zbirajoče se sovjetske čete in oddelke, ki so bili na pohodu. Napadli so tudi ruske utrjene postojanke na polotoku Kerču.
Berlin, 7. febr. AS. Iz voj. krogov jc prišla vest, da je nemška letalska sila dne 4. in 5. febr. na vzhodnem bojišču sestrelila vsega 64 ruskih letal. K tem jc treba prišteti še letala, ki jih je sestrelilo protitankovsko topništvo, s čimer je celotno šlevilo naraslo na 97 letal. V istem č„isu so Nemci izgubili le dvoje letal.
Važna razodetja Stafforda Crippsa
Stockholm, 7. lebr. AS. Bivši angleški poslanik v Moskvi, sir Stallord Cripps je v neki londonski reviji objavil članek, v katerem ostro kritizira vlado ter jo obtožuje brezbrižnosti za velikanske človeške izgube med Rusi in za velike žrtve, ki jih morajo prenašati. Bivši poslanik obžaluje, da angleška vlada ni poslala zadostne pomoči Rusiji in pravi, da je poslana pomoč nezadostna.
Stockholm. 7. febr. as. Zunanje ministrstvo sporoča, da je Švedska sprejela zastopanje boli-vijskih koristi na Japonskem.
1.	S tem ie holundsko vojno brodovje. n« katero so bili gospodarji Jave tako |>onosni, dejansko uničeno.
2.	Dogodek pri Kangcangu ic nov dejanski dokaz, da ie vojno brodovje docela neuspešno. dasi so Angleži in Amerikanci prav na brodovje postavili domnevo o svoji premoči nnd drugim kopnim in letalskim orožjem in na niči snovali tudi svoje načrte za vojno in za zmago.
3.	Dogodek potrjuje veliko moč japonskega letalstva, čeprav so angleški in ameriški poveljniki mislili, da je manjvredno in tako nameravali zmagati na Tihem morju.
Italijansko javno mnenje z bratskim zadoščen iem zapisuje ta novi uspeh japonskih zaveznikov. katerih sijajno vedenje na bojiščih, kopnih, pomorskih in v zraku, spremljajo Italijani s prav takim občudovanjem, kakor ljubeznijo.
Napad na Singapur se nadaljuje
šanghaj, 7. febr. AS. Novice iz Singapurja poročajo, da sc strahovita nadaljuje japonska ofenziva. Singapurski otok jc stalno pod nevihto ognja težkih topov, ki bruhajo ogenj z nasprotne strani ožine med otokom in johorsko obalo. Japonci so tudi popolnoma ohranili nad moč v letalstvu, čeprav se zdi, tla so Angleži uspeli dobiti nove okrepitve v lovskih letalih. Japonski bombniki napadajo vojne ciljc v glavnem pri dnevni svetlobi, delujejo pa tudi ponoči ob luninem svitu.
Bangkok, 7. febr. AS. Tukaj se. govori, da io general NVavel odločil, naj se birmanska vlada preseli iz Rangoona v Mandaluy.
Tokio, 7. febr. AS. Napad japonskih lelal na sovražno mornarico kakih SO milj južno od otoka kangean, ozir 240 milj vzhodno od Surabajc. je prvi velik poraz nizozemske vojne mornarice. S tem je tudi padel pomen Su raba je. Suraba jo so že pet let utrjevali kot pomorsko in letalsko 0|x>ri.šče. Mudurska ožina jo loči od otoka Ma-dura, kjer so pelrolejski vrelci. Surabajo, ki Je bila zadnje dni tudi večkrat iz zraka silno napadena, branijo številni protiletalski topovi, dočim je na vzhodnem delu otoka Madura obalsko topništvo. V Surabaji je tudi industrijsko središče Nizozemske Indije. Ima šest velikih jeklarn, različne tovarne za oklepna vozila, za protiletalsko orožje, puške, avtomobilsko industrijo itd.
Tokio. 7. febr. AS. Agencija Domei je izvedela z bojišča v Birmaniji, da so japonska letala, ki so včeraj zjutraj zopet napadla letališče Ran-
Iraški ministrski predsednik in veliki jeruzalemski mufti na obisku v Rimu
Rim, 7. Icbr. AS. Predvčerajšnjim sc jc na po-vratku iz Berlina iietavil 6 svojim spremstvom v Rimu predsednik iraške vlade Rašid Ali El Gai-lani. Z njiin jc prišel iz Berlina tudi veliki jeruzalemski mufti Amil El Husseini 6 svojim spremstvom.
Iraški ministrski predsednik, ki izhaja iz Mohamedovega rodu, je star 49 let in je znan po cc-lem muslimanskem svetu. Po končanih verskih in juridičnih študijah je bil štiri leta član iraškega kasacijskega sodišča. Bil je pravosodni minisler takrat, ko je Anglija zahtevala od Iraka koncesijo za petrolej vKirkuku, in jc v znak protesta proti temu odstopil. Pozneje jc bil izvoljen za poslanca v Bagdadu. Nato jc bil notranji minister, pa jc zopet odstopil v znak protesta proti zvezi med kraljem Feisalom in angleškim kraljem, ker njegovi državi ni bila zagotovljena popolna neodvisnost
in jc uslanovil z drugimi iraškimi nacionalisti Angliji nasprotujočo stranko, ki ji jc dal ime »Stranka narodnega bratstva«. Vedno je nastopal proti Angležem. Po sinrti kralja Feisala v Švici jc uspel, da je bil njegov sin vkljub angleškemu nasprotovanju kronan za kralja in je postal ministrski predsednik. Zavzemal je v različnih vladah tudi razna druga ministrstva. Večkrat ie bil nato šc ministrski predsednik. Ko je izbruhnila v Evropi vojna, so Angleži nanj pritiskali, naj prekine diplomatske odnošaje z Italijo. On se jc temu uprl, ker angleško-iraški pakt tega nt predvideva. Prisilil je tudi k odstopu regenta Abdul Ilaha, ki je bil pod angleškim vplivom. Med tem časom se je začel angleški vpad v Irak. Iraška vlada in i njo ves narod se jc uprla. Če bi imela na razpo lago dovlj orožja, bi Irak brez dvoma zmagat
Zlom sovjetske zimske ofenzive
Berlin, 7. februarja. AS. Berlinski opazovalci poudarjajo, da so v Londonu razočarani nad popolnim ziomom ruske zimske ofenzive. Izredni uspehi nemških čet vseh vrst orožja so omogočili nemškemu vrhovnemu poveljstvu, da ie obdržalo v svojih rokah operativno pobudo na vseh odsekih bojišča. S svojo zimsko ofenzivo, katero je nujskrbneje pripravil po nasvetu angleških in ameriških generalov, ni Stalin dosegel nič drugega kakor strahotne izgube v ljudeh in orožju, ne da bi pri tem imel kakršne koli vidnejše uspehe, pravi berlinska »Nachtausgabe«, To jc danes glavna in vodilu« misel pisanja angleškega časopisja, ki se je povzpelo tudi do naslednjega značilnega priznanja: S tem, da je oslabil angleške sile t
Vzhodni Aziji v korist angleške ofenzive v I.i bi ji. ki pa se je medtem sprevrglH v polom, in s tem, da je začel ojačenja pošiljnli Sovjetom, ie Churchill prav zn prav navezal usodo Velike Britanije na izid ruske ofenzive. Ker pa ie sled nja ofenziva doslej zgrešila svoj cilj. čeprav je veljala hude žrtve, požrla velikanske sovjetske rezerve in močno oslabila vojaške sile boljše vizma. sc iz tega lahko sklepu, da se niso razblinili le vsi britanski upi za to zimo. pač pa se je znašla povrh tega Velika Britanija v ne varnosti, da utecne nemška vojska doseči po nolpn zmago mul holiševizmom. nakar sc bo Anglija nenadoma znašla iz lica v licc z nemško vojsko.
goon, zbila v zračnih bitkah sedem sovražnih le-tul, med njimi nekaj »Curtihsovc m lovskih leiai tipa >1' 401. V teku dneva so japonska letala ponovila svoje napade na lo mesto in so hudo poškodovala letalske lope, nasipe in druge voja. ške cilje v birmanski prestolnici. Samo eno japonsko letalo se ni vrnilo.
Toki«, 7. febr. AS. Agencija Domei jc izve-dela iz neke japonske postojanke na Kitajskem provinci Sansi. da so japonske čete, ki tam razganjajo kitajske oborožene komunistične skupine v Nišengu (jugovzhodni del province fcansi) do 5. febr. prisilila rdeče poveljstvo, da se je moralo umaknili za 2.") km proli severu. Nek* druga japonska skupina, ki je prišla iz \Vausi*n-<ja, je zasedla Sijilghem, tretja skupina pa je prodirala z juga in ie odrezala umikajoče se kitajske rdeče čete
Nov tajnik faiistovsk« zvez« v Ljubljani
Rim. 7. februarja. AS. Duce je n» pfedlng tajnika stranke imenoval /a tajnika zveze bojevniških fušiiev v Ljubljani fašista Orland* Orlandiuiia. ki se ie rodil 1009 in vpisal t stranko 1928, diplomiral iz gospodarskih in trgovskih ved. je prostovoljski topniški poročnik in bojevnik v Španiji ter v sedanji vojni, kjer je bil ninien. Poprej ie bil dodeljeni podtajnik fašistovske zveze na Reki. Imenovan je namesto fašista Emilija Grazlolij«. Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, čigar tajniški posli s tem prenehajo. Izmenjava znamenj bu po določenih predpisih 12. februarja ob 10 ob navzočnosti nadzornika stranke Davida Fossa.
Sneg in mraz v Angliji
Stockholm, 7. febr. AS. Žc več dni vihrajo
nad Anglijo velike snežne nevihte in šc ni	nobenih
znakov, da bi prenehale. V vodah okoli	Dovera 60 nevihte povzroiilc veliko škodo.
Z vsega sveta
Španija
Letalska propagandne prireditve
so začeli prirejati v Španiji. N« velikem mani-festacijskcin zborovanju je govoril v Madridu poveljnik letalstva iz Valencije in so sc zborovanja udeležili letalski in mornariški minister in zastopniki vojaških oblasti. Španske railijskft jjosta jc so priredile posebne oddaje za letalsko propagando.
Madžarska
Poljedelska dela
morajo biti v vsej Madžarski v redu in točno opravljena. Na temelju zakona o obrambi je madžarska vlada odredila, zelo stroge odredbe, ki med drugim pravijo, da mora vsak madžarski poljedelski delavec pred 15. marcem skleniti delovno pogodbo. Če delavec ne bi našel delodajalca, se mora prijaviti oblastem, ki mu bodo našle zaposlitev.
Francija
V Parizu
je bilo le dni zbranih 11 članov francoske vlade. Vsi ti ministri in državni tajniki so prišli v svojih zadevah iz Vichjja v Pariz.
Prvič po 55 letih je bila v Parizu obglavljena neka ženska, ki je ubila svojega petletnega otroka. ISjen mož je bil obglavljen naslednji dan.
Švedska
Finsko trgovsko zastopstvo
jc prišlo t Stockholm, kjer se bo z zastopniki švedske vlade pogajalo o pospeševanju izvoza iz švedske na Finsko. Pogajali «e liodo tudi za sklenitev posebnega jnjsojila, ki ga bo Švedska dala Finski.
Južna Afrika
Sabotažna dejanja
v Johannesburgu se nadaljujejo. Te dni j» bila pretrgana telefonska in brzojavna zveza l Capetovvnom. V nekem kraju so odkrili velik« količine dinamita in gradiva za irdelovaoje bomb in ročnih granat. Zaprl,j so 2J oseb. t
Palestina
Skupina židovskih roparjev se sedni ndel-stvuje v Palestini. Ti židovski »gangsterji« skušajo ugrabiti to ali ono nglednejšo osebnost, d« bi nato izsiljevali odkupnino.
Navodila za razdeljevanje osebnih izkaznic
Ljubljana, 7. februarja.
V	ponedeljek 0. januarja začne ljubljansko mestno (»glavarstvo s sprejemanjem prijav za osebne nakaznice na naslednjih krajih:
V	šoli v /gornji siški za prebivalce prejšnje občine Dravlje s predkraji hi nekdanje občine Zgornja Šiška. V ljudski šoli v .Spodnji Siškl za okoliš nekdanje upravne občine S|odn.ja Šiška. V ljudski šoli za Bežigradom za bežigrajski in svelokriški okruj ter za Stožice. V ljudski šoli v Mostah za območje nekdanje upravne občine Moste razen Kodeljevega in Planirja. V poslopju siarc rukrarne na Poljanskem nasipu z.a Kodelje-vo Planir, Štepanjo vas in z.a poljanski okraj do Stritarjeve ulice. V šoli na Ledini z.a šentpeterski okraj od Miklošičeve ceste do meje nekdanje občine Moste in do levega brega Ljubljanico. V .Mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi 7 za središče mesta do leve strani Miklošičeve ceste in do železniške proge od Miklošičeve ceste do Tobačne ulice, nadalje pa do Aškerčeve ulice ter Zoisove ceste in ob Ljubljanici do tromostovja, vključno |K>slopja Pod lurnoin. V meščanski šoli na Viču za nekdanjo upravno občino Vič z Rožno dolino in Glincnmi. V turjaški palači, Gosjoska ul. 15, za trnovski okraj. t. j. južno od središča mesta in zapadno od viškega okraja do Ljubljanice. V šolj na Prulah za šentjakobski okraj od Stritarjeve ulice ler za Barje.
Na teh postajali bodo interesenti dobili for-mular za prošnjo v obliki in s |>odatki, kakršni mi potrebni ža osebne izkaznice. Zaenkrat je izkaznica obvezna samo z« moške od 13,—>0. leta, t. j. od vključenega letnika (HOJ do vključenega letnika 1027, ter bodo zaenkrat sprejete prošnje samo od takih prosilcev, od drugih pa samo v izrednih in nujnih primerili. Po 1». februarju pa bodo za osebne izkaznice lahko pro-
sili tudi drugi, ki imajo pravico, namreč moški nad 50 let in ženske. Poleg prošnje nu omenjenem forniularju moru vsak predložiti tri enake fotografije v velikosti 4.5X5 cm. kjer mora biti dotičnik fotografiran brez klobuka in doprsno. Poleg tega pa mora vsakdo predložiti tudi za dokaz svoje identite potrebne dokumente. Vsakdo mora prošnjo predložiti osebno.
Ko dobi prosilec forinular za prošnjo, plača pristojbino za vsak formnlar.
Uslužbenci državnih in javnih uradov ter zavodov in učenci visokih in srednjih šul naj ne hodijo na te postaje, temveč naj se z.a osebne izkaznice obrnejo na svoje uradne predstojnike.
Prošnjo je po navodilih Visokega komisariata treba izpolniti predvsem v italijanskem jeziku ali pn dvojezično tako, da je italijanski jezik na pr\cm mestu. Pisava mora biti čitljiva.
Podrobnejša navodila dobe prosilci na na-ved enih postajah« ki bodo poslovale od M—li.
Razdeljevanje osebnih izkaznic bo objavljeno v časopisih. Kdor pa potrebuje izkaznico res nujno — za potovanje ali podobno — naj se zglusi v osrednjem uradu na mestnem poglavarstvu, Mestni trg 2, 1. nadstropje, nad trgovino mestne elektrarne, v sobi 44,
Reklamacije zaradi nedostavljenih februarskih živilskih nakaznic bo kartotečni odsek mestnega preskrbovalnega urada sprejemal brez izjeme samo še do torka 10. februarja. Zato naj se vsi, ki morda še niso dobili živilskih kart za mesec februar, gotovo takoj zglase v veliki dvorani Mestnega doma v I. nadstropju, kjer bodo naglo opravili, saj ni prav nobenega navala. Spet opozarjamo, naj ljudje ne odlašajo, ker bi pozneje ne mogli več dobiti živilskih nakaznic za ta mesec.
Gospodarstvo
Posledice
komunističnega
rovarjenja
Ljubljana, 7. februarja. Včeraj jr bila objavljena nova odredba o gibanju prcbii>ulstva, ki pravi, da je v dnevih od 7. do Ki. februarja prepovedano po vsej pokrajini gibanje v času od 17..tO do <i..'i<) zjutraj. Tn odredba je stopila z današnjim dnem v veljava.
Kakor vse dosedanje omejitve o gibanja prebivalstva, tako je tudi ta odredba posledica tistega zločinskega komunističnega rovarjenja, ko nekateri domišljavi zanesenjaki in služabniki tujih idej in tujih koristi izvajajo nasilje nad ogromno večino slovenskega prebivalstva in mu v dosego svojih zahrbtnih političnih namenov brezobzirno nalagajo najhujša bremena in preizkušnje. Komunisti skušajo v svoje namene izrabljati stvari, za katere se niso nikoli zmenili in jim niso bile nikdar mar, dokler niso prejeli zanje ukazov iz tujtne ali pa niso smatrali za potrebno, da uporabijo ta sredstva v svoje temne politične namene, proti katerim je ogromna večina mirnega prebivalstva.
Tako sn komunisti sedaj s svojim zločinskim delom izzvati ukrep, ki bo v svojih posledicah prizadejal ogromno škodo vsemu našemu gospodarstvu. Hudo bo prizadel prebivalstvo pri njegovem delu in bo zavrl občutno redni tek poslov in zadev. Za vso lo škodo in za vse ovire sc mora sedaj naše prebivahtvn zahvaliti zahrbtnemu in zločinskemu komuni-stičnemu rovarjenju. Tolikim nesrečnim dejanjem komunističnih plačancev mora prebivalstvo prišteti še in priključiti vse posledice sedanje odredbe in komunistom se mora zahvaliti za vso škodo, ki se nanj vidi. Res strahoten uspeh komunističnih rovurjenj.
Nov čas za zatemnitev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na svoji naredbi z dne 0. junija 1011-XIX št. 42 iu z dne 12. januarja 1942-XX št. 2 in smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za zatemnitev, odreja:
Člen 1. Do nove odredbe se morajo upoštevali predpisi o zatemnitvi od 19.30 do 7.30 ure.
Člen 2. Drugi predpsi, ki jih obsega' naredba z dne 0. junija 1941-XIX št. 42, ostanejo neizpre-menjeni.
Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo 12. febru-aria 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli,
Rešujte nagradno uganko
v »Slovenčevem koledarju«
(stran 230)
Rešitve pošljite do 15. februarja ter označite na kuverti: Rešitev križanke Bogate nagrade vas čakajo! - Zato rešujte nagradno uganko v Slovenčevem koledarju
Na Svečnico izpadli shod Križanske moške kongregacije bo prvo postno nedeljo, dne 1. marca ob pol šestih zvečer. — Seja predstojništva bo pa v nedeljo, 15. februarja ob II dopoldne.
Tschammer tind Oslcn je za inescc februar prepovedal vse športne prireditve, vključno državna prvenstva, šporjne tečaje in športna posvetovanja, za katere je potrebno daljše potovanje od 50 k iu. Prireditve v oddaljenih krajih, ki so bile napovedane zn februar, se morajo odložiti na poznejši čas.
Resnica o dogodku na Verdu
Ljubljana, 7. lebruarja. Tajna radijska postaja tako imenovane osvobodilne fronte*, ki, kakor je njena navada, patvarja resnico, je zopet razširila popolnoma iz trte izvito govorica, češ tla so sodrugi> poskusili napasti vojaško posadko na železniški postaji na Verdu.
V resnici se je ta dogodek, o ktderem skuša svojevoljno radijsko poročilo partizanov varati prebivalstvo, dogodil v prvih urah 2. februarja takole: Skupina oboroženih komunistov je vdrla v postajno poslopje z namenom, uničiti tamkajšnje naprave. Toda njihov poskus je takoj spodletel, ker jih je vojaška posadka v kljub temu, da so bili v premoči, takoj razpršili. Preden so se spustili v beg, so ubili enega svojega ranjenca.
Vojaška posadka jih je nato zasledovala in imeli so /i mrtvih, mnogo drugih pa je bilo ujetih.
Med trm spopadom jc bil ranjen en naš oficir in pet vojakov.
Iz zadružnega registra. Vpisane so bile naslednje izpreineinbe: v likvidacijo je stopila Zdravstvena zadruga z om. jamstvom v Ponikvah. — »Pri Posojilnici, zadrugi z neom. jamstvom v Trebnjem, so bili vpisani novoizvoljeni člani uprave: Miklič Jože, Majcen Aleksander in Kolenc Jože; nadalje pa je bila vpisana spojitev Kmet-ske hranilnice iu posojilnice, zadruge 7. omejenim jamstvom, v Mokronogu. V zvezi s tem je bila izbrisana Kmttska hranilnica in posojilnica v Mokronogu. — Po končani likvidaciji je bilo izbrisano Kmetijsko društvo Selo-Šumberk, r. z. 7, o. z. v likvidaciji.
Mezde na Švedskem. Tudi novi sporazum med delavstvom in podjetniki na Švedskem predvideva stalno zvezo med mezdami in življenjskimi stroški. Mezde sn bodo prilagojevale uradnemu indeksu življenjskih stroškov. V začetku vojne je znašal la indeks 100 (1914 — 10«), v začetku leta 1941. '204 in v začetku lela 1912. 227. Strokovne organizacije na Švedskem so ugovarjale, da indeks ne daje dejanske slike o povišanju življenjskih stroškov, ker se jo zelo podražilo veliko število nerarioniranih živil in predmetov. Okvirni sporazum glede mezd predvideva dejansko samo 50% povišanje mezd, če je upoštevajo celotno nastali višji življenjski stroški. Ta lestvica za mezde bo ostala zaenkrat, ker bo popolna izenačitev mezd z draginjo povzročila še večje zvišanje stroškov. S povišanjem mezd se bo okoristilo
okoli 800.000 delavcev, k temu pa je prišteli še okoli 100.000 zasebnih nameščencev iu 200.000 državnih in občinskih uslužbencev. Pojavila pa se je kritika, da je zaradi te prilagoditve mezd kupna moč še bolj narasla, dočim so uvozi znatno popustili in ponehali, zmanjšala se je tudi proizvodnja, poleg tega pa so se zmanjšale tudi blagovne zaloge, tako da sloji povečani kupni moči nasproti manjša količina blaga, kar bo imelo seveda neizogibno posledice tudi pri cenah in se bo torej inflacijski tok nadaljeval.
Končana likvidacija Avale r Belgradu. Iz Belgrada poročajo, da je zaključena likvidacija Avale, delniške poročevalske družbe. Oddelek Avale za prodajo inozemskih časopisov se je od-cepil od Avale in bo zanj postavljen poseben likvidator.
Iz hrvatskega gospodarstva
h Zajednica za papir na Hrvatskem. 3. lebruarja je bila v Zagrebu objavljena uredba, po kateri se osnuje na Hrvatskem zajednica za papir. Vsi proizvajalci in predelovalci morajo hiti včlanjeni v njej. Zajednica vrši tudi uvoz papirja.
h Cena sladkorja na Hrvatskem. Na Hrvatskem so sedaj določene nove cene sladkorja. Na ■ debelo znaša cena sladkorja 21.50 kun za kristalni sladkor in 22.90 kun za sladkor v kockah. V zvezi s tem so določeni tudi odbitki za velctrpo-viuo iu nadrobno trgovino
Spori
Uvedba potne dovolilnice za občino Ljubljano
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino XIX št. 2<>t
na podstavi kr. ukaza z. dne 3. maja 1941-o d re j a :
Člen 1. Od dne 20. februarja 1942-\X dalje prihod ali odhod z ozemlja občine Ljubljana morajo imeti vse osebe, starejše od 14 let. za redno potno dovolilnico (lascia passare).
Člen 2. Potna dovolilnica se izda na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki se mora vložili, izvzeinši v primerih dokazane nujnosti, vsaj pet dni prej pri naslednjih uradih in povelj-ništvih:
a)	za občino Ljubljana na rajonskih policijskih stražnicah;
b)	zu ostale kraje v pokrajini pri uradih javne varnosti ali pri najbližjem jKMtajnem |o-veljništvu kr. karnbinjerjev.
Člen 5. Potna dovolilnica je zavezana kol-kovini 0.50 lire in mora biti opremljena s fotografijo. če prizadeti nima osebne izkaznice ali druge listine, ki se šteje za enakovredno na jiodstavi člena 6. naredbe z dne 24. januarja 1942-XX št. 7.
Podatki osebne listine sc morajo vnesti v potno dovolilnico.	.-«-■■	*
("len 4. Določbe prednjih členov se ne uporabljajo z« osebe, ki iinajo redno dovolilo zn prihod na ozemlje Ljubljanske pokrajine ali za odhod z njega.
V soboto in nedeljo turnir namiznega tenisa na Kodeljevem
Danes popoldne in jutri bodo nastopili ljubljanski igralci nuiniz.uega tenisa na propagandnem turnirju v prostorih Mladike. Turnir prireja agilna sekcija SK Slavijo. Spored tekino-vanja bo obsegal vse discipline, med njimi tudi tekmovanje posameznic. Razen članic |>ri-mlitelja bodo tekmovale tudi Ilerniežanke. Za moške so predvideno vse možne točke sporeda. Ni še znano, če bodo vsi klubi |>oslali svoje igralce na Kodeljcvo, verjetno pa je, da bodo Korotanci, llermežani in Mladikarji pozorni najinim prireditelju in da bodo nastopili noi"<> številno.
šport v kratkem
Italijani bodo igrali z Nemci in Švicarji. Od-
jioslanci treh držav so imeli na Dunaju konferenco, na kateri so se dogovorili za medna rodne nogometne tekme. V jeseni bodo igrali Italijani v Švici. Termina še niso določili. Dosegli so tudi načelni sporazum glede mednarodne nogometne tekme med Italijani in Nemci. To tekmo bodo odigrali v Berlinu.
Kje so igralci italijanske državne reprezentance? V času. ko zbira načelnik italijanske nogometne zveze enajst najboljših mož za sestavo narodne reprezentance, bo zanimivo zvedeli, kje se nahajajo sedaj igralci, ki so sodelovali pri raznih svetovnih prvenstvih. Izkušeni Ferrari nastopa še tu pa tam v moštvu »Juventiisa', v glavnem pa je prevzel vlogo trenerja. V enajstorici Milana se blesti ime, ki je znano vsakomur, ki vsaj malo ve o
nogometu. To ie Meassa. Odličnika iste vrsle ima v 6vojih vrstah tudi rimski Lazio, namreč Piolo. Bivši prvak vratarjev Ceresoli je bil dalje časa bolan, zadnje pase pa jc začel v svojem rojstnem tnesiu Bergamu spel s treningom. Pričakoval) bi, da se ostali igralci udejstvujejo v klubih najvišjega razreda. Temu pa m lako. Veliko jih nastopa v moštvih srednje kakovosti. Tako igrata na primer branilec Zanello, pa tudi znani Garaffa v klubih C-razreda.
Nogometno igrišče na otoku. Ker je v nicslu premalo kopnega prostora, ima »Venezia* svoje igrišče na otoku sv. Helene. Gledalci, ki obiskujejo nogomelnc tekme, potujejo na svoje igrišče vselej po morju. 7.a plovne družbe, zlasti pa za čolnarje, pomeni nogometna tekma vselej dober posel. Po 10.000 gledalcev prevozijo nedeljo za nedeljo na prostor ogrog zelenega polja.
Zidje izključeni iz šporla. Madžarski prosvetni minister je izdal odlok, ki prepoveduje sprejemanje Židov v službe pri športnih organizacijah. Z i^to odredbo je tudi objavljeno, da ž.idje ne smejo bili člani športnih društev. Organizacije. ki ne bodo upoštevale tega odloka, bodo razpuščene.
Španski nogometaši bodo gostovali 12. aprila v Berlinu, 26. aprila pa v Budimpešti. Ker bodo na vmesno nedeljo 19. aprila prosti, so Hrvati jiodvzeli korake, da bi prišli tudi v Zagreb. Vodstvo hrvatske nogometne zveze je zaprosilo tajnika nemške zveze dr. Xandrija za posredovanje.
Celovški igralci hokeja na ledu bodo vrnili obisk Hrvatom. 11. t. m. bodo naslopili v Zagrebu, dan pozneje pa v Varaždinn. Na gostovanje na Hrvatskem bodo poklali Celovčani moštvo KAC.
Iz Srbije
Govor pomočnika za socialno politiko in ljudsko zdravje, številnim srbskim delavcem, ki 60 odšli na delo v Nemčijo, je pred kratkim govoril |>omočnik ministra 7a socialno jiolitiko in ljudsko zdravje, bivši senator dr Djura Kotur. V govoru je omenjal tudi socialni pomen njihovega dela, ker delavci s svojim zaslužkom doma lahko vzdržujejo svoje družine in na ta način zboljšujejo sedanje razmere.
Uredba o občinskih uslužbencih. Srbska vlada je izdala uredbo .o občinskih uslužbencih. Po tej uredbi ima okrajni glavar fiooblastilo, da lahko v važnih slučajih odslavlja občinske uslužbence.
Kino predstave za šolsko mladino. Po vzoru drugih mest so sedaj tudi v Zaječarju stalne kino predstave za šolsko mladino. Za mladino prikazujejo v kinih samo vzgojne filme.
Člen 5. Kdor nima stalnega bivališča v mestu Ljubljana, pa bi ga našli v njegovem okolišu, aLi kdor ima svoje stalno bivališče v mestu Ljubljana, pa bi ga našli zuna j n jegovega okoliša brez potne dovolilnice ali z zastarano potno dovolilnico, se takoj zajjre in se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, upravno jx> postopku, določenem v naredbi z. dne 26. januarja 1942-XX št. 8. z zaporom do dveh mcsecev in v denarju od IOO-3000 lir.
Ljubljana, 6, februarja I942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko Dokraiino: , Emilio Grazioli
Iz Hrvatski
Preskrba prebivalstva z mlekom na Hrvatskem. S prvim februarjem je prevzela na Hrvatskem vso preskrbo prebivalstva z mlekom Poslovna cenfrala za mlekarstvo, ki jo je ustanovil minister za obrt, veleobrt in trgovino. Za mesto Zagreb prevzema mleko od omenjene poslovne centrale Zajednica za mlekarstvo v Zagrebu, ki j« tudi poldržavna ustanova.
Odkup tobaka so v mostarskem okraju podaljšali do konca tega liiescca.
Slovaški poslanik pri zagrebškem nadškofu, Slovaški poslanik v Zagrebu, dr. Josel Cieker, je oni dan obiskal hrvatskega nadškofa, prevzviše-nega dr. Stepinca, ter je imel z njim daljši razgovor.
Na Hrvatskem še vedno huda zima. Poročali srno že, da so bili na Hrvatskem radi hude zime zaprli vse šole do 3. t. m. Ker je mraz samo malo |x>pus!il, medtem je pa pričelo znova snežiti in sneži kar dalje, oslanejo na Hrvatskem vse šole zaprte do 15. t. m. Radi novega 6nega ima seveda velike težave tudi železniška uprava ter prihajajo vsi vlaki v Zagreb z veliko zamudo. Snežni zameti so posebno močili in veliki na liški progi.
Zavod za pobijanje kriminalitete. Pod okriljem notranjega ministrstva so v Zagrebu ustanovili osrednji državni zavod za pobijanje kriminalitete.
Hrvatski |x>slanik v Berlinu na obisku pri velikem muftiju. Hrvatsko časopisje jjoroča, da je hrvatski poslanik v Berlinu dr. Mile Budak obiskal prejšnji teden velikega jeruzalemskega muftijo, ki sedaj živi v Berlinu ter je imel daljši razgovor,
Rimsko pismo:
Dva iz!eta: Monte Maro-Monte Cel.o
(Konec.)
Kličemo ju v tilanijah vseh svetnikov: Sveti Janez in Pavel, prosita za nas; sta pa omenjena tudi v našem kanonu. Iz tega lahko sklepamo, da so ju kristjani že takoj s prvih po-četkov močno častili in se jima prijoročali. Bazilika obeh rimskih mučencev je tudi še danes dosti obiskana.
Morda tudi še iz drugih razlogov. V njej je na posebno zgovoren način izpričana večna mladost krščanstva. V stranski, krasni kapeli, ki je cerkvi prizidana, je grob ustanovitelja pasionistov, sv. Pavla o d k riža (t 1775), velikega sjio-kornega pridigarja, ki je 7. zgledom in besedo pospeševal zlasti češčenje trpljenja našega Go-s|joda. Prvi oltar desno od velikega oltarja pn je posvečen mlademu svetniškemu študentu, gojencu pasionistov, sv. Gabrijelu od žalostne Matere božje, ki je bil rojen 183S. v Assisiju in je umrl 1862. Sv. Gabrijel je bil za svetnika razglašen 1920. leta. Njegovo češčenje je razširjeno tudi med slovensko katoliško učečo se mladino. Po pravici ga postavljajo ob strani svetniški trojici jezuitskih gojencev^ Gonzage, Kostke in Berh-mansa. Sv. Gabriel je bil rojen iz družine, ki je štela 13 otrok. Ni pa živel v rimskem samostanu pasionistov na Celin temveč v samostanu Moroval-ce v pokrajini Marche (Ancona) in je tam tudi
pokopan. Tu v Rimu je le njegov oltar, na katerem pa deli svetniško čast z neko drugo, zelo znano novodobno svetnico, sv. G e m m o G a 1 g a n i. Sv. Gemina je bila po rodu Toskanka, rojena blizu mesta Lucca 1878 leta, 1903 je ravno tam umrla, bila 1933 razglašena za blaženo, 1940 pa kanoni-
7. i rana. Samo sv. Terezija Deteta Jezusa se more s sv. Gemmo primerjati glede hitrice, s katero sla napravili vsaka svojo svetniško »kariero?. Kakor oltarji sv. Terezije, tako je ludi Gemmin oltar ves v cvetju in lučih. Rim je prebogat svetniških relikvij, pa je vendar oltar sv. Gemme v cerkvi sv. Janeza in Pavla eden od najbolj obiskanih božjepotnih oltarjev rimskega mesta. Neštete zahvale in darovi pričajo, da imajo ljudje zaupanje v to svetnico in da so njene priprošnje ludi deležni.
Sv. Gemma ni bila pasionistka in sploh ne redovnica, čeprav je zelo prosila in se ponujala, da bi jo vzeli v kak samostan. Vsi so jo odklanjali. Po njeni smrti pa So pnsionislke odprle svoj samostan v njenem rojstnem kraju v Lucci, in sedaj imajo pod velikim oltarjem svoje cerkve njeno svetniško truplo, ko so se žive tako otepale. Ker pa je bila ]>o svojem življenju in mišljenju prav z.a prav res pasionistka, jo lo-te po pravici k sebi štejejo. Zn duhovnega voditelja je imela tudi pasionista p. Germana, ki je o njej napisal ludi lep življenjepis in kot znan poznavalec cerkvenega prava mnogo pripomogel, da je njen svetniški proces tako naglo tekel. Največ je kajpada prispevala svetnica sama oziroma njeni čudeži, ki se še vedno dogaja,jo.
Poleg bazilike je samostan pasionistov, kjer vam rado volje pokažejo celico redovnega ustanovitelja sv. Pavla, v kateri je živel in umrl. Prijazni
vratar tudi rad odpre omaro, v kateri je zbranih nekaj predmetov, ki jih je uporabljala sv. Gemma: rožni venec, več knjig, vrv, s katero se je bičala, nekaj obleke, njena budilka in še več drugih malenkosti. Hranijo tudi šop njenih las, ki so svelli kostanjeve barve. Slikajo j>a jo navadno s črnimi lasmi. Sicer pa je od nje ohranjenih tudi več fotografij. Fotografija jo tudi znana njena slika ni podobicah, kjer ima sklenjene roke in gleda prob nebu.
Na tem kraju si res preteklost in sedaujos/ podajata roke. — Ker je bil dan lep. sem si ogle. dal še javni park, ki pokriva večji del hriba Park na Celiu je med najbolj svežimi in najbolje oskrbovanimi rimskimi parki. Lepo je zarasel i lavorjem, mirtami, plemenitimi smrekami, dišečimi cipresami in zlasti z mogočnimi pinijami, ki dajejo vsem rimskim parkom poseben poudarek Poleti mora bili tu prijetna senca. Na višini se visoko dviga Elizijski oltar in na njem obelisk. Velike rjave in 7, mahom porasle žare ga obdajajo. Še nekaj korakov in odpre se presenetljiv razgled na dolino vie Ap|)ie ima lia onkraj ceste ležeča K a rak a lova kopališča. Še danes, po tolikih stoletjih, vplivajo mogočno na gledalca, čeprav so le oglodana razvalina — vsekakor največja razvalina, kar jih Rim nremore.
Oglase za italijanske časopise sprejema uprava »Slovenca"
Si0vesBiQst 58-letnice »Rerum novarum« v Rimu
Rim, 3. februarja.
Lansko leto in minilo 50 lel po znameniti delavski okrožnici Leona XIII. Kerum novaruni'. Po vsem krščanskem svetu so liilo v teku priprave /.a slovesno proslavo izredno pomenljivega dogodku. V Italiji so lansko leto bile tu iu tam spominske svečanosti, kot nekako zaključno slovesnost pa moramo smatrati proslavo v Rimu preteklo nedeljo, I. februarju.
Svečanost je liila v veliki avli novega poslopja Cregoriane, ki se za velike prireditve lahko uporablja kol zborna dvorana. S tem je celotna proslava dobila tudi najprimernejše okolje: saj je papeška Gregorijnnska univerza (Gregoriana), ustanovljena od Gregorja XIII. (1572—1585) danes največja bogoslovna visoka šola na svetu z več kot 2500 slušatelji in T fakultetami. Vodijo jo jezuiti. Staro poslopje, kjer so študirali tudi mnogi slovenski duhovniki, je bilo že zelo pomanjkljivo in ni več ustrezalo svojemu namenu. Novo mogočno poslopje sloji na Piazza drlla Pilblla tik pod Kviriualom, čisto blizu cerkve Dvanajstih apostolov.
.Stari znanec, ki ima v sebi veliko Jegliče-vega duha. mi je omogočil vstop na proslavo in dober sedež poleg sobe. Bil« sva v drugi vrsti, kakor škofje, a se /urad: odličnosti mojega mecena nisem tej okoliščini toliko čudil, k tkor dejstvu, da so Škofje sedeli v drugi vrsti. Pa sem takoj razumel: prva vrsta je bila pridržana kardinalom — in res jih je pot prišlo: Piz-zardo, Pellegrinotti, Cattaneo, Salotti iu Caccia-Pominioni. No, kasneje je bilo tudi še za škofe dovolj prostora v prvi vrsti. Velika avla, ki ob-seže nekaj tisoč ljudi, je bila nabito polna in še na dvonadstropnih galerijah je bilo kar pisano bogoslovcev. Pisano, pravim: ker niso vsi v črnih talarjih, ampak ima vsak zavod nekoliko drugačno uniformo. Velike dvorane ni bilo potreba še posebej krasili, ker je zgradnja in marmornato stebrovje samo na sebi dovolj lepo. Le oder so pregrnili z veliko rdečo preprogo, levo in desno pa so namestili podobi Leona XIII. in Pija XII.
Proslavi so dali močan poudarek pevci pevskega zbora iz Propagande, ki so za uvod zapeli mogočno »Arclaiiiatlonos . v kateri se živečemu papežu želi življenje, pokojnemu Leonu pa slava. Ta zbor je golovo edinstven na svetu, ker ga se-s avljajo bogoslovri najrazličnejših narodov: poleg belcev sem videl stati črnce in zastopnike rumenega plemena: poleg naših vrlih slovenskih bo-goslovccv, .Japonce, Kitajce, Hrvate, Ahesince, Irce, Indijec itd. Pa so jo dobro urezali in zaslužijo sloves, ki ga zbor uživa.
Začetni govor je imel advokat Pnolo Pericoli, predsednik Krožka sv. Petra in Znanstvenega društva, ki sta dala pobudo za proslavo. Mož ima žo 80 let, pa je še izredno čvrst in svež. -Bil je od vsega počelka v italijanskem socialnem gibanju in je bi! 15. maja 1891 navzoč, ko je Leon XIII. v cerkvi sv. Petra razglasil svojo socialno okrožnico, kot zanimivost je tudi povedal, dn je bas tedaj bila v Rimu skupina francoskih delavcev pod vodstvom znanega, praktičnega socialnega delavca in industrijca Leona Hermnle, ki so se prišli poklonit sv. očetu in sc mu zahvalit za njegovo skrb za delavstvo.
Nato so pevci zapeli sTu es Pelrus«, nakar
je povzel hesedo glavni govornik, jezuitski pater Brucculeri, urednik odlične revije Civiltii Cat-tolica in znan italijanski sociolog, ki uspešno nadaljuje izročilo velikega Toniole. Brucculnri si je postavil nalogo, da razčleni Leonov socialni nauk in obenem opozori na socialne direktive sedanjega papeža. Brueruleri se je izkazal za zelo rutiniranega, temperamentnega govornika. V enotirnem govoru je najprvo narisal duhovno ozračje v dobi pred eneikliko in oiAenjal Syl!a-lius, ki ga je morala Cerkev izdali proti tedanjim libcrnlističnim zmotam Papež Leon XIII. pa je hotel ponuditi družbi tudi pozitivno zdravilo proli ranam, ki jih jo sekal liberalizem in iz njega se porajajoči marksizem. To je bil namen in pomen Rertim novaruni', ki je presenetila ves svet z jasnostjo svojega socialnega nauka in z možato obrambo pravice zatiranih slojev. Zato je tudi njen odmev bil tako silovit in je povsod vzbudil rodovitno socialno delavnost.
Sedanji papež Pij XII. do sedaj ni izdal ii-razito socialnih okrožnic, vendar pa je tudi v nje-
govih okrožnicah in govorih polno naukov, ki se nanašajo uu socialno in gospod a rskosociulno področje. To so nauki o lastnini, o delu, o družini, <i človekovih nurvanih pravicah itd.
Govornik je za svoja jasna iu pogumna izvajanja žel veliko odobravanje. Pevski zbor pa je za zaključek zapel še krasno skladbo: Oreinus pro Pontifice nostro Plo . s katero se je zaključila lepa jubilejna akademija.
Kaznovana hinavščina
Dva znana pesnika: Piron in Jean Jncques Roussepu sta se dobila v Bruslju. Dan je bil lep in sončen. Zalo sta odšla na izprehod v okolico. Med živahnim pogovorom sla pustila mesto daleč za seboj in zašla na odprlo polje in travnike. Kar zazvoni v bližnji cerkvi poldne, liousseau se jo takoj odkril, padel na kolena in pričel glasno moliti. Piron ga je začudeno pogledal, nato mu pa dejal: Cisto odveč, dragi liousseau. ker Iu naju tako nihče drugi ne vidi, kakor sam Bog.«
Pripravijo vse potrebno za kalitev krompirja!
V	sedanjem vojnem času smo tudi mi navezani mnogo bolj na krompir in ne gre, da bi zanemarili ali opustili kaj. kar jo potrebno, da dobimo čim prej in čim večji pridelek krompirja v letošnjem letu. Predvsem je potrebno, da pripravimo vso potrebno za predkalitev krompirja. V ta namen naredimo primerne plitve zahojčke iz lat, ali pa se poslužimo zabojev za shranjevanje sadja. V le zahojčke zložimo zdrave, enako velike gomolje, ki še niso odgnali kali. Za kalilev pripravljenega krompirja ne režemo, marveč pustimo celega! Zlagamo ga tako, da imajo gomolji glave (tisti del, kjer je največ očes), obrnjene navzgor. Leže naj tesno drug poleg drugega, da se pri prenašanju ne morejo preobrnili. Naložene zahojčke prenesemo v primerno toplo in svetlo sobo, kjer prične krompir kmalu odganjati kali. Nn gomolje pa ne sme sijali sonce, zato zahojčke primerno zavarujemo ali pa zastremo okna s tka-ninnstim zastoroin. Najprimernejša toplota za kalitev je okoli 10 slop. C.
V	vlažnem in temnem prostoru odženo krompirjevi gomolji dolge, blede, tanke in življenja nezmožne kali; le v svetlem in primerno suhem prostoru odžene krompir močne, kratke in zdrave kali, od katerih je pričakovati dobrega pridelka.
Vendar se dogodi, da zaradi presubega zraka gomolji ne morejo odgnali. V tem primeru zmočimo žakljevino in z njo pokrijemo še neka-Ijen krompir. Nikdar pa ne smemo močiti kale-čega krompirja! Pravilno kaljeni gomolji postanejo veli, kali pa dobe njim značilno barvo.
Ako je prostor, kjer kalimo krompir, preveč enostransko osvetljen, se tudi kali obračajo za svetlobo. Tu pomagamo z obračanjem zabojčkov. Ko so kali 4—5 cm dolge, posadimo krompir konec marca v primerno, toplo, staro pognojeno, rahlo in dobro obdelano gredico. Pri saditvi moramo pazili, da ne odlomimo krhkih kalčkov. Za' 50 kv. metrov rabimo okoli 18 do 20 kg celega krompirja
Krompir, namenjen za saditev, naj bo zdrav in zbran. Kaljen krompir nam bo vsaj /.a 2—l tedne prej dozorel iu nas tako skoraj za mesec dni prej rešil skrbi pred pomanjkanjem tega važnega živila. Nakaljeu in dovolj zgodaj sajen vrtni krompir nam bo dal že meseca junija prvi pridelek. Posebno primerne sorte zgodnjega krompirja so: kifeljČnr , ki jo nekako srednje hitro zrel; Prvenec, ki je zelo zgodnji, Biiiljer, ki je zelo zdrav, rodoviten in odporen. »BOhmov rani rumeni in zgodnji rožnik , ki je sicer rodoviten, a dozori precej kasno.
Slovenci v Zagrebu
$1 i
Nova italijanska oklepna vozila, ki so prispela v Libijo z zadnjimi konvoji
Prejšnje leto je tudi v društvenem življenju zagrebških Slovencev pustilo svoje sadove. Slomškovo prosvetno društvo jc izgubilo mnogo delovnega članstva, k.tr *e je posebno opu-zilo pri zunanjem društvenem delovanju.
V nedeljo dne S. februarja 1942 bodo nastopil v znani Jeronimski dvorani in pokazali komedijo: Pričarani ženin«, ki je kot nalašč prirejena /a predpustni čas. Kdor sc hoče res od srca zabavali nekaj ur. Ik> gotovo prišel na prireditev, seveda bo moral pohiteti, ker je zanimanje zanjo zelo veliko iu so karte že sltoraj ruzprodane. Med odmori bodo igrali noši priznani harmonikarji, tako da se tudi med odmori ne bo nikdo dolgočasil.
Vsi zagrebški Slovenci in hrvatski prijatelji slovenske igre, ste na prireditev vljudno vabljeni.
Najgloblji rov
Najgloblji rov na svetu se zajeda v osrčje zemlje 4320 m pod morsko površino. Navrtali so ga na petrolcfjskcm polju v Kaliforniji ter dobe dnevno z njegovo pomočjo na površje okoli pet vagonov petroleja.
Vprašanje in odg<n
"»r
»Povejte mi, gospod, kaj pri Va6 stalno dežuje?«
»Ne, ne. Pozimi sneži.«
Vse zlo je iz greha
Vso zlo je iz Rrelia, pravi krščanstvo. Dogma n izvirnem grehu je skrivnost, a resnica, ki brej njo ni mogoče popolnoma doumeti življenja! K<i bi ne liil greli porušil prvotne hogopodohnostl človekov e, hi nu* svetu sploh no bilo bolečine. ^ raju hi bila le ljubezen dvigala srca k Bogu. Do> juiiskn je vse gorje, kj tare človeška srra, posledica grelni. Greli sveta Imenuje ilvetn pisni« prvi greli, ki je započel tragedijo človeškega rodil. Od tedaj je na svetu bolečina; hoda in trpljenja spremljata Adamove otroke; spremljajo jih bo, le/ni. a tlim na bregu čaka smrt. Zaman se upira ieniljaii bolečini, zaman išče pijače nesmrtnosti — bolečina in smrt sta kazen zn greh.
Poleg te kazni je zadela človeški rod še druca kazen. N a p u h je bila strupena korenina greha, zalo je človeka zadela kazen ponižanja: prvotna harmonija, ki jc v človeku vse sile družila ia Jih dvigala ter blažila, je porušena, um je otemnel. volja je oslabela, a priborila si jo silovito iiioč do nje živalska čud. poželjiv ost. On, ki Je hrepenel pn božji neodvisnosti, se je nenadoma streznil kot suženj najnižje strasti, ki se še more iz živalske nutiire priviti do človeka.
Življenje bi tedaj žare* ne bilo več vredno življenja, da ni posijal v obupne mrakove človr-skejra srca zarok božjega niilosrčja. dn ni pod-smesljivega krohota pekla bliskoma ustavil klic od zgoraj o odrešenju.
(A. Lscničnik, Knjiga o življenju.)
Službe božje v Ljubljani v nedeljo 8. februarja 1942
Danes, v nedeljo, dne S. svečana, bodo po ljubljanskih župnik cerkvah službe božje v temle spremenjenem redu:
V	stolnici bo prva sv. maša z blagoslovom ob tričetrt na 7. Druge maše ostanejo v dosedanjem redu.
Pri Sv. Petru bo prva tiha sv. maša ob tričetrt na 7 pri stranskem oltarju, glavna sveta maša z blagoslovom pa bo ob 7. Vse druge svete maše ostanejo kakor navadno. Sv. obhajilo se bo delilo vernikom že ob tričetrt na 7 in potem pri vsaki sv. maši.
V	Trnovem bo red sv. maš lak: Ob 7 sv. maša z blagoslovom, nato sv. maši ob 8 in 9, nakar bo ob 10 glavna sv. maša. — Večernicc bodo ob 4 popoldne z blagoslovom. Šolski sveti maši bosta ob 8 in 9. Ob pol U pa bo glavna larna sv. maša. — Prihodnjo sredo letos izostane lurška procesija ter bo mesto tega procesija prihodnjo nedeljo.
Pri Sv. Družini v Mostah bodo sv. mašo v tem redu: Ob 7 glavna sv. maša z blagoslovom, nato bo ob 8 druga sv. maša za odrasle. Za ljudsko .šolo bo sv. maša ob 9. Ob 10 bo glavna farna sv. maša. Za meščansko šolo in drugo dijaštvo bo sv, maša ob 11. Zadnja sv. maša bo ob 12.
Na Viču bo prva glavna sv. maša ob 7. Vse drugo ostane.
V	Šiški bo glavna sv. maša ob 7, za bližnie ho pa ob pol 7 liha sv. maša. Vos drugi red službe božje ostane.
Pri Sv. Cirilu in Metodu: Tista sveta maša, ki bi bila ob 6, zdaj odpade, vse druge sv. maše pa bodo kakor doslej. — Popoldanske večernice bodo ob 4 mesto ob 5.
V	cerkvi Marijinega Oznanjenja pri o o. frančiškanih bo prva tiha sv. maša ob pol 7, nakar bo ob tričetrt na 7 pridiga, za njo pa orglana sv. maša. Drugi red nedeljske službe božje pa ostane nespremenjen. — Ob delavnikih bodo litanijc vsak dan ob pol 5 popoldne.
Divjad se med sabo dobro pozn?
Lovci in ostali poznavalci življenja in navad divjačine so ugotovili, da se divjačina zelo dobro pozna med sabo. Tako se n. pr. strahopetni zajec brez strahu in bojazni približa srni, ker dobro ve, da mu od nje ne grozi prav nobena nevarnost. Tako zajec kakor srna pa ne marata imeti nobenih »bližjih stikov« z divjimi svinjami in vepri. Kakor hitro ju zajec ali srna opazi, se spustita v divji beg, medtem ko se ju jelen prav nič ne boji. Pred njim se divja svinja spoštljivo umakne v grmovje in hodi dalje svojo pot.
Srne in zajci imajo velik strah tudi pred lisicami in volkovi, ln čisto upravičeno, ker oba neusmiljeno davita in morita ti vrsti divjačine. Lisica siccr starih srn ne napada, zato ima pa večjo strast do njenih mladičev.
Tako kakor štirinožci, se med seboj poznajo tudi ptice, ki 6e razprše na vse strani, kakor hitro se jim približuje kaka ptica roparica.
KULTURNI OBZORNIK
Na Japonskem je vsak pesnik
Japonsko poznamo po njeni subtilni umetno-s'l, tako v slikarstvu kakor tudi v pesništvu, ki je prav svojevrstno. Običajno ima japonska pesem samo nekaj verzov, ki pa imajo globoko pesniško vsebino. To so tako imenovani haj-haj-i'', kakor jih je v našem literarnem življenju v predzadnji številki »Doma in sveta: ustvaril nekaj pesnik Dušan Ludvik, ki je znan po svojem posnemanju virtuoznih pesniških oblik. Že mnogi narodi so se navduševali ob taki in podobni japonski lirični pesniri, ali bolje liričnem vzdihu, ki je Japoncem naravnost iz srca vzet in njim bistven, saj se pravi n. pr.: »Jaz« v japonščini guniii", kar pomeni »nepremišljeni človek«, nasprotno pa »Ti« Mianzi', kar pomeni »cenjeni in spoštovani gospod«. Znto tujci tako težko razumejo ta jezik, poln pesniških fraz, je pa izraz japonske subtil-nosti in njihovega poetičnega liastrojenja.
Najčešči izvor njihovega pesniškega navdiha je japonska priroda ali pa prazniki z njo v zvezi. Predvsem njihovi prazniki cvetja. Vsi vemo, kakšen uspeh je imela v našem gledališču japonska drama »Praznik cvetočih črešenj«, ki jo je po japonskih motivih in v vzločnem duhu napisal Klabund. Prav taki prazniki cvetja, ki se razvijajo od rane pomladi do jeseni, ko se razcveta jo' krizanteme, so praznična razpoloženja, ki navdihujejo japonska srca, da zazvene kol struna. Posebno cvetoče črešnje so jim najdražji cvetovi, kajti vsi vrtovi so polni belega cvetja. Japonci ne goje namreč teh dreves zaradi plodov, temveč ljubijo neke vrsle »divjo črešn.jo , ki ima samo bohotno cvetje, ter uživajo njegovo dehtenje in čas. Prav tako tudi cvetoče breskve, slive itd. Oh času cvetenja leli dreves se vrsle japonski p-azniki in svečanosti, pri katerih se vrše pesni-tekme; na majhne lističe pišejo pesmice, li-
rična razpoloženja, kakor jih tisti hip občuti srce. Te pesmi se potem prebirajo prisotnim, ki .jih poslušajo s pravo pobožnostjo. Najboljše pesmi pa pribijejo z žebljički na drevo, ki jih je navdihnilo, da jih morejo brali še dolgo vsi. ki gredo mimo. Najlepše take pesmice potem tudi zbero in jih tiskajo v zbirki. Tako lahko rečemo, da je na Japonskem vsak človek kos pesnika, pa naj bo uradnik, kmet. vojak ali kar koli.
Na la način so pesnili že pred tisočletjem, kajti ohranjeni so slilii pesnika Tomonorina iz časa pred Kristusovim rojstvom:
Mar tudi danes, ko je pomladno nebo tako mirno, nemirno cvetje črešenj pada?
Iz XII. stolelja je na primer la pesem: Morava se gledati z žalostjo v srcu, moja črešnja na bregu! Razen tebe — razcvetene — nikogar drugega nimam ...
Neki sodobni pesnik pa poje: Zavela jo sapica in stresla s črešnje cvet ko nežen smehljaj otroka ..,
To so zgledi japonskega pesništva, ki je drugačno, kakor smo ga vajeni, ter more samo človek nežnega čustvovanja dojeli lepoto teh kratkih verzov. Toda na Japonskem jih razumejo vsi. ker v vseh živi—naraven pesnik. Neki navadni nešolani pesnik je n. pr. zapel naslednji verz: V vsaki solzi, ki ji pade iz očesa, vidim
nasmejane obraze svojih otrok...„
Japonska književnost jo ena najstarejših na svetu. Viri kažejo že v VII. stoletje pred Kristusovim rojstvom, v čas legendarnega vladarja Džim-Nuja. Na počelku je bila — kol tudi sicer drugod — poezija tesno povezana z religioznostjo in obrednostjo, pozneje pa se je osamosvojila ter se v srednjem veku razvijala v veliko ljubavno in viteško pesem. Iz tega časa je znana pesnica Šotori. Zlala doba japonskega pesništva pa spada v XII. vek po Kr., ko so nastala glavna klasična dela. V tem času so bile glavni pesniki — ženske-pesnice, ki so tudi pozneje imele veliko vlogo v japonskem pesništvu. Do XIX. veka je vladala doba renesanse, ko se ni pisalo več samo za dvor in plemiče, temveč predvsem za ljudstvo. V leni času so .nastale Japonske uganke, basni in ljudski drobiž, ki se je kol japonska narodna pesem prevajal odslej v različne jezike. V tem času jc najbolj znan pesnik Bakin, ki ga Japonci smatrajo za nenadkriljivega. Napisal je sam okrog 2'JO del, od katerih je najbolj znan roinai llckenden, ki sam obsega i06 zvezkov. Ni Japonca, ki ne bi znal vsaj kakšnega dela tega romana — na pamet.
Zanimivo pa jo, da stoji sodobna japonska književnost pod velikim vplivom lbsena in Strind-berga ter je umetniško na visoki stopnji. Vsekakor pa .bo držalo, da so Japonci po naravi pesniški narod.
Kulturni drobiž
»VRTEC, januar 1942, H. 5.
Januarska številka Vrtca, ki je izšla še v prejšnjem mesecu, prinaša zopet nekaj lepega branja naši ljudskošolski mladini. Tako je v njej več lepih pesmic, kakor: V novo leto (Griša Knritnik), Sveti Trije kralji (Manko Golar), Veter ledeni (J. Kmet) ter zanimiva in kar v note se ponujajoča Smučarska koračnica, ki )o jc sestavil Ante Dcbe-
Napolnjen pa je »Vrtec« s pripovednimi doneski. Uvodno povest nadaljuje Ivan Matičič, opisujoč potovanje Tina in Tince, bratca in sestrice,
ki sta se sedaj izgubila v gozdu, pa je Tinca padla v brezno, ki je pa ni pogoltnilo. Gotovo bodo otroci radovedni, kaj se je zgodilo z njo, kar bo pisatelj povedal pozneje. Jože Krivec je zopet odprl okence v mladost in napisal ljubek spomin na haloška otroka, ki zidata cerkvico, pa jima jo drugi podero in še šiba poje; toda danes mu je ostal lep spomin in zadovoljnost, da je naš rod prav tak. — Polda Tone je prispeval majhen spomin na svetovno vojno (Ivana oče), Janez Langer-holz oživlja stare ljudske originale, sedaj Pevca Franceta, Ang. Tavčar pravljico o divjem možu in hudi muci, Jože Tomažič pa ljudsko o paslirčkovih nebesih. Lea Faturjeva je po svoje napisala staro orientalsko pravljico o biseru iz pesnikove duše; napisala jo jc v svojem krepkem in nazornem slogu. Krista Hafnerjeva skrbi za najmlajše, nadaljujoč Hišico v čevlju. Članek Pavla Kvcdra je posvečen skrbi za ptice pozimi (Varujmo naše ptice), Skrbinškov pa uvaja v odrsko veselje, spominja-joč se svoje zlate otroške dobe. Članke krase lepe ilustracije naših znanih ilustratorjev, kakor so Gaspari, Vogclnikova, Godec, Lakovič, Žnidaršič itd. Posebni zabavni količki so namenjeni zabavi.
»Naša zvezda« št. 8-0. Naša zvezda« je danes edini srednješolski časopis, vreden že zato vse podpore. Se bolj pa zaradi svoje lepe in tehtne vsebine. Bil je sicer ustanovljen izključno kot glasilo sredn.ješol. kongregncij, toda to njegovo poslanstvo je tako široko, da je prevzemal v svoj okvir tudi važna kulturna vprašanja ter gojil tudi leposlovje. Januarska številka, ki je izšla konec meseca, ima zopet živahno, vsebino. Na čelu lista je ponatisnjen odstavek iz Guardini-jevili Svetili znamenj, kar naj Je bila priprava za praznik svečnice. F. S. Finžgnr je napisal premišljevanje v slogu Gospoda Urbana iz njegove Kronike ler pokazal na zgledu iz francoskih vojska. kako le v slogi more stati trd grunt in bili zvezana družina. Ponatisnjena jo Hvalnica stvarstva sv. Frančiška Asiškega. le škoda, da nI Imena prcvajaica (Gradnik). Kanonik j. bimciic je
Koledar
Nedeljo, S. februarja; Janez Matajski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Štefan, opat in ustanovitelj reda; kojintn, inučciiiea; Juvencij, škof.
Lunina sprememba; /adnji krajec; 8. februarja ob 5.3.! ]>opoldne, llersihel napoveduje nestanovitno, sneg.
Ponedeljek, '). februarja; Ciril Aleksan-drijski, škof in cerkveni učenik: Apolonija, devica in mučenica; Amonij, mučenec; Ansbert, šk.if.
Torek, tO. februarja: Sholastika, devica; Sotera, devica iu mučenica; Silvun, škof: \ i-ljent, spoznavalec; /.otik, mučenec; Aniuncij, mučenec.
Osebne novice
Poroka. V nedeljo se bosta v Višnji gori poročila Celjanom dobro znani društveni delavec .lakob Cirmek in gdčna Zdenka Lužnr. Poročil ju bo g. prof. Peter Kovačič. Mladi dvojici nn novi poti skozi življenje želimo mnogo sreče in blagoslova!
= Dve promociji v Zagrebu. Dne 31. januarja sta na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča za doktorja medicine bila promovlrana gdčna. Jelka Vesenjnk, hčerka rajnega ministra Ivana Vesenjaka, in g. Aleksander Gala — oba i/. Maribora. Čestitamo!
Ljub! lana
m
n) t
M CC
kavin nadomestek omogoča pripravo okusnega in tečnega kavuicgn napitka
—	Postna postava za leto 1942. V zadnjem Škofijskem listu razglaša ljubljanski škof g.
dr. Gregorij Rozman postno postavo za letos ter določa, pooblaščen po sv. Očetu, da Ivo, dokler Im trajala \ojska. veljala za ljubljansko škofijo tale postna olajšava: Strogi post — to se pr.ivi: zdr/ek od mesne jedi in mesne juhe ter pritrgnnje jedi — velja samo nit pepelnično sredo, ki bo letos 18. svečanu, ter na \eliki petek. ki bo 3. aprila. A se druge ]>ostiio dneve je dovoljeno večkrat na dan jesti ter uživati tudi mesne jedi. To olajšavo je dal sv. Oče papež zaradi vojnih razmer, ko je prehrana težavna in si verniki ne morejo marsikje poskrbeti hrane po željah, marveč morajo jesti kar dobe in kadar dobe. — Zalo pa nnj verniki delajo druga dobra dela. ki so dandanes tako hudo potrebna.
—	Razpisana zdravniška mesta. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega specialista za kožne in spolne bolezni v svojem amhulatoriju v Ljubljani, mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Logatec in mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Kočevje. Rok za vlaganje prošenj je do 20. februarja t. 1.
—	Vreme. V petek proti večeru ie prenehalo mesti. \ soboto je toplTi^er T,a.~nPnii i\ išji mraz — S.(> stripinj, minimum je bil —3.1 Barometer je kazal 760.9.
EDINI SLOVENSKI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK
izhaja vsak mcsec 15. Letna naročnina 40 lir. Naroča se pri upravi Ljubljana Ivopiiarjeva ulica 6
— Podražitev tobaka, cigar in cigaret. V petek smo priobčili nove cene tobačnih izdelkov, pri čemer nam je škrat pri navedbi tobakovih ekstrak-
tov ustvaril nejasno besedilo. Pravilno se glasi: Tobakov ekstrakt v posodicah po 5 kg se podrai. od 2.50 na 3 lire, ekstrakt v sodih pa se podrai od 1.90 na 2.40 lir za kilogram.
Zberite knj'ige »Slovenčeve knjižnice«. - Vsaka knjiga broširana le 5 lir, vezane po 11 lir in 20 lir.
ob jubileju' Galileja opisal n jegove ječe in vzroke njegovega preganjanja. 1'oseimo važno je, da članek kritično vrednoti Galilejev nauk ter razmo-triva o krivdi Cerkve pri njegovih ječah, kar se strankarsko zelo izrablja, dasi je Galileo ostal prepričan katoličan ter ni nikak zastavonoša svo-bodomiselcev. Članek je važen in bi zahteval popularnosti. Lepoto slov. zemlje nudi Viato-res, ki popisuje sprehode po naši lepi Dolenjski. Odlomek iz Totha je namenjen za božični čas, kakor tudi prevod i/. Timmerinana. Nato slede v lej številki še pesmi, besede zn dekleta (Dekle, ki se bojiš), vsebina predavanja o oliki, lepo-flovni prikaz iz kolegija ter nadaljevanje večje mladin. povesti Jona Svenssona Dogodivščina na tnorju. Nadvse pa je potrebna in zanimiva De-batna ura. Ocena novih knjig predočuje dijaštvtt vrednost književnih novosti. Zadnja stran pa je namenjena zabavi. List velja letno za dijake
8 lir, za ostale 12 lir.
Salezijanska Knjižica št. 195 prinaša spis dr. Fr. Kniiica: Več srca, v katerem se obrača proti sedanji surovosti in neolikanosti sveta ter navaja razne zglede iz vsakdanjega življenja. Več srca! je prav primeren klic v dneh podivjanosti, strasti in pomanjkanja srčne omike. Dr. Knific gleda vzrok tega nravnega propada ter pokvarjenosti v načelnem svetu, namreč v liberalizmu, ki je proglašal načelo popolne svobode vsakega ter dopušča vsakemu delati kot da je on središče vsega. Toda treba je zmlada ostriči trnje, vzgajati že doma v 6rčni omiki, kar naj potem šola ne podira, temveč zida naprej, kar so že starši postavili. Več dobrih in slabih zgledov nazorno prikazuje dobre in slabe posledice vzgoje oziroma sa-mopašnosti; ti so podani zelo živahno in brez sodbe, ki je pripusčena bralcem. Knjižica ima topei in dober namen, pomaga pri pravi vzgoji "a*'' mladine ter tako koristiti vsemu narodu.
I Promet ljubljanske cestnc železnice je prilagojen predpisu o gibanju prebivalstva ter zato električna cestna železnica že današnjo soboto vozi samo od S pa do 15.45. Zjutraj ob 8 peljejo prvi vozovi vseli prog z Ajdovščine na vse strani. Popoldne ob 15.45 pa peljejo zadnji redni vozovi z Ajdovščine na vse strani. Ob 10 peljejo vozovi z vseli končnih postaj, torej od Sv. Križa, iz Most, z Rakovnika, z Viča in Zg. Šiške v remizo. Službeni vozovi odpeljejo ob 16.45 z Ajdovščine na Vič, v /.g. šiško, v Moste, na Rakovnik in k Sv. Križu, odkoder se vrnejo v remizo. Vse spremembe današnjega voznega reda bodo objavljene o pravem času.
I Zn pokojno gdč. Pavlo Schubert bo sv. maša /adušnicu v torek, 10. t. ni., ob 8 v Križankah.
I Uprave ljubljanskih kinematografov MATICI!, SIOGE in UNION A obveščajo svoje cenj. obiskovalce, da so predstave začasno ob delavnikih ob 14.30, ob nedeljah pa ob 10.30 in 14.30.
I Koncert Komornega orkestra, ki bi se
moral vršiti v ponedeljek 9. t. in., je preložen na ponedeljek, 23. februarja 1942 ob četrt na 7 zvečer.
I Zveza blagajniških zdravnikov v Ljubljani
opozarja svoje člane, tla se z ozirom na predpise o javnem prometu vrši redni letni občni zbor, sklican za 10. febr. t. I. popoldne, že dopoldne in sicer ob tri četrt na 10 v prostorih hotela Štrukelj«. — Odbor.
1 Današnja predstava »Upniki na plan!« bo že ob pol treh popoldne in ne ob 3, kol je bilo prvotno javljeno. Konec predstave je ob pol 5.
1 V Ljubljani so umrli od 30. januarja do 5. februarja t. I.: Resnik Antonija, roj. Lajovic, zasebnica, Bezenškova ul. 20; Velkavrh Marija, roj. Gurnik, 79 let. Žena lesarja, Predjamska ulica 51; Bukov 11 i k Marija, 66 let, poštna uradnica, Vidovdanska c. 9; Gartner Ivana, 2 meseca, hči brusača, Črna vas 69; Vidic Helena, 74 let, kuharica, Langusova 'ul. 20; IJregar Karolina, 76 let, kuharica, Vidovdanska c. 9; Pernic Helena, vd. Lubič, roj. Kopač, 65 let. žena mestnega delavca, Vidovdanska r. 9; Vrhovnik Josip, 36 let. absolv. drž. konservntorija, Vidovdanska cesta 9; Knez Franc, zasebnik, Viška ul. 3; Leben Jakob, 84 let, posestnik in zidarski poni.. Knezova ul. 29; ftu-šteršlč s. Melodija Frančiška, 52 let, usmiljena sestra, Slomškova ul. 20; Sesek Ivan, 88 let, magistralni ravnatelji v pok.. Pod Turnom 3-1.. Vuga Rafael, 01 let, trgovski potnik, Povšetova ul. 82; dr. Vladimir Fcerster, 74 let, višji sodni svetnik v pokoju, Dalmatinova ulica štev. 11; Fink Matija, 75 let, upokojenec držav, železnic, Sv. Jerneja c. 7; Pipan Alojz, 70 let, zas., Vidovdanska 9; Itotter Ivana, rojena Gejzl, 69 let. dekla, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Putre Ivan, 57 let. trgovec, Turkova draga 4 pri Kočevju; Čepon Robert, 6 let, sin zasebnega uradnika, Vošnjakova ulica št. 10; Erman Marija, Podboršt, obč. St. Rupcrt; Podboj Alojz, 80 let, upok. davčni upravitelj, ftkofja ulica 3-1.; Tomšič Ignacij, 74 let, Slivnica 3 — Žalna; Bro-zovič Janez, 26 let, sin posestnika, Sečje selo II; Kočevar Janez, 1 leto, sin dninarja, Podlož — Stari trg — Logatec; Kastelic Ivan, 67 let, brivski mojster, Tyrševa c. 6; Bitnar Marija, roj. Juvan, 70 let, žena žel. čuvaja, šmartinska c. 21; ilme-ljak Karel, 62 let, železniški upokojenec, Kneza Koclja ulica 61; Schubert Pavla, 76 let, zasebnica, Napoleonov trg 7; Glavič Ivana, 43 let, žena delavca, Hrastenice 2; Leden Viktor, 41 let, železniški uslužbenec, Polje — Ljubljana — okolica; Grčar Majda, 6 mesecev, hčerka delavca, Fužine 1 — Dobrunje; Svetina Ivan, 62 let. stavbenik, Jesenkova ul. 8; Rajnar Terezija, 37 let, prodajalka. Tržna ul. 7: Drešar Franc, 71 let, upokojeni paznik, Obrtniška 8; Varšek Antonija, roj. Andlovic, 72 let, vdova uradnika, Riharjeva cesta 1.
Lekarne
Nočno službo imajo leknrne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. mr. Ramor, Miklošičeva crsta 20 in mr. Murmavcr R., Sv. Petra cesta 78. V ponedeljek: mr. Sušnik. Marijin trg 3. mr. Kuralt, Gosposvetska cesta K) in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. oktobra 31.
Gledališče
Drnmn: V ponedeljek ob 10 dopoldne: Pc-trčkove poslednje sanje«. — V nedeljo ob 2 popoldne: »Dom«.	«
Opera: V nedeljo ob 2 popoldne: »Proda-na nevesta«.
Rokodelski oder
Rokodelski oder vljudno obvešča P- n. občinstvo, da je predstava: MATURE« danes popoldne ob pol 3, Pridite 1
Profesor buča na kvadrat« in profesorica
ježevku«, kakor ju imenujejo učenke ženske gimnazije, sta odkrila v osmi b. tik pred maturo nezaslišan škandal. V papirnem košu je gu. prof. Mozolje našla koncept zaljubljenega pismu, škandal je popoln, zgodilo se je javno pohujšanje, zato je treba ta nravstveni prestopek eksemplartčno ku/.novuti! Dekle jc treba izključiti, zahteva g. prof. Vrtač, kajti zavod mora zapluti v novo dobo. Vso to mično, veselo zgodbo, ves razplet te s|Mirne točke, vam pokaže na duhovit in vesel način ena najlepših komedij: MATURA«. Rokodelski oder jo bo ponavljal po uspeli premeri danes popoldne oh pol 3! Vsi, ki si /elite lepega razvedrila ob svojih lastnih spominih, pridite! Predprodnju danes dopoldne od 10 do 12 in od I dalje do pričetka, v društveni pisarni. Petrarkova 12, 1. nadstropje.
Radio Ljubljana
Nedelja, 8. februarja. 8.00 Radijska poročila v slovenščini — 8.15 Radijska poročila — 8.30 Koncert organistke Marije Amalije Pardini
—	11.00 Peta maša iz bazilike sv. Pavlu v Rimu — 12.00 Razlaga evangelija v italijanščini
—	12.15 Razlaga evangelija v slovenščini — 12.33 Koncert violinistu Karla Sancina — 13.00 Napoved časa — Radijska poročila — 13.13 Vojno poročilo Glavnega Slana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pesmi, pesmi, pesmi... Orkester (tod vodstvom Angelinija — 14.00 Radijska poročilu — 14.13 Orkester LIAR-ju poti vodstvom D. M. ši juncu: Pisana glasba — 14.43 Radijska poročilu v slovenščini — 17.13 i', Janežič: Zimski boj proti znjednlcem sadnega drev ja, slovensko gospodarsko predavanje — 17.33 Komorni zbor — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Operna glasba — 20.00 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Koncert organistn Pavla Rančigaju — 21.00 Adamičev jaz/. — 21.35 Simfonični koncert pod vodstvom Argenta. V odmoru predavanje v slovenščini. — 22.45 Radijska poročila.
Ponedeljek. 9. februarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8.00 napoved časa — 12.15 Vokalni kvartet l.uinhor — 12.40 Trio Ambrosiano — 13.00 Napoved časa. Radijska poročilu — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Filmska glasba. Orkester pod vodstvom Angelinija — 14.00 Radijska poročila — 14.15 Orkester EIAR-ja pod vodstvom I). M. šijanea: Orkestralna glasba — 14.43 Radijska poročila v slovenščini — (5.30 Komorni orkester pod vodstvom Karla Rupla s sodelovanjem soprnnistke Valerije llevbulove, violinista Pfeiferja in Dcrmelja ter pianista B. Adamiča — 19.00 »Pnrliamo 1'itnliano«, prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Radi jska poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20.00 Napoved časa — Radijska poročila v slovenščini — 11.45 Pisana glasba — 20.00 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Simfonični in vokalni koncert pod vodstvom Paolettija s sodelovanjem soprnnistke Marije Pcdrini in tenorista Merlija — 21.40 Predavanje v slovenščini — 22.0(1 Konccrt kvarteta Polttonieri — 22.45 Radijska poročila
Poizvedovanja
Izgubil sem denarnico z legitimacijo in važnimi listinami cd kurilnice drž. železnic do Dra-velj ter lepo prosim najditelja, naj jo odda proti nagradi v Draveljski ulici 33.
V	četrtek je bila ob četrt na 8 zvečer v tramvajskem vozu štev. 2 proti Mostam pri magistratu puščena aktovka z raznimi zapiski, kateri pa za drugo osebo nimajo važnosti. Kdor jo je dobil, naj jo odda proti dobri nagradi v upravi tega lista.
Ukradena mi je bila zlata moška ura, zelo drag spomin, z monogramom L. .[., številke ure so arabske. Svarim vsakogar pred nakupom, in prosim, kamor bi bila ura pomidena, naj javi ali prinese isto v upravo »Slovenca«, Kopitarjeva 6.
Služba trafik v nedeljo
V	nedeljo, 8. februarja bodo odprte naslednje trafike:
Od " do 20: Erjavc, Celovška 34, Unk, Vodnikova 81, Leskovšek, Tyrševa, kio.sk. nasproti Gospodarske zveze, šmon, Zelena jama, kiosk pri Kol. tov. Mekindu, Društvena 27, Preša, Poljanski nasip, kiosk. Grajzcr, šmartinska 18, kolur. Tabor, kiosk, Valenta, Kolodvorska 41, Hafner, Marijin trg, kiosk, Novak, Miklošičeva 20, llludnik, Tvrševa 9. Lesjuk, Rleiweisova 14, Košir, Gregorčičeva 12. Sattier, Gallusovo nabr. kiosk, pri šentjakobskem mostu, Radešič, Jc-runova t, Dolenc, Cesta nn Rožnik, kiosk.
Od 7 do 13: Bric, Medvedova, kiosk kolodvor, Kočnik. Černetova 17, Francot, I vrševa 55, Leustek, Pokopališka, kiosk pri progi, Blas, Doberdobskn 5, Ravnikar. Poljanska 51, Resnik, Zalošika, stara mitnica, Mlakar, Relk, Resljeva, kiosk križ. Sv. Petra ccsta, Ahčin, Frančiška n-
1» -
Italijanski konvoj jo prispel v Libijo: Oklepna vozila raikladajo.
ska 6, Jerman, Blehveisova, kiosk, križ. Celovške, košuk, Aleksandrova 1, Vadnial, Židovska 1, šoukiil, Pred škofijo 12, lliti, Sv. Florijunu 12, klanje, Opekarska, kiosk, prt Ljubljanici, Novak. Tržušku 45, škerlj, Cesta nu Brdo, kiosk pri progi.
Z Ježice
Tisti del Ježice, ki je bil ob zadnjih inkor-porucijuh združen z Ljubljano, pa je ostal v pogledu poštne dostave šc vedno pod upravo pošte na Jezici, je sedaj priključen k pošti Ljubljana i. k tej pošti spadajo odslej vse Sto-žice, razen hiš. štev. od 1—83. 85, 86, 88, 89, 93, 100. 133, 136, 137, 138, 150, 160, 161, 175, 179, 180; od Kleč pa je prišla pod pošto Ljubljana 1 hiš. štev. 49 (mestni vodovod) in št. 31.
Od izrednega prispevka I milijona lir, ki ga je komisariat dal na razpolago, da bi se izboljšalo kmetijstvo v lj. pokrajini, je določenih 500.000 lir za prispevke v višini do 50% stroškov, ki bi jih imeli mali in srednji kmetje in obdelovalci zemljišč za naslednja kmetijska zboljševttlnn dela: pridobivanje plod. zemljišč, urejevanje in izravnavanje zemljišč, izkoreninjenje štorov, grmičevja ter odstranitev kamenja. sploh za dela. da se pridobi zemlja zn kmet. obdelovanje, kdor hoče biti deležen podpore za takšna dela, naj se oglasi pri obč. upravi, kjer bo dobil jiodiobna pojasnila.
V zadnjem času so začeli k nam prav pridno dovažati na saneh kamenje iz. trzinskih in ihunskih kamnolomov, ki bo služilo zn podlago novi zvezni cesti med Jezico in št. Vidom (po nem. ozemlju). — V tej zvezi bi sporočili še, da so se začela pretekli teden dela tudi na delu od Poljan proti klečam. konec vasi Kleče so pripeljali zadnji teden velikega žerjava, s katerim bodo lahko z veliko hitrostjo in z razmeroma majhnim trudom napravili usek v zgornjo savsko teraso, ali kakor tukaj pravimo ježo. po katerem bo izpeljana tako nova cesta kakor tudi zvezna železnica. Napeljali so že tudi veliko pragov, raznega železja in podobnega gradiva. Na gradnji nove ceste se sedaj opravljajo dela tako z ježenske kakor tudi s poljanske strani s precejšnjo naglico.
Z Vrhnike
Kakor je bilo že sporočeno, je bil v nedeljo, I. februarja 1942, na Vrhniki v »Prosvetnem domu« koncert vrhniških harmonikarjev. Velika dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Vsak obiskovalec je odhajal od te lepe prireditve znvodoljen. Ves spored je bil odlično izvajan. Posebno pa jo presenetila mladinska skupina, koncert so začeli mali harmonikarji, ki so izvajali vse skladbe enotno in v predpisanem ritmu. Sledili so nato solisti, izmed katerih se je posebno odlikovala mlada Helena Jeršinovic, ki je mojstrsko zaigrala zelo težke skladbe in je žela zato tudi ogromen aplavz. Hvaležni poslušalci so ji poklonili lep šopek nageljnov. Posebno pozornost je vzbujal g. M. Malovrh, ki je na krotnatični harmoniki zaigral lastne skladbe, ki jih je izvajal mojstrsko. K zaključku prvega dela je zaigral sekstet harmonik dva »Venčka* narod, pesmi. Po odmoru je začel drugi del sekstet. ki jc izvajal dve Gregorčičevi koračnici. Sledili so zopet mali harmonikarji in nato solisti. Posebno je nžgnl g. L Nikoleti. prvak na diatonični harmoniki, ki je obe težki skladbi odlično izvajal. Z velikim aplavzom že vnaprej je bi! sprejet g. A. Že-leznik, izdelovalci t harmonik in tudi hormoni-karski mojster. Glasbeni učitelj večine_ nastopajočih. g. Gostiša. katerega skladbe jc izvajala omenjeno II. Jeršinovic, je lahko ponosen nn svoje delo. Naj bi svoje plodonosno delo nadaljeval.
Anekdota
V	mlajših letih je Bismarck kot mlad konjeniški poročnik zelo pazil na to, da vojaki niso kadili po ulicah, čeprav se je sam vedno sprehajal s cigareto v tistih. To je opazil župan mesta Treji-tow, v katerem je tedaj služil Bismarck, ter je takoj poznejšega nemškega državnika, kakor tudi njegove tovariše, prijavil glavnemu poveljniku ta-mošnje posadke.
Bismgrck se je s tovariši nad malenkostnim županom hitro maščeval takole: Pred občino je prinesel klop, sedel s tovariši nanjo, nakar so vsi pričeli kaditi debele cigare. Dim so puhali naravnost v županovo sobo. Ogorčeni župan je bil prisiljen izposlovati od vojaškega poveljnika naredbo, po kateri je bilo ljudem, ki so sedeli po ulicah, prepovedano kaditi, vsi ostali so pa lahko še- nadalje uživali sbožjo travicoc.
časnikarska raca
Zaradi pravilne in hitre informacije občinstva dnevno časopisje dostikrat objavlja tudi uradno še nepotrjene novice o kakih važnih dogodkih. Posebno novice iz daljnjih krajev. Takšne novice ja časopisje svoječasno označevalo s črkama »N« in »T«, t. j. z začetnima črkama latinskih besedi »non testamus (ne trdimo). Ti črki so ljudje izgovarjali »en« in »te«, kar slučajno pomeni v nemščini raco. To napačno čitanje začetnih črk omenjenih rimskih besedi so pozneje prenesli v časnikarski jezik tudi drugih narodov ter danes tako imenujejo skoraj vsi evropski jeziki vsako izmišljeno in fantastično novico
Ribji zobje kot britev
Za britje so moški uporabljali v raznih dobah različna sredstva. V novejšem času nam v te svrhe služi britev ali pa najrazličnejši brivski aparati. Ponekod so pa sredstva za odstranjevanje moške brade še danes zelo originalna. Tako n. pr. prebivalci otoka v Karibijskem morju uporabljajo za britje ostre ribje zob '
Poljubljanje prepovedano
V	nekaterih indijskih mestih so zelo strogi predpisi glede izvedbe gledaliških predstav. Tako mora biti n. pr. v naslovu gledališke igre tudi navedeno ime glavnega junaka ali junakinje. Insce-nacija mora biti indijska. V igri je nadalje prepovedano poljubljanje, spanje in obedovanje.
Prevelika skušnjava
Špelca: »Oh, ko bi ti mogla povedati, kako se je na vso moč trudil, da bi me dobil. Najprej se mi je hotel prikupiti z zlato zapestnico. Nisem ga marala in sem ga zavrnila. Potem mi je ponujal briljantnl prstan. Tudi tega nisem hotela in se nisem moglif zanj ogreti. Pred dnevi je pa zopet prišel in je prinesel pol kilograma kave. Skušnjava jo bila prevelika.«
Angelca: »In?«
fepclca: »Takoj sva se zaročila.«
LOVEC JOŽA

Odkar se je Joža vrgel med lovce, se je vse naenkrat spremenilo. Drugačen je danes lov in zdi se, kakor da so danes še zajci drugačni.
Svojčas so imeli zajci navado, ko so enkrat poginili, da so bili le)>o na miru. Zdaj je prišlo še to iz navade. Zdaj se začenja za zajce, ko |>o-gineio šele pravo življenje.
Kadar se Joža nameni na lov, se dolgo pripravlja Ah se nato zgodaj poda zdoma. Zgodaj se loli posla, a ne zjutraj, temveč že na večer pred lovskim dnem.
Vso to uravna prav pametno. Sede z ženo k večerji in išče prilike, da bi se spričkal z njo. Ta stvar ni prav lahka. Slane ga poštenega truda, kajti ko se je ženil, ni zadosti pazil in je vzel ženo, ki se ne mara prepirati. Stvar je torej težka in začeti mora od daleč.
>Kala, lačen sein. Premalo bo, kar si pripravila.«
»Bom še prinesla,« odgovarja žena, »zunaj je še.«
Ni se posrečilo. Joža izmišlja novo in nadaljuje:
»Meni tole ne ugaja. Ali nimaš ničesar drugega?«
A ona prinese tudi drugo jed. Ne moreš ji blizu!
»Kata,« sitnari Joža dalje, »ali si pozabila, kaj sem ti rekel: danes bi morala čestitati stari materi za god.«
»Čestitala sem ji.«
»Kaj pa, ali si naročila, naj nam prinesejo v petek keblico ovčjega sira?«
»Da.«
»Ko bi bilo kaj črne kave, bi človek pil. Pa Je ni.«
»Saj je.«
»Gumb se mi je odtrgal z lovskega plašča.«
»Sem ga prisila.«
»Založil sem ona druga očala, ki jih nosim na lov.«
»Sem jih našla.«
»Menda nisi zopet kave preveč ©sladkala?«
»Sploh nisem dala sladkorja vanjo.«
»Moje puške nikar ne puščaj več v hodniku!«
»Je v sobi.«
Nikakor noče iti. Joža je že potan.
»Na lov pojdem,« pravi na koncu odločno.
»Pa pojdi!«, mu odgovarja žena.
»Takoj pojdem.«
»Sedajle?«, se začudi žena in pogleda moža.
Zdaj je končno prišla prilika.
»Kdaj pa»«, se razburja Joža. »Zakaj pa ne bi šel takoj zdaj? Ali bi mi morda rada branila? Bi se rada pričkala?«
Tako se on spre in nato takoj obleče lovsko obleko, vrže torbo čez ramo, vzame puško in zbogom. Pred njim v korak njegov lovski pes, ki se mu podnevi pravi Zverca, ponoči pa, ko se to ime težko izgovarja, Lumpi.
Tako hodita do prve gostilne. Tam zavije Lumpi takoj proti vratom, Joža pa za njim.
»Greste na lov, gazda Joža?«, mu kličejo, ko vstopi.
»Seveda grem,« odgovarja Joža in se razpravlja. Potem sede in začne pripovedovali, kaj in kako se je namenil. Odpravil se je že zdaj, da bo prišel čim prej na mesto, tako bo lahko zmedel te zajce.
»Moram tako,« pojasnjuje družbi, »kajti — najbrž ne boste niti verovali — toda mene in mojega Lumpija pozna že vsa zverjad v Sremu. Bojijo se naju kakor živega vraga in menda pripovedujejo že svojim ndadičem, kakšna sva in naj si naju dobro zapomnijo. Komaj odideva iz mesta, pobegnejo v goro, v vodo ali kamorkoli že. Zato se midva na ta način še pred svitom prikradeva k njim, da jih zalotiva v snu in jih pobijeva.«
Ko jim tako pove, kakšna lovca sta on in Zverca, se odpravi dalje v drugo družbo, potem pa v tretjo, četrto, kolikor jih pač nanese. In po tem pripoveduje vedno lepše.
»Moj Lumpi,« pravi, »sploh ni pes, kakor so drugi psi. Če ne bi imel štirih nog, bi lahko bil kakor je pameten, kak poljski čuvaj ali eksekutor ali še večji gospod. Jaz mu samo zakličem: Lumpi, ali Zverca, pa mu pomignem levo ali desno ter ležem malo v jarek, a moj Lumpi vam plane na lov kar sam. Nisem se še dobro iztegnil, je že nazaj. Ujel je zajca, divjo raco, jerebico, ali kaj drugega pač,«
»Potem pa Zverca leta,« ga vprašujejo, »če lovi divje race!«
»Ne leta,« pojasnjuje Joža, »toda njegove oči so uročne in ko se pogleda z divjo raco iz oči v oči, telebne raca takoj na zemljo, Lumpi pa jo zgrabi hop za vrat.«
Kasneje ponoči Zverca že skoraj leta. Sicer še vedno ne leta po zraku, pač pa skače, kakor pri poveduje Joža, z drevesa na drevo, ko lovi jere biče. Če pa bi zletele kvišku, bi menda zletel kvi šku tudi on. Razen toga pa dela čudeže tudi po zemlji. Saj ni treba, da bi ravno letal. Nekoč, na primer, ko je Joža zadremal, opazi velikega zajca Navadno v takem položaju potihem prebudi gospodarja, tokrat pa se je bržčas spomnil, da je gospodar truden, in zdelo se mu je škoda, da bi ga budil; priplazi se k njemu in zgrabi puško. »Kaj bo neki zdaj?« mežika Joža za njim. Zverca s puško pa v strnišče. Zajec ga vidi in ga seveda pozna, toda kakor da si misli: saj bom ušel; in kaj bi se bal puške. To ni pasje delo, da bi streljal. A vendar je. Ko je prišel Žverca zajcu bliže, se naenkrat vstopi, zgrabi s prednjima nogama puško, z zadnjo šapo sproži in zajec se na mestu prc,'iopicne. Zadel ga je v sredo srca.
»Čo no verjamete,« pravi Joža, »pa ga vprašajte.«
Ko je tako s svojim pripovedovanjem gotov, kako vse sta se proslavila z Žverco, odda na ulico nekolico strelov, da vidi, ali so vsi stražniki na svojih mestih, potem pa so odpravi na delo.
Pusti za sabo mitnico, zavije s ceste na levo na poišče, kje je mesto z lepo travo. Potom odloži torlK), sname puško in leže. Zverca pa lepo |M)leg njega, kakor pameten pes.
Tako počiva, dokler ne začne vzhajati sonce. Zdaj pa pojde prav zares na delo. Samo požirek slivovke si bo še privoščil.
Hodi Joža in meri z očmi po polju. Nič. Podi se križem sem in tja, podolgem in počez. Še vedno nič. Po zraku leti vse kar hočeš: vrane in vrabci, celo labodi iz Mačve, |>o zemlji pa ti ne teče niti martinček. Vse je pusto, kakor da je izumrlo.
»Pa pojdimo tjačoz poskušat srečo!«, posvetuje se Joža z Žverco in prestopi na desno stran ceste.
Nista napravila še niti sto korakov, ko je Žverca že dvignil ušesa. Tu jo več sreče. Glej ga! In naravnost proti njemu in proti Zverci jo ubira zajec.
Joža je obstal in ga čaka, Žverca pa, ki je pameten pes, s« ne premakne.
Veliki zajec priteče na kakih sto korakov pred Joža, potem pa obstane kakor vkopan in jo ubri-še na levo. Ustreli Joža enkrat, nič; ustreli drugič, nič!
Toda Zverca skoči, prestreže zajca, preseka mu pot ter ga nažene zopet nazaj.
Zajec steče nazaj, od koder ga je bilo prineslo, a tudi od tiste strani ga podijo neki drugi psi. Pred njim, levo in desno, povsod psi. Hudo je biti zajec. Kaj mu preostane drugega, kakor udariti jo zopet nazaj, kakor že prej, naravnost proti Joži.
Ves presenečen je Joža in zmeden ter je velika sreča, da se zajec ni spremenil v divjo svinjo, ko se je pognal proti njemu. Tako pa Joža ne odpove, temveč junaško zamahne s puško okoli sebo in doseže zajca, da se takoj trikrat prevali in poljubi zemljo.
Zverca priteče in se prepriča, da je zajec poginil, Joža pa, ki so mu uhajali že mrtvi zajci, ne verjame dosti niti Zvercoveniu prepričanju, temveč takoj pobaše zajca iu torbo pa lepo v senco.
Tam si privežeta dušo on sam in Zverca, kolikor sta pač prinesla s selioj, potem pa ležeta in prespila vročino. Ko pa nastane zgodnji mrak, vstanela in jo mahneta nazaj.
Preden prideta v mesto, je postalo že temno. Toda Žverca je pameten pes, tema ga ne moti in ko prideta pred prvo gostilno, zavije Žverca takoj proti vratom.
»Glejte, gazda Joža je prišel z lova!«, vzklikajo ljudje, ko sta vstopila. »Kakšen je kaj lov?«
»Ni bogvekaj,« odgovarja Joža. »Ubil sem samo enega, no pa ta je tudi pravi velikan. Majhnih je bilo dosti, a teh jaz sploh ne streljam. Kaj ne, da je tako, Zverca?«
Žverca ne odgovori, potem pa pripoveduje Joža. kako je danes lovil.
»Koliko zajcev je dvignil danes moj Zverca. Kar po dva, po tri, po deset naenkrat, toda predaleč. In kar koli je dvignil, vse je gonil tja v šašince, vaščani pa čakajo in streljajo.«
Joža pripoveduje in gre zopet po vrsti kakor sinoči, samo narobe, proti domu.
V drugi gostilni raste Zvercova slava Se bolj, pa tudi zajci, ki jih jc dvignil, se naglo množe.
»Pobil sem jih mnogo, pa sem jih po poti porazdal,« pravi Joža. »Pridržal sem si samo tega, ker je največji in ker ga je ujel Zverca. No, poglejte, da ni šiber v njem.«
»Bržčas je bil že močno v letih,« mu odvračajo ljudje, »in se mu ni zdelo več živeti.«
Joža se razsrdi in se odpravi z zajcem v roki naprej v tretjo gostilno.
»Ali ste že videli takega zajca!« ee balia. »Dvajset takih sem danes pobil in porazdal.«
A tu mu še manj verjamejo.
Pije Joža, se jezi in pripoveduje. Ko pa na noben način nočejo verjeti, zgrabi Joža zajca in začne z njim opletati ljudi okoli ušes.
Toda ljudje so hudobni, pa še sedaj nočejo verjeti.
»Halo, Zverca!« pokliče Joža svojega pametnega psa in odideta dalje.
Sedaj pa vpraša Joža takoj, ko vstopi v gostilno:
»Ali verjamete, ljudje, kar vam bom zdaj pripovedoval?«
»Kako da ne bi verjeli!« mu odgovarjajo. »Pripoveduj, kar te je volja.«
»To so pravi ljudje,« pomisli Joža in položi zajca poleg sebe na stol, da bi ga iifŽfel pri roki
Pomlajene stare obleke
Nobenega drugega blaga nimamo, ki bi tako poživilo obleke kot mladostno križasto blago. Na sliki vidiš osem zares dotirih nasvetov za prvo pripravo na pomlad.
Na desni je na sliki brhka vsakdanja obleka — iz enobarvnega volnenega blaga. Oba rokavn, ki sta bila nemara oguljena in obrabljena, sta bila nadomeščena s križastim blagom. Iz istega blaga jo bil narejen ovratnik, široki pas in veliki monogram. Ta je primeren in uporaben tudi za obleke, ki so postale prekratke. Nad to sliko je risba, kjer je zgornji del iz križastega blaga in zraven še dva velika žepa. Monograni je vezen z barvami blaga. Jako ličen je mali kostum, čigar del na jopici in našitka na žepih so iz
križastega blaga. Če imamo dovolj blaga. s| naredimo še eno krilo iz križastega blaga. Spodaj je krilo z naramnicami s križasto bluzo. Krilo pa je lahko trdno prišilo na križasti del. Prav tako je lahko dolgi telovnik na sosednji risbi prišit naravnost na starejšo obleko in so tako pokriti oguljeni doli obleke. Obleko, ki je postala pretesna, lahko razširiš s stranskimi deli. (»Hoj malo risbo zraven!) Telovnik, kakršnega vidiš zraven na risbi, je zmeraj ličen nn pogled. Spodaj je nasvet,, kako storiš, če je postala obleka prekratka. Kar prerožemo jo. vdelamo širok ži-\otek iz križastega blaga in škoda odpravijo-na. Jako lični so videti rokavi in oba mala kon-čka ovratnika iz istega vzorčastega blaga.
mod pripovedovanjem, obesi puško in torbo na klin tor sede.
»Tegale zajca,« pripoveduje Joža, »sem ujel tako: ravno sem bil sedel v jarek, da bi nekaj malega prigriznil, ko ti skoči Zverca naenkrat pokonci in odbeži. Pogledam, glej, tam čez polje jo cvre zajec, prav tale, ki je zdaj tukaj. Ni mogel vrag niti prej niti pozneje, temveč ravno takrat, ko som hotel kaj založiti. A vseeno je slttlto preračunal. Takoj torej zavpijem: »Žverca, priženi ga som k meni, da mi ne bo treba vstajati.« Moj Zverca je pameten pes. Zajel je zajca in ga ne pusti nikamor. Zajec hoče levo, a Žverca ga napodi zopet nazaj. Kamor koli pogleda zajec, tam mu je Zverca. Lahko bi ga tudi zaklal, a ni hotel. Ve, kaj sem mu ukazal, ter ga goni k meni. In res ga je prignal lepo naravnost k meni. Jaz kar seditn in čakam. In ko so mi zajec približa, takrat samo posežem, ga zgrabim in ga mahnem s pestjo za ušesa. Je že dober. Nato ga vržem v torbo in zdaj je tu. Žverci pa vržem, ker je pameten pes, takoj pol klobase, kajti takega pri moji veri ne ujameš vsak dan. Saj dobiš velike zajce, tudi sam sem jih že lepo število pobil, ampak takega pa že dolgo nisem videl. Če hočete, pa ga izmerimo.«
Joža se obrne in hoče seči po zajcu.
»Kje pa je zajec?« vpraša in se ozira.
Nobenega odgovora.
»Kam je izginil moj zajec?« vpraša zopet Joža. a zopet mu nihče ne odgovori.
Pogleda Joža vse po sobi in pod mizami, potem pa se ujezi in poseže po torbi na klinu ter se razmahne.
»Kje je moj zajec, vi razbojniki in tolovaji?«
Hud je Joža, hud je Žverca, a mnogo psov tudi volka užre. Ni zajca, pa ga ni. Vsi so pošteni ljudje, toda zajca ni in ga ne more Joža niti s torl>o izbiti iz ljudi, temveč so mora umakniti, on sam in njegov pametni pes Zverca.
Mudi se jima domov, Joža pa tolaži Žverco:
»Nikar ne bodi žalosten, Zverca! Saj si pameten pes. a zdaj vidiš, da ti prav pravim: še mrtvemu zajcu ne verjemi, da ti ne bi ušel.«
ČUkec napeto prisluhne. »Le kaj tu ven naj smukne? Še nikoli ni bilo v sobi tej take črne spake — fej!«
.1
Čukec plane brž naprej, pograbi že zver — ojej! Zverina se zgane, že beži, Čukec jo trdno z zobmi drži.
Dimnikar vleče, vleče in vleče, se čudi omelu in nič ne reče. Potegne zdaj psička iz dimnika, našega Čukca — pa kakšnega!
Kako se solata najbolje ohrani
Šolala se čez zimo najbolje ohrani v temni, hladni kleti, kjer ne zmrzuje. Solatne glave se otrebljene vsega gnilega in nagnilega listja ter z na kratko prirezano korenino postavijo druga tik druge na prst, ki se v to svrho nanese v klet.
DNEVNIK PALČKA
IFfH
odrijančka

»Pa bi bilo le dobro, da bi so posladkali z medom. Toda kako bi ga bilo moči dobiti?«
»Jaz že vem! Kdo gre z menoj?« se je odzval Skočko.
Na njegov poziv so se javili Kitajec čikači, Smrček, Vseznal in Trnioglavček.
Brž so preskočili plot, Vseznal je dobil nekjo žago in pet junakov je hrabro pristopilo k drevesu. Mi smo jih gledali čez ograjo.
»Zdaj je treba splezati na drevo in odžagali vejo,« je ukazal Vseznal.
Z združenimi močmi se je to brž zgodilo, ftez minulo nato se je vsa družba, z Vseznalom na čelu, odpravila na pot. Vseznal je na rami sloves-
Ta zgodba seveda, nič ni lepa. čukec h gospodarju že prišepa. Ta se Začudi in trdo spregovori: »Beži, zverina 1 Moj Čukec to ni!«
no nesel odsekano vejo z gnezdom. Da ne bi čebele mogle ven, smo odprtino zamašili s travo. In tako smo vsi veseli prišli do me6ta. Že zdavnaj smo sanjali o tem, kako lepo bi bilo piti čaj z medom.
Kravate fz ribje kože
Moda ima rada iznenadenja. tako si je tudi v tem primeru izbrala nenavaden okus. Posrečilo se je kožo lososa preustrojiti tako, da je postala zelo odporna in gibčna. Razni krojaški ateljeji v Nemčiji so našli mnogo načinov za praktično uporabo to kože v modi. Na velesejmu v I.ipskem so bile kot zadnja modna novost razstavljeno kravate i 1 lososove kože v 24 i/.branih barvah, ki so bile za oko zelo okusne. Te kravate imajo to dobro lastnost, da jih lahko poljubno vežeš, ne da bi se poznale na njih kake gube. Svoje barve ohranijo trajno in ne oblede na soncu.
Kako poceni pobarvaš tla
Če imaš tla v stanovanju Iz navadnih desk. jih lahko na prav preprost in cenen način pobarvaš in zgladiš. Na ta način ti ni treba ribali tal in jih lahko vsak dan saino obrišeš, Pobarvaš pa tla na tale način:
Skuhaj srednjeveliko cikorijo v poldrugem litru vodo za srednjeveliko sobo. Pusti, da se ustali, nato precedi tekočino skozi gosto cunjo in namoči tla. Če se ti zde tla presvetla, postopek ponovi s tekočino, ki ti je še ostala. Ko se tla čisto posuše, jih namazi 7. loščilom za parkete prav na tanko. Tega loščila potrebuješ za trj povprečne sobe okroglo pol kilograma. Z loščilom namazana tla drgneš s krtačo za parkete tako dolgo, da se začnejo tla svetiti, če nimaš krtače, si lahko pomagaš tudi z mehko cunjo.
Žaloigra na južnem tečaju pred 30. letiš
Konec Scottove ekspedicije v večnem ledu
V časopisih vsega sveta je začetek septembra 1010 vzbudila velikansko zanimanje novica, da se je začela med dvema znanima raziskovalcema tekma, kdo bo prej dosegel južni tečaj. / velikimi naslovi so pisali časopisi o tej senzaciji. Poročila so vedela povedati, da je Norvežan Roald Amundsen s|x>ročil svetu, da ne namerava odpotovati na severni tečaj, kakor je to spočetka izjavil, amjiak da hoče kot prvi zemljan doseči južni tečaj in
Kapitan Srott je srodi januarja 1012 t bliiini jni-n*g» tečaja ugotovil, iIh prihaja štiri ledne prekatno.
tako odkrili zadnjo važno točko zemeljske oble. / Madcire je odplul Aniumlsen z znamenito raziskovalno ladjo »Franu, ki jo je dal žc zgraditi Namen, proti jugu. Dolgo časa svet o Amuiidsenu ni zvedel ničesar več', saj tedaj ladje še niso uporabljale brezžične lelegralije.
Tekma dveh raziskovalcev
Malo pred Amtindsenom je odpotovala iz An-•rKje se druga cks|>edicija. Kapitan Robert 1 aleon Scott je odplul z ladjo »Terra Nova- proti Antarktiki, kjer je bil ze v letih 1001-1004. I edaj je bil prvi. ki je imel pogum prodreti od obalnih predelov Antarktike v njeno notranjost. Seveda nt dosegel južnega tečaja, kakor tudi ne leta 1908 njegov bivši spremljevalec, sir Ernest Shacklcton. ki j« imel res smolo, saj se je moral obrniti ISO kilometrov pred južnim tečajem.
Častihlepni Seott jc to pot hotel doseči tečaj in tako zaključiti zmago človeštva nad zemeljsko oblo. Vse jc kar najbolj skrbno pripravil. Izkušeni raziskovalci in znanstveniki so sodelovali pri ekspediciji, /a katero so tedaj znašali stroški okrog enega milijona Vir. Scott jc vzel s seboj tri motorne sani, poleg tega tudi niandžurskc j>oiiije. S* nekaj psov jc vzel s seboj, čeprav se na le ni posebno zanašal. Računal je, da bo svojega največjega nasprotnika, divjo naravo z večnim ledom, viharji in mrazom lahko premagal. Na svoji poti proti Antarktiki pa ni vedel tega. kar jc v.-del ves •vrt, čejirav se ie njega najbolj tikalo: da je namreč odpotoval proti južnemu tečaju tuJi tekmec — Amundsen.
Prve težave
Vse leto |OU jc prebil Scott v Antarktiki. V naprej je pripravil v smeri prodiranja skladišča in zaloge, ob najhujšem mrazu in za časa več mesecev trajajoče zimske teme pa je bil na rtiču F.vans v majhnem prezimovališču z vsemi svojimi ljudmi. Zima na južnem tečaju jc bila seveda v poletnih mesecih. Ko se jc Evropa začela pripravljati na Dožič I. 1011, je je začelo na južnem tečaju poletje
Stezosledci, kako bo pa danes?
Sledovi divjadi v snegu, ki smo iih priobčili prejšnjo nedeljo, za večino bralcev niso biki posebno težki. Nekatere je motilo le to. da so bili sledovi narisani vsi v približno enaki velikosti.. Izkušen poznavalec narave namreč že tudi |io velikosti itt ne »anto |>o obliki sledov lahko ugotovi, katera žival je hodila |>o snegu. Zadnjič smo j>o-kazali sledove lisice, jelena, jazbeca, divjega prašiča, srne in zajca pri počasni hoji. Danes prinašamo sledove istih živali na begu ali v diru. Če ste si dobro zajiomnili sledove že zadnjo nedeljo. jih bosle vse lahko razločili. Ena sama sled je precej drugačna. To boste lahko uganili, ko boste določili ostalih pet. Zalo tudi ne navajamo rešitve.
M eo
-vV,
%

\y,
M, ■tr
%



t
$4

0d>
in tedaj jc bilo treba odriniti. Tedaj jc zopet priplula do prezimovališča ladja l erra Nova«, ki je lelo srečala Amundsenovo ladjo. Tako jc Scott izvedel, da ima na tej poti tekmeca. Ladja Fram-je z Annmdsenom in šc sedmimi Norvežani zavila v takoimenovani Zaliv kitov, na drugi strani Ros-sovega morja.
Amundseiiova konkurenca ni bila edini udarec, ki je zadel Scottovo ckspedicijo. /.e na poti po morju bi kmalu strašen vihar potopil Scottovo ladjo. Nato je bila ladja cele tri tedne ujeta v ledenem oklejtu in sc ni mogla nikamor ganiti. Pri iztovarjanju so ene izmed motornih 6ani zdrčalc v vodo in se takoj potopile. Poskusi s parom preostalih motornih sani pa se niso nič kaj dobro obnesli. Od 19 ponijev, ki jih je odpeljal Scott, je bilo ob času. ko je bilo treba odriniti, živih lc še devet. Vso jwt do južnega tečaja jc hotel namreč Scott v določenih razdaljah opremiti z zalogami živil in goriva, tako da bi se lahko brez skrbi vračal. Glavno skladišče jc hotel pomakniti čimbolj proli jugu v bližino tečaja. Ker mu je manjkalo konj in tudi s sanini ni dosegel tega, kar si je obetal od njih. je moral napraviti glavno skladišče daleč proč od južnega tečaja, že na južni širini 79" 28'. Bilo je torej oddaljeno okrog 1170 km.
Začetek žaloigre
Tako se je odpravi! Scott čez neskončno ravan visoke planote, ki obdaja kakor ogromen branik južni tečaj. Strašni viharji, ledenonirzel veter, globoke špranje v ledu in ledene barikade, so dan za dnevom zapirale raziskovalcem pot. Tri skupine udeležencev so druga za drugo ostale zadaj in pripravljale taborišča za tiste, ki so vztrajali v borbi z večnim ledom.
Deset dni je že minilo, ko je zadnja skupina zapustila Scotta in njegove štiri spremljevalce. Scott je namreč računal, da bo z majhnim številom še najlažje prodrl do tečaja. Seveda je bila pot za I>etorieo izčrpanih in izmučenih raziskovalcev strašna. Z velikanskim naporom so vlačili naprej sanke. Vsak dan jim jc bolj in bolj izčrpaval moči. Motorne sanke so namreč po|>olnoma odi)ovcdalc. Tudi poniji se niso obnesli. Le psi. na katere se nihče ni zanesel, so se izkazali, toda Scott jih jc moral |>oslati z zadnjo skupino nazaj, ker ni imej zanje dovolj primerne hrane. Ko so tako žc deseti dan sami hiteli proti južnemu tečaju, bilo je 15. januarja 1012 ter je termometer kljub tamošnjemu poletju padel na —32" C, jc napisal Scott v svoj dnevnik: Samo še dva dni hoda, le še borih 50 kilometrov, pa smo na tečaju!«
Toda že naslednji dan so doživeli bridko razočaranje. Okrog poldneva so namreč izmerili, da -o dosegli že SO" 42'. Bili so torej oddaljeni le še Itičlih 40 km od tečaja. Vsi navdušeni so jo potegnili šc krepkeje, ko se je nenadoma eden izmed petorice, Bovvers ustavil: -Ali ne vidite tam v daljavi nekega znamenja, kapitan ?*
Scott je napenjal oči. a ni mogel ničesar razločiti. Moiče so krenili naprej, vendar jc že vse obhajala neprijetna slutnja. Pol ure kasneje so zapazili vsi črno liso na snegu: »Sveti Bog. ta lisa pa nc more biti sneg! Kmalu nato so našli črno
Amundsen je dosegel s pasjimi vpregami južni tečaj sredi decembra 1911 in tam zasadil norveško
zastavo.
Preostali so se borili naprej. Od enega zasilnega skladišča so rinili do drugega in tako dalje. Povsod so ugotovili, da zaloge niso dovolj velike in da bodo morali na poti stradati in prezebati. Sredii marca poseže bela smrt po drugem. Oats zboli, noge mu zmrznejo, tako da se le še komaj premika. Kuriva primanjkuje tako, da si ne morejo napraviti gorkega obeda. Vse, kar si privoščijo, je gorak čaj in suho meso. Nad šotorom pa besni strahoten vihar. Živo srebro je padlo na - 42". Oatsu je bilo tako hudo, da je dejal, ko se jc vlegel v spalno vrečo: Upam, da sc jutri ne bom več zbudil*. Toda zjutraj se ,je vendarle prebudil. Zunaj je divjal orkan še naprej z nezmanjšano silo in brusil ledene kristale ob šotorskem platnu. Scott in oba druga tovariša so bili še v spalnih vrečah, ko se Oats skobaca iz vreče: «Ven grem jiogledat in morda ostanem malo dalj časa zunaj! pravi in zleze v vihar. Nikdar več ga ni nihče videl. Zaspal je nekje v belem viharju. Mož in prijatelj se je žrtvoval za svoje tovariše. Le trije so še ostali: kapitan Scott, poročnik Bovvcre in dr. \V'ilson.
Grenka usoda
Amundsen, ki je decembra dosegel južni tečaj, je konec januarja 1012 žc prišel nazaj v svoje prezimovališče Framheim«. V marcu jc zvedel tudi že ves sv'et za njegovo zmago. Kje pa jc ostal Scott?« To jc bilo vprašanje, ki so ga jx>-grevali časopisi. »Terra Nova« je prišla februarja v prezimovališče, da bi ga odjieljala. Toda odpeljala je brez njega. Čakati ni smela, sicer bi jo čez celo zimo uklenil led. Scottova skupina, ki je že eno zimo prezimila v Antarktiki, je ostala tam šc to zinto. bogato opremljena z novimi zalogami in čakala na |->ovratek svojega vodje.
V januarju leta 1013 je »Terra Nova« zopet priplula do Scottovega prezimovališča. Z obale
so pozdravili ladjo navdušeni vzkliki. Na vprašanje, če so vsi zdravi, pa ladja ni dobila odgovora. Kmalu so zvedeli grenko resnico. Scott se ni vrnil. Tudi nobeden njegovih spremljevalcev. Pomožna ekspedicija, ki je odhitela takoj, kakor hitro je le malo popustila najstrašnejša zima, je našla šotor s tremi mrtvimi možmi. Scott in njegova tovariša so zmrznili v šotoru in v svojih spalnih vrečah 29. marca. Tedaj jim namreč 6ilen snežni vihar polnih devet dni ni dal stopiti iz šotora.
Bore štiri tedne prekasno so prišli Scott in njegovi tovariši do južnega tečaja, ki so ga hoteli raziskovalci v zadnjih stoletjih žc tolikokrat doseči. In borih 20 km — kakšna malenkost za zdravega človeka — je bil oddaljen šotor, v katerem so zmrznili, od glavnega skladišča, ki bi v njem lahko pretolkli vso zimo.
Rnahl Amundsen, ki je prvi dosegel južni tečaj.
Scottova ladja »Terra Nova« ob večnem ledu v Antarktiki.
zastavo in okrog nje sledove 6ank in psov. Amundsen jih je prehitel!
Vsi najTori, vse trpljenje jc bilo zastonj. Sen je bil dosanjan. Na večer je Scolt zapisal v svoj dnevnik ves obupan: »Groza me je pred potjo nazaj!«
Ledeni pekel na povratku
Na povratku je Scott redno ugotavljal, da z vsakim dnevom naprtfvljajo manj hoda, kakor bi ga morali. Zato je moral zmanjševati obroke hrane. Vseh pet, Scotta, |ioročnika Bovversa, ladijskega častnika Evansa, Oatsa in dr. Wi!sona je trla lakota. Strašni mraz jim je črpal moči, poleg tega pa so imeli izredno smolo z vremenom. Dan za dnevom so besneli orkani s strašnim mrazom. Površina snega, po katerem so morali vleči sanke, je bila vsa razpihana in razjedena, tako da so se sanke kar zatikale. Potem jim je začelo še primanjkovali petroleja. Zamuda na povratku jc imela vedno hujše ficsledice. Nikdar več sc niso mogli jx)štcno pregreti. Najmočnejšemu izmed njih, častniku Evansu, so na tej strašni poti zmrznile roke in nos. Na nogah je imel otekle ozebline, ki 6o se mu končno šc zagnojile. Lc s skrajnim na|x>rotn volje in s spačenim obrazom, ki jc izdajal njegove bolečine, jc šepal za sanmi. Scott je ponavljal bolj zdravim tovarišem: »Moramo ga rešiti! Takega ga ne smemo pustiti!« In vendar je vedel, da za Evansa ni več rešitve. 17. februarja 1912 jc izčrpani Evans v strašnem viharju nekoliko zaostal. Šele čez nekaj časa so tovariši to zapazili. Hitro so ga jjoiskali. Našli so ga mirno ležečega v snegu — z odpelo obleko.
Kaj vam pa vendar jc, Evans?« ga je vprašal Scott.
Ne vem! Zdi se mi, da sem omedlel!«
Dvignili so ga, toda zopet in zopet je padel. Njegove roke so j>ostaIe ftopolnoma bele. Cisto so že zmrznile. Ko je končno legel zvečer v šotoru, je hitro zaspal — in sc nikdar več ni zbudil. Prva žrtev.
Prvi šaljapinov koncert
Prvi pevski koncert, ki ga je imel slavni pevec Šaljapin, je bil prav gotovo najbolj smešna prireditev, kar jih je svet kdaj doživel. Šaljapin je bil seveda še pofmlnotna neznan in reven. Ni imel drugega, kakor odlično grlo. Odločil se je, da bo nastopil na koncertu. Najel je skupaj s prijateljem. prav tako neznanim pianistom, v potr-burškem predmestju majhno in zanemarjeno dvorano. Tu je hotel nastopiti. Naročil je v časopisih nekaj skromnih inseratov, in čakal. Na dan koncerta si je šaljapin i>ri trgovcu z rabljenimi glasbili izposodil iudi klavir in naročil, naj ga prenesejo v dvorano Ko se je bližala ura napovedanega koncerta, sta oba mlada umetnika razburjena čakala na prve poslušalre v dvorani. Toda nikogar ni bilo. Ura je tekla, oba tovariša pa sta potrpežljivo čakala, če morda vendarle kdo pride. Končno so prišli štirje preprosto oblečeni možje in se vsedli v zadnjo vrsto sedežev v dvorani. Ves vesel je stopil šaljapin na mali oder. se hitro poklonil in ljubeznivo vprašal, če sme še malo j>o-čakati.
»Zakaj?« se jo oglasil eden izmed možakarjev. »Nain se mudil«
»Mudi? Kam pa vendar?« vpraša Šaljapin.
»Mi smo nosači in moramo klavir jx) koncertu zopet spraviti nazaj v trgovino, kjer ste si ga ir.j«)sodili Kar začnitei«
Dva, ki se spoznata...
Konec prejšnjega stoletja je bilo. Pomladansko sonce je sijalo na kapitol v Rimu, kjer je stal droben, star gosj>od z valovitimi, sivimi lasmi in si ogledoval spomenik cesarja Marka Avrela. — Mlad, lepo oblečen gospod se pridruži opazovalcu in začne živahno razlagati staremu neznancu bližnjo in daljno okolico. Starček skuša parkrat poseči v razlago in ognjevitega mladeniča popraviti. Toda mladi mož se ne da ugnati.
Motite se! pravi precej domišljavo. »Veste, veliko sem se pečal z Rimom in njegovo zgodovino in lahko rečem, da Rim odlično poznam. — Sicer pa dovolite, da se predstavim. Sem ta in ta, pisatelj znane knjige «Rimske zgodbe», ki jo morda tudi vi jx)znale.«
»Na žalost, je ne poznam!« pravi starček. »Toda vidim, da sva si precej sorodna. Vsa razlika tiči v nekaj črkah.«
»Kako to mislite? '
»Vi ste spisali »Rimske zgodbo. Vidite, jaz pa sem spisal Rimsko zgodovino^. Pišem se namreč Monunsen.c
Mod sosedi.
»Mislim, da naš sosed ni nič kaj zadovoljen, ker je dobil naš tnali Jožek boben za god.«
»Zakaj tako misliš?«
»Včeraj je namreč podaril Jožku žepni no-žiček in ga vprašal, če ve, kaj je v bobnu.«
Nepotrebno vprašanje.
Čarovnik se muči na odru, da bi pokazal svoje čarovnije. Toda nič mu ne uspe. Vendar ne odneha in končno pravi: »Ali ima kdo morda v dvorani pri sebi kakšno jajce? Če dobim jajce, vam bom lahko pokazal nekaj presenetljivega.«
V dvorani nastane grobna tišina. Čarovnik ponovno vpraša: »Kaj res nima nihče nobenega jajca? Saj je tudi lahko gnilo!«
Iz zadnjih vrst v dvorani se oglasi nekdo: ^Rodite brez skrbi, nihče ga nima! Če bi ga kdo imel, bi ga vi že zdavnaj dobili!«
Prvi prihranek.
»Dragi Jože, ne bodi hud!« pravi žena, ko pride domov. »Veš, to pot res nisem prav ničesar mišla, kar bi bilo primerno za darilo ob rojstnem dnevu, ki ga boš jutri obhajali"
»O, hvala Bogu!« pravi mož. >To je prvi denar, ki sem si ga letos prihranil!«
Rešitev križanke št. 20
Vodoravno: 1. Stik«, b. noga. 10. košek, 15. lecet, i(>. omot, 17. idila, 18. Ana, 19. Somalijo, 34. skodela, 59 A ho. 40. kepa, 4t. Eaba, 42. Sin, 43. ded. 45. hribovec, 47. Liri, 4S. Otoče, 49. kava, 50. zenit, 51. kinin, 52. atoli, 55. ataku.
Navpično: t. slan g, 2. tenor. 3. ica. 4. kes, 5. Štora, b. nomad, 7. amaka, 88. golob, 9. Atika, 10. Kijev, II, oda, 12. šir. 13. Llenc, 14. kanec, 22. salo. 23. vznik. 23. Lada, 26. kres, 29. Sadok, 30. obeti. 31. teren. "2. epika, 55. robat. 34.. slovo. 33. kaval, 3f>. obeza. 57. lirik, 38. Anita, 44, Don, 43. hči. 46. cet, 47. Una.
Križanka št. 21
1		3 |4		j r		r-	8	r		U	TT	ia	14
15			1»>					i		17			
1Š									19				
JI	21		»>•/	|24			a.	27	as				
:tu		:u						U			33		
M			35		37 3*		3U				40		41
«			13	1		14	45				Ifi	4i	
1«	„		Jb |51 |SJ			53	54 |		I55	56	57		
>8				r			1		p				
SI		1 Pl								1		I	
Lopo po vrsti.
Zdravnik odpre vrata »Prosim, gos|x>da, tisti, ki pride prvi na vrsto.«
»Izvrslnoli pravi krojač in že sjx>toina vleče račun iz žepa.
čakalnice in pravi: je že najdalj čakal,
Vodoravno: 1. judovski duhovnik. 5. navada,
običaj, 0. afriška ptica, 15. svetopisemska oseba, 1(i. vodna napeljava, 17. ovitek, ovoj, 18. grški polotok, 19. žensko ime, 20. evropski prebivalec,, 22. pomoč, podpora, 27. čut, značilnost, 29. kal, bilka, 30. Pregljeva oseba, 32. finsko pristanišče, 33. srbsko ime, 34. nemška roka, 35. filmski sodelavec., 40. dolenjski kraj, 42. leposlovna ohlika, 43. losena zgradba, 44. mešanica, piča. 4fi. del rastline, 48. jioganski spreobrnjenec., 55. štajerski kraj, 58. koralno otočje, 59. perzijski vladar, 00. slovenski časopis, 01. del roke, 62. štajerska voda, 03. svetopisemska oseba.
Navpično: 1. slovenski pisec, 2. števnik (narobe, 3. evropski prebivalec, 4. moško ime, 5. prgišče, zgrabek, 6. moško ime, 7. nagon, sla, 8. starorimski pozdrav, 9. bistvo, prvina, 10. vojvodinski kraj, 11. pomoč, prispevek, 12. del naslova, 13. gorenjski litih. 14. Chateaubriandova povest, 21, odlisi nog, 22. del stroja, 23. matematični izraz, 24. sibirska reka, 25. kvartopirski izraz, 26. ploskovna mera. 28. nekdanja Španija, 29. evropski prebivalec, 30. neljuba ptica, 3t. zdravnik raztelesovalec, 35. slovanska pijača, 36. italijanska reka, 37. leposlovna oblika, 38. egiptovsko božanslvo, 39. judovski pisatelj, 41. plošča, ploskev, 45. dišeča snov, 47. zadnjeindijska državica, 49. ud družine, 50. žensko ime, 51. trenutek, mig, 52. sibirska reka, 53. poljska cvetlica, 54. razdobje, doba, 56. glasbeni izraz, 57. Golovčeva oseba.
Korajža pa taka
»Čuj, Ivan, v naši jedilnici pa nekdo hodi sem in tja!«
»Daj, srček, pojdi no pogledal! Ženski gotovo nihče ue bo storil nič žalega!«
i
Ada Negri:
Glasba, ure in sreča
Julijun Aniori je bil kmečki sin, dober krojaški vajenec in zvest obiskovalec svojega sosedu, zelo veščega urarja, ki mu je zaupni tajnosti v urarstvu in je bil sploh z njim zelo dober; ob nedeljah in praznikih je pel Julijun tudi tenor. Zmerom se je moral s čim baviti; zadostovalo mu je le pet do šest 11 r span ja. Ko je bil 20 let star, Se ni prav vedel, kateremu poklicu se bo posvetil; ali cerkvenemu petju uli urarstvu.
Nekega večera 11111 je rekel pevovodja stolnice, dobrodušen starček, tole: »Fant, ti se niti ne zavedaš, kako lep in sonoren glus imaš! Da, danes je tak glas redkost. Ti bi moral poMiiti operni pevec. Pobiral bi vence slave in milijone. Učil te bom in to zaston j. Ko pa boš postal slaven, se me boš spominjal.«
In učil ga je. Učil o vsem. knr je vedel o lasbi. Julijun se jc z njim učil petja in kom-oniranja.	♦
Prijateljstvo, ki je spletlo svoje vezi iz skrivnostnih muziknlic nih zakonov med mladeničem in starcem, je postajalo zmerom globlje. Starec je zardevil od veselja, če je videl, da njegov učenec napreduje, posebno pn je zardel, ko je toliko napredoval, da jc prejel vabilo deželnega gledališča.
Toda nekaj dni pred nnstopom je dobil Julijan pljučnico. Stanje je postajalo bolj in imlj kritično, vnela se ni u je prsna mrena. Zdelo se je nemogoče: tak krepak mladenič, 0I1 katerem si imel vedno vtis, du je pripravljen Ivijevuti sc!
Ozdravil je, prša so mu ostala šibka. Tn glas, ki je bil nekoč kakor velika in sonorna reka, se je skrčil v neznaten potoček.
Prav nič ni bil prevzeten nad svojimi zlahka pridobljenimi uspehi na odru. Velikodušen v svojem trpljenju je veroval v drugo, lepšo usodo, ki bo prišla. Pevovodja stolnice pn se ni hotel vdati. Pripravil je Julijana do tega, da je vsako jutro popil v klavnici poln kozarec tople :n kipeče volovske krvi.
To divje zdravljenje ga jc okrepilo; ni 11111 pa vrnilo glasu. Toda slepilu zledališča ali 1 k>Ije strasti petju se ni odpovedal Ni več mo-get peti prvega tenorja, zato pa je vstopil v operni zbor in je pel včasih solo. Zanj je bilo važno to, da jc živel v srcu melodije in v iluziji gledališča. Muzikalna izobrazba, ki si jo je pridobil, njegov prirojeni čut za oder in njegov nezmotljivi čut za harmonijo orkestra in zbora, vse to jc napravilo iz njega kmalu
pravega, čeprav pomožnega, učitelja tega zlio-ra. Poslušali so ga iti ga poenemuli; bil jc velika pomoč ravnateljem.
Potoval je. Po vsej Evropi se je vozil. Bil je v Argentiniji, v Braziliji, v Nevvvorku, v Mehiki 111 v San Frančišku. Naučil se je ameriške španščine: Que bonito, carumba! Nikdar ni znal črke angleščine niti nemščine. V San Pavlu si je kupil pisanega papagaja in ga je učil italijanščine; nosil ga je zmerom s selioj v kletki. Koder koli je hodil, vedno se mu jc zdel svet lep.
V prostem času med vajami in recitacijami je krpa! pri krojaču hlače in suknjiče svojih tovarišev; bavil se je tudi z odrskimi oblačili in s scenerijo, pa — pozabil sem povedati — popravljal je ure. Dragocena škutlicu z vsem orodjem urarja, leče, klešče in pile, in zobčasta kolesca, žebljički, sulice in kosci rubina in sa-firja, vijakj in kristali, nič mu ni manjkalo. S časom in s prakso se |e izpopolnil v tej umetnosti. Imel je navado reči. da so ure živi in občutljivi organizmi, kakor njih gospodarji. In po stanju žepne ali zapestne ure je sklepal (in <e ni nikdar, zmotil) o živčnem stanju pospo-darja; uganil je stopinjo njegovega fizičnega toplomera in je vedel, ali je bila smrt blizu uli daleč.
Dolga in pogostna potovanja po morju so mu dala železno zdravje. Med postankom v Milanu se je poročil s simpatično in sinejočo se žensko, ki je bila preprosta in je ljubila red, kakor vsaka prava gospodinja. Tako je; in Sil-vija je bila zmerom dobra gospodinja, tudi ko je bila z možem na neštetih potovanjih. Zaradi njene prisotnosti je bilo stanovanje prikupno: čistila ga je in stregla Julijanovim tovarišem, dn so čutili tudi v krajih onstran mor ja in onstran gora, med, mrmranjem in mešanjem nerazumljivih jezikov, ob dišeči mizi, ki jo je ožar jala ljubka ženska, domači dom in lastne družine. Bila je živahne narave, pripravljena tuko na udarce kakor na odgovore. Njen mož jo je klical v ša|i »kraljica popra«.
V pevskem zboru je bil s tovariši preprost in skoiaj ponižen. Vendar ni bilo med njimi nikogar, ki bi ne čutil, da je imel ta prileten človek, s slabotnim glasom, nad njimi vpliv, katerega ni mogel niti pevovodja zanikati. Imel je v krvi skrivnostno modrost in oblast nad umetnostjo. Zanj je bila umetnost neke vrste religija V izvajanju liričnih mest je bil zbor najboljši, kar je bilo zanj nujen element za [K> pol no« t celote. Nič mu ni ušlo iz pa rt i-ture, niti pavza ne. Nekatera njegova mnenja 111 nekatere njegove definicije o muziki, ki so
si iih zapomnili prijatelji, so šle od ust do ust. 1 Nekoč jc rekel o neki slavni pevki:
»Glas opernega pevc« ne more biti jKipoln | in stilno lep, če niso vsi njegovi glasovi, kakor . zrnje v koruznem storžu: čeprav različne debelosti, vendar enakomerno stisnjeno med seboj. a vsako izmed teh zrn zase j>o|>olnost.«
Ko se je vrnil iz gledališča, je mnogokrat sedel za klavir, uli za stari, črvivi harmonij, ki gn je bil zasledil 111 kupil skoraj zastonj na dražbi: ponavljal je na pamet najlepše motive i/ ojier 111 dela, ki «0 11111 ostala v ušesih.
Bilo je ona izmed tistih ur. ko ga je bil obšel veliki duh — tako je razlagal dogodek. Znašel se je od enega takta do drugega, prevzet od slasti nove melodije, ki se 11111 je rodila in ki je bila 011 sam. spremenjen v zveneče bistvo miline in neizrekljive sladkosti. Duh in roke so s klavirjem oblikovale novorojeno življenje še nikdar slišane melodije. Morda je Julijan sanjal: edino v sanjali dobivajo telesu lastnosti zraka, |)rosojnosti in vibriranja glasov. Ostal je v iluziji s<inj tudi še potem, ko je zapustil klavir in vzel nekaj partjtur, ki jih je bil napolnil z nolanu z matematično jasnostjo. knkor 11111 jih je določilo navdahnjen je. Tako je nnstala njegova »Elegija v fa diezis«, edino muzi kal no delo, ki ga je *komponiral.
To' edino svoje delo je pokazal lc nekaterim svojim znancem; toda v tem delu je Julijan Amori končno našel svoje lastno bistvo. Tudi se ni več od tega dela ločil. Bilo mu je podob-110, kakor bi bila dvojčka in tudi duhovno sta si bil« čisto blizu. »Elegija in fa diezis« ga je spremljala povsod: pri delu, v sanjali in na potovanju Nikdar sc 111 hvalil: bil je ljubosumen na lastno srečo.
Kot starec je bil lepši, kakor pa ko je bil mlad. Visoka in suha postava je ostala ravna, kakor to|xil Nad porjavelimi gubami pn so krasili glavo lepi, svetlosivi lasje, kukor krona življenja. Med odmori pri vajah, je bil vzgled gibčnosti in spretnosti vsem mladim. Gori in doli po strmih stopnicah, od oblačilnice do od ra je bil uren, spreten i-n točen do zadnje minute.
Minuta. Živeti minuto. Morda je zato ljubil ure in se je posvečal tej umetnosti jKileg 11111-zike. Tik, tak, tik tak... Kaj imamo. če ne minute? Tista, ki jc minila, je ne l>o več, in tista, ki bo prišla, je še ni: satno sedanja minuta obstaja, lik. tak, tik. tak. In Julijan je govoril nnd svojimi razloženimi tir-nmi in med starimi stenskimi urami, s čudnim zvonjenjem:
»Nu svetu ni starosti. Vsi smo enako stari, dokler živimo: eno minuto.«
Medtem je pel v srcu »Elegijo in fa diezis«. Pri uruiski mizici je imel izraz čarovnika, ki je pripravljen na čarovne napoje in na čarovnije okoli njega pa so odmevala kladivca starih Stenskih ur, nekatera piano, druga forle, s|)ct druga v ritmu pesmi »searubello«.	_
Prišla je ob svojem času — bilo jc /o pozno — toda prav. da je prišlo, ura, na katero ni človek nikdar mislil: tako dobro se je. počutil na svetu Prve ure ni opazil. V mračnem marčnem večeru, vetrovnem in deževnem, g« jo skrivoma napadel val mroža, ko se je vračal iz gledališča. I11 v nekaj tednih so bila njegova pljuča polna kavern Na to se je smejal iu s« ni zmenil zu katar in za kašelj, za mrzlico, za vročino in zu mrzlično stresanje. Mislil se je vrnili v Skalo takoj ko se bo nekoliko popra« vil. Žena 11111 je morala navijati vse ure in, Bog ne ila j, da bi na katero pozabila! Sil vino srce je tiho trepetalo, toda on je bil zadovoljen. Nečak, ki ga je bil naučil nekoliko igrati na klavir, mu je moral zdaj izvajati »Elegijo in fa diezis«. Ko jo je poslušal, je spet našel tisto ozračje miline, v katerem jo je prvikrat čutil v sebi. Najmanjša napako ali pa le krajša ali daljša pavza je zadostovala, da je postal ve« vznemirjen in besen v poslelji.
Ni se več mogel dvigniti. Končno se jc zavedel. dn Im> umrl. Toda njegova nepokvarjena muzikalična narava mu je pomagala: samega sebe je prepričal, d* ni umreti nič drugegu, kukor preiti iz ene harmonije v drugo.
Nekega večera, ko ga je prišel obiskat prijatelj. je rekel, zroč v praznino pred seboj:
» I o noč sem sanjal. V Skali so peli prvo dejanje I ristana Voda morje, veš, iiii bilo na-li-kutio. To je bilo pravo morje z. valovi do neba. Nisem videl niti partnerja niti lož: samo oder, ki je bil prava ladja, ki je plula in se zibala na vodi. In pesem morja je jircvpiln našo pesem. ('udno je bilo to, da sem v sanjali vedel, da se ladja ne bo nikdar dotaknila zemlje. Samo morje, samo valovi in simfonija valov. Vsi smo bili srečni.«
Bil je v agoniji. Ni več mogel knšljati. Prihodnji dnn ob zori je slišala njegova dobra žena, ki je čula ob njem, vzdili in. ko je /aprl oči, ga je pobožala |K> potnem čelu. Pogledal jo je. knkor še nikdar. Vprašal jo je:
»Ali si ti igrala Elegijo? Zakaj si končala? Pomni, da nikdar ne prodaj klavirja in šo manj harmonija!«
Z velikim trudom jc obrnil glavo. Hropel je. Nekoliko kasneje je zašepetal: »Pusti me! Dvobojujem se.« Ničesar ni več rekel. Po zadnjem dihu so je zdel zamaknjen In tako je ostal.
MALI OGLASI
V malih Oglasih velja pri iskaniu službe vsake beseda L 0.30, pri ženitovaniskib oglasih ie beseda po L 1.—, pri vseh ostelib malib oglasih pa |e beseda po L 0.60 Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pn naročilu.
Službe j
Dobe:
Dekle
vešča kuhe se sprejme h dvema osebama.In otroku. Naslov v upravi Slovenca pod št. 931.	b
Hišno pomočnico
71 dolgoročnimi spričevali, kt zna samostojno kuhati in opra.ljatl vsa druga hišna dola. Iščem k dvema osebama. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Snažna« 064. (b
Scdar!
Vinska trgovina na deželi sprejme sodarja, ki se poleg svoje obrti razume tudi na delo v kleti, da je priden, pošten, trezen in zanesljiv. Plača po dogovoru. Nastop službe konec meseca. — Pismene dopise upravi »Slovenca« pod »Sodar« št. 976.	(b
Kuharica
Izvcžbana z gospodinjsko šolo Išče, službo za takoj. Ponudbe pod »Zanesljiva št. 927» upravi »Slov.« b
Naprodaj:
Wertheim blagajna, poljska kovačnica, kompresor, zračna e^salka za avto-zračnice. - Petronafta, LJubljana, Tyrševa 35 a.
Službo dobi
ženska, ki ima vesolje do živine in polja. Plača po dogovoru. Marija Tor-riič, Sp. Kašelj 6, D. M Polje.	(b
Služkinja
snažna, zmožna meščansko kuhinje in gospodinjskih del, stara od 25— let, dobi službo, nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam 200 lir« št. 960.
Služkinjo
srednjih let, vajeno hiš nega in vrtnega dela — sprejmem. Ljubljana VIT Gasilska cesta 3.	(b
P Sližtoe j
Prvovrstni karbolinej
svetli In temni katran, Cramolln, kolektor-sko olje za elektromotorje, Gravlcyd hladil, olje za vse stroje v dozah, vinska želatina »Flora«, gnojilna sol za cvetlice stalno v zalogi Petronafta, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 35 a.	1
Ročne mline
za enotno moko dobavlja ller.šič & Co„ Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13 Telefon 37-54.	1
Svinjo za pleme
6 mesecev staro, prodam Folzve se v upravi Slo venca pod št. 92 5.	j
Dolg kožuh
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 929. 11
iKimimcj
Staro tehtnico
od 4—IS kg kupim. Na slov v upravi »Slovenca« pod štev. 940.	k
Mačke
domače. lisičje ln vso druge vrste kožo dlvj čine kupuje tn plačuje ogromno visoke cene D. Zdravlč. Ljubljana, Sta ri trg 30.	1
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen kupim. Ponudbo upravi »Slov.« pod št. 900.
Krojaške odpadke
volnene tn bombažne ple tilske ter šiviljsko od rezke, kakor vse tekstil ne odpadke kupuje Gerk man, Hrenova ul. 8. k
Kože domačih zajcev
veveric, Ušle, dihurjev kun, vider ln domačih mačk kupuje L. ROT, krznarstvo — Ljubljana Mestni trg 5.
Elektromotor
(Skoda) 5 IIP, ugodno prodam. Erjavec Ciril. Podsmreka 2, p. Višnja gora.
I a »Biondo«
pomaranče v košarah po ea. 17 Ug naprodaj na Ja-nežlčevi cesti št. 13 po 4.70 lir za kg. Kličite telefon št. 37-14.
liteio:
Iščem službo
v boljšo, pošteno hišo. Sem srednjih let, vajena gospodinjskih del, šivanja, vezenja, ter tudi vrtnih del. Ponudbo upr. »Slovenca« pod »Najraje na deželo« št. 953.
Govorim italijansko
ln srbohrvaško. Poštena, zdrava, okretna, simpatična, stara 24 let, Iščem službo v bufetu aH kaj sllčnega, tudi sposobna kuhanja in sploh gospodinjskega dela. Sla bi tudi- k boljši gospodinji. Poslati ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delavna« št. 952.	(a
Ugodno prodam
dobro ohranjene smučke, sanke, drsalke, peč na žaganje, snežne verige za avto, registrirno bla gajno, telefon, vodovod no školjke, zložljivo posteljo in gramofon, Me-talla, Gosposvetska cesta št. 16, tel. 32-88.	(1
Kupuje
ovčjo strlženo volno, vol nene pletllske, krojaške, šiviljske tn mešane od rezke. Izrabljene volnene pletene jopice, rabljeno žaklovlno, kakor vse te kstilne surovine. Prodaste najbolje samo pri »Jugo volna«, LJubljana, Tyr ševa ce:ta 41, tel. 32-45
Kupim
najmanj 2000 stekleni za mineralno vodo 14 del. Steklenice plačam po 4 lire. Ponudbe upr. »Slov.« pod »14 del.« št. 974.
na značko (k
Kupim
voz detelje ali slailke-t sena. Naslov v upra-»Slov.« pod št. 968.
Čebelni vosek
pristen, vsako količino, takoj kupimo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 985.	(k
Bstanovanial
Jttclo:
Stanovanje
eno- ali dvosobno Iščem za Bežigradom. Naslov v upr. »Slov.« št. 935. c
Stanovanje
trosobno ali dvosobno s kabinetom ln vsemi prttt-kllnaml Izven centra iščemo čimprej. Pnudbe na upravo »Slov.« pod »Mirna družina« št. 938. c
Stanovanje
dvo- ali trisobno, za april ali pozneje Iščem za tri odrasle osebe. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Reden plačnik« št. 950.
(e
Enosobno stanovanje
lepo, Išče učiteljica za marec ali april. Naslov v upravi »Slov.« pod 959.
g Sebi |
Oddalo:
Opremljeno sobico
lepo, oddam boljšemu in mirnemu gospodu. Slomškova ul. 15-1., desno, s
Sostanovalca
sprejmem. Bohoričeva 11. Naglič.
(s
Mlekarno
ugodno prodam. Polzve se: Florjanska ul. 9.
| Šivalni stroji g
Pletilni stroj
za nogavico zamenjam za šivalni stroj. Tonudbo v upravo »Slovenca« pod »Strei«.
Najbolje plačamo
steklenice, gumo, kovine | in druge predmete. »Me-talia«, Gosposvetska 16.
Pozor!
Kupujem kožico domačih zajcev, sveže ali posušene. Jane, Sv. Petra cesta 42.	(k
Otroški voziček
rabljen, še dobro ohranjen, zaprt, za dvojčke, kupim. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Voziček« 984.
Čitajte in Širite »Slovenca«!
B Žciiltto |j
27 letni gospod
lahko postane obrtnik, treznega, solidnega značaja z gotovino 8000 lir. poroči gospodično zaradi ustanovitve lepe bodočnosti. Ponudbe, po možnosti s sliko ter polnim naslovom upravi »Slov.« pod »Diskretnost« 954.
Kupujte pri
naših Inserentih
•i
EMONA
M
*«
EMONA"
Istltuto Agricolo Immobiliare di Lubiana c la zavod za poljedelstvo in nepremičnine v Ljub-Deutsche Umsiedlungs - Treuhand Gescllschait ljani, in »Deutsche Umsiedlungs-Treuhand Geni. b. H. di Berlino	sellschalt m. b. H. v Berlinu,
rappresentata dal Delcgato Germantco per la Emigrazione in provincia di Lubiana — rendono noto quanto seguc:
1.	Tutto II patrimonio agricolo lorestale con le relative pertinenze ed aziendc accessorie, di propriela dei cittadini germanici e degli allo-geni tedesehi emigranti dalla Provincia di Lubiana, che hanno rilasciato procura generale al Delegato Germanico per 1'Emigrazione, e stato venduto alla »EMONA« Istituto Agricolo Immobiliare di Lubiana.
2.	Alla stessa »EMONA« i stato contrat-tualmente riconosciuto, ncll'acquisto di boni immobili urbani in Lubiana e Kocevie, appar-tenenti agli emigranti come sopra specilicati, un diritto di priorita, a determinate particolaii condizioni,
3.	Lc industrie che svolgono la loro attiviti nclla Provincia di Lubiana, eseluse le segherie che vengono trattate a parte, non sono state comprese negli accordi con i'»EMONA« e pos-sono percio cssere oggetto di libcre trattative. Tuttavia la stessa »EMONA« ha dichiarato di esserc disponta a trattare racquisto, a partita di condizioni con altri oilerenti.
4.	Tutti coloro che abbiano interesse di acquistare od aiiittare alcuna delle proprieta indicate ai punti 1 e 2 tengano presente questa comunicazione onde regolarsi ncll'intraprcndcre le necessarie trattative.
»EM0MA« e D. U. T.


LJUBLJANSKI
Predstave ob delavnikih ob 14.30 qV| nedelph »b 10.30 In 14.30

V	nedeljo ob 10 dopoldne
V	sinje višave
ob pol 15. uri popol. film izredno napete vsebine
V mr < ž i Maurice Dea, Maurice Cbovalier, A. Charpcntier, 1'ierre Itenoir KINO SLUU4 - l'EL. 27-30
Je li mogoče v športu in zabavi najti popolno zadovoljstvo 1 O tem razpravlja film
KRALJICA SNEGA
Ann Sberidan, Iilchard Carlson, Helen Parriah KINO UNION - mi- 22-2»
Mogočna pesem bele pustinje. Bol zn vivljenie in ljubezeu med ljudmi in živalmi skrajnega severa
Vb!'; BASIARD SfirS!
Bergstroem. Film odlikovan nn mednarodni raz-Htavi v Benetkah: KINU MA 1'ICA - IfcL. 22-41
^mmmhmmHMOT*■
Himna velike Iju ezni do rodne grude in oboževane žene
Grolov sin
Amadeo Nnzzari — Lllin Silvi Ganljiva zgodna iz življenja čeških graščnkov
tzqubl|ena srefa
Knrel l.amne Jarmiln bat bova Predstave ob 14 (oba filma) umlineja ob pol ll KINO KOUEfcJEVO, ie!. 41-04_
kt jo zastopa nemški delegat za izselitev v Ljubljanski pokrajini, razglašata sledeče:
1.	Vsa imovina, poljedelska in gozdna, z dotičnimi pritiklinami in pripadajočimi podjetji, last nemških državljanov in nemških drugo-rodccv, emigrantov iz Ljubljanske pokrajine, ki so izstavili splošno pooblastilo nemškemu delegatu za izselitev, je bila prodana »EMONI«, zavodu za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani.
2.	Isti družbi »EMONA« je bila pogodbeno priznana prednostna pravica za nakup mestnih nepremičnin v Ljubljani in Kočevju, pripadajočih zgoraj navedenim izseljencem, pod gotovimi posebnimi pogoji.
3.	Industrije, ki poslujejo v Ljubljanski pokrajini, izvzemši žage, glede katerih obstajajo posebni dogovori, nisc bile privzete v dogovore z »EMONO« in morejo tedaj biti predmet prostih pogajanj. Vendar (e sama »EMONA« izjavila, da je pripravljena pogajati sc za nakup istih pri enakih pogojih z drugimi ponudniki.
4.	Vsi, ki se zanimajo za nakup, zakup ali najem zgoraj pod št. 1. in 2. navedenih premoženj, naj upoštevajo ta razglas, da se bodo znali pravilno ravnati ob vstopu v potrebna pogajanja.
»EMONA« in D. U. T.
Berač skrbi za berača
Švedsko časopisje je te dni poročalo, da je bil v nekem švedskem mestu pred kratkim |>o-klican zdravnik k bolniku. Po krajšem zdravniškem pregledu mu je oslabeli starček izročil zaprlo pismo ter ga naprosil za naklonjenost, da ga po njegovi smrti odpre in izvrši njegovo poslednjo voljo. Zdravnik mu jo to seveda rad obljubil. Pol ure pozneje je starček, ki jo bil navaden berač, umrl. Zdravnik mu je prižgal svečo, sklenil roke in zaprl oči, takoj nato pa odprl pismo. V
njem je bilo nad 8000 švedskih kron, ki jih je umrli berač v svoji oporoki zapustil drugemu beraču iz, iste ulice, s katerim je vedno delil usodo pred vrati bližnje cerkve. Berača sta se imela v življenju res rada in sta vedno skrbela drug za drugega. Stalno sta si tudi delila hrano in obleko.
Ribe se skrivajo pred nevarnostjo
V gotovih letnih dobah kitajska reka Sikiang tako močno naraste, da se vse ribe skrijejo v varna zavetja kamnitnih kotani, ker bi jih drugače valovi odnesli in pobili ob skalah. V navedenih kotanjah se tedaj zbere toliko rib, da jih lahko love kar z mrežami. Ker je ribolov v. tej reki tako bogat, je tudi ribolovno dovoljenje zelo drago ter je treba zanj plačati skoraj stotisoč lir.
Naprava za iskanje zlata in ostalih dragocenih rud
Švedsko časopisje poroča o zanimivi pripravi, ki jo jo iznašel neki Šved. Izumitelj zatrjuje, da je s to napravo mogoče ugotoviti rude, ki so skrite globoko v osrčju zemlje. Posebno pozornost je vzbudil še potem, ko je izja.vil, da je z napravo lahko izslediti velika najdišča srebra ali zlata. Čeprav izumitelj prikriva principe svojega izuma, so časnikarji le zvedeli, da izum temelji na principu umetno pripravljene električne nevihte. V gotovih globinah zemlje namreč rude reagirajo na zunanje vplive. Na ta način bodo pa tudi lahko odkrivali njihova nova ležišča.
Prepozno
Profesor: »Sedaj mi pa še razložite globlji smisel te pesmi.«
Dijak: »GosjhhI profesor, to ni več mogoče.«
Profesor: »Zakaj ne>«
Dijak: »Edini, ki bi to mogel storiti, je sam pesnik. Ta pa je že davno umrl.«
V gostilni
Gost: »Natakar! V tem pečenem piščancu jo ostalo šo drobovje. Sramota!«
Natakar: »Zakaj sramota? Saj vam zato nei 1/omo piščanca nič dražje računali.«
Francasco Perrli
50
Neznani učenec
Egodoviuski romaii Iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Marko sc je zdrznil. V njegovem srcu se je obnovila bridkost iz pogovora z materjo. Toda krščeni je dvignil roko in pokazal na bledo nebo, kjer se je kakor zlata kaplja lesketala zvezda ve-černica.
»Poglej,« je rekel, kako se neto dobrotno razprostira nad vso zemljo. Ali dela razliko med Judom in Rimljanom? Oče, ki je v nebesih, gleda iia človeka, Evinega otroka, ki ga jc uslvaril po svoji podobi, in v novem kraljestvu si bodo vsi ljudje bratje.
Sabejec je zmajal z glavo.
»Nebo? je zamrniral. -Nebo sc razprostira tudi nad pečinami m skalami puščave, nad hijenami in nad kačo, ki se skriva med peskom, in vsem sveti z isto lučjo. Ali naj mi je brat tudi kača in hijena, ker se nad njimi razprostira isto nebo, ki se razprostira nad menoj: Nebo nima z ljudmi nič opraviti.«
Krščeni jc iskal v mraku s svojimi očmi na-mrščenc Sabejčeve.
Hudobni sejalec!- je rekel. -Ali jc nemara nebeški Oče hijeni in kači vtisnil pečat svoje podobnosti, kakor ga je vtisnil Adamovim sinovom, da bi ju imel /a brala? Nolvno tlelo ni satanu prijetnejše, kakor prepričevati človeka, da se Oče v nebesih ne zmeni za njegove potrebe, /daj ti rečem, če bi hijena in kača se mogli dati razumeti, bi slišal, kako bi sc razlegel v noč klic njihove
zahvale Njemu, ki jih redi, kahor redi črva v peščencu
Preklinjal si, je ugovarjal Sabejec, »ko si rekel, da jc človek podoben svojemu Stvarniku. Človek jc kup kosti in mesa, ki razpada, medtem ko je Stvarnik nesmrtni duh. On nuna ne obraza ne rok ne nog in postava prepoveduje, da bi ga pri-spodabljal čemur koli vidnemu, Zoper postavo si grešil.
Podobno misel jc Marko že slišal, Megaklcs jo je izrazil.
»Ne veruj,« ga je učil stari modrijan, smešnim bogovom, ki so si jih ustvarili ljudje |x> svoji podobi.
Krščeni se je nasmehnil.
•Zdaj pa odgovori ti na moje vprašanje,« je rekel in se obrnil k Sabejcu. Kakšno podobnost tla telesni oče svojemu sinu?«
Podobnost svojega mesa,« je oni odgovoril.
Dobro si odgovoril, je povzel krščeni. »In nebeški Oče, ki je duh, ali ne more dati svoje podobnosti duhu? Lažimodrijan, slab si. Človek ni podoben nebeškemu Očetu po mesu, temveč po duhu, zakaj njegov odtis nosi v- svoji svobodni volji. Svobodnega hoče, da bi mogel biti dober, in kdor je svoboden, je podoben nebeškemu Očetu.«
Marko je čudeč se poslušal besede mladega Juda, saj so popolnoma prevrgle vse, kar je dotlej vedel o razmerju med bogovi in ljudmi. Modrijan mora biti, jc pomislil, eden izmed tistih helenističnih učenjakov, ki jim pravijo v Jeruzalemu rabi. In sklenil jc, tla ga bo tako klical, ko poseže v razgovor.
»Rabi,' jc posegel v |jogovor mladi Rimljan, kakor grški modrijan govoriš o nekem Bogu. ki naj bi po tvojih besedah ljubil vse stvari. Mi v
Rimu imamo mnogo bogov, a nobeden izmed njih ne ljubi ljudi. Nasprotno, večkrat jih naši bogovi za zabavo mučijo in povzročijo, tla pridejo ob pamet.«
»In ti, moj dragi, ali ljubiš le bogove?« ga jc vprašal krščeni.
Mark jc kar obstal.
»Ne, ne ljubim jih, bojim sc jih.«
»Vidiš,« je nadaljeval krščeni, »Oče, ki je v nebesih, pa hoče biti predvsem ljubljen, ker sam ljubi, in v njegovem kraljestvu bo postava za vse — ljubezen.«
Tedaj sc je spet oglasil Sabejec, njegov glas je bil grozen kakor šakalov.
Kako si upaš reči, da nebeški Oče ljubi ljudi, ko pa je svet poln gorja in bridkosti? Oče naj reši svet iz sužnosti gorja, potem bodo ljudje lahko rekli, da jih zares ljubi.«
Krščeni je trenutek pomislil, nato po odgovoril:
Nič drugače ne bi odgovoril črv v gnili mlaki, če bi govoril o morju. Vedi, tla Oni, ki je dal morju sol in ga je določil za kraljestvo vetrov in viharjev, je poslal na svet tudi gorje, in rečem ti, da je prav tako potrebno kakor sol morju Kaj bi namreč bilo morje brez soli in brez viharjev? Neizmerna mlaka gnilobe. Ko jc dal Oče človeku svobodo, je vedel, kak grozen dar mu ;'e dal. In da bi mu pomagal nositi ga, mu je podelil še gorje. Na fjopotovanju, ki je svet, ga nosijo ljudje s selvoj kot znamenje, da so si bratje in tla se ljubijo. Hudobni sejalec, zakaj sc prepiraš z Bogom? Ne moreš se primerjati z njim, zakaj odgovor mu moraš dajati in klicati te more pred sotlbo.«
Potem je 6pet spregovoril Marko Adonij.
Rabi,« je rekel, »če smo otroci božji in nas Bog ljubi, potem je človek največja stvar na svetu in vsak človek bi moral biti svet kakor oltar.«
Krščeni se je približal Marku Adomji in ga pobožal po obrazil.
»Da, moj dragi, vsak človek je svet kakor oltar, prav si rekel, in zanj se pripravlja božje kraljestvo.«
»Rabi,« je vprašal Mark vedno bolj hrepeneče, »že trikrat si omenil kraljestvo, ki pride. Kakšno je to kraljestvo, ki ga oznanjaš? Morda pa tudi ti veruješ v božanskega Dioniza, ki ga vsi pričakujemo?«
»Nekdo drugi bo veroval vatne in jaz v Očeta,« se je nasmehnil krščeni, »in božje kraljestvo je blizu.«
Mark se je zdrznil.
»Torej jc božanski Dioniz prišel?« je vprašal drhte. Povej mi, kje je, tla pojdem in ga najdem.«
»Pa |x>vej mi, moj dragi, česa pričakuješ od njega?' je vprašaj krščeni.
»Sreče,« je odgovoril Mark. »Da se vse moje želje utešijo in tla zavlada na svetu veselje.«
Tudi ti,« se je nasmehnil krščeni, »bi hotel morje brez soli in brez viharjev. Tako pa bi ne bil srečen. Bog je postavil človeku na zemlji cilj sreče zelo daleč. Sreča ni v izpolnitvi lastnih želj, temveč v izpolnjevanju volje Očeta, ki je v nebesih.« ■
Mark Adonij se je čutil potrtega in razočaranega. Sreča, ki jo jc upal od Dioniza, je bila torej slepilo. Privid življenja v sami slavi m svobodi |x)čutnosli je ne samo nemogoč, temveč tudi škodljiv. Kaj pa je |>otem božje kraljestvo, o katerem je govorit krščeni?
Pouk
golt-kl upravitelj, sprejme učencH alt učenko v ln-štmlranje. Javiti upravi »Slov.« pod Pouk. 9S2.
Stavbišce
na prometnem kraju v Novrm mestu naprodaj. - Pojasnila dajo T 11 r k , Ljubljanska štev. 6, Novo mesto.	P
La latnpada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano dello TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S.A.
Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
©
TUNGSRAM
Travnik ali njivo
za obdelavo v bližini Ljubljane, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Primerna cena« st. 071.
Njivo
v Klečah, ob cenil, prodam. Horvat, Poljanska cesta 119 telefon 34-08.

IZDELOVANJE
PoliiStvo 1 K Knjige 1 Iflvto-motorB
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 18
Razno pohištvo
ugoduo prodam. Na osle«! v Mencingerjevi 31 vijak ponedeljek in torek od 14 do IG ure.
|Peiwr|
Vse denarne In trgovske posle
Izvršim hitro In toino. Obrnite •• nai
Rudolf Zore
Gledališka ulica stev. 12. ITelefon 18-10.
Prodam
2 violini, kitaro In harmoniko. Ogled od 14—15, Delavski dom, soba 4-1X1.
| Ualcml j
Vajenko
sprejme modistka. Poldi Ivrušlč, Tjrševa c. 47. (v
Vajenca
za krojaško obrt, kmečkih staršev, sprejmem. Ivan Goltez, Stožice pri Ljubljani.
Knjige!
Vso vrste antlkvaričnlh knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjigarna Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva ul. št. 6, telefon 44-24.
Kupim »Mladiko«
1932—1941, »Cas«, »Mentor«, vse nevezano. Pismene ponudbo upravi »Slovenca« pod: »Nakup revij« št. 72 j.	k
Tovorni avto
naprodaj. Polzve se prt Peterca, telefon 30-05.
Motor na oglje
v dobrem stanju, 1« KS, za mlin, prodam. Slak Alojz, mizar, Dobrniče, Dolenjsko.	d
Nakup in prodaja avto-
m o bI 1 o v , tovornih In I osebnih ter motociklov. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	(t'
Filatetija
Filatelisti pozor!
Nakup ln prodaja znamk vseh vrst, JOL albumov In fllatelistlčnlh potrebščin je najugodnejša v knjigarni Jan. Dolžan, Ljubljana - Stritarjeva ulica 6, tel. 44-24.
Filatelistih oddelek
Mladinske založbe. Stari trg 30, stalno nudi razne znamke in albume.
Razno
Novi naslovi
Frančiškanska ul. 3.
Telefon 45 13.
Citajte »Slovenca«
NUDVO RITROVflTO 5GIENTIF1G0

IZNOSU
Un medteamento che orresla la caduta
e ia ricrescere I capelii. — Richicdeteio rontro vaglia di L. 64'- (spediz/one in assegno L. 2- in piu). Opuscolo illustrato gralis a richie-sta. Cercasi concessionario eseludvo
Zdravilo, Ki prepreči Izpadanlc ln po-SpcSUle ponovno rasi las. Zahte-ajte ga
proti nakazilu l. 64'- po povzetju 2 liri več. Ilustrirana knjižirana zahtevo zastonj. Iščemo poverjenika z izključno pravico
ISTIIUIO SCIENTlflflO MODERNO - MILANO - Corso llnlla 46 - Tel. 3T-IT8
Škornje in gojzerice
ala »žirovske« in vse vrste drugih Čevljev, po naročilu Izdeluje In spre jema porravila Mrak, Sv. Petra cesta 30.
|U na|Bm|
Stanovanje 5 do 6 sob
ali celo vilo, vzamem "v najem takoj ali kasneje. Ponudbe na S. A. M. I. C. E. N. poštni predal 13, LJubljana pod »Dober plačnik«.
Lokal in skladišče
se takoj odda. l^olzve se na Celovški c. G3, Šiška.
Lokal ~
SxE m, s telefonom, primeren za pisarno, delavnico, v centru mesta, oddamo. Polzve se: Kresi), Tržaška S3, tel. 29-23.
Umrl je moj predragi brat, gospod
Rudolf Grošelj
profesor I. klasične gimnazije v pokoju
K zadnjemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 8. febr. 1942, ob pol 3 popoldne, z Žal, iz kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 7. febr. 1942.
Globoko žalujoča sestra
12
Oporoka osmih bojevnikov
VII.
Inšpektorja je la čudna Hammondova beseda tako presenetila, da se še ni opomogel, ko je vstopil Roy Finsbury. Mladi lord je bil lep mož, njegovo plemenito obličje pa je nekam mehko. Njegove oči nemirno begajo od Kennedvja do Hammonda. Brez dvoma je umor njega boU pretresel, ko vse druge, ki so dosedaj bili zaslišani.
»Mylord, nekaj pojasnil Vas moram prositi.«
»To se razume," prosim,« mladi lord zbegan odvrne.
»Kje ste bili danes popoldne? — — — Ne, ne, mylord' Ne razburjajte sel Vprašujem pač tako, kakor sem že dejal, kakor mi veleva običajna tehnika pri zasliševanjih. — Torej..., kje sle bili jk> obedu?«
»Marsikod. Najprej sem bil v garaži pri vozu, ki ga je šofer popravljal. Vžigalnik...«
»Obkorej je lo bilo?«
»Okoli ene, mislim.'-
»Kam ste potem šli?«
»Najprej gor v svojo sobo, potem pa semkaj v tole sobo. Hotel sem pismo pisati/
»Kdaj ste prišli semkaj v čilaluico?
»Nekako ob pol štirih.
»Kako tako natanko veste?
»Mislim, da sem kake pol ure pisal tisto pismo, cerkvena ura pa je štiri bila, ko sem pismo odnesel«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
»Al ste sami bili v čitalnici?«
»Sam.«
»Kod sle odšli s pismom?«
»Skozi glavni vhod, nato pa po poti k vratom v vzhodnem zidu.«
»Zakaj pa tod?«
»Pismo je moralo biti v poštnem predalu, preden bi ga izpraznili, kar navadno delajo ob štirih in pet in dvajset. Ta pot pa je za osem do deset minut krajša kakor ona druga.«
»Kako daleč je do nabiralnika?«
»Po poti, ki sem po njej šel, jc kak poldnig kilometer, po oni drugi pa več ko dva. Vračal sem se po glavni cesti.«
Kdaj ste se vrnili?«
»Nekako deset minut prej, preden ... preden so našli strica umorjenega.«
»Torej nekako ob štirih petdeset minut.«
Tako nekako, da.«
Ali sle med potjo srečali koga izmed gostov?«
Nikogar ne. Ko sem se vračal, sem srečal komornika. Bil je pri vrtnarju in šoferju, kjer je slriea iskal.«
»Ali ste nato z njim šli?«
»Ne. šel sem ob hiši, mimo stričeve pisarne in vrtnega salona, nato pa skozi glavni vhod v svojo sobo.«
' >V svojo sobo sle šli? Ali Vas Vaš stric ni nič skrbel?. To vprašanje je bilo ostro zastavljeno. Kennedy se je daleč naprej sklonil in lorda trdno Jiogledal v oči.
Skrbel? Zakaj naj bi me bil takrat stric skrbel? Saj takrat še nihče niti slutil ni, da se je zgodil tak grozni zločin.
»O, pač — morilec I«
»listi že! Ali mar zato vprašujete, če me je kaj skrbelo? ■ Njegov glas se je bil docela pomiril in se je zdel celo nekoliko posmehljiv. Inšpektor se srdito vgrizne v ustnice, Hammond pa se škodoželjno nasmehne.
»Ali ste takoj prišli iz svoje sobe, ko je bil umor odkrit?«
»I)a. Zaslišal sem vpitje in beganje, pa sem hitel gledat, kaj se je zgodilo.«
»llvala, mylord, to bi bilo vse.«
Mladi mož vstane, se nekaj kratov prestopi in tik pri vratih obstane.
»Ali ste boleli še kaj povedati, mylord?« inšpektor prijazno vpraša.
»Ne... prav za prav ne. Ravnokar sem se domislil, da je polkovnik Westfall ob treh in štirideset minut prišel v čitalnico, pa takoj odšel, ker me ni hotel motiti.«
»Gospod polkovnik je zelo obzirno ravnal, ne vem pa, zakaj naj bi to bilo važno.«
»Tega seveda jaz ne morem presojati. Mislil sem si le, da Vas brigajo vse podrobnosti.«
»Oprostite, mylord,« se s svojo mirno besedo vmeša Hammond. »Ali bi nam, preden greste, hoteli pojasniti, ali ste govorili s kom iz te hiše, preden ste odnesli pismo?«
»Nisem.« Ta odgovor je bil močno naglašen, vendar llaininondu ni ušel preplašeni izraz v očeh mladega moža.
»Še eno vprašanje, ki se bo Vam morebiti in-diskretno zdelo, ki ga pa moram zastaviti: »Komu sle pismo pisali?«
»Tega ne moretn povedati. Bilo je zasebno
pismo,« Mladi mož zbegano pogleda Hammonda.
»Ali odklanjate odgovor na moje vprašanje, mylord?«
»Odklanjam. In mislim, da itnam pravico.«
»Imate, vsaj pred policijo, ne pa pred sodiščem.«
»Pred sodiščem?« ponovi mladi lord in se zdrzne.
»Seveda,« nežno odvrne Hammond. »Saj boste prav gotovo za pričo klicani, morda že takrat, ko bo uradni mrliški ogled.«
»Da, bržkone---ampak ----ali zdaj
lahko odidem?«
»Lahko, mylord! Prosim, da bi blagovolili poslati semkaj gos|ioda 1'rescotta.«
Komaj sc vrata za mladeničem zapro, sc Ken-nedy glasno in zmagoslavno zasmeje: »Ha! Pa je lo šel v past — tepec!!«
»Pa ne v prvo, ki ste mu jo nastavili, Ken-ncdy!« ga podraži Hammond.
»Tisto res ne, zato pa je kakor je dolg in širok Štrbunknil v drugo. Me je že malo skrbelo, da bi ga Vi vprašali, ali ga je kdo videl v čitalnici.'
»Vi se mi pa zares laskate, Kennedy. Mar res mislite, da tiste Vaše pasti nisem opazil? Zato pa sem ga vprašal še le, ko naju jc opozoril,- da ga je v čitalnici videl polkovnik. Čemu pa ste prav njemu nastavili past?«
»K temu ste me Vi sami napotili, človek božji! Saj ste mi rekli, da pričakujete debelo laž. Ta pn je jio moji sodbi vsekakor bila v zvezi z alibijem za tisti kočljivi čas.«
»Menda že!« kratko odvrne Hammond.
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceni!«