KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
36.
kos.
V LJUBLJANI, 18. junija 19:11.
Letnik
II.
210.
211.
212.
213.
214.
2.15.
216.
217.
V S E B
Zakon o	pobijanju malarije.
Zakon o	ustanovitvi novega sreza metliškega	s	sedežem	v
Metliki.
Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni hrambi.
Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah od 5. decembra 1929.
Zakon o izpremembi naredbe ministra za promet z dne 30. maja 1922., št. 16.276, o zavarovanju državnega prometnega	osebja zoper bolezen	in nezgode.
Zakon o	izpremembah uvozne	tarife k predlogu	zakona	o
obči carinski tarifi.
Zakon o izpremembi zakona o žandarmeriji (orožništvu). Uredba o razporedu zvaničniških in služiteljskih zvanj v resortu ministrstva za notranje posle.
I N
218.
219.
220.
221.
222.
223.
224.
225.
226.
Pravilnik o opravljanju izpita za merilce pri javnih zavodih za meritev.
Naredba agrarnim oblastvom.
Navodila za izvrševanje proračuna razhod kov in dohodkov za leto 1931./1932.
Navodilo k zakonu o občem pravnem postopku.
Odločba ministra za socialno politiko in narodno zdravje o delovni zaščiti pomožnega osebja.
Pojasnila k §§ 58., 77. in 132. zakona o gozdih.
Rešitev o izpremembi mej katastrskih uprav.
Razglas o plačevanju trošarine na pnevmatiko in tovorne avtomobile.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Zakoni in kraljevske uredbe.
210.
Mi
ALEKSANDER I.. po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra £a socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon o pobijanju malarije.*
I.	Pristojnost ministrstva in banskih uprav.
§ 1.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje vrši vrhovno nadzorstvo nad raziskovanjem, zdravljenjem in pobijanjem malarije na vsem državnem področju.
Raziskovanje, zdravljeuje in pobijanje malarije vrše kraljevske banske uprave po higienskih zavodih in njim podrejenih higienskih ustanovah.
§ 2.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje:
1.	spravlja v sklad zdravstvene, tehnične, gospodarske in vojaške činitelje, ki se jemljejo v poštev ob pobijanju malarije;
2. izdeluje navodila za raziskovanje in pobijanje malarije v poedinih krajinah in primerih.
Ti posli spadajo v pristojnost generalnega inšpektorja za higieno, ki podaja o njih potrebne predloge ministru za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 3.
Osuševanja, odvajanja vode in namakanja, hidro-tehničua, gospodarska in industrijska dela, pri katerih se umetno ustvarjajo stoječe vode, notranjo kolonizacijo v malaričnih in anofeličnih krajinah smejo dovoliti pristojni ministri samo v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje.
To velja za večja javna ali privatna dela.
§ 4.
Ce izpreinembe del iz § 3. po rešitvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ne zahtevajo novih stroškov, večjih za 10% od proračunjenih, se te morajo izvesti. Kjer bi njih izvedba bila spojena z novimi izdatki, za 10% višjimi od proračuna, je postopati po teh-le načelih:
1. Ce so dela privatna, sme prositi lastnik za podporo banovine ali države v znesku, ki je potreben za izvedbo takih izprememb, kolikor te zahtevajo višjih izdatkov proti prvemu predlogu. Ce se mu podpora odbije, ima lastnik pravico, da izvrši dela po prvem predlogu.
2. Pri javnih delih se poravna novi izdatek v mejah možnosti iz preliminiranih kreditov v proračunu banovine in ministrstva, v čigar resort ta dela spadajo.
II.	Omejitev malaričnih krajir
§ 5.
Glede na malarijo se deli državno območje na tri kategorije;
1. zdrave krajine, v katerih ni ne avtohtone malarije ne anofelov;
2. anofelične krajine, v katerih so anoteli, vendar ni endemične malarije;
3. malarične krajine:
a) 1. reda: one, v katerih boluje najmanj 10% prebivalstva, ali one, v katerih je ta odstotek manjši, toda je bolezen zbog posebnega svojega značaja ali zbog drugih krajevnih razmer občutno socialno in zdravstveno zlo;
b) 2. reda: one, v katerih se pojavlja bolezen pod 10% ali se tako pobija, da ni resnejše socialno in zdravstveno zlo.
§ 6.
Kategoriziranje poedinih krajin vrši ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje na predlog pristojnega higienskega zavoda.
§ 7.
Glede kategorizacije se smatra za najmanjšo edinico področje občine, ki se v tem pogledu ne sme deliti. Vendar se smejo glede na malo asanaoijo in ostale ukrepe v področju občine poediua malarična ognjišča krajevno označiti.
Področja občine se smejo izjemoma deliti v področjih občin, ki so proglašene ali veljajo za, zdravilišča, klima-tične ali zdravilne kraje.
§ 8.
Ne smatrajo 9e za malarična ona področja, v katerih se pojavljajo krajevne manjše epidemije okoli primera malarije* ki se je tja zanesla.
Ul. Zdravljenje in preprečevanje malarije.
§ 9-
Država opravlja nabavo kinina in vseh ostalih zdravil zoper malarijo bodisi glavnih, bodisi postranskih. Katera zdravila so glavna ali postranska in katera se smejo uporabljati ob zdravljenju in preprečevanju malarije, odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 10.
Hranjenje in razpečavanje zdravil zoper malarijo opravljajo higienske ustanove v vsej državi in občinska oblastva v krajinah, ki so proglašene za malarične, ter predlagajo obračun o stroških za zdravila pristojni banski upravi.
Kinin se sme oddajati neposredno, plazmokinovi preparati pa samo na zdravniški predpis.
§ 11-
Po občinskih upravah, šolah, uradih verskih občin (župnih, parohijskih in drugih uradih), pri selskih starešinah in na drugih javnih mestih v malaričnih in ano-feličnih krajinah mora trajno viseti ogla9 o zdravilih zoper malarijo po § 12. tega zakona. Oglas nabavlja občina.
§ 12.
Javne in priročne lekarne morajo imeti izvešen na ■vidnem mestu oglas, v katerem so označene cene zdravilom zoper malarijo. Besedilo in velikost oglasa pred-piie minister za socialno goUtike Id narodno MU*?)«.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme predpisati javnim in priročnim lekarnam posebne cene in vrste zamotavanja in doziranja za zdravila zoper malarijo.
§ 13.
Sredstva za zdravljenje in preprečevanje malarije se določajo v državnih, banovinskih in občinskih proračunih.
IV.	Obče odredbe.
§ 14.
Organi, ki pobijajo malarijo in imajo za to posebno dovoljenje, imajo ob opravljanju te svoje dolžnosti pravico do neposrednega pristopa na zemljišče in v hleVe, hiše in stanovanja po dnevu, če se prej javijo posestniku ali rodbinskemu članu, ki jih sme spremljati.
§ 15.
Na zahtevo organov za pobijanje malarije in po odredbi pristojnega zdravnika si mora vsakdo, za kogar je sum upravičen, da boluje za malarijo, dati odvzeti kri za mikroskopično preiskavo iz prstne blazinice ali iz ušesne mečice po lastni izberi in si dati vranico zdravniško pregledati.
§ 16-
Nastavniki vseh narodnih, srednjih ali njim podobnih šol v malaričnih in anofeličnih krajinah so dolžni, da:
1. dovoljujejo zdravniški pregled šolskih otrok glede malarije in da pri tem po potrebi pomagajo;
2. sodelujejo v propagandnem delu in v sistematičnem poučevanju otrok o malariji in njenem preprečevanju;
3. zdravijo po zdravniških navodilih kronično malarične učence z neposrednim izdajanjem zdravil v šoli, ki jih mora uporabiti učenec pred njimi.
§ 17.
Brez dovoljenja občega upravnega oblastva prve stopnje se ne smejo vršiti v malaričnih ali anofeličnih krajinah izkopi v gospodarske, industrijske, tehnične ali druge namene, ki bi utegnili provzročiti začasno ali trajno stoječe vode.
Obče upravno oblastvo prve stopnje sme dati to dovoljenje samo, če se prosilec obveže, da:
1. bo vršil zatiranje anofelov v stoječih vodah, ki bi nastale med uporabljanjem novih izkopov, po navodilih pristojnega higienskega zavoda;
2. napravi izkope po dovršenem poslu neškodljive glede legla komarjev, bodisi da jih zasuje ali vodo odvede, bodisi da jih regulira ali da trajno izvede malo asanacijo z občasnim trebljenjem rastlinja in s kemičnimi, fizičnimi in biološkimi sredstvi po navodilih pristojnega higienskega zavoda. To velja tudi za 2e obstoječe izkope.
Obče upravno oblastvo prve stopnje 9me začasno ustaviti izvršitev male asanacije, omenjene v točki 2., če to predlaga pristojni higienski zavod na podstavi raa* hifaas, da atepča .v«ia m meutSM gtede materij*
§ 18.
V'malaričnih krajinah, kjer so vojaške garnizije, se v prvi vrsti izvrše asanacije, in sicer s pomočjo vojaških delovnih nloči. V obsegu te pomoči se morata predhodno sporazumeti minister za socialno politiko in narodno zdravje in minister za vojsko in mornarico. •
Dela se izvrše v tem primeru po navodilih in pod strokovnim nadzorstvom higienskih zavodov.
§ 19.
Zdravniki v javni službi na malaričnih področjih so dolžni, da obiskujejo po odredbah banskih uprav posebne tečaje za malariologijo, ki se prirede v šoli za narodno zdravje v Zagrebu in v higienskem zavodu v Skoplju. Zdravnikom pripadajo v času udeležbe pri teh tečajih predpisane dnevnice in potni stroški v mejah dovoljenih kreditov.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše s pravilnikom, kako in v kateri vrsti je določiti te zdravnike, trajanje tečajev kakor tudi proaraui in način pouka.
V.	Mala a sanacija.
. . , § 20-
Male asanacije so v tem:
1. da se zasipajo stoječe vode in osušujejo tla v manjšem obsegu;
2. da se trebijo vodna rastlinja v stoječih in v takih vodati, ki počasi teko, ter se uravnavajo njih bregovi, da se otežč ličinkam anofelov življenjski pogoji;
3. v akciji zoper komarje s fizičnimi, kemičnimi in 'biološkimi sredstvi.
§ 2L
Malo asanaeijo odreja na predlog higienskega zavoda banska uprava.
§ 22.
Delovne moči za izvršitev male asanacije iz § 20. lega zakona daje posestnik, na čigar zemljišču naj se izvrši mala asanacija.
Ce se raztezajo dela za malo asanaeijo na večje površine, sme banovina dati občini denarno podporo.
Na predlog higienske ustanove, ki ji je poverjena borba z malarijo, sme odrediti ban, da nabavi občina arzenovo zelenilo in snovi, s katerimi se arzenovo zelenilo zredči (presejan cestni prah, lesni pepel in pod.), v zahtevani količini ter pripravo za mešanje |h> navodilih ustanove in zadostno število prikladnih razpršilnikov, s katerimi se razpršuje zmes arzenovega zelenila in prahu.
Neposredni nadzorniki teh del so zdravstveni pomočniki v javni službi.
§ 23L
Kako je vršiti male asanacije, v katerem roku-, s ka- , ‘erimi sredstvi, kako je asanirati obstoječe lokve in kraje, pripravne za širjenje malarije, kako se morajo graditi v malaričnih in auofeličnih krajinah lokve, vod-ujaki, kanali iu drugi objekti in z asanaeijskega stališča vzdrževati v pravem stanju, predpiše z uredbo minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z nunistroma za gradbe iu za poljedelstvu,
§ 24.
Odvajalne in drenažne kanale morajo njih posestniki vzdrževati in jih stalno držati čiste in proste nistll-nja. Ce so ti kanali javni, skrbi za njih vzdrževanje z asanaeijskega stališča ono javno telo, ki jih upravlja; ''
§ 25.
V občinah, kjer je mreža javnih kanalov za odvajanje vode in drenažo gosta in obsežna, mora obče upravno oblastvo prve stopnje nadzirati, ali se:
1. vzdržujejo v pravem stanju čistote;
2. izvršujejo manjša popravila;
3. prijavljajo zapaženi nedostatki.
Kolikor ne zmore nadzornik kanalov sam vseli potrebnih del za trebljenje in popravila pri kanalih, mu mora po potrebi občina pribaviti pomožno delovno moč.
§ 26.
Prepovedano je zasipanje kanalov in vsako odvračanje, izpreminjanje ali oviranje vodnega toka v njih.
§ 27.	•
Zemljiški pas ob kanalih so sme uporabljati kol prostor za odlaganje materiala, dobljenega pri Irebljefijd kanalov. Posestnik zemljišča se tej 'uporabi ne sme*lu-pi-rati in materiala ne metati nazaj v kanal.
Ta material mora uporabiti oni, ki vrši trebljenje, za zasipanje močvar iu kotanj v najbližji okolici. ,
VI.	Velika asanacija.
§ 28.
Velike asanacije so večja dela hidroteliničnega, gospodarskega, industrijskega ali drugega značaju, ki. se vrše bodisi zaradi trajne higienske asanacije malaričnih krajin ali ognjišč, bodisi zaradi dhigih melioracij, ki pa utegnejo bili ob nekih dodatkih ali izpremembah ali brez tega koristne tudi ob pobijanju malarije.
Lastnik ali zakupnik zemljišča, ki hoče izvršiti ob svojih stroških velike asanacije, more .dobiti v mejah dovoljenih kreditov:
1. od države podporo s tem, da mu sanltetno-teh-nični oddelek higienskih zavodov v breme teh ustanov brezplačno premeri in sestavi tehnične predloge, ki jih odobri banska uprav#, odnosno'ministrstvo za gradbe:
2. od banovine denarno podporo, če utegnejo• bili dela po mnenju pristojnega higienskega zavoda v. znatno korist za narodno zdravje.
§ 29.
Pri ugodnostih, omenjenih v § 28., imajo podjetja v malaričnih krajinah časovno in materialno prednost ured podjetji v auofeličnih krajinah.
VII.	Kazenske odredbe.
Kdor se pregreši zoper odredbe lega zakona, toda 'e tem ni kršil določb kazenskega zakona, se kaznuje denarno do 5000-— dinarjev in ob ponovitvi denarno in z zaporom do meseca dni.
Kazni izrekajo obča upravna oblastva prve stopnje.
Denarne kazni se izročajo Državni hipotekarni banki z# sanitetni lomi,	.	-	■	-
VIII.	Končne odredbe.
§ 31.
Natančnejše odredbe za izvrševanje tega zakona predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno s pristojnimi ministri.
§ 32.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih novinah.«
V Beogradu, dne 29. aprila 1931.
Aleksander s. r.
Minister za socialno politiko	Predsednik
in narodno zdravje	ministrskega	sveta,
Nikola Preka s. r. minister za notranje posle, Videl in pritisnil državni častni adjutant Njegovega pečat čuvar drž. pečata,	Veličanstva kralja,
minister pravde	armijski general
Dimitrije Ljotič s. r.	P. Živkovi« s .r.
'--
211.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za notranje posle
zakon
o ustanovitvi novega sreza metliškega s sedežem v Metliki.*
Clen 1'.
Ustanavlja se nov srez metliški s sreskim sedežem v Metliki, katerega tvorijo:
iz sreza črnomeljskega občine: Rožakovo, Črešnjevec, Drašiči, Gradac, Lokvica, Metlika Podzemelj, Radoviča in Suhor, in
iz sreza jastrebarskega: občina Radatoviči.
Clen 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 1. julija 1931.
V Beogradu, dne 23. aprila 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta,	ministrskega	sveta,
minister za notranje posle, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. Živkovi« s .r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. r.
Veličanstva kralja, armijski general P. Žirkovič a .r.
212.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko, in mornarico in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni brambi.*
§ i.
Clen 5. zakona o državni brambi** se izpreminja in
se glasi:
Državnobrambni svet sestavljajo predsednik ministrskega sveta, minister za vojsko in mornarico in dva ministra, ki ju odredi kralj.
Predsednik ministrskega sveta je predsednik držav-nobrambnega sveta.
V državnobrambni svet vstopa kot član s svetovalnim glasom tudi načelnik glavnega generalnega štaba.
§ 2
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 28. aprila 1931.; Dj. br. 10.709.
Aleksander s. r. Minister za vojsko in	Predsednik
mornarico,	ministrskega sveta,
armijski general minister za notranje posle, Drag. Ž. Stojanovič s. r. častni adjutant Njegovega Videl	Veličanstva kralja,
in pritisnil državni pečat	armijski general
čuvar državnega pečata,	P. Živkovič s ,r.
minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. r.
213.
Mi
ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za prosveto in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah od 5. dec. 1929.***
§ i.
§ 29., odst. 2., se izpremeni in se glasi:
V mestih in trgih sme občina mesto stanovanja plačevati stanarino. Stanarina znaša: v Beogradu in Zagrebu po 400 dinarjev mesečno za vsakega nastavnika, v mestih preko 50.000 prebivalcev po 300 dinarjev, mestih med 30.000 in 50.000 prebivalcev po 250 dinarjev,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z d®0 7. maja 1931., št. 101/XXX/210.
** Zakon o državni brambi gl. »Službeni liste štev. 180|8O iz 1. 1090.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije«, z dn* 90. decembra 1930., št 300jfCVj©5.	-r'	r
v mestih pod 30.000 prebivalcev po 200 dinarjev, v trgih po 150 dinarjev.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se objavi v »Službenih novinah«.
Našemu ministru za prosvetu priporočamo, da ta zakon razglasi vsem Našim ministrom, da skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
Beograd, dne 29. decembra 1930.
Aleksander s. r.
Minister za prosveto	Predsednik
Bož. ž. Maksimovič s. r. ministrskega sveta in Videl	minister
in pritisnil državni pečat za notranje posle, čuvar državnega pečata,	častni	adjutant
minister pravde:	Njegovega	Veličanstva
Dr. M. Srškič s. r.	kralja,
armijski general:
Peter Živkovič s. r.
214.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za promet in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembi naredbe ministra za promet z dne 30. maja 1922., št. 16276, o zavarovanju državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode.*
§ i.
Predpisi § 78., prvega odstavka, in § 89. naredbe ministra za promet z dne 30. maja 1922., št. 16276, o zavarovanju državnega prometnega osebja zoper bolezen m nezgode**, razglašene v št. 170 A »Službenih no vin« z dne 4. avgusta 1922., katera naredba ima moč zakona, so razveljavljeni in namesto njih stopijo v veljavo predpisi, navedeni v §§ 2. in 3. tega zakona.
§ 2.
Namesto prvega odstavka § 78.:
Prisednike razsodišča in njih namestnike voli glavna skupščina bolniškega fonda za državno prometno osebje, in sicer posebej imenovani skupščinski člani in posebej izvoljeni skupščinski člani v enakem številu in s tajnim glasovanjem izmed onih članov bolniškega fonda za državno prometno osebje, ki so v Beogradu v službi. Ce glavna skupščina iz kateregakoli razloga prisednikov razsodišča in njih namestnikov ne izvoli pravočasno, je pooblaščen minister za promet, da imenuje prisednike razsodišča in njih namestnike; teh služba traja do odobrene izvolitve novih prisednikov.
• V čs	§	3.
Namesto § 89.:
= .Zoper« razsodbo razsodišča imajo stranke pravico, v Petnajstih dneh od dne, ko se jim vroči razsodba, vložiti
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ». apnila 1931., št. 84/XXVII/191.
** Nasredbo gl. ».Uradni list« št. 296/05 iz 1. 1922,
po razsodišču pismeno pritožbo na kasacijsk® sodišče v Beogradu. Glede poti pritožbe, glede razveljavitve je smiselno uporabljati odredbe §§ 170., 172. in 177. zakona o zavarovanju delavcev.
Ureditev razsodišča in postopanje pred njim, kolikor nista določena z naredbo ministra za promet z dne 30. maja 1922., št. 16276, v zavarovanju državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode, predpiše minister pravde v sporazumu z ministrom za promet.
§ 4
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 5. aprila 1931.
Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. Živkovič s .r
215.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ i-
Številki 1. in 3. in točka 1. številke 103. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi se iznre-
minjajo in se glase:
Številka 1.	Vse vrste pšenice,	rž in pir . .	15	10
Številka 3.	Koruza 	15	5
Številka 103
Točka 1. Moka vseh vrst žita, izvzemši moko iz riža, sočivja	in krompirja	20	16
Carinske stopnje iz § 1. tega zakona je uporabljati od dne, ko stopi ta zakon v moč.
§
Ta zakon stopi V moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Zagreb, dne 31. januarja 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
Dr. St. švorljuga s. r.	ministrskega sveta.
Videl	minister	za notranje posle,
in pritisnil državni pečat častni adjutant Njegovega čuvar državnega pečata,	Veličanstva kralja,
minister pravde	armijski general
  dr. M. Srškič s. 'r. •	P. živkovič s .r.
i	   >	s/*..
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. februarja 1931., št. 35/X/53. — Ta zakon je bil objavljen v »Služb, nov.« št. 30. z dne 10. februarjp 1931., a katerim dnem je tudi stopil v moč.
Minister za promet Laz. Radivojevič s. r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. r.
216.
Mi
ALEKSANDER I., po 'milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarico in ministra za notranje posle ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembi zakona o žandarmeriji (orožništvu).*
člen f.
Točka č) pod 2. v členrr 41. zakona o žandarmeriji forožništvu) se izpreminja in se glasi:
»č) če prekrši disciplino v toliki meri, da postane škodljiv interesom službe in ugledu orožništva, pa ukrepi, da se popravi ta prekršitev, ne bi dosegli svojega namena;«
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se, razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dno 23. aprila 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. Živkovič s .r. Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. Živkovič s .r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
217.
Na podstavi odstavka (“) § 45. zakona o uradnikih in odstavka 2. člena 5. zAkona o ureditvi vrhovne državne uprave in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta 'predpisujem
uredbo
o razporedu zvaničniških in služitelj-skih zvanj v resortu ministrstva za notranje posle.**
§ i.
Zvaničniška zvanja so razporejajo tako-ler
* »Službene noviuo kraljevine Jugoslavije« z dno 8: maja 1931., št,- I02/XXXl/224.
Zakon o žandarmeriji (oro/.ništvu) gl. »Službeni list« št. 266/43 iz ).■ 1930.	,
I. a skupina.
V policijski stroki:
Policijski višji stražnik.
Policijski višji agent.
I. skupina.
V vseh strokah:
Zvaničnik.
V policijski stroki:
Policijski stražnik I. razreda. Policijski agent I. razreda.
II. skupina.
V vseh strokah:
Zvaničnik.
V policijski stroki:
Policijski stražnik II. razreda. Policijski agent II. razreda.
Zvaničnik.
III.	skupina.
V vseh strokah
V policijski stroki:
Policijski stražnik III. razreda,
Policijski agent III. razreda.
Policijski stražnik pripravnik.
Policijski agent pripravnik.
§ 2.
Služiteljska zvanja se razporejajo tako-le:
I.	skupina:
V vseh strokah:
Služit el j.
Služitelj.
II.	skupina
V vseh strokah:
§ S-
Zvaničniška in služiteljska zvanja, ki niso omenjena v §§ 1. in 2., se ukinjajo.
§ 4.
Dosedanje skupine zvaničnikov in služiteljev ustrezajo skupinam, določenim v §§ 24., 25. in odstavku (*) § 311. zakona o uradnikih.
§ 5-
Ta uredba stopi v moč z dnem razglasitve v >Služ-benih novinah«.
V Beogradu, dne 27, aprila 1931.; III. br. 25493.
Predsednik . ministrskega sveta,.. v minister za notranje pn«l#v častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,- ’ armijski general P. Živkovič a .r.
Na postavi § 7. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine n* upravna območja z dne 3. oktobra 1929. predpisujem naslednji
Pravilnik
o opravljanju izpita za merilce pri javnih zavodih za meritev.*
1. Usposobljenost, predpisano s § 12. zakona z dne 19. julija 1866., št. 85. drž. zak., za merilce pri javnih zavodih za meritev, se moro dokazati z izpitom, ki ga je opraviti pri kraljevski banski upravi ali pri občem upravnem oblastvu prve stopnje, na katero prenese banska uprava obavljanje izpita. Ta prenos je dopusten samo za obče upravno oblastvo prve stopnje, na čigar sedežu je sreski referent za kontrolo mer.
Predmet izpraševanja je zadostno poznavanje sistemov mer in meril, merilnih priprav in zadostna spretnost v poslovanju z merami in merili.
2. Izpit se opravlja pred odborom, v katerem sta en politični upravni uradnik I. kategorije in en sreski referent za kontrolo mer. V izpitni odbor pri banski upravi se odredi en politični upravni uradnik banske uprave m sreski referent za kontrolo mer na sedežu banske uprave. Ce se delegira za obavljanje izpita prvostopno upravno °blastvo, se odredita v izpitni odbor en politični upravni Uradnik prvostopnega občega upravnega oblastva in .sreski referent za kontrolo mer na sedežu sreza.
Po činu mlajši član izpitnega odbora vodi zapisnik o opravljanju izpita.
Izpitni odbor izda kandidatu potrdilo o opravljenem iipitu.
3.	Vsakemu članu izpitnega	odbora pripada	nagrada
po	50	dinarjev, katero vsoto	mora kandidat	vnaprej
Položiti.
4.	Osebe, ki vrše merilne	posle, pa doslej	predpi
s*nega	izpita niso opravile, so	dolžne, da v 6	mesecih,
ko stopi ta naredba v veljavo, naknadno opravijo ta izpit. V nasprotnem primeru ne smejo opravljati merilnih poslov.
5. Ta naredba stopi v veljavo na dan, ko se razglas: v »Službenih novinahc, in velja na področju, kjer velja obrtni red z dne 16. avgusta 1007., št. 199. dri. zak. S tem dnem izgubi veljavnost naredba trgovinskega ministrstva, izdana sporazumno z ministrstvom za notranje Posle, z dne 12. oktobra 1876., št. 126. drž. zak.
V Beogradu, dne 14. maja 1931.; TI br. 26.430/U-30.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovic s. r.
219.
V ssaezi z zakonom z dne 27. marca 1931. o dopolnitvi člena 47. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. z dne 31. marca
1925.	in člena 38. zakona o proračunskih dvanajstinah
za mesece avgust, september, oktober in november 1925. z dn* 31. julija 1925. izdajam to-le
naredbo*.
1. če predloži veleposestuik agrarnim oblhštvom prošnjo, da se dovoli odsvojitev delov njegovega veleposestva, bodisi po členu 47. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. z dne 31. marca 1925. in členu 38., točki 2., zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust,. september, oktober in november 1925. z dne 31. julija 1925., ki jo dovoljuje minister za poljedelstvo, bodisi po pozvanem členu 38., točki 1., zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust do novembra 1925., ki jo dovoljuje pristojna banska uprava, in če istočasno zaprosi, da bi poravnal 10% ni prispevek za kolonizacijski fond meni podrejenega ministrstva, ki bi ga moral plačati za to odsvojitev, namesto v denarju z zemljiščem, ki je na njegovem veleposestvu izločeno za agrarne namene in razdeljeno med vojne dobrovoljce po zakonu o dobrovoljcih, mora pristojno prvostopno agrarno oblastvo zahtevati od prosilca m priložiti tej prošnji tudi njegovo pismeno izjavo, overovljeno po zakonu, sposobno za zemljiškoknjižno izvedbo, z označbo zemljiškoknjižnih vložkov in parcel, njih površine, kulture in katastrske bonitete in z eventualnim načrtom, če je to po zakonskih predpisih za zemljiškoknjižno izvedbo potrebno, katero zemljišče daje za plačilo tega l()°/nnega prispevka namesto denarja in z do-vohtvijo, da se 'smejo te parcele, računši njih vrednost z Din 150U'— po katastrskem jutru, brez nadaljnje njegove prošnje in privolitve prenesti zemljiškoknjižno z njegovega imena na ime in v last kolonizacijskega fonda meni podrejenega ministrstva.
Ko izdam odločbo po g 1 .pozvanega zakona o dopolnitvi člena itd. z dne 27. marca 1931.*'*, bodisi da gre za dovolitev odsvojitve po členih 47. in 38., točki 2., pozvanih zakonov o proračunskih dvanajstinah itd., bodisi za dovolitev odsvojitve po členu 38., točki 1.. pozvanega zakona o proračunskih dvanajstinah itd., in ko izda nato finančni odsek meni podrejenega ministrstva po svoji dolžnosti obračun, mora zaprositi isti finančni odsek za izvedbo tega pri pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču in mora po obstoječih zakonskih predpisih nadalje postopati.
2. Isti finančni odsek mora vsa plačila z zemljiščem namesto v denarju za 10%ni prispevek za omenjeni kolonizacijski fond, izvršena še preden je stopil v moč pozvani zakon o dopolnitvi itd. z dne 27. marca 1931., obračunati po tem zakonu r dne 27. marca 1931.; iti-**’ se pokaže, da je tako zemljišče zaračunjeno z več nego Din 1500'— po katastrskem jutru, mora odsek to razliko od prodajalca izterjati,
V pozivu, ki ga pošlje finančni odsek prodajalcu, mora tega pozvati, naj poravna to razliko aii v denarju ali z dobrovoljskimi zemljišči svojega veleposestva, ki so mu preostala, v smislu pozv. zakona z dne 27. marca 1931.
Ce na ta poziv prodajalec pismeno izjavi, da je voljan | poravnati to razliko z dobrovoljskimi zemljišči, ki so mu preostala, ne pa v denarju, je postopati nadalje kakor je ! določeno pod točko 1. te naredbe.
* »Službene novine kraljevine .Jugoslavije* z dn*
7.	maja 1981., št. 101/XXX/218.
** Zakon gl. »Službeni list« št. 191/35 iz 1. 1931.
3.	Finančni odsek meni podrejenega ministrstva mora voditi posebno knjigo o evidenci nad plačevanjem 10%-nega prisipevka z zemljišči ob točni označbi posebnih podatkov, da bo mogoče postopati ob končni likvidaciji agrarne reforme čim lažje in hitreje po zadnjem odstavku § 1. pozvanega zakona o dopolnitvi itd. z dne 27. marca 1931.
Ta naredba se mora vročiti finančnemu odseku meni podrejenega ministrstva in ostalim agrarnim oblastvom v znanje in ravnanje.
N Beogradu, dne 23. aprila 1931.; br. 26382/1V-a/31.
Minister za poljedelstvo Stanko Šibenik s. r.
— «i	-
220.
Dne prvega aprila tega leta je stopil v veljavo proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1931./1932. Da bi ravnali vsi naredbodavci in računodajniki ob izvrševanju tega proračuna glede računovodstvenega postopanja enotno, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu naslednja
navodila
♦ ,
za izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1931./1932.*
PRVI ODDELEK.
I.
Občo pripombo.
Ob izdelavi proračuna razhodkov za leto 1931./1932. se je vpoštevala neobhodna potreba, da se spravijo državni razhodki na kar najmanjšo mero, da bi se tako pripomoglo k omilitvi gospodarske krize v državi. V ta namen so bili znižani neki krediti tako, da je sedanji proračun manjši od prejšnjega. Glede na obči finančni in gospodarski položaj naše države je neobhodno potrebno, da se tudi pri izvrševanju tega proračuna spravijo razhodki na neobhodni minimum, potreben za normalno poslovanje državnih ustanov. Zato smatram, da moram nujno poudariti absolutno potrebo, da se izvajaj ob izvrševanju tega proračuna v vseh resortih sistematično in racionalno varčevanje. To se pa doseže tako, če se bo imelo na umu, da ni da bi vsak kredit, odobren s proračunom, vsekakor tudi moral biti potrošen za neko potrebo. Ob presoji teh potreb se mora preudariti možnost, da se neki izdatek sploh ne napravi, odnosno da se odloži zato, da se zadosti potrebi ob ugodnejših pogojih. Glede uporabe kreditov za redne državne potrebe, ki se jim nikakor ni mogoče izogniti, si je treba najskrbneje prizadevati, da se od odobrenih kreditov porabi toliko, kolikor je brezpogojno ptrebno, da se delovanje državnih ustanov ne spravi v nevarnost.
Celotno poslovanje v vseli resortih se mora gibati izključno v mejah kreditov, ki so odobreni s proračunom. Za vsako prekoračenje kredita in ustanovitev obveznosti za državno blagajno zoper veljavne zakonske predpise odgovarjajo naredbodavci in računodajniki po členu 58. zakona o državnem računovodstvu in § 23. zakona o po-daljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah.
ir.
Otvarjanje kreditov.
1. Proračun za leto 1931./1932. se ne razlikuje glede svoje tehnične sestave od prejšnjega, ker so v njem razhodki obče administracije popolnoma ločeni od razhodkov državnih gospodarskih podjetij, ki so izkazana v proračunu v posebnih prilogah.
Redno postopanje v izvrševanju proračuna razhodkov, t. j. predhodno otvarjanje kreditov po oddelku za državno računovodstvo in proračun, predpisan s pravilnikom o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri naredbodavcih* velja za vse proračunske kredite (partije in pozicije), ki so obseženi v proračunu obče administracije, ne velja pa za proračunske kredite, ki so odobreni avtonomnim ustanovam in določeni v prilogah. Te ustanove izvršujejo svoje proračune samostalno, brez predhodnega otvarjanja kreditov po oddelku za državno računovodstvo in proračun, povsem po pravilniku o poslovanju specialnih računovodstev in blagajn in postranskih računovodstev in blagajn.
Predhodno otvarjanje kreditov po oddelku za državno računovodstvo in proračun po novem proračunu velja tudi za ministrstvo za promet, ki označuje v svojih razporedih kreditov potrebne kredite za prometne upravne ustanove na podstavi njih zahtevkov kreditov in zahteva otvoritev kreditov pri blagajni generalne direkcije državnih železnic, iz katerih dohodkov se morajo kriti njih potrebe, iz-vzemši oddelek za gradnjo železnic, za katerega da potrebne zneske na razpolago glavna državna blagajna, če se njeni razhodki ne bi mogli kriti s prebitki dohodkov generalne direkcije državnih železnic.
Prebitke dohodkov v poštni stroki izroča ministrstvo za promet glavni državni blagajni.
Otvarjanje in zatvarjanje kreditov se mora vršiti po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri naredbodavcih.* Kljub predpisom členov 9., 10. in 11. omenjenega pravilnika pa sestavljajo računovodstveni odseki pri ministrstvih za redne potrebe svojega resorta razporede kreditov za osebne razhodke za šest mesecev, za materialne po trimesečjih.
Za one ustanove, ki so določeni zanje v proračunu manjši dohodki od razhodkov ter je postavljena v višini razlike v proračunu obče administracije dotičnega ministrstva posebna dotacija, ne otvarjajo pristojna ministrstva kreditov za izplačilo teh dotacij, če se pokaže, da zadoščajo dohodki dotične ustanove za pokrivanje razhodkov; v ta namen je treba kontrolirati gibanje dohodkov in razhodkov dotične ustanove.
Ministri naredbodavci označujejo, ko pošiljajo zahteve za otvoritev kreditov, kredite po poglavjih, partijah in pozicijah (člen 4. zakona o državnem računovodstvu).
2. Kredite, ki so določeni v proračunu za 1. 1931./1932. za banske uprave, dajo banom na razpolago resortni ministri in so bani po § 30. zakona o banski upravi po teh kreditih naredbodavci I. stopnje in razpolagajo z njimi neposredno ali pa jih otvarjajo naredbodavcem II. stop-nje, če jih odrede.
Poedini oddelki banskih uprav pošiljajo svoje zahtevke kreditov pristojnim oddelkom pri ministrstvu; ti pa sestavijo zahtevke kreditov za vse svoje področje in jih
•.»Uradni list« št. 112/27 iz 1. 1929.
* >JJradni list« št. 112/27 iz 1. .19206
vroče v določenem roku odseku za računovodstvo, ki sestavi zahtevek kreditov za ves resort.
Ko je oddelek ža državno računovodstvo in proračun kredite otvoril, obvesti odsek za računovodstvo pristojne oddelke banske uprave o otvorjenih kreditih, obenem pa tudi finančni oddelek dotične banske uprave.
Ker je otvoriti kredite za bansko upravo v globalnih zneskih, vroči finančni oddelek, če se porazdele krediti med naredbodavce II. stopnje, finančni direkciji izvršeni razpored po naredbodavcili in obvesti istočasno vsakega drugostopnega naredbodavca o vsoti njemu otvorjenega kredita.
3. V razdelku »Pokojnine in invalidske podpore« proračuna državnih razhodkov je za to leto določen v part. 50 kredit za upokojitev vseh civilnih uradnikov in cstalih državnih uslužbencev vseh strok, razen ministrstva za vojsko in mornarico, za katero je odobren poseben kredit za upokojitev častnikov, uradnikov in ostalih uslužbenoev v part. 473. proračuna.
Poedina ministrstva pošiljajo zahtevke za otvoritev tega kredita šele, ko so postopala po § 41. finančnega zakona za leto 1931./1932.
Po kreditih za pokojnine državnih uslužbencev in draginjske doklade, določenih v partijah 40 in 49 proračuna državnih razhodkov, je naredbodavec obči oddelek ministrstva za finance — pokojninski odsek, na čigar zahtevo se ti krediti tudi otvarjajo in ki mu naj finančne direkcije pošiljajo zahtevke kreditov za ta namen.
Posebej se še opozarja, da je treba pri tem poslu za otvarjanje kredita strogo paziti na roke, ki so predpisani s pravilnikom, da se morejo naredbodavcem krediti pravočasno otvoriti. Zato je smatrati posel glede otvarjanja in razporejanja kreditov v vseh ministrstvih in ustanovah za zelo važnega in nujnega, ker je poglavitno od tega zavisno pravilno poslovanje državnih ustanov.
Prav tako je treba paziti ob sestavljanju razporeda kreditov kar najstrože na to, da se postavijo vanje samo dejanski potrebne, ne pa kakršnekoli vsote po poedinih proračunskih partijah in pozicijah, da se prepreči često zatvarjanje kreditov pri blagajni ene in naknadno otvarjanje kreditov pri blagajni druge finančne ustanove.
Pravico, otvarjati kredite po vseh strokah, prenašam Po § 14., točki 8., finančnega zakona za leto 1931./1932. na šefa odseka glavne državne blagajne.
4. Iz rednega postopanja za otvarjanje kreditov so izvzeti spodaj našteti krediti sedanjega proračuna, ki se glede na potrebe, katerih zadostitvi služijo, morejo, ni pa da bi se morali v celoti potrošiti.
Otvoritev teh kreditov se mora zahtevati s posebnim zahtevkom, podpisanim po resortnem ministru, ki mora obsegati podrobno obrazložitev potreb, katerih zadostitvi dotični krediti služijo.
Ti krediti so po naslednjih proračunskih partijah:
Vrhovna državna uprava: 20, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 51.
Ministrstvo pravde: 69, 71, 184, 190, 207.
Ministrstvo za prosveto: 210, 211, 218, 219, 222, 287, 309, 329, 330, 331, 332.
Ministrstvo za zunanje posle: 355, 356, 357, 367.
Ministrstvo za notranje posle: 377, 378.
Ministrstvo za finance: 407, 418, 420.
Ministrstvo za	vojsko in mornarico:	489,	490,	491,
4912, 494,	495,	496,	497, 499, 500,	501, 502,	503,	504,	505,
506, 521,	522,	523,	524, 525, 526,	529, 530,	531,	532,	534,
535, 536,	537,	538,	539, 540, 544,
Ministrstvo za gradbe: 568, 569, 571, 574, 575, 576, 578, 579, 580, 581, 582, 583, 634, 644, 645, 655, 665, 675, 681, 682, 683, 684, 685, 686, 687.
Ministrstvo za poljedelstvo. 746, 747, 748, 749, 750.
Ministrstvo za trgovino in industrijo: 936, 937, 939,
942.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje: 983, 984, 994, 996, 997, 998.
Rešitve o otvarjanju teh kreditov, izvzetih iz rednega postopanja, izda v zmislu člena 53., točke 1., pravilnika o poslovnem redu ministrstva za finance načelnik oddelka za državna računovodstvo in proračun.
5.	Skladno s § 57. finančnega zakona za I. 1931./1932. vknjižuje oddelek za državno računovodstvo in proračun kljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu vse kredite in vodi evidenco samo po proračunskih partijah; razhodke, izvršene iz otvorjenih kreditov po proračunu za leto 1931./1932. pa vknjižuje oddelek za državno računovodstvo in proračun po poglavjih, partijah in pozicijah (člena 4. in 133. zakona o državnem računovodstvu).
III.
V proračunu za leto 1931./1932. so odobreni krediti za osebne prejemke državnih uradnikov in ostalih uslužbencev po porazdelitvi prejemkov po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. Julija
1923.,	dočim se izplačujejo ti prejemki izza 1. aprila tek. 1. skladno z novim uradniškim zakonom.
Plača po novem uradniškem zakonu ustreza prejšnji osnovni in položajni plači in jo je izknjiževati v breme kredita (partije in pozicije) za osebne prejemke (osnovno in položajno plačo), položajno doklado pa, ki ustreza prejšnji dokladi na službo, ter osebno in rodbinsko draginjsko doklado je izknjiževati v breme kredita za doklade (osebno in rodbinsko draginjsko doklado in doklado na službo).
Prav tako je vršiti hidi izknjiževanje razlike v prejemkih iz § 259. uradniškega zakona, t. j. na ustrezno partijo in pozicijo letošnjega proračuna glede na to, >ri kateri obliki prejemkov se ta razlika pojavlja.
V nekaterih strokah niso prejemali uradniki do novega uradniškega zakona specialne doklade niti doklade na službo; zato niti niso mogli biti odobreni v proračunih razhodkov v teh strokah krediti za izplačilo teh doklad, ker niso imeli podlage v specialnih zakonih, kakor to zahteva odredba člena 11. zakona o državnem računovodstvu.
Ker pa pripada po novem uradniškem zakonu od dne
1.	aprila t. 1. pravica, prejemati položajno doklado, vsem uradnikom, se mora vršiti izplačilo teh doklad, kolikor ni odobren v proračunih razhodkov v poedinih razdelkih poseben kredit, iz skupnih kreditov, odobrenih s proračunom za osebne prejemke uradnikov tega razdelka skladno s § 24. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finaonih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah.
Prav tako je treba kriti na podstavi omenjenega § 24. z virementom eventualne razlike, ki bi nastale zbog nove porazdelitve prejemkov državnih uslužbencev.
IV.
Za likvidacijo neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let je ustvarjena možnost * § 10. finančnega zakona za leto 1931.jl932,
Da se more v tem proračunskem letu vršiti izplačilo onih obveznosti iz prejšnjih let, ki niso prijavljene ministrstvu za finance v smislu mojih naredb z dne 8. IV.
1930.,	št. 50100-11, in z dne 19. XI. 1930., št. 149500-11, ter niso obsežene v mojih obstoječih rešitvah, izdanih v preteklem proračunskem letu, se morajo vročiti oddelku za državno računovodstvo in proračun do konca meseca avgusta 1931. seznamki vseh neporavnanih obveznosti iz prejšnjih lot, ustanovljenih do vštetega 3 1. marca 193 0.
Za prijavo teh obveznosti so pristojna edino ministrstva — računovodstvom odseki, nadalje vse avtonomne ustanove, pri katerih je specialno knjigovodstvo in blagajna, in končno po finančni stroki — oddelki ministrstva za finance in državna pravobranilstva.
Postopanje za prijavo teh obveznosti je naslednje:
Glede na način, kako so obveznosti nastale, kakor tudi glede na postopanje, ki je predpisano za njih izplačilo v točkah 1. in 2. § 10. finančnega zakona za leto 1931./1932., sestavijo ministrstva in ustanove, pristojne za prijavo obveznosti, dve vrsti seznamkov. V en seznamek se vpišejo obveznosti, za katerih izplačilo je bil angažiran izdatek skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu, t. j. za katerih izplačilo je bilo svojčas zadosti odobrenega in otvorjenega kredita po proračunu za dotično razdobje, ko se je obveznost ustanovila, pa se izplačilo iz kateregakoli razloga do konca računskega leta ni izvršilo. V drugi seznamek je vpisati obveznosti, ustanovljene zoper omenjeni zakonski predpis, t. j. za katerih izplačilo ni bilo nikakega ali ni bilo zadostnega odobrenega in otvorjenega kredita. V tem in v onem seznamku je treba vpisati obenem osebne in materialne obveznosti, toda najprej osebne, potem pa v nadaljevanju seznamka takoj pod naslednjimi zaporednimi številkami materialne obveznosti s skupnim zneskom na koncu seznamka.
Seznamki obsegajo naslednje rubrike;
1. zaporedno številko;
2. ime upnika (poklic in kraj);
3. vrsto obveznosti;
4. proračunsko razdobje, v katerem se je ustanovila obveznost;
5. proračunsko partijo in pozicijo;
6. znesek obveznosti; in
7. pripombe.
V rubriki pod 7., t. j. v pripombah mora biti za obveznosti, ustanovljene ob pogojih, določenih v členu 60. zakona o državnem računovodstvu, navedeno, zakaj se ni izvršilo izplačilo v določenih rokih dotičnega računskega leta; za obveznosti pa, ustanovljene zoper napominjano zakonsko odredbo, je treba pojasniti, zakaj se je ustanovila dotična obveznost brez predhodno odobrenega in otvorjenega kredita.
Za obveznosti, ustanovljene ob pogojih iz člena 60. zakona o državnem računovodstvu, je treba poslati seznamek v duplikatu s posebnim spremnimi aktom, za obveznosti brez pogojev iz omenjenega člena 30. mora biti sestavljen seznamek v triplikatu in se mera vročiti tudi s posebnim spremnim aktom.
Organi, ki se jim postavlja ta posel v dolžnost, se posebej še opozarjajo, da morajo predstavljati podatki, ki jih je treba predložiti, nedvomne državne obveznosti, t. j. da morajo biti zanje lik-
vidni dokumenti in pristojna odločba,
ki ugotavljajo obstoj dotično državne obveznosti.
Da se zbero ločni in popolni podatki o vseh se neporavnanih državnih obveznostih iz prejšnjih let, morajo poedina ministrstva — odseki za računovodstvo in avtonomne ustanove, pri katerih obstoji specialno računovodstvo in blagajna, vsem svojim podrejenim naredbodav. cem II. stopnje naročiti, naj jim pošljejo čimprej vse dokumente o takih obveznostih; po dokumentih, ki jih zbero, in po onih, ki jih že imajo, sestavijo potem seznamke. Avtonomne ustanove, pri katerih obstoje postranska računovodstva in Magajne, morajo vročiti take dokumente svojemu ministrstvu — odseku za računovodstvo.
Podrejeni naredbodavci II stopnje in pa ustanove s postranskih računovodstvom in blagajno morajo potrditi na dokumentih, da je ob svojem času bilo in koliko je bilo otvorjenega kredita, iz katerega je bilo izplačati dotično obveznost, in koliko je še kredita po angažiranju dotičnega izdatka. Če bi se ugotovilo, da je to potrdilo netočno, odgovarjajo naredbodavci za predložitev netočnih poročil.
V odsekih za računovodstvo, odnosno v avtonomnih ustanovah, v katerih obstoji specialno računovodstvo z blagajno, se morajo vsi dokumenti skrbno in vestno pregledati in ugotoviti njih pravilnost, nato urediti po značaju samih obveznosti tn načinu njih nastanka in šele potem seznamki sestaviti, kakor je to zgoraj odrejeno.
Zlasti se pripominja, da se mora osredotočiti posel za zbiranje in prijavo teh obveznosti edino v računovodstvo-nem odseku dotičnega ministrstva kot pristojnem za predmete finančnega značaja, nikakor pa ne smejo vročati teh sezriamkov ministrstvu za finance poedini oddelki raznih ministrstev ali naredbodavci II. stopnje v podrejenih uradih in ustanovah. Računovodstvenim odsekom in avtonomnim ustanovam, pristojnim za vročanje seznamkov teh obveznosti, služi kot merilo za konstatacijo prihranek po poedinih proračunskih partijah in pozicijah kontrolnik kreditov.
Ce je pri poedinih finančnih direkcijah kaj dokumentov o neizvršenih obveznostih po raznih strokah, morajo direkcije vročiti te dokumente kar najhitreje računovodstvenim odsekom pristojnih ministrstev. Dokumente, ki se nanašajo na pokojninske prejemke, morajo poslati direkcije občemu oddelku ministrstva za finance — za pokojninski odsek —, dokumente o neizplačanih invalidskih prejemkih — ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Za prijavo obveznosti po finančni stroki so pristojni oddelki ministrstva za finance in državna pravobranilstva.
Zato morajo poslati finančne direkcije vse dokumente o takih obveznostih takoj pristojnim oddelkom, odnosno državnim pravobranilstvom. Dokumente o obveznostih, angažiranih skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu, vroče direkcije poedinim oddelkom — pravobranilstvom s seznamkom, označivši na vsakem dokumentu, da je kaj in koliko je nepotrošenega kredita po dotični partiji in poziciji; dokumenti o obveznostih, ustanovljenih brea pogojev iz člena 60. zakona o držav. Dem računovodstvu, se morajo poslati oddelkom — pravobranilstvom s posebnim seznamkom.
Na podstavi dokumentov, zbranih in urejenih pri poedinih oddelkih ministrstva za finance in pri državnih pravobranilstvih, sestavijo ti uradi seznam k e vseh obveznosti, kakor je določeno zgoraj za obveznosti po ostalih strokah, in jih pošljejo v določenem roku oddelku za državno računovodstvo iu proračun.
Ko se v oddelku za državno računovodstvo in proračun zb er o in urede seznam ki teh obveznosti, se predpišejo navodila o načinu izplačila teh obveznosti.
Obveznosti poedinih državnih uradov proti drugim državnim uradom ni treba prijavljati po teni navodilu, ker se izdajo za ureditev teh obveznosti naknadno specialna navodila.
Vsi organi, pristojni za vročanje seznamkov za obveznosti iz prejšnjih let, se opozarjajo, da naj postopajo po teh navodilih v vsem kar najvestneje in v določenem roku, ker se ne ena naknadna prijava ne ho vzela v poštev in bo to prijavljenje obveznosti iz prejšnjih let poslednje.
DRUGI ODDELEK Odredbe o knjig«vodstvenem postopanju.
I.
Knjiženje dohodkov in razhodkov po proračunu za leto 1931 ./1932. se vrši tako po občem delu proračuna, kakor po delu razhodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov tako, kakor je predpisana za proračunsko leto
1930./1931. z navodili z dne !). aprila 1980., St. 51.000/11, samo namesto; >leto 1980./1981.« je postaviti: >leto 1831./1932.«.
II.
Knjiženja po finančnem zakonu za leto 1931./1932,
1. Izdatki, angažirani po § 10., točki 1., finančnega zakona za leto 1931./1932. pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu, ki pa niso mogli biti izvršeni iz kakršnihkoli vzrokov v določenih rokih dotičuega računskega leta, se smejo vršiti v tem računskem letu iz obratne glavnice, izkazane v poslednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov, samo da se morajo knjižiti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne — državne obveznosti iz prejšnjih let — in izkazati v končnem računu tega računskega leta.
Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki se ne morejo izvršiti po prednjem odstavku, se izplačujejo po točki 2. istega paragrafa iz obratne glavnice, izkazane v |k>slednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov. Razpored in odločbo o teh izplačilih izda predsednik ministrskega sveta po predlogu ministra za finance.
Ko se uredi način izplačila za obveznosti iz točk 1. in :2. tega paragrafa, prijavljenih po prvem oddelku teh nayodil, se predpiše tudi način knjiženja teh izplačil pri izpla<;evnlnih blagajnah in odseku za glavno državno knjigovodstvo.
2. Po § 10., točki 4., izplačane obveznosti po proračunu za leto 1929./1930., ki se v teiu letu niso mogle likvidirati, je izkazati v končnem računu za 1. 1930./1031. kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
Po tem morajo izkazati ustanove, ki obračunjajo i oddelkom za državno računovodstvo in proračun potem obračuna (glavna državna blagajna, finančne direkcije, centralne carinske blagajne in avtonomne ustanove) tak« izdatke, če jih je kaj, v končnem obračunu za 1. 1930./1981. v izpjsku razhodkov po stroki ministrstva za finance po poslednji partiji razhodkov kot razhodek po S 10., točki 4., finančnega z a k o n a za 1. 193 l./l 932. Odsek za glavno državno knjigovodstvo knjiži te izdatke v brem<' računa obratne glavnice glavne državne blagajne, podračun § 10., točk«
4.,	finančnega zakona za lato 1 93 1./1982.
Vse zgoraj navedene ustanove so opozarjajo, da se smejo tako izknjiževati samo oni dokumenti, ki so kot redni izplačani v času trajanja računskega leta 1920./1980., t. j. do 31. avgusta 1930.
8.	Po § 21. finančnega zakona za leto 1931./1932. je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po razporedu ministrstva pravde v mesečnih obrokih biro pravoslavnim duhovnikom, kolikor so jo doslej prejemali, v Drinski, Zetski, Moravski in Vardarski banovini, in biro imamom, kolikor sojo doslej prejemali, in sicer: biro pravoslavnim duhovnikom v skupni v soti Din 13,200.000'— na leto, biro imamom v skupni vsoti Din 2,100.000'— na leto.
Duhovniška bira, vplačana v navedenih skupnih vsotah za parohijsko duhovništvo v teh banovinah po členu 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanja, in od muslimanov, služi za pokrivanje izplačil, ki ge vrše po prvem odstavku tega paragrafa.
Potemtakem morajo izkazati finančne direkcije in glavna državna blagajna vse vsote, izplačane za biro po tej zakonski odredbi, v svojih obračunih po stroki ministrstva pravde kot razhodek po § 2 1., prvem odstavku, finančnega zakona za leto 1931./1932. posebej za pravoslavno duhovništvo in posebej kot biro imamom.
Biro, pobrano po prednji zakonski odredbi, morajo izkazati omenjene ustanove v svojih obračunih kot doli o d e k od b i r e po 2 1., p r v 4 m odstavku, fina u č nega zakona za leto 1 9 3 1. /1 9 3 2.
Prav tako se izplačujeta po tem paragrafu finančnega zakona po razporedu ministrstva p avde parodija | na naklada in prispevek srbsko-piavoslavuo-uarodnn-cerkventh fondov v skupni vsoti Din 2,0i<UXM>-— na leto v mesečnih obrokih za plače pravoslavnega duhovništva gorn./«-karlovške eparhtje. Vplačana purohijalna naklada Din P — po oralu in prispevek fondov po členu 13. uredbe o ureditvi cerkvenih, šolskih in fundacionalnih delov srbske metropolije v Sremskih Karlovcih z dne 10, avgusta 1368. v tej skupni vsoti pa služita za pokrivanje izplačil, ki se vrše po petem odstavku tega paragrafa.
To izplačevanje kakor tudi dohodek od pobranih parohijalnih naklad in prispevkov fondov izkazuje pristojna finančna direkcija v svojih obračunih, in sicer: izplačane plače kot razhodek po g 21., od sta v-k u 5., f 1 n a u č n e g a z a k o n a za I. 1 9 3 1./1 0 3 2., pobrano parohijalno naklado in prispevek fondov pa kot dohodek po § 21., odstavku 5., finančnega zakona za leto 193 l./l 9 3 2.
4.* S-§ 56. finančnega zakona za leto 1931./1932 so sprejete na znanje in odobrene rešitve predsednika ministrskega sveta in ministrstva za finance, s katerimi j« po členu 131. zakona o državnem računovodstvu odobreno, vršiti začasno izplačila za potrebe, navedene v
* V izvirnem besedilu uouiolno: 3. (Od. ur.)
teto rešitvah, za katere v proračunu za leto 1930./1931. ali sploh ni bil odobren kredit ali pa je bil odobren z nezadostnim zneskom.
Ker so hranile izplačevalne blagajne dokumente o teh začasno izvršenih izplačilih v svojih kasah kot začasne izdatke, jih morajo sedaj definitivno izknjižiti ter izkazati v svojih obračunih z oddelkom za državno računovodstvo in proračun za računsko leto 1930./1931., in sicer:
a) izplačila po rešitvi, s katero je bilo odobreno zvišati kredit, ki je obstajal že v proračunu za leto 1930.--1031. po neki partiji in poziciji, kot razhodek v breme te partije in pozicije;
b) izplačila po rešitvi, s katero je bil odobren izdatek za potrebe, ki zanje kredit v proračunu za leto
1930./1931. sploh ni bil preliminiran, kot razhodek po dotični stroki v breme § 56. finačnega zakona za leto
1931./1932., pri čemer je posebej označiti številko rešitve in izplačilo, skupaj izvršeno po vsaki rešitvi.
Odsek za glavno državno knjigovodstvo mora knjižiti izplačila po točki b) po svojih knjigah za leto
1930./1931, posebej po vsaki rešitvi v breme: obratne glavnice glavne državne blagajne — podračun § 56. finančnega zakona za leto 1931./1932.
III.
Po § 7., točki 1., finančnega zakona za leto 1931./32. naj mi predlože vsi uradi, ki razpolagajo s fondi in skladi po tem finančnem zakonu ali po drugih specialnih zakonih, koncem proračunskega leta 1931./1932., najdlje pa do dne 31. maja 1932., podrobno poročilo odnosno pregled o vseh razhodkih iz teh fondov ali skladov, posebej za vsak fond ali sklad, da ga morem izkazati s končnim računom za leto 1931./1932.
IV.
Po § 57* finančnega zakona za leto 1931./1932. veljajo še nadalje vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s kate-terimi so bili obstoječi zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse naredbe, vsi pravilniki in drugi predpisi in vse druge rešitve, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih.
Potemtakem velja tudi za proračunsko leto 1931./32. odredba člena 13. finančnega zakona za leto 1928./1929., ki se glasi:
^-Odredbe členov 74., 75., 76., 77. in 78. zakona o državnem računovodstvu so razveljavljene; na njih mesto pa stopa nova odredba, ki se glasi:
Po preteku proračunskega leta se ne smejo angažirati izdatki in tudi ne otvarjati krediti.
Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, ee izdajajo naredbe in nalogi za izplačilo do konca četrtega meseca po preteku proračunskega leta, izplačila pa se vrše do konca petega meseca prihodnjega proračunskega leta, toda samo na redno likvidirane račune. Po tem roku se ne smejo učinjati izdatki iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov.c
Na prednjo zakonsko odredbo se opozarjajo naredbodavci in računodajniki kakor tudi izplačevalne blagajne, ki naj v vsem po njej točno postopajo, da z nasprotnim poslovanjem ne postanejo materialno odgovorni.
* Prav: § ag, - 0f>. at,
V.
Neki naredbodavci I. in II. stopnje odrejajo po več režiserjev za posle, določene v členu 87. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri naredbodavcih*. Ker nasprotuje to njihovo ravnanje odredbi zgornjega člena omenjenega pravilnika, se s tem opozarjajo, da ne more nobeno ministrstvo niti noben urad odnosno naredbodavec
I.	ali II. stopnje imeti več nego enega režiserja.
Izplačevalne blagajne smejo vršiti izplačevanje samo enemu režiserju dotičnega naredbodavca.
VI.
Po § 135. v zvezi s § 1. zakona o uradnikih so dolžni ministri, bani in vsi ostali civilni in vojaški državni uslužbenci kakor tudi uslužbenci na razpoloženju in upokojenci, razen upokojencev iz točke 2. § 272. zakona vplačevati v uradniški »pokojninski sklad. Mesečni prispevek znaša po § 137. istega zakona 5% osnove za vplačevanje, ta osnova pa je predpisana v §§ 136. in 276. zakona.
Ete bi ravnali vsi državni uradi in ustanove kakor tudi izplačevalne blagajne pravilno in enako ob pobiranju, knjiženju in pošiljanju tega prispevka, predpisujem naslednje postopanje:
Naredbodavci I. in II. stopnje vrše po plačilnih se-znamkih za svoje osebje odtegljaje in jih vpisujejo v posebno rubriko za »Uradniški pokojninski fond«. Preden pošljejo plačilni seznamek z naredbo — nalogom za izplačilo izplačevalni blagajni, sestavijo naredbodavci v duplikatu seznamek oseb, od katerih se je prispevek za uradniški pokojninski fond pobral. Ta seznamek ima napis: »Seznamek vplačevalcev, od katerih se je pobral mesečni prispevek za uradniški pokojninski sklad na
dan............... 193. ., pri blagajni .....................
in mora obsegati te-le rubrike:
1. zaporedno številko;
2. priimek in ime vplačevalca z označbo očetovega imena;
3. poklic;
4. vložno številko (samo za upokojence);
5. položajno skupino, stopnjo in periodične poviške;
6. za kateri čas je prispevek pobran;
7. znesek mesečnih prejemkov, za katere je pobran 5%>ni prispevek;
8. znesek mesečnega prispevka;
9. pripombe.
Seštevek pobranih prispevkov na kraju je izpisati s črkami in vpisati s podpisom naredbodavca in režiserja potrdilo, da je odtegljaj za prispevek pravilno zaračunan.
Finančna direkcija primerja, ko je prejela od nared-bodavcev naloge za izplačilo s plačilnimi seznamki, na katere je krajevna kontrola poprej dala vizum, v duplikatu prejete seznamke o odtegnjenem prispevku z odtegnjenimi vsotami v plačilnem seznamku, sestavi rekapitulacijo teh seznamkov po naredbodavcih in skupnih vsotah, in priloži tej rekapitulaciji po en primerek seznamkov.
Ko je preknjižila plačilne seznamke, izdala poštni hranilnici naredbo za izplačilo in dobila njeno potrdilo
I *3*feadini fiate ŠL »2*22 n L 1029,
o izvršenem izplačilu, vknjiži finančna direkcija skupne vsote, odtegnjene za uradniški pokojninski sklad po plačilnih seznamkih vsakega naredbodavca posebej v depozitni partijalnik na partijo depozita »Uradniški pokojninski sklad.«
V dvajsetih (20) dneh od dne izvršenega izplačila Prejemkov po plačilnih seznamkih naredbodavcev mora poslati finančna direkcija po § 144. zakona o uradnikih vse pobrane prispevke Državni hipotekarni banki v Beogradu.
Finančna direkcija naj ne pošilja teh pobranih prispevkov in seznamkov pred 5-irn v mesecu, ki se je zanj izvršilo izplačilo prejemkov, temveč naj počaka, da li eventualno režiser ne vrne neizplačanih prejemkov po čl. 53. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov in o računovodstveni službi v zvezi s členom 100. pravilnika za poslovanje računovodstvenih odsekov finančnih direkcij. Ce bi se zgodilo, da se vrnejo prejemki nekega uslužbenca, ki se je od njega pobral, prispevek po plačilnem seznamku, črta direkcija dotično osebo iz unikata in duplikata seznamka vplačevalcev, zniža skupni znesek se-znamka in označi v pripombi pri dotični osebi, zakaj se zanjo prispevek ni poslal.
Ker ima Državna hipotekarna banka za vsa vplačila m izplačila po samostalnih fondih pri poštni hranilnici čekovni račun št. 56.006, odreja finančna direkcija v zgoraj določenem roku po poštni hranilnici z virementom na zgornji čekovni račun izplačilo celotne vsote, odtegnjene za uradniški pokojninski sklad, knjiži pa v korist Partije depozita istega fonda. Istočasno vroči en primerek rekapitulacije s priloženimi unikati seznamkov o prispevkih, pobranih za uradniški pokojninski sklad, Državni hipotekarni banki obenem s poročilom, da je skupna vsota po rekapitulaciji poslana banki s čekom številka (kolikor pač bo) po poštni hranilnici. Duplikat rekapitulacije z duplikati seznamkov o pobranem prispevku priloži direkcija knjižni postavki izplačanega depozita prispevkov zaradi evidence in podatkov ob eventualni reklamaciji.
Glavna državna blagajna in specialne in postranske blagajne avtonomnih ustanov, ki jim je sedež v Beogradu, knjižijo in izročajo pobrane prispevke za uradniški pokojninski sklad na isti način kakor finančne direkcije, samo da ne pošiljajo denarja po poštni hranilnici, ampak ga izročajo neposredno blagajni direkcije samostalnih fondov Državne hipotekarne banke obenem z rekapitulacijo in seznainki.
Specialne in postranske blagajne avtonomnih ustanov v notranjosti vrše odtegljaje prispevkov za uradniški Pokojninski fond in jih knjižijo v depozit na isti način, kakor je rečeno zgoraj za, finančne direkcije; denar pa Pošiljajo Državni hipotekarni banki po poštni hranilnici, njenih filialah in poštah s pologi v korist čekovnega računa št. 56.006. Takoj po izročitvi denarja pošljejo Državni hipotekarni banki dopis, s katerim jo obveste o vsoti, izročeni v korist njenega čekovnega računa. Temu dopisu prilože tudi seznamke oseb, od katerih je bil prispevek pobran, ki naj so sestavljeni tako, kakor je zgoraj predpisano.
Po § 134. zakona o uradnikih so dohodki uradniškega pokojninskega sklada poleg mesečnih prispevkov še:
1.	prvomesečni prejemki ministrov, banov, uradnikov, uradniških pripravnikov, zvaničaikov. in služiteljevj
2. prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju;
3. disciplinske denarne kazni.
Odtegljaje po točkah 1. in 2. tega paragrafa izvrši naredbodavec po plačilnih seznamkih v prvem prihodnjem mesecu, ki dotični osebi zanj pripadajo, ih sicer v kosmatem znesku (brez odbitkov); denar pa pošlje Državni hipotekarni banki izplačevalna blagajna v roku, določenem v § 114. zakona o uradnikih tako, kakor je predpisano za pošiljanje prispevkov, le s to razliko, da se ne sestavljajo seznamki teh odtegljajev, amp^k da obvesti dotični naredbodavec za vsako osebo, pri kateri se odtegljaj izvrši, s posebnim dopisom finančno direkcijo, odnosno glavno državno blagajho, ki priloži dopis plačilnemu seznamku. V tem dopisu poda naslednje podatke:
a) ko se odtegujejo prvomesečni prejemki: dan, mesec in leto sprejema dotične osebe v državno službo; točni njen priimek in ime, prejšnje in sedanje zvanje kakor tudi številko dekreta, ki je z njim in kdaj je postavljena;
b) ko se odteguje razlika med prejemki po točki 2. § 134., je navesti v poročilu: dan, mesec in leto, ko je zadobila dotična oseba povišek; točni priimek in ime, njeno prejšnje in sedanje zvanje; številko in datum dekreta, ki je z njim zadobila povišek.
Na prvomesečne prejemke po točki 1. in na razliko v prejemkih po točki 2. § 134. zakona o uradnikih, ki se odtegujejo in pošiljajo Državni hipotekarni banki, se ne odteguje 5°/oni prispevek.
Disciplinske denarne kazni, izterjane v korist uradniškega pokojninskega fonda od državnih uslužbencev in upokojencev, je tudi tako, kakor je zgoraj predpisano, pošiljati Državni hipotekarni banki, in je označiti v dopisu, s katerim se obvešča banka o denarni pošiljki, odločbo o izrečeni kazni kakor tudi znesek mesečnih prejemkov kaznovane osebe.
Vse odtegljaje, ki se vršijo pri državnih uslužbencih za račun uradniškega pokojninskega fonda, je vpisati v , njih plačilne knjižice z označbo, da je to odtegljaj za uradniški pokojninski sklad.
Odtegljaje prispevkov za uradniški pokojninski sklad vrše od upokojencev izplačevalne blagajne po seznamkih, po katerih se jim izplačujejo pokojninski prejemki. Odtegnjene vsote po seznamku knjižijo ob njegovem knjiženju v korist iste partije depozita, v katere korist knjižijotud! prispevke aktivnih uradnikov; pošiljajo jih pa Državni hipotekarni banki s posebnim seznamkom po zgoraj predpisanem postopanju za, pošiljanje prispevkov aktivnih uradnikov. Seznamek upokojencev, od katerih se je pobral in banki poslal prispevek, sestavljajo izplačevalne blagajne v duplikatu po istem obrazcu kakor za aktivne uradnike, pri čemer vpišejo poleg vsake osebe v določeno rubriko prejemke, s katerih je dotični upokojen in po katerih se je tudi prispevek pobral. Unikat seznamka, čigar seštevek mora biti enak vsoti, poslani Državni hipotekarni banki, pošlje dotična blagajnica banki obenem s poročilom o njej poslani vsoti prispevka. Državna hipotekarna banka otvori v svojih knjigah vložne partije za vsakega upokojenca, na katere knjiži vplačane vsote. Duplikat seznamka pridrži pri knjižni postanki prispevka, poslanega iz depozita.
Izplačevalne blagajne prejmejo vložne številke za upokojence od Državne hipotekarne banke po prejema
prvih seznamkov prispevkov, pobranih in poslanih od upokojencev.
Vsi računodajniki se opozarjajo, da naj pošiljajo prispevke, pobrane za uradniški pokojninski sklad, Državni hipotekarni banki ločno v roku, ki ga določa § 144. zakona o uradnikih, ker bi morali sicer po preteku tega roka plačati 6%ne obresti na neposlano vsoto.
Po odredbi § 145. zakona o uradnikih prevzame Državna hipotekarna banka izplačevanje rodbinskih pokojnin iz uradniškega pokojninskega sklada, počenši od osmega leta obstoja sklada. Dotlej vrši izplačevanje teh pokojnin -država. Po istem paragrafu' zadrži država od dohodkov sklada, določenih v § 134. zakona o uradnikih, prvo leto 80%, drugo 70%, tretje 00%, četrto 50%, peto 40%, šesto 30% in sedmo ‘20%.
Potemtakem mora izročati Državna hipotekarna banka v proračunskem letu 1931./1932. vsakih šest (6) mesecev glavni državni blagajni 80% dohodkov, prejetih za to dobo za uradniški pokojninski sklad. Glavna državna blagajna knjiži prejeto vsoto v korist partije 40, pozicije 2 proračuna za leto 1931./1932. in jo izkaže tako v svojem obračunu.
Ker je pri Državni hipotekarni banki poleg tega novega sklada tudi še prejšnji uradniški pokojninski sklad, se opozarjajo vse izplačevalne blagajne, ki so svoj čas pobrale prispevke, a jiii niso izročile banki, naj ne pošiljajo teh zaostalih prispevkov obenem s prispevki, pobranimi za novi uradniški pokojninski sklad, marveč po dosedanjem načinu z označbo, da se pošiljajo ti prispevki za uradniški pokojninski sklad v likvidaciji.
Vsi naredbodavci in računodajniki se morajo povsem držati teh navodil. Za vsa pojasnila, ki bi bila z njimi v zvezi, se morajo obračati na oddelek za državno računovodstvo in proračun.
V Beogradu, dne 11. maja 1931., št. 54.600/11.
Minister za finauce: Dr. S. Šverljuga s. r.
Navodilo*.
Ker stopi zakon o občem upravnem postopku, razglašen v »Službenih novinah- št. 271—XCI1I z dne
25. novembra 1930., po svojem § 176. v moč na dan
26. februarja tega leta, predpisujem zaradi enotnega postopanja glede pozivanja prizadetih oseb in zaradi pravilnega pouka o pravici do pritožbe zoper odločbo oblastva naslednje obrazce:
L
Obrazec k § 33. zak. o obč. upr. post.
Urad ._.......
Osebna vročitev po §48. zak. o obč. upr. post. je obvezna — ni obvozna.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. iebruaria 1831 . it ^ — X/54,
POZIV.
    .............................    opravilo................................................
iz .....................  ulica	    št.	.................................—,
se poziva, da pride kot stranka, priča, izvedenec, zastopnik     .......................................  ;.......................................
	  s	tein	pozivom	v	ta
urad, sobo št.   na dan  .............................2............................ meseca
19—   ob  ........... uri	osebno	ali da pošlje svojega po-
oblaščenca.
Pozvani mora prinesti s seboj .........:.....................................
Če je pozvani zadržan, da se odzove temu pozivu, mora obvestiti o tem ta urad po odstavku (1) § 34. zak. o obč. upr. post.
Če bi bilo zbog neprihoda pozvane osebe potrebno ponovno poslovanje z no.vimi pravdnimi stroški, jih trpi pozvani po odstavku (2) § 34. zak. o obč. upr. post.
Če se pozvani neopravičeno ne odzove pozivu, se izvrši zoper njega po odstavku (2) § 34. in § 162. zak. obe. upr. post. takoj prisilna kazen ......................................
se po odstavku § 34. in § 163. o obč. upr. post. privede s silo.
■ V  ..............................................           19............;
št...................
■%. S.)
Pripomba: Osebna vročitev po § 48. zak. o obč. upr. post. je obvezna, če so pozvani osebi zapreteua prisilna sredstva po odstavku (2) § 34. ali če vobče gre za poziv na razpravo po odstavku (2) § 74. zak. o obč-upr. post.
n.
Obrazec k odstavku (') § 110. zak. o obč. upr. post., po katerem je vzeti v besedilo odločbe pouk o pritožbi:
Zoper to odločbo ima nezadovoljna stranka pravico
pritožbe na .....................    !......... v............
dneh; pritožba se vlaga pri tein uradu pismeno ali ustno med uradnimi uraini (odstavek (') § 29. zak. o obč. upr. post.) s takso ............„...........dinarjev.
Pristojna oblastva naj po tem postopajo.
V Beogradu, dne 4. februarja 1931.; III. št. 6932.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni odjutant N j. Vel. kralja, divizijski general P. Živkovič s. r.
— « — —
Odločba
ministra za socialno politiko in narodno zdravje.*
Na podstavi odstavka 3. § 3. zakona o zaščiti delavcev *n. ko so se pojavili sporni primeri, ali je smatrati vra-Tarj.e-portirje, čuvaje, služabnice, kočijaže, hlapce, po-strežnike, kuharje, ki so zaposleni pri obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih in podobnih podjetiih, za pomožno osebje po zakonu o zaščiti delavcev,
odločam:
da se ne smatrajo vratarji-portirji, čuvaji, služabniki, kočijaži in kočijaški hlapci, postrežniki, kuharji, ki so najeti za izvrševanje pomožnih poslov pri obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih in njim podobnih podjetjih, za pomožno osebje po zakonu o zaščiti delavcev glede odredb o delovnem času, ker te osebe nimajo neposredne zveze z organiziranim delom podjetja, kakor to določa § 2. omenjenega zakona.
Ta odločba naj se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 19. maja 1931.; St. br. 23.565.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
223.
Pojasnila
k §§ 58., 77. in 132. zakona o gozdih.**
Ker je nastalo vprašanje, ali smejo oni šumarski uradniki I, kategorije, ki so bili oproščeni opravljanja državnega strokvnega izpita po členu 4. pravilnika z dne 24. oktobra 1926., vršiti posle iz §§ 58., 77 .in 132. zakona n gozdih, se dajejo na podstavi člena 18. zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi in na podstavi §§ 126., 127. in 185. zakona o gozdih po predhodno pri-bavljenem mnenju državnega pravobranilstva ta-le pojasnila:
Po členu 4. pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita za gumarsko tehnično in upravno službo šuinarskih uradnikov I. kategorije z dne 24. septembra
1926.	so oproščeni opravljanja državnega strokovnega izpita ter dosežejo stalnost in morejo napredovati v višje skupine I. kategorije tudi oni uradniki, ki so diplomirali pred osvoboditvijo in bili v pokrajinah, v katerih ni bilo predpisano opravljanje državnega strokovnega izpita.
S to oprostitvijo so ti uradniki popolnoma izenačeni z onimi uradniki, ki so ta državni strokovni izpit opra-
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	junija 1931., št. 124/XXXVII/270.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8 maja 1931., št. 102/XXXI/227.
Zakon o gozdih gl. »Službeni list« «Atev. 162/35 iz 1* -]***>JT\
vili, in sicer ne samo glede napredovanja v vse skupine
1.	kategorije, temveč tudi glede opravljanja vseli strokovnih gozdarskih poslov, torej tudi glede samostalnega upravljanja gozdnega gospodarstva.
Obče pravno načelo je, da je treba one pravice, ki so nastale v času prejšnjega prava (zakonov, uredb, pravilnikov itd.) in ki so se pridobile na podstavi posebnega pravnega naslova in na posebni pravni osnovi (pridobljene pravice) kakršne so v tem primeru, ob izdajanju novih zakonov v polni meri zaščititi.
Z novim zakonom o gozdih že pridobljena pravica teh uradnikov ni izrečno ukinjena in je izključeno, da je imel zakonodajalec namen, to storiti in tako od občega pravnega načela o pridobljenih pravicah odstopiti.
Razen tega bi imelo nasprotno stališče za posledico nemogoče dejstvo, da bi bili strokovnjaki praktiki celih pokrajin izldiuč ni od vršit ve poslov po §§ 58., 77. in 132. zakona o gozaih.
Zbog tega niso z odredbami §§ 57., 77. iu 132. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929. nikakor tangirane pravice, ki so jih pridobili ti uradniki s členom 4. pravilnika z dne 24. septembra 1926., ker so se zatekli ti uradniki, ko je stopil novi zakon o gozdih v moč, v istem položaju kakor uradniki, ki so bili opravili ta državni izpit.
Aktivni državni uradniki morajo dobiti za privatno delo mojo posebno dovolitev po § 75. zakona o uradnikih in smiselno odredbam § 131. zakona o gozdih.
V Beogradu, dne 30. aprila 1931.; št. 7757/31.
Minister za šume in rudnike Dušan Seruec s. r.
224.
Rešitev
o izpremembi mej katastrskih uprav.*
Na predlog oddelka za kataster iu državna posestva ministrstva za finance
rešujem;
Da se na podstavi § 32. zakona o organizaciji fin. uprave z dne 7. decembra 1929., skladno z odredbami iz člena 3. pravilnika, Vil. dela, 11. oddelka, z dne 15. januarja 1930., št. 1437—V, predpisanega za vzdrževanje katastra na podstavi izmere, in v zvezi z mojo odločbo z dne 20. decembra 1930., št. 90.302—III, izpremenijo meje področja katastrskih uprav v Ljubljani in v Celju toliko, da se izločita katastrski občini Gornji Motnik in Zaplauina iz katastrske uprave v Celju in pripojita katastrski upravi v Ljubljani.
OddeTek za kataster in državna posestva naj izvrši to rešitev po dravski finančni direkciji v Ljubljani.
V Beogradu, dne 24. januarja 1931.; št. 1734/V.
Minister za finance:
Dr. St. Šverljuga s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
9, teUaiiuja 1951,, at, 29—rVilI/47,
Banove uredbe.
225.
VII.	No. 9400/3.
Razglas
Dodatno k razglasu z dne 4. maja 1931 VII. No. 9400/1, objavljenem v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 30. maja 1931, štev. 179/33, odrejam, da se plačuje za leto 1931./1932. pavšali-rana banovinska trošarina na pnevmatiko za tovorne avtomobile do vključno 1500 kg kritne teže (-pol tovorni avtomobili) v znesku Din 1200-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. junija 1931.
Ban:
Dr. Marušič s. r.
226.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Sv. Krištof, srez Laško, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3190/4 v letu
1931.	naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	120*—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	120’—,
c) od	100	1	piva Din	50'—,
d) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja
ruma in konjaka Din 8’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani..
dne 30. maja 1931.
II.	No. 3190/4.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka:
Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Kresnice, srez litijski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske bansk uprave II. No. 713/3 ex 1931 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 125’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50’—,
c) od 100 1 piva Din 50’—,
d) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. junija 1931.
II.	No. 713/3.
Za bana — pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r,
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In odgovorni urednik: Pohar Robert y Ljubljani«, Ijaka in zalagal liskama	s	yuWiaaji ajea pcadatavnik; glffiui MiMtek u LiutfianL