Uredniški In upmvnUkl p rot Url: MftT 1. Lawndale Ave. praznikov. iMued dally except Sunday» and - Holiday*. Offlee of Publication: MS7 South Lawndal» Aro. Telephone, Hockwall 4»04 JLO SLOVENSKE NAROQNE PODPORNE JEDNOTE ^¿¿XTSZ Chicago» IB., petek, 11. julija, (July 11), im ŠTEV.—NUMBER 161 Število rojstev v Ameriki pada Washington, D. C.—Zvezni prosvetni biro poroča, ds število rojstev v Ameriki rspid-no pada. Medtem, ko ss je leta 1915 rodilo povprečno pet otrok na vsakih dvesto Arae-rikancev, pokazujs statistika za leto 1928 aamo štiri novorojence na vsakih dvesto prebivalcev Združenih držav. Padanje števila rojstev je najbolj razvidno iz statlatlk o registraciji šolo obveznih otrok. Število rojstev v registracijski arejl je padlo za 20 do 25 odstotkov. Nazadovanje Je o-čitno celo v mestih, kjer prebivalstvo hitro naraššs.v Magnat je dajejo koncesije Odvetnik pravi, da ss mora mol Hodnikov s osirom na isdsjs-nje prottdslavsklh InJunkclJ omejiti _ l)so Molnen, Iowa, 9. jul. — Drastična injunkcija, katero Je Izdal sodnik D. W. Hammllton proti delavcem, ki so uposleni v oblufilnlh tovarnah Hanna Ma-nufacturimr Co., Je issvsls kritičen komentar John D. Dsnisons, pravnega sastopnlks Državne delavske fedsracijs v Iowl. V pogovoru s predsednikom federacije J. C. Lewisom, Je Denieon izjsvil, da js blls injunkcija is-dana v nasprotju i državnimi zakoni. Lswis js pisal senstorju Brookhartu Is Iows tsr ga opozoril ns omenjeno sodnijsko prepoved, obenem pa mu je tudi sporočil mnenje Danleona In Is-rszll upanja, ds ss mors nekaj ukreniti v prilog, preganjanim unljskim delavcem v Iowl. "Ts sodnljsks prepoved," prs-vi Denieon, "ki jemlje dslsvosm pravico do plkstlranja, zborovanju, vmsšavsnjs v družblns ss-deve, ki ss tičejo tudi delavoev, jim prepoveduje nagovarjanja stavkokssov ln Jih ifrioh popolnoma rasorošujs za slučaj stav-ks, Je Jssen dokas, kako dalsč js priprsvljsna Iti samopašnost posameznih sodnikov v podobnih okončinah. Oas Js že, da se takim sodnikom postavi nska zakonite mejs, prsko katere ns bodo smsli Iti. Zakoni, ki ss ti-Če j o injunkcij, bi morsH vsebovati določbe, kstere bi določalo, da Js vssika injimkcijs, ki Js Is-daun v nanj »rot ju s zakonskimi določbami,, asvsljsvna in da sa kršitev takih nssaköirttlh sod-nijaklh propovsdl ns sms kas-novatl; če ps ss dogodi, da se kskžnegu kržiteljs obtoži omalovaževanja zakona ter ss ga po-ssdl ns zatožno klop, tedaj ns sms predssdovstl sodnljskl ras-pravi dotlčni sodnik, ki js lsdal prepoved In obtožencu SS prisna pravica, ds Isbko odkloni vsaka-ga drugegs sodnika, ki ss mu sdl pristranski; sodniku, ki prsdssdujs v tskih slučajih, bi ss moralo tudi prspovsdatl dajati poroti kakšna posebns navodila, kakršna ss ns dajsjo v sllčnlh slučajih ns držsvnlh kriminalnih sodiščih." Eksplozija v Nemčiji ■bila 67 rudarjev Povzročili so jo plini. Pretrenljl-vi prisorf pred vhodom v pre-mogevnlk /Kiur .jtPtYKjM/iK Af ^ i/k ^^ J^CHfflSTIAN -i-a .Ij^i^^ZTj^ ^ jJ.J^&OCHMAiM r QQMH ^ Ohreine aNke s lafeadtje. k» I* praanotelo te dat li^letnloe evefe porioa^narae «Me. Dežela (S« i «hrt. |e deene epeds» J» bMo prod tU* leti ooeetjena po Vlhln*ib 'omtoM ropscS ^".»epedue Be > pripadale M« «•(•<). De«*! (bral) <»rieikmm je « -irirju). Leta ISlS jo debMs popolno needvia« mb mmtrnrjm" |e ehdrftolo le leahe ■■ailaiistalne «tik* ki Je epeuUoJele ao preloMoel. 'V aadnJMi IS 1st bielo ns airstem eovero (OMd Rorup» io A»«rike> a» pr «devete Ml * aerialarui lo keNeme« osin ve koli dr leve as evotu. io# ahorol ao poena la «t— ae bofeUh in ne revnih «M»*, «¿letna lad» •^•Mt je Hharetvo. ki |e orpealslreno as sodreloJ pflegt Privatne »ndootrijc |e Jak« aialo. Radi ležeta po »tüte«Je erkai#rib rmpUmm bSfte "I top«M" -p"H MohreriS S —HirUm Mogoolaajem, I h nudijo Modelte flstfao «fedslv* , . J® l»oM v Afrike ss Isjslnvll Oskar« Afrika, 10. Jul. — Francoski Iststar Jsan Mermos Is njegovs dvs tovariša, ki so poleteli is Brssllljs proti Afriki, »o bili prisiljeni spustiti ss ns morje 6A0 milj od sfriške obali, kjer Jih je vsel ns krov neki par-nik. PROSVETA THJS ENLIGHTENMENT fK58i?lSTX PETEK, 11. JULIJA. 2UUILO IN umnxA ILW Ml J" Governer d rt« ve Kalifornije C. C. Young Je pred par dnevf izjavil časopisnim poročevsl-eem. da ho v kratkem preštudiral aadevo Tom Momeaa ta Vago-jo otmk. Toda dansa nam v Uda kapitalizem, ne socializem, in baš pod kapiUIhrttfnim alate-mom pokajo družinske vesi ter postajajo člm-dalje bolj rahle. Daknaov, da poatoječi vladajoši stetam razdvaja drušinako življenje, je reč kot dovolj pred našimi <« n.i Padanja porok, posebno v juniju, je en dokaz. J ust j je privlašen mesec, v katerem aa navadno aklene največ porok HUtieUka pa pokasuje. da je'števila porok sa prošli junij alarmantno padla Poroke bi ss podvojile, še ki bile ekonomske razmer«« dru gašaa. Ker p« aiea. ae mladi ljudje Prisiljeni v "Svobodne" medsebojni <*lrw4aje. Ce U pojav ne razdira drtižlnskeg« življenja. kateri dragi ga? . jn? Odlok državnega vrhovnega sodil Mogneyk izpustil Is upora, j« presenetil voditelje terim je odklonil, da te Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Iz razatfc krajev Komedija slavnih kamadijaatav Mtlwaukee. Wis. - Modnarji niao pokali, mlajev nismo po-stavili In tudi zaprašene narodne zastave smo pustili v zaprašenih omarah, tod* oblekli amo narodna Mo. oklnčdli vozove Ui konje ter se peljali po mestu, da pokažemo kaj smo, kaj zna* Mo In kaj zmoremiF Dfc» bil je to narodni dan v pravem pomenu besede, dan koli ans dttlle vat lape «tare. purffeska manl-re, ko amo kazali «Bfln "veličino" t malenkostnimi gestami o* tročje naivnih junakov in umetnikov. Da, pOkaitll smo» da «ma Slovenci, rnaleskoštni "gor-Id radi sltdimo vaa-pmiNgan« mu narod nje -odrešeniku, samo da nam zna tapeti novo maMjo in nas omamiti a pravimf ftfcsami In odmreti v nas ono slabotno žilico puhlega navdušenja, kateremu sledi pristni sHrakranjski narodnjaški maček. r W~C. A., osi roma njena podružniša nternatlonal Institut^ ta vse časti vr^na buržost-na,ustanova, ena Izmed onih ustanov, katere so vladajočemu rapgedu tako potrebna, kakor so bili potrebni gladiatorji starorimskim mogotcem, ko je množica kričala: "Dajte nam kruha in Igor." Ta burlaatna ustanova na« je poklicala po mero-dajaih faktorjih, kateri ao plačam, da prirejajo «lične cirkuška predstav« aa ludtlio množi-ao, «d katere «e mora odvračati val nezadovoljnosti in «posna-nja. In odzvali smo se v dostojnem številu, s dostojnim nt-vdušsnjsm, postali smo ta nekaj ur navdašsni klovni» oziroma, nekateri so postaU "poklicani", pa je bila čast narod» rešena in mi tmo te nsvšiH potrebne "iaobraabe" (da rabim iaras e-nsga it med klovnov}« Pa smo res prtšhreli nekaj breaskrbnih ar in as imenitno mbavali. Zabavali smo s« vsi nekateri, kar so varovali v svojo "veliko nalogo", drugi (o-gromna večina) pa, ker «e jim Je elrktit tilno dOpadel. Naš narodni (ne nerodni) voditelj je dvignil tvoj ugled ta nekaj procentov in podaljšal s tem tudi tvejo skromno elnistenco. Ns smejsjtetcprijatelji! Kaj nas brigsjo zaprte delavnice, armada brespoa^nlh, beda, skrbi. prazne trgovina* Odložili smo svoje klalo» razpoloženje, spomnili «c, da amo Slovenci, navajeni grankostF življenja, toda lakkodušnl In bresskrbni — pa smo tš aa vrteli, ko je har-tka tapeta polko — juhe, smo in juke. »I vi jo l to tudi pokažemo. In Uko I Je tgodilo, da sta pretakala solze tiavdušenja tudi naša glavna junaka nalaga tlavnega cirkusa, ona dva junaka, ki sta ae šsls pred nekaj meseci slučajno «pomnila, da Razumeta tudi "Slavonian**. Slovenska "ohcct' so nasi vali komedijo, ki se je vrtlla v Lake parku s sodclovsnjem rat-nib narodnoetnik skupin." Oni, ki vodo, kako aa dx irne In pod-ftge razpoloženje za komedijo potrebnih naivneža so ratu-mell tudi reklamo. Mesece po-prej to ti pripravili primerno polje. Omamili go i dobrode-lujočlml tteroknjskiml frata-* Škrlcev vit One, ki so bili uporabiti novost Id Je bila kakor r v oceanu nsšega tploš-i razpoloženja, ki MvaornegaH delovanja "hašlk" aerodnilTln nered-nlh voditeljev v naiolblnf. ter tako doeegli uspeh, ki odguvar-ja vsem potefekam n»*»*« abv. naga narodnega ugleda In tudi našemu dlčntmiro nerodnemu poklicani stvari m j» vlada Toda to nI bil Mini uspeh Voditelji Cirkuški p redita ve to znali izratblt! priliko in to upo-rablli "dvignjeno" razpoloženje m dvlgnenje — ali ti koêete — dviganje zadnje ča*# Jetlčne«« In nadušUlvtga ra«M,*rnja rs »aš največji In tgdi najdrnQI Ide*, u št akoro posabtjenl tri- Utmeva po« • "ndp»vateval In pežrebo so II oni. kateri so ta* k mogla, ga blatila In delala Ifi največjega pohujševalca. In PUeblski katoliški pevski klub ^gal navzlic tem dejstvom to odlično ime!! te bi vedeli tisti mftadorji, kaj je doslednost, bi nemudoma Izpremenili ime tako, da b1 bil klub "Prešeren" tudi po Imenu to, kar je v resnici. Pevski klub "Prešeren" ima nad Štlridceet milj od mesta si*j dom, ki je bil izročen svojemu namenu lani poleti. Ob ti-*tf*prilikl je iznova pokazal ta klub, da ne more niti svojega doma odpreti brez cerkvenega Žegna. Farni poglavar ittPue-ble je prišel tjakaj, da je ¿ipra-vlt svoj hokus pokus in I tttl pritisnil, '•'Prešernu" cerkveni pečat na čelo. FaJmošter Je prav močno požegnal zlasti.pleh-no dvoranico, da se bodo dekleta teiA tesneje oklepala fantov na plesih v njej. Ot ss je fajmo-ftt*r kaj zavrtil ob tisti priliki, mi ni anano. U> toliko vem, da so bili itpOčetni plesi po $95.00, In po takšni ceni morejo plesati le ljudje, ki zaslužijo veliko več kakor naše defavstvo v naši Puebli. Rekli so ml, da jc Anza Iz Zagori ce plesal takšen ples. Zakaj si tega doma ni postavilo društvo sv. Cecilije y naši naselbini, ml tudi ne gre v glavo, Društven i kom je morebiti snan pravi vzrok, morda pa ne. Nokateri pravijo, da ima tisti docn služiti članstvu v oddih. Nekateri pa menijo, da je mogoče le dvem ali trem Članom hoditi Uko daleč na oddih. Pa naj bo temu le tako aK Uko, dijttvo je ti to, da Imajo pevci rt. Cecilije, med katerimi jih hodi precej prepevat V cerkev le "iz diactpline" tvoj dom. In ta Je dandanes v naši PinMI To naj bodo uvodne beaede k obljubljeni analizi naše naselbini v Pueblu, k analizi, it katere te bo dalo itlahka razvidetl. da biti naš Pueblo pravni? aškl, čeprav hodi tri Ijndi v cerkev k maši. Izpovedi in Obhajilu, In da nI či sta nič napreden, pa čeprav Je vsaj ena četrtina ljudi, ki ne ho. dijo ne k maši, ne k Itpovedi. m k obhajilu . . . Letos se nam obetajo prav VVOTfMVe v mestu In držati. &o bo za governersko mesto, ta sanatorskl sedal V kongresu, ta državne poslance in več lokalnih javnih elužb. Demokrat je so si It V laseh Pravijo, da so radikalni ala-menti nezadovoljni a konservativnimi voditelji. Adama nt naj brž ne bo več potegoval za go- ml. Koga si mislijo posUviti za govemerskega kandidata, še ne temo. To je še Velika tajnost Za kandidate v zvezni senat utegne biti nomlniran bogatin Hodges. ' Socialistična stranka si je že postavila kandidate za vsa mosta. I>elavstvo ni skoro nič organizirano, in če je, je pa ne- žnansko brezbrižno. _ Krit,k- Odgovor Tanek u Girard, Ohio. — Zopet sem bral dopis v PTosveti z dne 28. jnnlja, v katerem rojak Tancek komentira po svoje. Piscu bi najprvo priporočal, da gre med ljudi in prepričan sem, da bi mu pridobljeno znanje ne škodovalo. Ko sva se zadnjič sestela in govorila o dopisih, se je z mojim strinjal, razen v eni točki glede časopisov. Radi mene lahko čiU več Časopisov. In se daj pa ta dvoobraznost v njegovem dopisu. Prati se po časopisih ni posebno možato. Tudi naj rečem, kakor si Človek postelje, Uko pa leži. Glede njegove opazka k lede vprašanja, kdo je usUnovil tukajšnje angleško poslujoče društvo 4NPJ, naj mu še enkrat povem, da sem ga jas ustanovil. Claai omenjenega društva lahko pričajo. Klju.b temu on piše, da sem na društveni seji protestiral' proti usUnovitvi, kar je it trte izvito. Resnica je, da sem na dotični seji le rekel, naj Še nekoliko počakamo t u-sUnovitvijo, med tem časom pa stsnanimo rojake v naselbini z idejo. To je bilo na januarski seji 1. 1928, idejo pa je sprožil brat Rovjtn. Glede Antona ZoreU, ki je bil Ukrat član našega društva, sedaj pa se nahaja v domovini, naj rečem, da je on možak. Ako bi bilo kaj več Ukih, pa bi mi lahko bolj napredovali. Tudi on bi lahko o celi stvari povedal resnico. Rečem naj, da jaz nisem bil aktiven r akciji za novo društvo radi oeebne časti, pač pa radi potrebe. Ako ni to sedaj nJemu všeč, je .njegova lastna krivda. John Juvančič, član društva 49. Republikanci sa delajo, kakor bi vladala velika *m «nad aji- Uepcšna prireditev Wert AUK Wie. — V dopisih iz tukajšnje naselbine se je sicer že omenjalo piknik, ki so ga priredila skupna društva Weit Allisu v korist Narodnega doma, a mislim, da ne bo škodovalo, če ga omenim tudi jat. U-deležba na tem pikniku je bila telo velika in prireditev je zelo dobro uspela v vseh ozirih. Doz-daj ni še nobena naša priredi tev tako sijajno uspela. K uspehu je pripomogla tudi organizacija Slovenski dom, kateri naša iskrena hvala, kakor tudi delavnim Članom naših društev, ki so se požrtvovalno trudili, da bi bila naša prireditev Čimbolj uspešna. 1 Delavske razmere v West Allisu niso prav povoljne. Povsod vidiš trume delavcev, ki iščejo delo, a ga ne morejo dobiti, in kakor vse kaže, se razmere Še ne bodo kmalu Izboljšale. To o-mrjam zato, da bi kdo izmed rojakov v drugih krajih ne porabil zadnjih centov za vdtajo ter prišel V West AlUs iskat delo. ker bi ga prejkohe ne dobil, saj ga še tukajšnji brezposelni delavci m» morejo dobiti. Anton Jeršln. Pikali društva št 449 (lecra, lit — Poročano je že bilo, dk priredi društvo "Soee-dje" št. 449 SNPJ svoj letni piknik v nedeljo, 18. julija, na Ster-žinarjevem vrtu (Palos Grovef, ki se nahaja dve milji juino od Willow Springs. Piknik prične ob 10. dopoldne in bo trajal pozno v noi. Vstopnina je malenkost-ns. samo 36 centbv. V lenem zračnem paviljonu bo IgrlJ vesele poskočnice in ljubke valčke "Red Pepper" orkester ta vse, ki te šele ns plesa ti na U dan. Manjkalo ne bo tudi druge zabave.' za kar bo skrbel odbor, ki bo poleg drugega postregel izletnikom t o-kuano prašičjo pečenko In hladilne pijačo. T Vee člane društev SNPJ v Chicagn ia okoflci ter prijatelje "S naslov" vabimo, ds nas obiščejo na te dan. da se bomo «kopno veselili v prijetni senci košatih hrastov in se prijateljsko nagovarjali In zabavni!. Besede o proletarski kulturi in umetnosti Angelo Cerkvenik Priznati moram, da ne morem na vprašanje: Ali je proletarska umetnost ali je ni? nič splošno veljavnega odgovoriti. Makslm Gorki je na povsem podobno in enakovredno vprašanje odgovoril: — Ce veruješ v Boga, je Bog, če ne veruješ vanj, ga ni! Mar ne Velja to prav tako ta vsako umetnino vobče? Razredho zaveden, socialistično usmerjen proletarijat vseh dežel' veruje v svojo umetnost, je zanjo navdušen, meščan (v poetičnem pomenu te besede) vanjo ne veruje. AH pa nasprotno: Meščan občuduje Ukozvano breztendenčno ("večno") umetnost — razredno zaveden proletarec jo kategorično odklanja. Kdo je upravičen razsojati in razsoditi med obema? Edino* Resnična in popolna vera! Danes se jasneje negv kdaj preje zavedamo, da je edino absolutno merilo vrednosti in bistvene karakteristike umetnine in, zatorej, umetnosti: spoznanje, da Je vs^ relativno. 2e davno so mnogi posamezniki, da, celo velike množice nehale verjeti v neke absolutno dogftane sodbe o umetninah in umetnikih, k davno velike množice po svojem lastnem «poznavanju in spoznanju ter okusu sodijo vrednost posameznih umetnin in. umetnikov. In ni malo ljudi, ki brez vsakršnega spoštovanja in pietete odklanjajo še tako absolutno "priznane" umetnine in umetnike. In kdo bi mogel tako zanesljivo in prepričevalno dokazati, da so le-tt manj pametni od tistih, ki skušajo dokazovati visoko kakovost svoje lastne pameti? Knjižničar knjižnice "Delavske zbornice" Ciril Stukelj Je n. pr. v "Svobodi" povedal, da ni baš malo Slovencev, ki i precejšnjo naslado člUjo Edgarja Wallaceja, dasi je le-U "nepriznan" od oficielne kritike, zato pa priznan od milijonov čiteteljev! Stukelj je povedal celo to, da Čitajo Wallaceja ne samo "preprosti" čiUtelji, kakor bj utegnil meniti kakšen genialen slovenski kritik, marveč tudi hudo in močno "nepreprosti" čiUtelji od najvišjih vrhov slovenskega ljudstva pa doli do najnižjih globin tega istega ljudstva . . . Sploh je vprašanje, "preprostosti" čitatelja kaj komplicirana zadeva ... Zdi se mi, da gg. "ne-preprosti" s to zadevo močno slepomišijo, zakaj definicije -"preprostega" čitatelja do danes še nisem slišal in sem trdo prepričan, da je tudi v bodoče ne bom. Vsaj s seznamom slovenskih "nepreprostih" čiUteljrev naj bi nam postregli gg. . . . Jaz jih že nekoliko poznam in bi gojil do njih še mnogo pobožnejše spoštovanje, če bi bila njihova "nepreprostost" očitano in javno legitimirana I Hotel sem le poudariti dejstvu relativnosti presojanja vrednosti katerekoli umetnine glede na aktivno in pasivno legitimacijo . . . Vae to velja, seveda, tudi za proletersko umetnost! Zato te mi ne zdi, da je važneje poudarjati pojem: umetnost, nego njen atribut: proletarska, zakaj za razredno zavednega prolctarca je — vsaj v večini primerov — bistvena vrednost umetnine v njeni socialistični orientaciji glede glavnih člniteQey, tvorečih nove miselne in Čuvstvene podsUve bodoče šocialistične družb»'. Jasno je, da je pogoj vsake, zatorej tudi proleUrske umetnine njena prepričevalna sila, t. J. lastnost, ki v čiUtelju vzbuja vero v resničnost upodobljenega —• ne od pisatelja ali oblikujočega tvorca doživljenega (to ni niti malo važno; povečini hohštaplereka laž!), marveč Uko oblikovanega, da v užtvajočem vzbuja vero (domnevo) o resničnem! (Dalje jutri.) Nezgor^ivoit Znanost je prišla do jsko zanimivih |M>-skusov v tem i»oghidu: Ako si na primer omočiš prst z etrom, gn smeš potem brez škom-potisniti v rastopljen svinec. OpoJcel se ne txw, ampak še celo čutil boš prijeten hlad. Nobene opasnostl tudi nI, če ga vUkneft v krop. p<>m<>-člvšl ga poprej seveda v eter. Ako ovlažiA rok* v raztopini žveplenaste kisline, ki si jI pridej«! salmljaka. jo lahko brez nevarnosti pogrezm* v razbeljeno litino. Okoli 1. 1820 je Spanec Leoneto zadivijal občinstvo s svojo neobčut-nostjo napram ognju. Kar Uko je prijemal ratbeljen železen drog, rasUljen svinec, pil vrelo olje itd. Na glavo si je polagal žarečo ie-letno ploščo, p« ni bik) drugega ko gost* so-, p«r«. Isti učinek «e je kazal, kadar si je H"*" ratžarjeno ploščo na stopalo, na jezik ali ie trebnll tretjino žlice vrelega olja oziroma držal malone Žarko železo med zobmi. — Ker Leoneto ni razodel svoje skrivnosti. Je iUlijsnski profesor Sembatini delal sam n i sebi poakuse: v kratkem je dognal, v čem t ' Ujnost Evo Je. Ce ae natreš s kislinami, zlasti t žvepleno, ki je rtzredčena z vodo, je odporna proti vročini žarovltega železa. Sembatini je oozneje ugotovil, da Je rastopina galuna t nekem sUnju še ugodnejša za tak Učinek, ako se rabi kot maža. Nadalje so telesni deli neobčutljivi, kadar se nadrgnejo s trdim milom In potem operejo. Ijdtko dospe« tako daleč, da ae gladiš z žarkim železom in « pri tem niti dlake ne osmodiš. Enak uspeh da doaeči z istimi pripravami na jeziku in stih. Ts nezgorljivost ae raslaga M posle * ca slsbe prevodi j ivoetl. ki jo imajo pseredn>l> nasproti vročini, ali pa radi hlapenia teh sn*-vl. ki ga povzroča razbeljeno železo aH vroč krop. Vsako trdno telo aamreč. ki prehaja * kapljlro, ali vsaka tekočina, ki hlapi, porst» od sili mnogo toplote. ' I'KTEK, II. JULIJA. Vesti iz Jugoslavia (Ponterakki biro PimtMi V 1)H. VLADIMIR MACBK * OPROŠČEN « <>d 24 obtožencev je bilo 10 o-proačenih, 14 ebsejenih na skupno 69 let in pol robi jc Ljubljana, 16. jun. 19Q0. Nedeljski «asopišl šlrom dtia-ve so prinesli na prvi Strani poročilo o razsodbi v procesu proti zagrebškim teroristom. Proces se je začel 24. aprila, razsodba je bila izrečena 14. junija —proces je trajal torej nad peldrug mesec. Za razglasitev razsodbe je bilo po vsej državi, posebno že v Zagrebu kakor tudi v Beogradu veliko zanimanje. Za popoldne ob 4. je bila napovedana razglasitev razsodbe, i te ob dveh so se začeli razni ljudje zbirati pred državnih sodiščem, da počakajo na razsodbo. Zbrali so se tudi novinarji, svojci obtožencev ter del odvetnikov. Dr. TrUmbiČa ni bilo, ker je moral ostati v Zagrebu radi infekcije noge. Vseh novinarjev samih je bila pred sodiščem krog 60 — in to domačih ter mnogo tujih dopisnikov. . Nekaj pred 4. uro so v dveh avtomobilih pripeljali obtožence pred sodišče. Odvedli so jih takoj- v dvorano, Vsi so bili nekam prazniško oblečeni, mirni in so prepevali celo neko hrvatsko pesem ob prihodu pred sodišče. Ko so obtoženci bili v dvorani, so pustili -v dvorano tudi zagovornike, svojce, novinarje — kolikor je bilo pač prostore. Nagnetlo se jih je mnogo. Vse je v dvorani šušljalo v ugibanju, kakšna bo razsodba. Ko pa so stopili v dvorano sodniki in državni tožilec, je nastala v dvorani na mah tišina, popolna tišina. Predsednik sodišča dr. Subotlč je v otvoritvenih besedah opozarjal publiko, obtožence in zagovornike, da ostanejo mirni in molče poslušajo razsodbo. «Ob najmsnjšem odobra vanju ali protestu bo dal no izprssnlti. Levnarič Milan, ključavničar v Brodu na Savi. Stafanlč Anten, kovač. Debanič, poljedelec., Kuntič Franjo, vpokojeni podpolkovnik in Dr. Lebovič, odvetnik is Belo-vara. Vsem obsojencem so nadalje za daljšo ali krajšo dobo odvtete častne državljanske pravice in povečini so za ttobo trth let izgnani iz Zagreba. Ker se vsem preiskovalni zapor vžteje, sta bila Kremzir in Margetič, ki sta bila obsojena na 4 mesecev za-porartskoj z ostalimi oproščenimi izpuščena na svobodo. Vsi obsojenci itnsjo tudi plačati takso od 75 do 400 Din za izrečeno obsodbo. Utemeljitev razsodbe Sodišče utemeljuje razsodbo s tem,, da so obsojeni delovali proti zakonu, da so posamezni izvrševali teroristična «dejanja. Organizacije ni bilo mogoče dokazati, pač pa dejanja posameznikov. Edini Bernardič je anovsl tako organižacijo. Zato je tudi njegova kazen največja. Vsi o-stali so vedeli sli celo izvršili in pripravljali razne akcije. Za dr. Mačka in ostale obtožence pa je sodišče mnenja, da niso vedeli za nlkako organizacijo niti sa kake protidržavne akcije. Dr. Maček je sicer res dajal denar, a v veri, da bo služil v podporo preganjanim radlčev-cem-omladincem. Zato se oproš-ča vsake kazni. Utemeljitev razsodbe je končal predsednik t opominom, ds zoper razsodbo državnega sodiž-čs ni pritožbe I Po razsodbi so se obsojenci in opfoščenl obtoženci začeli medsebojno pozdravljati, se poljubljati in čisto na tiho so sačeli peti znaVio hrvstsko pesem "Jož -Hrvatska ni propala...." Publika je bila osupnjena in poslušala, predsednik tudi ni maral motiti in obtoženci so pesem peli do konca. Potem je predsednik ločil obsojence od eproščencev. "Vi ps Stfc oproščeni in vam je *T Vsi 80 vstali in stoje poslušali razsodbo. Utemeljitev razsodbe obsegs 120 s strojem pisanih strani in je trajalo čitanjs nekaj nad dve uri. Razsodba ne glasi: Krivi *o In se obsodijo: Hcrriardič Ivsn, prlvstni ns-nifšcenec, 24 let star, samski, na ir> let robijfe (telke Ječe), ns trajno izgubo častnih državljanskih pravic in po prestani kazni izgon iz Zagreba za dobo treh let. Hadiija Cvetko, odvetnižki pripravnik, S2 let star, baltiški, na 5 let robijs, na izgubo častnih državljanskih pravic sa 6 let in I k) prestani kazni izgon iz Zagreba za 3 leta. Franetič Martin, trgovski pomočnik v Zagrebu, 25 let star, ns, h let robi Je.. Kremžir Ljubomir, trgovski i "močnik, stat 10 let, na a msse* TITI MV imenu Njegova VeliČs^t- tem hipom vrnjena svoboda. Presti ste ln lshko greste. Želim, da se ne b( več srečali na1 tem a-11 takem mestu in v takih okoliščinah." Obsojence so odpeljsli z avtomobili v zapor nazaj, oprožčen-H ps so pri stranskih vratih stopili na svobodo. Novinarji so pls-nili po dr. Msčku z vprsšsnji, on pa je dejal: "Ssj sem se komaj vrnil is srests, kaj'bi vedel no-vegs." In prijel Je mlsdegs Kremzirja pod pazduho in z odvetniki ter ostalimi obtoženci odšel po ulicah. Za zvečer so povabljeni bili k dr. Kostiču v Ze- Razsodbo so sprejeli povsod z veseljem na znanje, ds je dr. Ma- ček prost. Zlssti v Zagrebu, kjer* je publika pred časopisnimi u-radi čakala brzojavov, so sprejeli razsodbo s večjim sli msnjšim dovolj stvom. 2animivo je pri procesu, da so bili obsojeni po večini lntelektu- , «troffcga &gjgj-^ ^ „rn^n** mu preiskovalni zapor kazen že prestal). Matekovič Stjepan, železolivar, 21 let »Ur, oženjen brez otrok, na 10 let robi je. Paver Filip, miz. pomočnik, 31 let star, na 10 let robije. Ban Ivan, trg pomočnik, 36 let lar, na 1 leto robije. Strtak Ivan, mesar, 27 let, o-ženjen, ima 1 otroka, na 6 let ro-'»ije.i Močna j Vellmlr, abs. filozof, let star, na 3 leta ječe. Vesel lč G j uro, diplomiran pra-nik, 26 let star, na \ leto 6 me--'•cev strogegs zapora. i Prpič Ivan, jurlst, l*>t star, na 2 leti strogega zapora. ^tefnnac Ante. uradnik, 21 let "ter, na 4 leta robije. > Margetič Pavle, mesarski pomočnik, 26 let star, na 6 mesecev "rogegn zapora, Šteje se mu rciakovabri zapor in je s tem ; szea prestal. Jelašlč Jakob, pro-*' *<*, 33 let star, na tri leta robije Otvoritev Je isvržll S govorom župan dr. Lipold, ki je orisal ves težave ob gradnji kopališče la saupanjem, ki ga jetobčina gradila v korist svojih meščanov, ss zdravje ljudstva ln v čast obéi* ne. Govorili so že drugi zastopniki rasnih družtev in oblasti, se-stopani so bili rasni uradi in or* ganlsacije, mnogo ljudi In mnogo Špemisv. Po otvoritvi ao oživeli basen i, ljudje so poskakali vanje in s plavalno tekmo je bila otvoritev a*ključena, kopalci pa eo ostali v kopališču do večera. Bela Krajina hole turistov. — Po4prizadevanju miših krogov je železniško ravnateljstvo ustreglo prošnji ter stsvflo sa vsako nedeljo in praznik izletniški vlak za Belo Krajino v premet. Vlak vosi sj utraj in je eeha vožnje njhn polovična. 8 tem je pričakovati, da se bo tek isletnikov, ki je usmerjen v glavnem na Gorenjsko, obrnil tudi v Belo Krajino. Bels krajina hoče turiatov, pa jih tudi zasluži. Zato je pričakovati, da se bo vlak obnesel in da bo prenašal mnogo turistov v našo Belo Krajino, ki spada v ssvsks-sagrebško banovino, a je vendar tako naša. Izletniki, ki obiskujejo Belo Krajino, so na vdušehi nad lepoto njeno, navdušeni za njene vinograde v goricah, sa ljubeznivo* ljudi. — In tslco bo s sVojlml dobrinami sprejemala Bek krajina svoje Slovence, ki se bodo vedno radi vračali vanjo. Pomika v farovžih js še vedno. —* Po 6. jsnuarju nI nobenih političnih strank več, nobene politične opredelitve biti ne sme —» tako pravi zakon. A fsrovž je fsrovž, brez kuhsrics in pHtve politike ne gre. Njihovo naivnost pa najbolj liprlčuje ta-le dogodek: za binkoštl je v Ljubljani birma vsako leto. Mnogo podeže-lanov pride k tej birmi ln tako se js vosil tudi 81etni Bučarjev Miha iz vazi Reke v litijski okolici s svojim botrpm, uglednim posestnikom. Ns vlaku pa pobara bo-tsr svojega botrčka, ali Ima 11-stlns sa birmo v redu. Fant mu poksže birmanski listek, ki mu ga je napisal župnik. A v tem listku js boter presenečen brst tudi te-le besede: "....ds js mali, o-semletnl Bu(sr Mlhselus itd. vreden ln zadosti pOUéen, ds prejme sskrsment sv« birme la ds ntu je zs boterčka Franciscus P., rajfenkerar In illbemlsc.* — In podplssn Je Josip fttupica, župnik pri sv. Marjeti na Pražgs-njem.... Boter je bil seveds ves Is sebe. 2upnlk je ssulčljlvo nsplssl "rajfenkerar" poleg tegs pa še "Liberalee" — initatek bi dobil roke škof in nèredno bi bilo. — V LJubljani so se kanoniki čudili temu ter so mu IsstsvHI nov listek. Boter ps js onsga spravil in vložil tožbo proti župniku radi žaljenja Časti. — Fsrovž pa kuharica in plitka, trapasta po Orient in Evropa EaaMve UJtr» «kvnega ImMcf* pculka 4 .wiip-j \ ■ .«>. j , ' rs f- ^ : «M - v < mun, odkoder ss bodo naslednje- „tlka klerlkslstvs in llberststvs. ga dne Vrnili v Zsgreb. Indskl pesnik Tagore je dal so» trudniku "Manchester Ouardia-na" naslednje sanimive Izjave e odnožajih Indije do angleške nadvlade!, ▼ mladih dneh smo vel žareli od občudovanja Evrope i njeno visoko kulturo ln s njenimi sitan-stvenirtrt deli. Neebno nas js as-dlvlla Anglija, Id je prinesla to kulturo v Indija» Seznanil! smo se s Anglijo posredstvom njene vsvjšene .literature, ki je prifte* ' i v nsše mlado življenje novih pobud. Angleški pisatelji, čijlh ijige in pesnitve smo čltsll, so bili prepolni ljube sni de čtovei t ve, do ptsvičneatl in svobode. Ta velika slovstvsna tradicija Je bila issa revolucije neskaaljens. Sprejeli smo je Vsi očarani. Is nje nismo Istočaveli niti asere* lih del Schellejra, ki Jlh^e nsplssl v svoji mladostni vihlčenoeti, ko se je dvignil proti farškl tira-nI j i ln je propovedovsl podor de-spotlsms po aAl riunsško prane-šsnegs trpljenja. Vse to nam ja razvnemalo mladostno domišljijo. Verovali sme s vso naje preprosto vera, dk ao stopil sspsd s svojimi simpstijami na našo stran, tudi V primeru, da bi ss april tujemu jarmu. Imeli sme občutek, da je eek> Anglija na naši strani, da nam sopst šsll pridobiti našo svabodo. Pozneje pa smo se predramili s občutkom fdtftaati glsds naših vulj"— potem bi bilo mogošs doseči spravo. Medtem pa moramo zapadne-mu svetu jasno rastožlti, da * se ml, rojeni orienUhci, v dnu »veje-ga srca še vedno klanjamo V«ll-činl evropske kultura. 0*k> tedaj, čs v svoji «Ibkostl In ponižnosti skušamo to zatajiti, smo ns ano-traj še vedno polni spoštovanja. Naš naraščaj je kljub vsej sa-grenjenoetl še. vedno željna *a-padne znanosti in si ničesar ne šelt bolj Iskreno, kakor to, da si prisvoji nsjboljšs od vsegs, kar ma ln lshko nudi Evropa. Oslo v naših jalovih poskusih, da bl našo svaso s Zapahom pretrgali, vsaj tako dolgo, dokler as borimo za politično svobodo, se dejanski klanjamo sspsdnemu svetu. Kajti baS s tem, da stremimo po svobodi, pripoznavsmo nsj plemen i tej Že od tega, kar nam je nudila vzgoja s zapadnl-mi Idejami. Molčt priznavamo, da js bila litsratura sapadaega sveta tisti člniteU, ki nam je vili dejanskih odnošajev med Angl i- d. Končno smo li, da slone t« dgalajl prsj jo in Indijo bi sili kakor na S^HMI. A to nijts-lilo nažlh mladostnih sanj, začelo pa Je majati rtioko predstavo, kf smo jo btti imeli e naših angleških gospodoval. Slednjič Sme vldsji mjselaest zapadnega sveto v njenih neskrupulesnih aspsktih Izropsvanja, ki nas js čedalje bolj egonisvala, V našem stoMtju Hi predvsem laza svetovne Vojne pa js podoba, da postsjs to ab čedalje hujše. Za* to se je tudi naše srce poostrilo S grenkobo. /1 Kdor K«! na Angleškem, daleč od Orienta, moti pri« do sp^-snanja, da js flvrops po^noms ■T SŠi.svtSj viSuoSS le še pretvasovalca, ki nastopa povsod V svetu sa pravičnost, do-čimje v resnici Iskoriščevalks vssh narodov, ssstopnlcs rssns visokosti sapadnegs svete, ki ro-ps naroda laven svojih mej. Ne da ss tajiti, da ja Evrope u-trpela silsn morsljčen poraz. Čeprav je Aslja še vedno ttsično slabotna ia se še ne more upreti, da bi ss branila nspsda na svoje ilvljenske lntsresa, stoji dsnes vendar žs tako visoko, ds lahko t viška glsds ns ftvropo, kakor je gledala poprej visoko nanjo. Rfa nov duhovni položaj hrani v sebi tragične motnosti dolgega konflikta. Evropski narodi, ki sil postajajo tega nsrsščajočsgs od-1" n- Pr čini oproščeni. V intelektualcih ^ dom. Dr. Maček Vl«limlr. odvetnik. Gašparac Albin, trgovski pomočnik. Arnšek Boža, miz. pomočnik. Glušae S t* pan, krojaški pomočnik. so pač videli moralne vodje ln krivce vseh kaznivih izvršenih dejanj, zato se Je razsodba na to tudi ozirala. Maribor dobil lepo kopališče Maribor, 16. jun. 1090 2eno zaklal. — Posestnik Jakob MsvHn iz Dolenje vasi pri Kočevju se je pred leti spri s svojo ženo, ki jb odšla k svojim sorodnikom, ds ne bi živele v večnem prepiru z možem. Mož pa je živel neksj časa s neko drugo žensko, v nedeljo pa Je stopil k sorodnikom, kjer živi žens ter „ - - - , začel govoriti z njo ln Jo karati, vsak dan spodkopavalo svetovni Bržkone Je hotel, ds bi se vrnlU^lr, ker v svojem rasnem pono-Zcna je odgovarjala, mož tujevsnja iS polagoma svesti, i msjo nsprestsno v mislih le u-metne opore, ki si jih ustvarjajo s kskržnimlkoll mehsničnimi sredstvi. Govore samo e možno-stf, da bi se vslesile družno lotile sa: Po cestah v Sholspuru se sprehajajo vojaki i gorjačami in kadar erečajo Človeka, ki ima V pombainih tovarnah 910 do 912, pisarniška mofti od deset do trlnsjst doUrjev teden-sko, natakarice ddbljo od »fi do 912 na teden,; peki M do 9« ln teiefoni*ko*:od 910 de 9tt na teden. Delovni čss Js nsomejsn. V nekaterih obratih delajo žen-sks do 4iajst ur dnevne, v dru< Kalelgh. N. C.--(K.P.)-ra, kl jo tudi imenujejo —Pela- gra, ki Jo tudi imenujejo bole-sen ubošnega sloja, je trikrat bolj razširjena v državi-Severna Karolina kot v Italiji. Tako je Izjavil dr. George Cooper, predsednik državnega adrav-st v onega biroja, pred Člani tukajšnja trgovske zbornice. Edino sdravUo proti tej bolezni, jo dejsl Oooper, js zdrava hrana, Mostoje^a le mleka, masla ln ave-/o zt lenjsve. Urglrsl Je člsne tr. govske sbomlce, nsj se zainteresirajo sa lsboljšanje položaja delavtev, ki ne zaslužijo dovolj, da bi Si nabavili teAno ln zdravo hrano, ki je potrebna za ohranitev adravja. Dejal js, da je raz-Žirjadja ta bolezni, ki zahtevs Čedsl|e več Žitev, znamenje ubo. žtva ljudstva v Severni KsrOII-nI. V prvih mesecih tekočega leta Je okrog tisoč ljudi umrlo za te boleznijo, Js rekel Cooiier. Priporočal je, naj bi se država savSsla In skrbela sa osebe, ki bolehajo na tej bolesnl. Da ss js žtevtta smrtnih slučsjsv svlžals sa velik odstotek, je odgovorna Induatrtjaka d«i>ri«lja. Pelagra, ki nI nalezljiva bdeaen, Je p^ brala več ljudi kot vae druga, razen tuberkuloze, ki se tudi smatra sa prolstarako boiesen. I Ta bolsaen napravi vsako Isto ns stotlsoče dolarjev škode f industrijah Severne Karollne. Napredek drŽave Je radi tegs s* lo oviran, ker delavstvo ne more pruluolratl dobrin v toliki koli« čini, kot bi Jih lahko, sko bi ž» yelo v dostopnejših razmerah. iMll* js mnogo v ps po dM ur. Okrožnica kon čujs s jioslvomi Tovarnarji, ka-tsri Iščejo nov vir cenenih šsn-skih delovnih moči, ss ns bodo kesall, is. bodo upoštevali Bir-mlnghsmv kjsr bodo našli» ksr iščejo. Pridite v Blrmlnghsml" Clkaškl policijski načelnik gros! ^'hlcagn, 10. Jul. — John J. Al* cock, policijski komlssr, Je včeraj ss gros i I ksi>etanom In drugim policijskim Častnikom s od-slevitvijo, ako ns bodo nsžll po-vsročltelje gangešklh umorov. Äs js sagrosll, ds bodo ks-ki se pokasaU svoje na* zmožnosti pri lovljenju sločlneev, pomni na sasllšsnje na obtožbo nssposobnostl. Medtem ko komisar grosl s obtožbami, niso oblsstl žs ssdsj nsšle morilca Tribunlnega rapor-terjs "Jsks" Llngla. V rasnih krajih js bilo aretiranih par o-ssb, ki so bile osumljans svsss s gangsškimi umori, tods večina jih je bilo po sssllšanju sopst fs-puščenlh ns svobodo, ss mora vsdržstl za vsako ešno." V resnici ps gre za najhujže prestopke zskons človečnosti, ki js mnogo vzvlženejžl od vseh zskonov In odredb. Tskžsn znsk nsslljs razodsvs poročilo, ki ve kaldlns enotne skelje hi pozablja-¡N* ^a ee pod prstveso obsednejo ns dsjstvo, ds bsž te vsleslle'n «*s"J» tudi tels prsk- Hoover saisie! na apor ? ssaata Washington, 0, C,—Predsednik Hoover js spet Issval Wtko v senatu, ko js prišla sadsvs potrditve msjorjs Kdgsr Jadwl- na, ki ga Je predsednik imenoval načelnikom »vezne obrtne ko. misije, Ha dnevni rad. O Jadwl-nu Js žnano» da Ima tesns svsss s trustom elektrike In je Že vsč-krat pokaaat, da js velik nssprol- judsksmu lsstništvu javnih je kričal, prišlo Je do pretepa. Mož je ženo pretepel ns moč, potem pa v hipni besnosti potegnil nož ter Ji sada! dva sunka v prsi, enegs v glavo ln ensga v vrat. 2ena se Je vea v krvi zgrudila, mož pa js sbečal. Ne ss dolge «- Maribor J« dojgapoorožniki so gs prijeli ter prape-bregs kopališča ns Dravi, dasi Je |jaM y koé€Vike Mp0re, ženo pa Imel radi otokov V dravski strugi obilo lepih prilik za postavitev lepega kopališča. Tods Maribor je imel zadnja leta mnogo dela.in stroškov s graditvijo stanovanjskih hiš in «o se Je rašil tega dele. Je pristopil k premišljevanju in projektiranju kopališča na Dravi. V mislih eo I-mell znani Mariborski otok (do nedavna imenovan Felberjev o-tok), Iri nudi mnogo lepe lege ss kopslišče. In načrt js deaorel in zdaj so bila dele že dovršena. 'su docela puščajo is vida Orlent. Niso si Še na jasnem, da žene slepote njih ošsbnostl prej sli slej obs polovici svsts v kata-strofo. Spričo vssh teh pojsvov, ki ml postajajo, čim starejši sem, vedno Jaansišl, so ms čssto presni na Angleškem, naj bi so pripeljali v ljubljansko bolni- C°Monskovaki akademik Heins Mueller, ki se je na Triglavu u-bil, bo pokopan danes 17. t. m. dopoldne na pokopališču v Dovjem. Iz Ljubljane bo dospel evan-geljski pastor, ki bo vodil pogreb. Ostali turisti iste skupine bivsjo v Mojstrani ter drže častno stražo ob Muellerju. M planincev js prišlo s cvetjem MuellerJejr mrtvsškl oder. — Ranjeni Erwin Luedecke se v včeraj so že praznovali slovesno Hub|jÄIIBM bolnici ksr dobro po-otvoritev novega kopeliščs teko U^, g -voj|m |n bo v potrebnega ss Mariborčane. I^.j tednih ozdravel popolao-Kopellšče je moderno urejeno, s kapi nam i. bazeni 1.1, d. Se Zgodaj zjutraj so hiteli ljudje ns otok k novemu kopališču, vlaki so odpeljali iz mesta zelo malo izletnikov, pač pe Jih je mn^go prišlo tudi od zunaj k temu prss »niku Maribora. AH sle šs eerečIN Presvete ai gflndlnakl Uat aveteme pri, lin sli esredalks v Ts jeedMder trajas dal svojo sodbo o tam, kar bi ve* Ijalo ukreniti v trenutku, ko SS atvnri bližajo krizi. MoJ odgovor js bil žs od nekdsj ta, ds nimsm vere v vnahja sredstva, dokler so notranji odnošajl tako skaljtHI Za to ns vem s odkritim srčen pokazati n obe a s poti, ki bi vo-dJls k brzf rešitvi. Tudi ns p/>ljaih glav Vzhods In Zapada, II bi monds poskušati, da pridejo do «skrealgB la pošte nate sporazuma. Ca bi ImeU Uk-kanal za Um. njavnnje i, le bi ss po a jem b i po ejem bras Iskren* Ideje S vir že t Sti. sumn kov la seblén bOo nikjer oaeUlh ojak la kri- rene vede brez ljubosumno IčenJ, rvmm'-pfsdsed-blénlh koristi, šs ae bi SA IHAVO POI.RTNO UDOBNOST MWlnnlp*s, MSS. -lidsj sporsb-Ijsm prv» aubleslse, ps sem is ipo« saal, Sa TSINKKJKVO uaaNKO VINO js žešovlu toaika s« Sjlods«. Spi« dobro, In ssprtniea js »dAla In upbnv, da so moj glavobol hitro Isgubi, A. Brosnor.M Alo ftollto vliti poletno mosovo Is ss rešiti i«i.Mknih aorfdnostl, «isbo* ga agetiu, »sprtnise is dragih noro-dov, vRcitilii' Trlnorjovo sr*Mki» vini rodno v molih kollllsali, V f«ob Is-ksmsli,—(Adv.) LAKE H ICH i OAS sKarna ROSA od'eh (POTMt, — Nikdar več ne bom premišljeval». Vse to premišljevanje ne obrodi nikakinegs sadu. dobrega ¿e celo ne . . . Življenj« gre avojo pot in jaz sem del življenja, drobikan del!' . tfomaj je storila dober aklep, pa ae je le zoj>et zalotila pri premišljevanju. Tedaj ae je «pomnila dr. Slngerjeve l*<'*edc, kLjlh bo moral izgovoriti. Trenutek ar je Mižal, na ovinku ae Je prika/als vila. — Hitreje, hitreje! Je velel guverner šoferju, meni se mudi. Kakor zračni vrtinec Je vozil avto mimo hiše. Jutri. Je mlalil guverner, Jutri je tudi še čaa. Njegova palača, odvratno e-vropaka. Je stala sredi orlental- dovolj poguma. Nocoj naj šs mirno apl. O kape ta nu vem le to, da ni poročen, o njegovem saaebncm življenju pa ne vem ničesar. Morda je kdo ismed vas bolj Informiran , morda bl bilo potrebno.... — Dases ne bi bil spel govoriti o tej se« reč i. Prosim vas vae /a oproščenj<* Tods kje je mojs žens T — Povejte vendar, dragi prijatelj. jO vikel ročitl H vitek vam moram še aujno za-Obupan aem, kar moram nadtofevati h»*nrg« goapoda alužbonlmi zadevami, — prosim ml^^mmmmmrmmmmmmmmammm resnici.... Gospod je potisnil guvernerje kljub njegovemu odporu v bližnji ksbinet. — Gre za to poneverbo. Ko so bili ostali ljudje eami, eo ee pričeli tiho pogovarjati. I — Kaj naj ee etori? — Ona ne sme svedeti pred njim-. T Toda zdi ee neisogibno. — Njena občutljivost bo po-vsročila strašen šksndsl. — Mož bo rssumel vee ln potem... < — Vendsr ne more nihče — Nemogoče. — Vse Je mogoče, je rekel mirno ln hladno pomorski oficir, čegnr beli smoklng so kraail! trakovi, ki so dokasovsll, da nI preživel vojne za fronto. Pred- Je rekel vse proaim, ds svoje prestrsšsns obrs mogli preplašiti celo smrt eamo. — Piešimo! j« rekla neka mlada gospa. In gramofon as je o-|p • tangom. Pari so karmo-^^ drsali po dvorani, ko js vstopila guvernerjevs avojo prijateljico. — Kakšne lepe atvari aem dobila danes is Parisa! Po večerji d boste lahko ogledali vse. No-eoj bo prijetno. Čutim se i ns. lako srečna.... T tem trenutku se vrnil gu-Val ao nehali plesati. VI-šoki uradnik ae ja akušal odkri-ŽSti nadležnega ifiterpelanta. ki ga je še vedno mučil: — Ar veda. aeveda. torej a va eke okolice. Pred dvorano ao ata- vse za sproščenje. tods moram v akrijete* se, ki bl žens s — Zakaj pravite to? — Danes popoldne se je neko letalo vnelo in strmoglavilo, oba oficirja-sta mrtva.'' Gramofon je lajal svoje sinko-pe. Nenadno is postali njeni koraki počasni. — Neko letelo? je rekla gospa prestrašeno. Naše letalo? — Da, milosti vs. — Kdo je bil v njem? — Kapetan River in.... — In? — Poročnik Faye.... Kaj ee je zgodilo- Ali vam je slabo? Hitro! Nesite jo v njeno sobo! — Nič hudega,, js rekel pomorski oficir z mirnim glasom Lahna omotica, nedvomno zaradi strašne sopare.... JekaJL Newnham: TEKŠČ James Waddon, vodja izvozne tvrdke James Waddon ip komp je pritisnil na gumbivonca pred sabo'ln je nestrpno ¿akal, da pride tajnica. Fol minute pozneje ee Je pojavila. "Zvonili ste, gospod Waddon?" "Da. Rad bl zvedel podrobnosti o naši pogodbi s Js labil sem, kdaj smo jo sklenili. Pred letom dni nekako, kaj ne?" ^ v.ilr i "Da, goepod Waddon!" Gospodična Jonesova je oeta-vila šefovo sobo ln saprla vrata skrbno za sCboj. Odšlaje narav nost k prokuristu Brownu, ki je sedel ob svoji'lplsatni mizi. "Kaj bo norega?" je'vprašal Brown. "Ali bl stari red govoril s menoj?" ». "Ne, želi saiko to, ds mu pri-skrblts podrobnosti o pogodbi ; Jamesonom. Se spominjate na njo?" Brown je pomajal z glavo. 'Ne spominjam se. Tega bo morda poldrugo leto sil ksj...." Gospodična Jonesova se je od stranila in Brown je poklical Smitha, ki je^bil podrejen samo vodji in prokuristu. Smith je vstal. "Želite?"- "Sef bi rad, da poiščete podrobnosti o pogodbi s Jamesonom. Saj se spominjate T Smith je milo pomislil. "Komaj da se je spominjam", je odvrnil. "Tega bo gotovo že dve leti ali Um okrog..!" Smith se js podal v naslednjo sobo, kjer Je sedel ob pisalni miši mlad uradntyc, po vsej priliki ilč preveč sapoelen, in je po-apravljal svoj ssjtrk. "Potrebujem vss, Robinson," je dejsl Smlth. MP "Prosim?" , u ^ "Sef si želi podrobnosti o naši pogodbi z Jamesonom. 6aj se spominjste?" Ji* Robinson je okleval ln bobnal s prsti po pisedid mizi. "Jamesom..." je menil, "počakajte, da pomiellm. A tega je vendar že dolgo. Pred timni leti ali tam nekako, kaj ne?" SmKh se je 'vrnil v svojo sobo, med tem ko je stopil Robinson k ekspedieflski miši, kjer je sedel Ted PerkTns, tekač 'Tod*. Je dejal. "šef hoče ve-noSO o deti podrobi pogodbi g Ja- Ä" '' M>» s'<-«*r pa. šekoče-I ko Jutri nadaljujeva Guverner je stopil k svoji al In pričel govoriti: mceonom. AH ss opominjaš?** Ted Je odloflfl časnik, ki ga je bil bral. in skpčil kvišku. "Pogodba s Jameedaom? Da. spominjam se. To je bilo pred devetimi meccci, kaj ne?" "Mogoče". "Prosim, hipi* potrpi te. Takoj jo najdem* In Tedne je podal v registra tih», kjer je brskal nekako minuta lasa. Potem se Jo vrnil s pogodbo v rokah. "Tu je." je dejal. VSaj je prava r Robinoon Je prelete) listine. "Prava je," Js odvrnil. "Hvala". In podal se Je v piearno, kjer je Izročil pogodbo Smltho.. "Ilvala lepa, goa|*>4.75. Nižje cene za druge med potne kraje v Michiganu. CHICAGO SOUTH SHORE aid SOUTH BEND RAILROAD V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila sa resallo* In «Kode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, foikftn, 5 f Memb, mglefrmn jeziku In drugih XOD8TVO II III IIB APELIRA NA DA TBKOVQPE NAROČA T SVOJI ČLANSTVO 8 JI TISKARNI fiLNJPJ^ unIJSko delo prvs vrsta. S. N. P. J. PRINTERY So. Lawndsle Avenue ancAoa ill TAM SB DOBI HA ¿BLJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA