Poštnina plačana v'gotevmt Maribor, sol ofa e; itfaja 1933 Stev. 103 MARIBORSKI veto vii. cxnr.) Cena 1 Din ■■■■■■■■■■■■■■■mi " —i——i—ar—■- . - — --- VECERNIK Urodnlitvo ln uprava« Maribor, Ooapoaka Ul. II / Tolofoo Uradni«tva 3440, upravo 34« Izhaja razoa^nodelja in praznikov vaak dan eb 16. uri / Valja moaoEno prajaman v upravi aB po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglaal po oaniku / Oglasa •prajaaaa tudi oglasni oddelak .Jutra** v Ljubljani I Paitnl Eakovnl račun H. 11.40« 99 JUTRA 99 Poglavje o parazitih na našem narodnem telesu STATISTIČNI PODATKI 0 TUJIH NAMEŠČENCIH V SLOVENIJI. Problem nezaposlenosti je danes aktualen po vsem svetu, ponekod bolj ponekod manj, gotovo pa je, da interesira v Jugoslaviji zlasti nas Slovence. Vzroki, ki so povzročili nezaposlenost, so splošno taki, ki zadevajo vse države in vse kontinente ter izvirajo iz svetovne gospodarske krize in specielni, ki se nanašajo na vsako državo in njeno pokrajino posebej. Take specielne vzroke imamo tudi mi v Sloveniji, in med njimi ni na zadnjem mestu toleranca naše države napram tujim nameščencem, to je ljudem, ki niso ne naše narodnosti ne naši državljani. Zlasti usodno pa je to, da so skoraj vsi tuji nameščenci pri nas Zaposleni v zasebnih uradniških in moj-strovskih službah, ker je naša nezaposle-nost skoraj bolj občutna v inteligenčnih kakor v delavskih vrstah. Slovenci imamo že danes mnogo tisoč absolventov srednjih, strokovnih in visokih šol, ki za. ttan iščejo vsaj skromne skorjice kruha. Glede nameščanja tujcev smo dobili v naši državi že zgodaj razne zakone, toda ti sd bili ali preveč liberalni ali Pa so se brezvestno ignorirali. In samo tako se je moglo zgoditi, da smo dobili že takoj prva tri leta Jugoslavije v Slovenijo več tisoč tujcev, pretežno Nemcev, in da imamo danes vsega skupaj okoli 6000 ljudi, ki na ta način odjedajo kruh sinovom našega naroda in flašim državljanom. Zakonodaja o zaposlovanju tujcev se je pri nas urejala postopoma, dokler ni dozorela do sedanjega stafija, ki določa tri bistveno važne člene. Po teh členih se dele tujci nameščenci na tri skupine. V prvo spadajo tisti, ki so prišli v našo državo v času do 14. junija 1. 1922. Ti ne potrebujejo nobenega dokaza o nenadomestljivosti in imajo pravico do zaposlitve v neomejenem Času ter v katerikoli službeni lastnosti. Gni nameščenci, ki so prišli k nam po omenjenem dnevu, morajo doprinesti dokaz o njihovi nenadomestljivosti, t. j., da Za posel, katerega opravljajo, ni na razpolago domačih delavnih moči. Ti imajo jako pravico do zaposlitve samo v do-j°Čenem času in .piri določenem delu. V tfetjo kategorijo spadajo vsi oni češkoslovaški državljani, ki so dobili zaposlitev pri nas najkesneje do meseca novembra leta 1929. Ti imajo neomejeno hravico glede časa zaposlitve, so pa ve-Zani na službene lastnosti, določene v ZaPoslitvenem dovoljenju. Vseh tujcev je v Sloveniji, kakor smo omenili zgoraj, zaposlenih okoli 6COO. .d teh jih odpada približno polovica, t. '•okoli 3000, na naše primorske in koro-*e emigrante, okoli 3000 Je pa češkoslo- ti vaških, madžarskih, avstrijskih, nemških in drugih državljanov! Od te druge skupine jih je po podatkih Inšpekcije dela (ki ni točna) okoli 2500 takih, ki so prišl k nam pred 14. junijem 1. 1922, (800 do 1000 jih je samo v Mariboru in okolici!) okoli 600 takih, ki spadaio pod drugo na vedeno točko (okoli 230 v Mariboru!) ostali pa so češkoslovaški državljani, priseljeni med 1. 1922 in 1929. Samo i 7 mariborskih tekstilnih tovarnah je za poslenih okoli 100 »nenadomestljivih« tujcev. To pa so, kot rečeno, številke Inšpekcije dela, ki niso točne, saj je sama le tekom lanskega leta ugotovila kair 236 prestopkov! Zato moremo mirne vesti dodati gornjim številkam Še najmanj 10% pribitka. To pomeni, da imamo samo v Mariboru in okolici zaposlenih sedaj okoli 1150 do 1350 tujcev tuje krvi. če prištejemo še člane njihovih družin, potem vidimo, da je teh parazitov, ki odjedajo kruh našim ljudem, še veliko več! Do malih častnih izjem so pa vsi »nenadomestljivi« tujci N e m c i, pa na. bodo potem že češkoslovaški, madžarski, avstrijski ali nemški državljani, nekaj je pa med nijimi tudi Židov, ki seveda tudi ne razumejo našega jezika. Vsi ti odjedajo kruh nam, pospešujejo našo ne zaposlenost, pospešujejo moč nemškega elementa in spravljajo tudi svoje zaslužke večinoma preko mej naše države. Ml mo tega so plačani dosti boljše kakor naši ljudje ter zavzemajo siploh najboljše položaje mest zasebnih nameščencev Sloveniji! In dasi so pri nas morda že preko 10 let, se niso niti najtnanje potrudili, da bi se naučili našega jezika, marveč zahtevajo nasprotno od slovenskih delavcev in nameščencev, da govore zaradi njih nemško. Večinoma njim se izdajajo pri nas tudi dvojezične reklame in druge tiskovine itd. Okoli 3000 teh ljudi, kolikor smo jih navedli, pripada onim državam, t. j. po vrsti odstotka Češkoslovaški, Madžarski, Avstriji in Nemčiji, v katerih nimamo mi skoraj HO' benih nameščencev naše narodnosti in našega državljanstva ter skoraj tudi ne slabo plačanih manueinlh delavcev. Izgovor. da bi, če bi jih poslali čez mejo, isto storili z našimi ljudmi v drugih državah, absolutno ne drži! Naši ljudje, in to le martuetni delavci, so zaposleni samo v Franciji, Belgiji in Holandiji. Borba proti tem parazitom bi bila torej dolžnost vse naše Javnosti, posebno naših po. siaticev in senatorjev, v nič manjši meri pa tudi ne naše brezposelne inteligence in strokovnega delavstva, v kolikor ni marksistično, kajti marksisti te tujce še sami podpirajo! Nevarna kriza razorožitvene konference Ce SE ne POSREČI SPORAZUM, BO NEMČIJA IZULIRANA IN BO ZNOVA ZAPUSTILA ŽENEVO. London, 6. maja. Predsimočnjim je rk£j ^ac<*onald daljšo konferenco z ame-kat • delegatom Normanom Davisom, s sta '"V Sta v g,avnem razpravljala o mu ženevske razorožitvene konferen-r * Je bil stalni angleški delegat na nol?i tvenl konferenci profesor Eden žal. v London, da poroča o polo- ra»n Sn,atra v politični javnosti, da je ze1 nost aolnžarice. Pred solnčenjem se je treba dobro namazati. Na ta način lahko uživate brez akrbi svetlobo in zrak. Zavidali vas bodo za vaš zdrav in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje pri vročini prijetno hladeče. Nivea olje vas ščiti ob hladnih dnevih pred velikim ohlajenjem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti le ti vsebujeta eucerit. Crema: Doza Din 6‘— do 25*—, tuba Din 12 — in 17--. je znano, da je Ljubljana slovenska. Mariborski nemčurji pa mirno žive in se ne zavedajo, da je mnogo naših rojakov prav zaradi njih moralo iskati kruha v tujini. A da se je ta akcija tako zavlekla, bo luajbrže krivda mladine, ki misli, da je z domačo nalogo njeno zveličanje zasluženo. Ne mučimo se dalje. Ugotovili smo, da je mnogo naprednih naslovov (doktorji, iniženjerji...) odbilo našo prošnjo, ugotovili smo zavednost raznih naprednih dijakov, ki so nacionalni samo takrat, kadar je treba klicati: Živijo! Po dva in dva smo odšli na delo. Moj tovariš in jaz sva jo urezala najprej v Sodno in pozneje še v Tattenbachovo ulico. Potrkala sva najprej na: vrata z lepimi naslovi. Je že tako. Študenti smo tudi politični. Prvi napad... Številka — sem že pozabil. Tretje nadstropje. Pogumno pozvoni moj tovariš. Nobenega odgovora. Pozvonim še jaz. Uspeh. Starejša gospa nekaj časa zvesto posluša najino prošnjo, potem pa svečano zaloputne vrata... Oblazila sva dvanajst strank in nisva dobila niti ene knjige. Dvom je rasel v najinih dušah. Žalostno sva gledala prazno aktovko. Pa se je ojunačil moj tovariš in odšla sva v sosedno hišo. Dve stranki sta vsaj obljubili, pa kaj se hoče, aktovke so bile še vedno prazne. Sreča. Majhna linica v vratih se je odprla na najino trkanje. Povedala sva kaj hočeva. Vela ženska roka nama je pomolila skozi napol odprta vrata dve knjigi. Življenje svetnikov in Kolomonov žegen. Prezrlji-vo sva oba oškilila dar. Toda čudo! Bil je to res žegen za najino aktovko. Zaloga se je večala... Pri frančiškanih je zvonilo poldne. Preden pa sva prenehala s svojim poslom, nama je ta »žegen« prav lepo zagodel. Ko sva potrkala v neki trinadstropni hiši v Tattenbachovi ulici je pokukala skozi vrata starejša gospa in naju vprašala: »Was \viinschen Sie?« Tovariša je njeno vprašanje prcmrazilo, a vendar se je ojunačil: »... e ... e ... (pogledal je name) Biicher, Biicher, ... e ...« Potem je odstopil. Vrsta je prišla name. Spomnil sem se, da ima »Biicher« artikel »die«, a ni šlo dalje, kakor: ... e .. e. die Biicher, die...« Tovariš si je brisal potno čelo, gospa je zaprla vrata in slišala sva: »Wiij brauchen keine«. Pri frančiškanih je odzvonilo. Opozoril sem nato tovariša, ki pa me ni slišal, ker se je bil zamislil v dogodek, ko ga je neka' lepa blondinka vprašala, kje je sedež knjižne akcije... Kolomonov žegen sva imela oba. Jaz v polni aktovki, moj tovariš pri lepi blondinki. To je samo majhen spominček na prve dni knjižne akcije. Kaj sem vse doživel? Rad bi vam povedal in še rajši napisal, pa saj veste, da še hodim v šolo... Prosiva vas s tovarišem, ki je najbolj navdušen za knjižno akcijo, prebrskajte svoje predale. Knjige in brošure, ki so za vas nepomembne, bodo vzgojile novo generacijo med neodrešenimi brati. Prebrskajte! Poiščite! Pripravite! Ptuj Izzivanje. Pod tem naslovom smo v sredo 3. t. m. poročali o avtobusu, ki se je pojavil preteklo nedeljo v Ptuju z napisom »Sonderfahrt St. Veidt bei Pettau«. V Ptuju se je pridružilo avstrijskim izletnikom nekaj tukajšnjih Nemcev, nakar je oddrdral avtobus proti Sv. Vidu v Haloze, kamor je bil namenjen. V naših Halozah pa so se izletniki iz Avstrije in naši ptujski Nemci čutili menda dovoli varne, kajti vzklikanja »Heil Hitler!« ia prepevanju Hitlerjeve himne ni bilo konca ne kraja. Vse to je ugotovila pristojna oblast, ki je uvedla preiskavo, in so nekateri ptujski neodrešenci, ki so se udeležili te pangermanske manifestacije v naših slovenskih Halozah, že pozvani na odgovor. Mi smo za- pospeševanje tujskega prometa, odločno pa smo proti takemu izzivanju. Poljčane Pred oltar. V tukajšnji cerkvi sta s« poročila gdč. Ivanka Prešernova, posestnikova hčerka, in g. Franc Lah, upokojenec finančne kontrole. Bilo srečno! Letni nastop Sokola bo pri nas v ne-nedeljo 2. julija. Sokolsko društvo prosi ostala društva naj to upoštevajo. Jutri v nedello popoldne ob 2. url na Trgu svobode uelika sokolska tombola Krasni dobitki.Dvanaist Prva Grazzla Deledda; Strah v koči ,Konec i . Tako je prišla pomlad. In s pomladjo j* rasla v njegovem srcu ljubosumnost. Miru ni imel niti .v onih nočeh, ko sem hodila 2 njim spat v kočo. Rekla sem mu ■p- Čarovnice iz gozda so ti to naredile, on je verjel; kakor otrok je prosilBo-da bi ga rešil tega uroka. Neke noči Pa seje zgodilo nekaj strašnega. Bila je Vet'a, a tako vzdušljlva julijska noč, da menila, da me bo v koči zadušilo. Mučila me je grozna žeja, pa sem pro-,1 a Julijana, ki je bil že legel, da bi sme-x .kopiti do studenca, kjer bi si utešila ejo- Odgovoril sicer ni r.ič, vendar pa 1 Pokazal niti senčice suma. Šla sem te-Jd- Videla sem pred se kakor podnevu. svojo nesrečo pa sem naletela pri stu-encu prav na Julijana, Julijana malega, ljutranoa mojega moža. Toda moj Bog, ■ Je bilo vendar tako slabega v tem sre je bil on pravi nadzornik -rečja in je imel pravico, da, celo dol- žnost, da pride kadar hoče. Kljub temu pa sem ga rotila naj na vsak način odide, brž odide. Komaj pa sva spregovorila nekaj besed, je že vzrasla med smrekami velika črna senca. Videla sem še, da se je ogrnjeno oko zasvetilo, cula sem še bobnenje, kakor bi mi kdo s sekiro preklal glavo, in sem videla, kako je Julijan, bratranec, z razprostrtimi rokami padel zviška predme, kakor otrok, ki se med tekom spodtakne in pade. Napol blazna od strahu sem se spustila v dir in sem vpila: »Kristijana si ubil, svojega brata si ubil!« Dobro sem namreč vedela, da je streljal on, moj mož. In v resnici je bil on; črna senca med drevesi je bila njegova. Ko je slišal moje vpitje, se je zdelo, d:, se je streznil. Ni zinil besedice, miti ni odgovarjal na moje očitke, ki sem jih — da bi se s svoje strani zavarovala — v joku valila nanj. »Kaj si v svoji zlobnosti storil,« sem jadikovala. »Nič drugega ti ne preostaja, kakor da zavlečeš truplo do morja in ga s težkim kamnom okoli vratu pahneš . vanj. Drugače boš končal za vse življe- nje v ječi, kakor boš onstran končal v peklu.« On pa je molčal. Sklonil je glavo in je vlekel puško po tleh, kakor bi ne imel niti toliko moči več, da bi jo nosil. Ko sva se vrnila sem, sem se prav tu vsedla in še naprej jokala in tarnala. Lepo si se napila nocoj, sem si pravila. Kar pojdi tja, kjer si se tako lepo napila. On pa ni odprl ust. Stopil je v kočo, zaprl je vrata in nisem imela niti toliko Časa, da bi se dvignila, ko sem že začu-la bobnenje novega strela. Ubil se je. Zena se je ob tem spominu še vedno tresla. Sočuvstvovala sem z njo, vendar se mi je zdelo, da zgodba še ni pri koncu. Med tem pa je že povzela: »Oni drugi ni bil mrtev, niti ranjen ni bil. Ko je jeknil strel, je bliskoma uganil za kaj gre; vrgel se je na tla in se je naredil mrtvega. Jaz pa sem mu s svojim vpitjem še pomogia do rešitve, čez dve leti sva se poročila in sva. tudi imela tri sinove. Toda Gospod, ki vse vidi in ve, ,naju je kaamoval. Sinovi so pomrli. Drug za drugim so pomrli, še preden so začeR govoriti. Moj mož ima udnico v nogah, da se skoro ne more ganiti. Je sicer še urar, ali med tolikimi urami, ki jih ima na razpolago in ki tečejo, katere ogleduje, popravlja in jih zopet približuje ušesu, ne dela drugega, kakor da me neprestano od časa do časa vprašuje: »Roza, koliko je ura?« Zdelo se je, da je zgodba zares končana; vendar pa še nisem' bila zadovoljna, »Povejte mi, Roza,« sem dejala ženita jo pozvala z imenom, kakor da bi mi bila že stara znanka, »ljubosumnost vašega ubogega prvega moža je bila upravičena* kajne?« Ni odgovorila, marveč si je še enkrat, zadnjič, zakril« z rokavom obraz. V pobožnem molku solnčnega zatona pa se je med smrekami, ki so kakor velike, slovesne plamenice žarele na rdečem nebesnem svodu, zdelo, da se je utrga! od koče sem vnovič stok polomljenega dre*1 vesa, ki je morebiti res pomenil tožbo Še nepomirjenega' duha. Pred otvoritvijo kopališke sezone KOPALIŠČE NA MARIBORSKEM OTOKU JE PRIPRAVLJENO IN ČAKA. _ OTOK JE VES PREUREJEN IN NUDI SLIKO MODERNEGA IN VABLJIVEGA LETOVIŠČA. Maribor je prikupljivo obmejno mesto, ki je po razmejitvi izgubilo znaten del svčjega zaledja, izgubilo pa je zlasti mnogo z ukinitvijo sedežev raznih oblasti in uradov. Ni pa ničesar izgubilo na svoji privlačnosti in 1 enoti. Od leta do leta se spopolnjuje im. približuje vabljivemu letovišču. Tega se zaveda še prav posebno mestna občina, ki posveča vedno vso pažnjo tujskemu prometu. Načrt za moderno kopališče na Mariborskem otoku je bil širokopotezen. In kako prav je imela občina, da ni poslušala tistih, ki vedno zabavljajo čez vsak nov projekt, se je kmalu pokazalo. Kopališče na otoku je postalo privlačna točka ne samo za meščane in okoličane, ampak tudi za tujce, ki jih prihaja vsako leto vedno večje število v naš kraj. Kopališče na Mariborskem otoku je že pripravljeno in čaka na otvoritev, ki bo v nedeljo 14. t. m. V obratnem oziru vodijo odslej mestna podjetja, tujsko-pro-rnetni in kopališki odsek skrbi za propagando in se bavijo z vsem, kar je s stališča tujskega prometa potrebno, za olepšavo otoka in kopališča pa skrbi mariborsko olepševalno društvo. Mariborski otok je letos ves preurejen. Takozvana »džungla« se je izsekala in bo dostopna vsem obiskovalcem. Posekal se je tudi precejšen del gozda na vzhodni strani »džungle«, s čemer so se razširila igrišča. Pa tudi solnce bo sijalo eno uro delj na bazene, kar bo prišlo prav zlasti kopalcem. Na vzhodnem delu otoka se je uredilo moderno tekališče v obliki olipse, ki je dolgo okrog 800 metrov. Tekališče bo sposobno za vse lahko- atletske prireditve. Poleg igrišč za odbojko sta urejena dva prostora za balincanje. Tudi so na vzhodnem delu bazenov ves teren splanirali in pokrili pesek s črno prstjo, tako, da bo lahko rastla trava. Na novo so prečiščeni peščeni filtri in vse razpoke v bazenih in betonu so na novo zalite in zamazane s cementom. Olepševalno društvo je uredilo nove nasade, ki so zelo mični. Restavracijo na otoku je prevzel mariborski restavrater g. Grga Basletič, ki bo napel vse sile in skušal s svojim strokovnim znanjem postreči še tako razvajenim gostom. Restavracijo bo vodil g. Basletič sam, a bo za časa kopališke sezone obdržal tudi svojo »Grajsko klet«. Skrbel bo, da bodo cene nizke in bo uvede! tudi meuii, tako, da bodo mogli nekateri obiskovalci kopališča preživeti svoj prosti čas in počitnice na otoku. Restavracijske prostore in verando bo okrasil z zelenjem in cvetlicami. Cene za kopanje in kabine so ostale nespremenjene. Že lani se je pojavila potreba po celodnevnih listkih, to je od zjutraj do večera, in je pričakovati, da bo letos uprava kopališča upoštevala to željo in izdala listke, ki bodo veljali za ves dan, tako da ne bodo imeli kopalci nevšečnosti s kupovanjem popoldanskih listkov. Cesta od vrha do mosta je katranizi-rana, prav tako pa se je uredila in betonirala cesta od mosta do kopališča Avtobusni promet bo tudi letos na otok povečan in bodo avtobusi najbrže vozili do mosta. Kulturne vesti Nekaj misli o osnutkih lepakov za »Mariborski teden- Te dni so bili razstavljeni nagrajeni in nenagrajeni lepaki yi palači Banovinske hranilnice. Po vseobči želji, naj podam nekoliko misli glede tega natečaja, posebno pa glede ocenjevanja razstavljenih letakov, menim, da je razpravljanje o taki stvari zelo kočljivo, posebno pa še zato, ker je pri nas šele v razvoju. Tudi udeležba na tej razstavi je bila precej pičla, ne glede na to, da se je je udeležilo več diletantov, ki smatrajo, da vsak papirček, ki visi na ulici, lahko imenujemo že lepak. Da pa raizstava ni zbudila onegia učinka, ki bi ga morala, je v prvi vrsti krivda aranžmana. Sicer pa naj bi se take in slične razstave vršile na prostem, kajti le tedaj lahko človek objektivno presodi, kaj je dobrega- in kaj slabega. Zato naj se piakati ne razstavljajo v zaprtih dvoranah, temveč na prostem, ker bi mogle tudi najboljšega strokovnjaka spraviti v zmoto. V drugi vrsti pa je treba razpis natečaja temeljito preučiti, da ne bodo padali očitki in, da ne bo razburjal duhov. Tudi višine nagrad so celo važne pri takem razpisu. To povem zato, ker smatram, da ves očitek pade nehote na žirijo samo, češ, presoja je jako površna in zato je prešla v subjektivno mnenje, namesto, da bi ostala v objektivnem. Lepakov samih pa, v kolikor se je dalo presoditi v dvorani, je bilo le malo takih, ki bi brli vredni, da se pred njimi ustavimo. Na žalost so bili tudi med boljšimi takšni, ki so le preveč spominjali na »Dunajski velesejem«. — Originalnih lepakov, ki bi povsem u-streaali natečaju (podčrtavanje vseh mariborskih vrlin in okolice, posebno kot odlične letovičarske točke naše države) sploh ni bilo, saj se ne more, obenem u-streči vsem željam. Vendar je bilo nekaj letakov kompozicijsko in barvno takih, ki so povsem dosegli svoj namen. Toda na žalost so prav ti ušli očem strogih kritikov. Pričakovati hj bilo, da bi dobil eden izmed teh vsaj drugo nagrado. Nagrado sta dobila lepaka, ki nista ustrezala niti barvno niti kompozicijsko, še manj pa vsebinsko. Prvi je pokazal, da ni treba imeti za plakat Bog ve kakšne bujne Santazie. Za njegov lepak je bilo treba vzeti navaden »Glanzpapir«, iz njega izrezati kopijo ma- riborskega grba in ga prilepiti na enostaven barvni papir. Drugi je imel pri svojem opravilu večje stroške, saj je prilepil na barvne trake nekaj prav čednih mariborskih fotografij (jako privlačni plakati za kino...) in dobil — nagrado. Prof. Viktor Cotič. Časopis za zgodovino in narodopisje. Letnik XXVIII, snopič 1. — Izšel je prvi letošnji snopič tega našega odličnega znanstvenega časopisa, ki prinaša v dodatku tudi nadaljevanje Arhiva s Slomškovo korespondenco. Uvodoma sta natisnjeni dve razpravi, in sicer razpravlja V. Burian o temi »Kopitar kot inspirator in propagator prvih Vukovih zbirk narodnih pesmi«, E. Baumgartner pa < »Kovnici Sloveujgradec in Kamnik v dobi Andechs-Merancev«. Obe sta zanimiv in važen doprinos k zgodovini naše kulturne in politične prošlosti. V Izvestjih poroča J. Glaser o »Gregorčičevi čestitki dr. Liavoslavu Gregorecu«, Fr. Baš o »Zgodnjehallstattskih najdbah na Pohorju in v Mariboru« ter J. Mravljak o »Počet-kih Guštanja«. V Slovstvu referirajo B. Stupan o Spektorskega »Zgodovini socialne filozofije«, Jan Sedivy o Stankovičev! »Vladi ustavobraniteljev«, Fr. Baš o Andrej ko vi h »Selških prednikih dr. J E. Kreku«, dr. V. T. o »Mariborskem koledarju za 1. 1933«, J. A. Glovar o Subotičev! knjigi »Yugoslav popular ballads. their origin and development«. Jan Sediva o »Sborniku prači I. sjezdu slovanskih filologu v Praze 1929« ter Fr. Baš o Wengertovi razpravi »Die Stadtanla-gen in Steiermark«. Društveni glasnik prinaša poročili »Zgodovinsko društvo -v Mariboru« in »Studijska knjižnica v Mariboru«, dočim zaključuje snopič, kot že omenjeno, priloga Arhiv za zgodovino in narodopisje. Iz želje po možu postala pisateljica. Gcrtruda Tonkonogy je bila mala, brez pomembna stenotipistka v Newyorku, ki bi se zelo rada poročila, toda imela ni denarja. Dolgo je razmišljala, kako bi pri šla do »vladarja sveta« in končno se j. je posvetilo v glavi. Napisala je veseloigro in jo brez velikega upanja poslala nekemu gledališkemu ravnatelju. Lahko pa si predstavljamo njeno nepopisno veselje, ko je ravnatelj ne le prečital delo, temveč ga je tudi takoj uvrstil v repertoar svojega gledališča. Veseloigra je žela ogromen uspeh in je dekje prišla naglo do velikega denarja, zaželjenega moža in literarne slave. Šport V zaščito slovenskega nacionalnega športa Nečuveno postopanje proti Slovenskemu kolesarskemu klubu »Perunu«. V mariborski podzvezi Zveze kolesar-ev kraljevine Jugoslavije so se dogodile v zadnjem času stvari, ki zaslužijo, daje o njih -informirana tudi naša javnost. To podzvezo, katero so ustanovili »Peruna-ši«, tvorijo mariborski in okoliški kolesarski klubi, med njimi tudi slovenski klub »Pe r un« in nemški »Edel-weiss 19 00«. Zadnji redni občni zbor podzveze je bil meseca decembra lani in na njem je bil izvoljen kot predsednik g. Franjo Jaki, kot tajnik pa gosp. Slavko Markovič. Ker pa je g. Markovič pozneje izstopil iz kluba »Peruna«, ga je klub čisto pravilno pozval, naj odloži tudi mesto tajnika v podzvezi, katero je zavzel kot zastopnik kluba. Namesto da bi se bil g. Markovič sklepu pokoril, je pa zahtevaj sklicanje izrednega občnega zbora podzveze, in ker je brez sklepa vstavil v zapisnik zadevne seje pasus o občnem zboru, je predsednik g. Jaki podpis zapisnika odklonil. Podpisal pa ga je pozneje podpredsednik »Edelweissa« g. Lešnik, dasi niti ni bil član tega odbora. Na tej podlagi je Zveza kolesarjev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu zapisnik odobrila in odredila sklicanje občnega zbora, na katerem je bil izvoljen nov, odbor podzveze brez zastopnikov najstarejšega in glavnega reprezentanta slovenskega kolesarskega športa v Mariboru, kluba »Peruna«. V tem novem odboru so kot predsednik g. Markovič, podpredsednik g. Lešnik (Edel-weiss), tajnik g. Blažič in blagajnik g. Princi (Edehveiss). »Perun« tega občnega zbora ni priznal in prijavil zadevo policiji, z navedbo, da ni bil postavno sklican. Zadeva pri politični oblasti zaenkrat še ni rešena. Pač pa je zagrebška zveza proti določilom pravil nastopila proti predsedniku kluba »Peru n« g. Antonu H1 e b š u, kakor da bi bil on postopal samolastno, dasi je v resnici izvrševal le sklepe odbora »Peruna« in prej odbora podzveze. ter ga izključila iz vseh odborov in klubov za dobo dveh let. Klub »Perun« se je seveda solidariziral s svojim predsednikom in je na seji 1.1. m. soglasno sklenil, da sklepa zveze ne vzame na znanje, da protestira proti izključitvi g. H1 e b š a, da čaka glede ureditve zadeve podzveze na odlok politične oblasti ter da bo, če zveza ne bo upoštevala njegovega pravilnega postopanja, kot najstarejši slovenskj kole-sarski klub v Mariboru in predstavnik slovenskih kolesarjev in motociklistov izstopil iz zveze in obvestil o tem vse slovenske v zvezi včlanjene klube. Posebno pritožbo je pa poslal g. Hlebš še sam zvezi v Zagreb. V ozadju so tu v prvi vrsti nacionalne stvari, pred vsem neko pismo Alpenlan-discher Radfahrerbunda v Gradcu predsedniku kluba »Edelweiss«, zaradi katerega je bila uvedena preiskava po zakonu o zaščiti države. Tako je torej dejansko stanje in je zato tudi netočna trditev, da so v sedanjem odboru podzveze le Sovenci, kakor je izjavil v svojem v »Večerniku« objavljenem popravku. V tem odboru sta namreč dva glavna funkcionarja člana »Edelweissa«, ki ima še sedaj štampiljko: »Marburger Radfahrerverein Edelweiss in Maribor«. Klub je torej nemški in kdor je pri njem včlanjen, ne more biti Slovenec in dejansko tudi nikoli ni nič drugega kakor ali Nemec ali nemčur! Protestu, ki ga je vložil »Perun« prod zvezi v Zagrebu, se pridružuje tudi vsa nacionalna javnost in odločno protestira zlasti proti temu, da nastopa zagrebška zveza proti edinemu zares absolutno nacionalnemu slovenskemu mariborskemu klubu »Perunu« po željah pisane družbe okoli nemškega »Edelweissa«. Že to dejstvo samo daje povod, in bilo bi edino pravilno, da bi vsi slovenski kolesarji o-bmili taki zvezi hrbet in osnovali svojo. Vsem skupaj pa kličemo: V Mariboru je mesta samo za absolutno in brezpogojno naše nacionalne organizacije, vse druge, če tudi obstojajo, nimajo pravice stopati v javnost, najmanj pa voditi neko svojo politiko proti našim organizacijam! Tega naj se zavejo tudi gospodje v Zagrebu, ker bomo sicer spregovorili drugače. Obenem pozivamo oblast, da stori čim-prej svojo dolžnost in reši pritožbe- M jih je prejela. Državni nogometni prvak v Mariboru! Jutri, v nedeljo igra FC Concordia (Zagreb) proti ISSK Mariboru. Jutrišnja nedelja bo potekla zopet V, znamenju nogometne senzacije; gostoval bo v Mariboru državni nogometni prvak FC Comcordia iz Zagreba ter odigral proti novemu prvaku LNP ISSK Mariboru prijateljsko tekni*,. ISSK Maribor, ki se je bil letos dobro in slabo, ne gre v borbo brez vsakih u-pov. Zaigrati bo treba z voljo in elanom, in prepričani smo, da če bo bclo-črao moštvo zaigralo tako kakor lansko leto, bo tudi doseglo časten rezultat. Concordia je dvakratni državni prvak v nogometu, zadnje njeno državno prvenstvo je še vse sveže, tako rekoč včeraj pridobljeno po mnogih težavnih borbah kompliciranega kvalificiranega tekmovanja in po dveh orjaških borbah z večnim kandidatom za naslov državnega prvaka, s Hajdukom, ki je obe odločilni bitki izgubil z 1:2. Concordia je težak protivnik, ne morda po robatosti svoje igre, ne, vse prej ko to! Njena igra je* če gre vera časopisnim poročilom, tehnično iagilajena, izpopolnjena s finesami im prepletena z duhovitimi triki. Concordia razpolaga z izenačenim moštvom in ima zasedana vsa mesta s krepkimi igralskimi individualitetami. če dodamo lepoti Conoordijine igre še prijateljski značaj jutrišnje borbe, smo lahko prepričani, da bo morda ta tekma ena izmed najlepših v niizu močnih tekem, ki so letos na sporedu v Mariboru. Tekma se bo odigrala ob 17. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu, in sicer ob vsakem vremenu. V predtekmi ob 15.30 se srečata mladini ISSK Maribora in SK Svobode. Lahkoatletski miting, ki bo jutri v nedeljo 7. t. m. na igrišču SK Rapida bo športni dogodek prve vrste. Nastopili bodo najboljši lahkoatleti v vseh disciplinah. Posebnost tekmovanja bo tudi natezanje vrvi, ki se bo izvajalo sploh prvič v Mariboru. Miting se prične ob 9. dopoldne. Prireditelj je SSK Maraton. Žirija za to tekmovanje je sestavljena takole: vrhovni sodnik dr. Jettmar, tehnični vodja Smerdel, starter Bergant, sodniki Fišer, pro. Cestnik in Beigott. Davis cup. V četrtek se je pričel v Fi-renci teniški dvoboj v tekmovanju za Davisov pokal med Jugoslavijo in Italijo. Dosedanji rezultati so naslednji: de Mor-purgo:Punčec 9:7, 6:3. 6:4; de Stefani: Kukuljevič 6:4, 6:0, 3:6, 6:2; Punčec-Ku-kuijevič:Morpurgo-Rado 12:14, 6:3, 1:6, 6:4, 6:3. Stanje dvoboja je 2:1 za Italijo. Danes se odigrrta še partiji Morpurgo: KukiuiljeviČ in de StefaukPuučec., SK Ptuj:SK Svoboda. Na novem igrišču »SK Svobode« se odigra jutri, v nedeljo ob 10.30 prva verifikacijska tekma med SK Ptujem in prvim moštvom SK Svobode. V predtekmi ob 9. se srečata v prvenstveni tekmi rezervi SK Rapida in SK Svobode. Vstopnina bo mala. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: SK Svoboda, rez.:SK Rapid, rez. g Bizjak; ISSK Maribor, mlad. :SK Svoboda, mlad. g. Mohorko in Concordia (Zagreb):ISSK Maribor g. dr. Planinšek. ISSK »Maribor« lahkoatletski odsek Sledeči atleti naj bodo sigurno v nedeljo 7. t. m. ob 8.30 dopoldne na igrišču SK Rapida: Erno, Stanko, Žaro, Kokol, Skok. Marjan, Paher, Gandi, Gustl, Vrenko, Ribarič, Murko, Toni. — Načelnik. ! ! ! Mariborski »VEČER NIK« Jutra mmmmmmmatammmaBBa imun Kako smo dobivali in kako dobivamo ogenj, PA NE TISTEGA, KI VI MISLITE NANJ, AMPAK OGENJ V NAVADNEM POMENU BESEDE. Domnevamo, da je človek že pred ledeno dobo, v poznem terciarju, poznal ogenj. Ljudje so prvotno dobivali ogenj ob vulkanskih izbruhih s pomočjo lave, ali kadar je strela užgala kakšno drevo; Potem so ta ogenj skrbno čuvali. Počasi je pa ljudem prišlo na misel, da bi se morda ogenj dal dobivati tudi na umeten način. Najstarejša taka priprava je bila podolgovat kremen, ki je imel posebno obliko in obrušene robove. Ostanke takšnega kremena so našli med mamutovimi kostmi in izvirajo od človeka iz ie-dene dobe. Ko so ljudje spoznali železo in jeklo, so si ustvarili pripravo, ki se je ohranila skoraj neizpremenjena do današnjih dni. če udariš s kremenom ob teklo, odlete od njega iskre, to so žareči opilki, ki vžgo kresilno gobo. Rimljani so nosili za časa cesarstva valjast, podolgovat kakor pest dolg kremen za pasom, ki so ga imeli z vrvico privezanega za luknjico v pasu, med tem ko je imel starorimski vžigalnik čisto drugačno obliko. Še ena vrsta vžigala je znana: s pomočjo trenja. V tropičnih krajih je posebno pripraven v ta namen bambus. Na vrhu bambusove trstike, ki je nasajena spodaj na težje kamenito kolesce, Se poprečna zareza, v katero je zataknjena vrvica, katere konca sta pritrjena vsak na eno stran prečne palčke. Ta Palčka se z močjo poteza gori in doli, Vrvica se začne ovijati in odvijati okoli Palčke, ki se začne vrteti zdaj na levo zdaj na desno tako hitro, da se trstika na spodnjem koncu razžari in začno og-beni koščki, ki so pod njo, tleti. Zdaj ni treba drugega, kakor samo še malo Podpihati in oglje zagori s plamenom. Eskimi pa imajo še današnji dan čudno Pripravo. Za vrtenje suhe palčice, ki z drgnjenjem zagori, uporabljajo lok in tetivo. Tetivo omotajo enkrat okoli palčice, potem pa potegajo lok sem ter tja vse tako dolgo, dokler se spodnji konec palčice s trenjem tako ne segreje, da se nazadnje vname. V devetnajstem stoletju, ko je kemija Že močno napredovala, so izumili že tudi kemična vžigala. Najbolj se je svet Čudil vžigalu prof. Deberainerja iz Jene (umrl leta 1849.). On je odkril, da tenko odstruženi odpilki platine lahko vžgo vodik. Njegova priprava je bila valjasta posoda, ki je bila napolnjena z razredčeno žvepleno kislino. V tej posodi je bila druga, spodaj odprta posoda, v kateri je bil betič iz cinka. Kakor hitro se je žveplena kislina spojila s cinkom; se je začel razvijati vodik, ki je polagoma napolnil notranjo posodo. Če se je odprl čep, je uhajal vodik sko zi majhno odprtino v bobnič, kjer je prišel v stik s platinsko gobo in se vnel. Pozneje so si prizadevali, da izumijo kemično vžigalo, ki bi se dalo s seboj nositi. Prve so bile vžigalice, ki jih je bilo treba pomakati. Klinčki so bili prevlečeni z žveplom, njih glavice pa s klorovim kalijem, sladkorjem in gumo. Za prižiganje so uporabljali asbest, ki so ga nosili v posebni steklenički. Žveplena kislina je sproščala klorove okside, zaradi katerih se je sladkor vnel. To se je pa zgodilo s takšno eksplozivnostjo, da so večkrat odskakovali celi goreči delci. Ker je bilo nevarno, to vžigalo ni bilo preveč uporabno. Leta 1831. je, kakor so ugotovili iz uradnih spisov na Dunaju, prosil neki Štefan pl. Romer za pravico, da bi smel izdelovati vžigalice, in je to pravico tudi dobil. Njegov izum je že davno osvojil svet, o izumitelju samem pa so šele v novejšem času dobili nekaj podatkov. Štefan pl. Romer se je rodil leta 1788. v Ujhelyju na Ogrskem. Leta 1809. je prišel na Dunaj, kjer si je ustanovil kemični laboratorij. V tem laboratoriju mu je po dolgotrajnih poizkusih uspelo izumiti gmoto, ki se je vžigala z drgne-njem. Prej so rabili za podžiganje smolnate niti, toda to je bilo zelo nerodno in zamudno. Takšne poizkuse je delal prva leta preteklega stoletja tudi Francoz Charles Derosne, pravega uspeha pa ni dosegel Šele Romerjev izum si je utrl pot po vsem svetu, zlasti potem, ko so izpodrinile prvotne sestavine (fosfor in žveplo) modernejše, zdravju neškodljive snovi. Izumiteljske slave pa ni užival Romer, ampak njegov pomočnik Pressel. Ko je namreč Romer leta 1846. umrl, se je polastil Pressel njegove zapuščine in jo prodal s patentom vred drugim. Zato je tudi on dolgo časa po krivici veljal za izumitelja vžigalic. Leta 1832. so izumili fosforne vžigalice. Fosfor so odkrili v Hamburgu še 1669. leta, toda minilo je več kakor 100 let, preden so izumili način, po katerem se pridobiva v večjih količinah in poceni iz pepela živalskih kosti. Žid Low in kljukasti križ Znani berlinski bančnik Johann Low, ki je zvest sin rase, ki trenutno v Nemčiji ni preveč priljubljena, je zapustil svojo domovino, kakor toliko njegovih krivonosih bratov. Iz Berlina je odpotoval v svojem avtomobilu, katerega je za vsak slučaj okrasil s hitlerjevsko zastavico s kljukastim križem. Ker je imel v redu tudi vse potne papirje, je brez vseh težav zdrčal preko državne meje na Poljsko. Takoj se je odpeljal v bližnje malo poljsko mesto do sinagoge, kjer se je vneto zahvalil Jehovi za posrečeni beg in rešitev. Pred njegovim avtomobilom na cesti pa se je med tem zbrala velika množica pravovernih Mojzesovih potomcev, ki so nič hudega slutečega Lowa po prihodu iz sinagoge besno napadli in ga divje pretepli. Smrti sta ga rešila šele dva policijska stražnika, ki ju je privabilo na kraj pretepa huronsko vpitje Izraelovih sinov. Sicer iznajdljivi Low je v svojem srečnem trenutku po prehodu meje pozabil sneti Hitlerjev kljukasti križ, ki je spravil njegove brate popolnoma ob pamet, njega pa malone v Abrahamovo naročje. Kako se raziskujejo arktični kraji? V nekaj dneh bo spuščena visoko gori v Severnem ledenem morju, v bližini no-vosibirskih otokov, v morje velika jeklena krogla z votlo notranjostjo. Po zunanji obliki spominja krogla na navadne velike barvane krogle v morskih pristaniščih in ožinah, ki kažejo ladjam varno pot v plitvem morju, Profesor Molčanov je sklenil to jekleno kroglo pritrditi na ledeno ploščo, s katero bo potovala v daljne kraje, v katere doslej parniki še niso mogli prodreti. V krogli so vdelani vsi potrebni aparati in instrumenti za merjenje toka, temperature, vetrov itd. V krogli je tudi montiran radio oddajni aparat na kratke valove, ki bo med potjo oddajal rezultate meritev v ta namen določenim radio-postajam. Ta jeklena krogla bo s svojimi aparati mnogo pripomogla k raziskovanju arktičnih krajev. Uniforme se vračajo. Od 1. septembra t. 1. dalje bo pričela nositi v Rusiji vsa šolska mladina obvezno enotne uniforme. S tem ukrepom se sovjetska Rusija zopet vrača k nekemu predrevolucijskemu običaju, ko so še vsi gimnazijci nosili uniforme. Tedaj je bilo to znamenje, da so dotični otroci iz bogatih hiš, ker so mogli v carskih časih le bogatini pošiljati svoje otroke v, gimnazije. Po prevratu so sovjetske oblasti ukinile vse uniforme, izvzemši v armadi. Pozneje pa so se v javnih službah zopet pričele pojavljati uniforme, in sicer najprej v železniški, pozneje pa večinoma tudi že v poštni. V kratkem pa bo sovjetska Rusija zopet postala dežela z največ uniformiranimi ljudmi, kakor je bila to tudi že pod oarističnim režimom. Židovski vseučiliščnikl v Evropi. Ena izmed glavnih točk programa nem» ških narodnih socialistov je »numerus clausus« (omenjeno število) za Žide na nemških vseučiliščih. Število židovskih slušateljev, ki je dosegalo leta 1890. še 9%, je že pred leti pričelo padati vedno bolj in znaša sedaj komaj še 4%. Naslednja statistika nam nudi glavni pregled o številu židovskih slušateljev na evropskih vseučiliščih. V letu 1929/30 je imela Nemčija najmanjši odstotek židovskih visokošolcev. V sovjetski Rusiji je 25.000 (15.5%), na Poljskem 8.407 (20%), na Češkoslovaškem 3.522 (12.1%), v Nemčiji 4.371 (3.9%), v Avstriji 3.198 (14.8%), na Madžarskem 1.284 (8.6%), v Romuniji 800 (42%), v Letonski 572 (8.9%), v Litvi 756 (31.0%) itd. Nova ledena doba. Ravnatelj Perkinsovega observatorija na ameriškem vseučilišču v Ohio, profesor Harlan Stetson je izjavil, da se zemlji neizogibno obeta nova ledena doba. Do te ugotovitve je prišel po dolgotrajnih raziskovanjih in podrobnem znanstvenem študiju. Ogromne mase ledenih gora se bodo pomaknile v južni smeri in se more skoraj z vso gotovostjo pričakovati, da bo ves severni del Združenih ameriških držav in najbržs tudi severne Evrope popolnoma zatrpan z ledom. Več desetletij bo zemlja zavita v gosto meglo in vso to dobo ne bo drugega vremena kakor sneg in dež. T* spremembe bodo nastopile po trditvah omenjenega profesorja zaradi gravitacijskih odnošajev meseca napram zemlji. Razume se, da bi taka nova ledena doba povzročila veliko preseljevanje severnih narodov proti jugu. Rudyard Kipllng: Miliionar in (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) *A, to ti gre po glavi, kajneda!« »Ne, prav nič mi ne gre. Nad ničemer Se ne spotikam... Zaslužim pa, da bi jih debil po grbi.« »Tega ne morem, sicer bi te pa. ako ®i bil tako ustvarjen.« »Potem bi si obdržal to v spominu do svojega zadnjega dne — in ti ne bi nikdar odpustil,« je dejal Harvey in uprl brado ob stisnjene pesti. »Tako je. To jc nekako tisto, kar bi k* storil. Razumeš?« »Razumem. Krivda je na> meni in nikomur drugem. Ali vseeno se mora ne-*ai storiti v tem pogledu.« čheyne je vzel iz žepa v telovniku gotiko, odgriznil konico in začel kaditi. Dče in Sin 5^ s} bila močno podobna, “rada je zakrivala Cheyne-u usta, Har-,Vey pa je imel očetov narahlo orlovski !10S> črne oči in ozke, visoke lične kosti. n bi mu bilo obličje malce rjavo pobaralo, bi bil videti kaj slikovit kakor Indijanec iz indijattiaric. »Sedaj lahko nadaljuješ,« je dejal v lleyne počasi, »in ne boš veljal na leto ' est do osem. tisočev, dokler ne postaneš . ilee. Veš, potem ti bomo rekli možak. . °« Potem lahko‘začneš živeti in boš ve--Za mene kakih štirideset, petdeset I 0c> Poleg tega, kar ti bo dala mama: r v boš lastnega strežaja pa jahto ali kon, ceneno na prodaj. Prešernova ulica 18/1. 1620 KRATEK KLAVIR. črn. čisto nova pancer plošča, krasen glas, ugodno na prodaj. Holobar, Maribor, Taborska 7. 1658 SREDNJO POSTELJO, lepo, čisto, za doraslega otroka, prodam. Naslov v upravi lista. 3000 OTROŠKI VOZIČEK, globok, zelo lep, na prodaj. Kralja Petra trg 6, vhod Dvorakova 1,1.. vrata 10. 1591 Tekstilana Bildeff eldt Maribor Bogata Ubira l Nizke cene! MOŠKO KOLO prodam za Din 380.—. Vprašati Ptujska cesta 22. 1601 POSESTVO. Maribor, Počehova (pri opekarni), približno 9 oralov, na glavni cesti, komaj 25 minut peš hoje od glavnega kolodvora. vse skupaj stanovanjska hiša, 3 sobe, kuhinja, veranda, preša, podzemeljska klet, poleg gospodarsko poslopje, tudi tri sobe, kuhinja, hlev, električna luč, vinograd, solnčna lega, letni donos 70 hi vina, krma za 4 krave, sadonosnik na prodaj za Din 270.000.—, Din 100.000,— lahko vknjižba. Naslov v upravi lista. 1613 NOVA HIŠA. soba. in kuhinja, veranda, shramba, klet, vrt za 28.000.— Din na prodaj. Pobrežje, Gubčeva ulica 66. 1617 NA PRODAJ: kompletna kuhinja, belo emajlirana* nova za Din 800.—, nočna omaTlca za Din 100.— postelja z vložkom Din 100.— umivalnik z marmornato ploščo za Din 200,— In stojalo za cvetlice Din 40.—. Mizarstvo Miklošičeva ulica 6. 1628 Kupim RABLJEN ŠTEDILNIK kupim. Lah, Stritarjeva ul. 17. 1604 SOKOLSKI KROJ, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi lista._________1611 POHIŠTVO, dobro ohranjeno in snažno kupim. Naslov v upravi »Večer-nika«. 1612 V naiem TRGOVINO z mešanim blagom, na prometni cesti blizu Maribora oddam. Pismene ponudbe pod »Promet« na upravo lista. . • . • 1639 LEP NOV DIRKALNI (LinzeTwagen) s kolesi iz gumija na prodaj. H. Krivanek. Loška ul. 2. 1632 RAZNO POHIŠTVO omare, mize, stoli, gredenco za jedilnico, divan itd. se po ugodni ceni proda, radi nenadnega -odpotovanja. Ogleda se vsaki dan od 1. do 7. ure. Koroščeva ul. 8 I. 1636 OTROŠKI VOZIČEK. globok, zelo lep. prodam. Kralja Petra trg 6, Dvofakova št. 1, I-. vrata 10. 1653 RABLJENO KOLO prodam za 550 Din. Krčevina, Praprotnikova 11. 1654 1 doza golaža D 7f50 1 doza jeterne pašteto „ 5'50 1 kom. lovske klobase 10-12 d kg „ 6-— 1 doza sardin 6— 8 kom. „ 7'50 1 škatla emendolca 6 porcij „ 8' 10 dkg kislih bonbonov „ 3’50 1 kom. čokolade 10 dkg ., 4*50 D 42-50 garantirano trajno dobro blago, kakor velika za toga delikates po konkurenčnih cenah L. UHLER delikatesna trgovina GLAVNI TRG Zahvala. Ob priliki tragične smrti naše nad vse ljubljene mame. gospe , Narile Kos se tem potom najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter vsem, ,ki. so sočustvovali z namj. Istočasno izrekamo najlepšo zahvalo č. g. Župniku iz Hajdine, železničarski in delavski godbi za turobne žaiostinke. Studenci pri Mariboru, dne 5. maja 1933. Žalujoči ostali: Kos Anton, soprog; Franc In Rudoli. sinova: Hilda, hčerka. 1638 Stanovanie ŠTIRISOBNO. MODERNO STANOVANJE z vsem komfertom, oddam s 15. ozir. 1. julijem 1933. Naslov v upravi lista 1559 STANOVANJE. sobo. s štedilnikom, oddam takoj. Karl-Marksa ulica 22. Studenci. 1603 TRISOBNO STANOVANJE S SOLNCNO LEGO in z vsemi pritiklinami se odda po primerni ceni v Koroščevi ulici 8. Vprašati pri g. Hlebšu v isti hiši ali pri lastniku: Zadravec v Središču ob Dravi. 1656 Sobo odda OPREMLJENO SOBO. lepo, solnčno. separirano, električna luč, takoj oddam za 250.— Din. Stritarjeva ulica št. 5, I. 1577 OPREMLJENO SOBO oddam takoj dvema osebama. Delavska ulica št. 9. 1631 SOLNCNO SOBO. separirano, opremljeno, oddam v Marmontovi ul. 12. 1607 DELAVCA SPREJMEM kot sostanovalca. Mlinska ulica 9, na dvorišču, zadnja vrata. 1653 OPREMLJENO. SOLNČNO SOBO S KOPALNICO. blizu glavne pošte, oddam takoj. Vprašati Strossmajerjeva ulica 8. pri hišnici. 1598 Službo išče ZAPOSLITVE IŠČE trgovsko vsestransko izvež-ban bivši poslovodja agenture in zavarovalnice. Prevzame tudi poldnevno zapo-šlenie. Naslov v upravi lista. Službo dobi IŠČEMO ZAUPNIKE-CE vseh slojev, katerim zagotavljamo pri povoljnem delovanju stalno uradniško mesto. Pismene prijave na uredništvo pod »Bodoči uradnik«. 1629 Pouk INSTRUKCIJE daje brezposeln dipl. učitelj. Ponudbe na upravo lista pod »Dipl, učitelj«.___1616 Soomnite se CMD! Dražestne novosti v pralnem blagu za športne in poulične obleke MODNI LISTI FRANCOSKI IN NEMŠKI V NAJVEČJI IZBERI V Tiskovni Zadrugi MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Oblastveno dovoljena razprodaja od 3. marca 1933 dalje. Radi opustitve trgovine se prodaja blago po globoko znižanih cenah. Ne opustite radi tega prilike za nabavo najcenejšega blaga v moji zalogi. Prodaja se katngarn za gospode angleškega in češkega izvora, lepi deseni za športne obleke, razno blago za lister in športne suknje, blago za damske obleke vseh vrst: marqui-sette, vzorčasta svila, bombažno in končeno sukno za domače obleke, različna konfekcija za gospode, popeline za perilo in drugi različni predmeti. Posebno poceni se prodajajo ostanki, katerih je preko 1000 kom. na zalogi. Kot plačilo sprejemamo tudi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se izplačilo izjemoma dovoli v obrokih. Popust 20-50% L. Ornik, Maribor Koroška cesta št. 9 Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Dir Rezervni zakladi 8,800-000 Dir Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuie najkulantneje. — Rentni davek nlačuje iz svojega. Se samo kratekčas traja oblastno dovoljena razprodala pri Kormannu v Mariboru, Izrabite brezpogojno pred opustitvijo trgovine ta priložnostni nakup. Oglejte si moja izložbena okna. Tako ceneno še niste nikdar kupili! 20 do 50ž popusta in še €eneie! ŽarniceVinotoč znamke »Tungsram" in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi elektro-trgovlni K. FlorJaniK Maribor Glavni trg 23 ,Bergow dvor Pismena ali telefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-28 Cepe pred Kamnico vabi vlju dno za 6. maj in 3 mesece, i Za birmo! V vili „Maida“ Tomšičeva ulica 14 se prodala vino lastnega pridelka od 5 litrov naprej Danes, dne 7. maja 1933 vrtni koncert v gostilni Hartman v Pekrah Točijo se prvovrstna pekerska vina. Ocvrte piške in kozliček. Cene zmerne. Za obilen obisk prosi 1649 gostilničar. Naznanilo preselitve! Maznanjam tem potom cenj. občinstvu, zlasti cenj. damam, da sem preselil svojo krznarsko delavnico iz Loške ulice 15 v Gosposko ulico št. 37 (prej cvetlični salon Džamonja). Priporočam se za popravila, shranjevanje krzna ter za izdelovanje novih plaščev itd. ter zagotavljam, da bom skušal ustreči cenj. odjemalcem s solidnimi cenami in točno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem PETER SEMICO, krznarski mojster Meri bor, Gosposka ulica 37 Vila • BHIHI v najlepšem delu Maribora, ob parku v Ciril-Metodovi ulici št. 26 je proti gotovini takoj na prodaj 1639 raz krajevne občine Studenci pri Mariboru, bo dne 15. maja 1933 ob 10. uri v prostorih srez-kega načelstva Maribor * desni breg soba 25/1 z veljavo do 31. marca 1935. 1637 Opravilna številka E IV 1964/32 13 Dražbeni oklic Dne 30. junija 1933 dopoldne ob 1/210. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Lobnica vi. št. 21 Cenilna vrednost: Din 557.026’95 Vrednost pritikline: Din 1800*— Najmanjši ponudek: Din 371.351'30 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal .v, dobri verL V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit 5 na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV. dne 25. aorlla 1933 Veliko majniško veselico priredi Sokol II Pobreije v nedeljo 7. maja ob 15. uri pri br. Renčlju na Pobrežju Spored: Tekme v plezanju majniškega drevesa, majniška kraljica, šaljivi nastop, godba na pihala. — Vsakdo dobrodošel Zdravo I m a 14 karatna za-pestna ura Din 250*- srebrna moška ura Din 290*- srebrna damska zapestna ura Din 140*- moška ura iz metala Din 60*- damska zapestna ura iz valjanega zlata Din 169*- ■ tudi na obrok e:l URAR IN JUVELIR MARIBOR, GOSPOSKA UL IS M. 3LGER SIN Gozdno posestvo merivši ca 56 hektarov v Rudečem bregu pri Sv. Lovrecu v Dravski dolini, se proda potom javne dražbe dne 19. maja 1933 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba štev. 27. Najnižji ponudek Din 185.546.—. V poštev prihajajoči vknjiženi upniki so Posojilnica v Mariboru in Prva hrvatska štedionica, podružnica Maribor. Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pod E IV 3401/32. Potrebne informacije daje odvetniška pisarna dr. Rapoteca & dr. Rosina. 1644 slnnil|||||||||||||||i||||||||||llllllllllllllillllllllllllll||||||ii,,,,,,j,.,,ll,li(|ll||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)||||||||l|||i|||||||||||i||||||||l|||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||niinnimfflB UMD TO tllVK mm Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulica Podružnica: C E £ J R nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge rta knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovani« «. Nujbolj varne naložba denarja, ker jamči ase vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim 3v°jim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. --BBlinilllllllllllMIIIIIllllllllllIllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiilllIllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllUlIlIllllllllIUllUinillllllUUBi^ Z<*aja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru S t= E = brez novih čevljev. Z našimi novimi cenami smo omogočili letos vsakomur, da se lahko dobro obuje po potrebi, vremenu in za vsak poklic. Vrsta 4431-00 Lahki otroški čeveljčki za vsakdanjo nošnjo ob toplih dnevih. Izdelani so iz platna z gumijastim podplatom. Vrsta 2947-00 Sandale, ki ne žulijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke, zračne in udobne. Zenske Din 49.- Vrsta 3661-00 Najdražjim — najboljše! Za Vaše ljubljenčke te mdčne in udobne čeveljčke iz najfinejšega usnja. Vrsta 3335-10 Zenski sivi platneni nizki čeveljčki z gumijastim podplatom. Za lepe sončne dni. Vrsta 3925-23 Za hišne gospodinje, kadar gredo kupovat na trg, te praktične in trpežne čevlje iz boksa z gumijastim podplatom. Vrsta 2927-41 Zračne lil lahke sandale s chrom-podplatom neobhodno potrebne za tople dni. Vrsta 2942-00 Zračne in lahke sandale s podplatom iz crep-gumija. Zp tople sončne dni neobhodno potrebne. Vrsta 3945-03 Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Nenadomestljiv za vsakdanjo uporabo. Vrsta 8865-11 K lahki letni obleki te idealne in okusno kombinirane opanke. Zelo so mračne, lahke in udobne. Rdeče in modre. Vrsta 1937-29 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni. Vrsta 3922-00 Za nemirne dečke nizke Čevlje iz boksa z močnim podplatom iz kru-pona. Zelo trpežni, btev. 35-38 Din 69. Vrsta 1637-21 Nizki čevlji iz dobrega črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom. Vrsta 2845-11 Za navadne dni te čevlje iz črnega ali rja-ve/'a boksa. Ravno take iz laka za nedeljo i» praznik za Din 99.- Vrsta 1805-68 Eleganten lakast čeveljček kombiniran z usnjenim podplatom. Idealen čevelj za vsako damo, kadar gre v družbo ali na obiske. Vrsta 5851-30 Za Vaše ljubljenčke te kombinirane čeveljčke tz laka ali v rjavi barvi. ^elo lepi in okusni. Vrsta 1637-80 Nizki čevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s perforacijo. Nosijo se k športni obleki. Usnjena peta. irn. ________________ Štev. 27-34 Vrsta 5842-40 Za deklice te udobne, kombinirane fleksibl-čeveljčke. iz laka ali rjavega boksa. Vrsta 2605-16 Zelo okusno okrašeni čevlji k športnemu kostimu. Izdelani so*iz temnorjavega boksa. Vrsta 9645-38 Eleganten čevelj iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijo iz kačje kože. NAŠI &PORTNIČČVLJI - PRAKTIČNI IN POCENI Vrsta 3967-22 Visoki čevlji iz močnega boksa s široko i*1 udobno obliko in z močnim gumijastim podplatom. Zelo trpežni. Vrsta 9505-97 Vedno eleganten pems-čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okusnim okraskom. (.latltt svoj* Čevlje r. našo kremo l Sketlja...............................Din t. Vel. 24*28. Najidealnejša obutev za vsak šport in vsako igro v prirodi. S temi čevlji boste prlštedili mnogo denarja in obvarovali Vaše usnjene čevlje. Vel. 29-34 Din 35.-, 35-38 Din 39.-, moški Din 49.- Spomladi nimate pravega