34. številka.
M
Posamezna številka stane 12 v.
Maribor, dne 29. aprila 1918.
'ftarožnina listu: — Celo leto	.	.	K12 —
S! lete .	,	.	„	6 —
trt Seta	.	,	„	3 —
Mesečno.	.	.	„1-20
Sterna»! Avsirlfc : —— leto	.	,	«	15 —
'Ptesas&gjsse Številke
»•> W išfesarfev. -
Ife^ssiSfws la npravni&tvo Maribor aiSca. S. ~ Tals!©^ Ii. 113.
Letnik X.
Il
Inserat! ali oznanile
se računajo po 18 od 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih'
— popust.	—*
„Straža" izhaja v po* deljek In petek popokte^.
Rokopisi se ne vračajte
Neodvisen fK le^^jsT zas^^^isteo fliidstvo. j
Z uredništvom se more gov< vsak dan od 11.—IS. ure dopol
Vlada im državna krJ^a*
Kriza, ki se v njej nahaja avstrijska vlada in z njo tudi država, je permanentna. Za trenutek se Cimili, potem pa zopet poostri in hukne na 'dan z vso silo, končati pa se noče. Noče prenehati, ker ne more. Vladna kriza je samo zunanje znamenje notranje bolezni, na kateri boleha država.
Vlads tvo naše monarhije je utemeljeno na prvenstvo dveh narodnosti, nemške in madžarske. To je nezdrava podlaga, ker je proti naravnemu pravu. K&icor je protinaraven zločin, zatirati osebnost in pravico posameznika ter ga izrabljati kot sredstvo, tako je tudi zločin, ki ga prepoveduje naravno pravo. zatirati in usužnjevati cele narode. Tako zatiranje roch nasprotovanje, nevoljo, jezo, odpor in sovraštvo. Naraven najsledek protinaravnega zatiranja; je sovraštvo, in sicer sovraštvo tlačenih do tlačiteljev, in tlačiteljev do, tlačenih,
„Nasprotstva med 'Avstrijo tvorečimi narodi“ , tako piše „Arbeiter-Zeitung“ (25. aprila), „naraščajo do take ostrosti, ki daleč, nađvriljuje nasprotstvo med tistimi, ki se vojskujejo med seboj. Veliko, prepira in sovraštva je na svetu vsled vojske; toda sovraštvo med avstrijskimi narodi, M imajo takore^oČ' skuppb domovino, gori strastneje kakor vise razpriijojta. $ve-fu, ki jih je povzročila ali odkrila vojna. In nikjer niti začetek poboljšanja, nikjer niti možnosti, ‘na katero bi se naj oprlo! V nevolji, vi nasprotovanju si stojijo v Avstriji narodi nasproti, drug drugemu tuj ; kako se naj iz tega razvije skupno delo, kako naj iz tega vzklije čut celokupnosti ? Kriza, avstrijske države se noče zaključiti, marveč vedno napreduje in ne-oporečeno se bliža dan, ko se bo prijela vsakega organa. Težave parlamenta in vlade so le izraz težke bolezni naše države. Vlada nima večine ter je pravzaprav nikdar ni imela. Zakaj pa, ne, čeprav že celo leto z nedopovodnim trudom išče večino ? Zato ne, ker med narodi v Avstriji ni več večine, ki bi bila pripravljena, pritrditi državi v sedanji obliki.)'
Ozdravljenje pride iz prenovljen ja,. Avstijija, se mora prenoviti v državo narodov, v zvezo narodnih držav, potem je bolezen premagana;, razpor in razdor odstranjen, sovraštvo pregnano, slabost odpravljena, mir, red in jakost bodo prešinili državo.
Takšnemu prenovljenju pa, se upirajo Nemci, ki nočejo ničesar popustiti od svojega krivičnega političnega prvenstva. Ne šamo da nočejo ničesar popustiti, Še pridobiti hočejo in pomnožiti svojo moč. I-deja mpči je vsenemška ideja, ki si hoče z mečem podjarmiti svet in njemu trajno zavladati. Z v») silo se je ta ideja zadnji čas1 polastila avstrijskih Nemcev, razdeljenih na razne stranke. 'Ofenziva na zapadu in njo spremljajoči uspehi so tudi v Avstriji vsoneniško idejo napravili ofenzivno.
Vsenemci so zavladali vsem nacionalnim nemškim strankam ter jih tirajo v boj proti državi, katera bi rada Ozdravela ter se ojačila. Bojni klic slove: proti češkim in jugoslovanskim zahtevam! Slovanom nobene avtonomije! Nemcem popolno avtonomijo na Češkem v obliki samostojne nemške province! Jugoslovanom pa nobene, še tako omejeno avtonomije!
Vlada je baje izdelala nekak načrt narodne avtonomije v okviru deželnih mej. V kro,novini se na temelju zadnjega ljudskega štetja ugotovi sklenje o ua rodno ozemlje. Kjer prebiva v isti kron ovini sklenje-no preko 100.000 ljudi ene narodnosti, tam bi naj lilo sklenjeno ozemlje, ki đotičnemu narodu da5e prt» vico do vlada inče pozicije glede jezika v urauu. Ker na Koroškem po štetju 1. 1910 niso našli več kot 32 tisoč Slovencev, je cela Korošica sklenjeno nemško o-
zemlje in Slovenci bi tamkaj uživali samo manjšinsko varstvo, kajpada pod zaščito nemških uradnikov. Ta načrt je seveda za Slovence nesprejemljiv. Toda v očeh Nemcev je pomen j al strahovite koncesije Slovencem in zato ,so ga zadušili, še predno je zagledal luč javnosti.
Takšne so torej zdaj politične razmere med Nemci. Od nemških Volksratov in Volksiagov podpi-bevana in podžgana vsenemška zagrizenost in pohlepnost prevladuje v nemški politiki in je zmešala glave tudi' še vsaj nekoliko treznejšim elementom. — „Ce bi med nemškimi meščanskimi stran kami“, piše „Arbeiter-Zeitung“, „bilo več mislečih in hotečih ljudi, onih danes že take redkih politikov, ki so zavrgli nemogoče in neizvršljive misli o „nemlški“ Avstriji, ier spoznavajo v regnici narodni ideal, ideal samostojnega in neodvisnega nemškega niaroda (v avstrijski zvezni državi, državi narodov), M iz te splošne nevolje lahko prišlo stvariteljno dejanje. Nobeden noče narodnostne države, kakor je sedaj ; naj bi se torej zedinili, da ustanovijo zvezno državo, ki je potrebna, in tudi mogoča. Toda narodi se učijo samo iz izkustva in nezmožnost Avstrije, kakor je sedaj, l;o se morala še ostrejše pokazati, predno bodo vsi prepričani (o njej.“
:I ; N Kolikor se da spoznati -iz. sedanjih razmer, bo še m
dno se bo’ k
sti in protiavstrijstvu vaeju In ko pride to prepričanje, pride tudi oz Takrat bo konec krize
Štajerski deželni odbor pod pritiskom štajerskih rene* gatov.
Kd# je
Nemci raznih strank nam po zborovanjih in po časnikih, pjo zakotnih društvih in pni pivških omizjih očitajo, da hočemo odtrgati dele države, da hočemo izven državnih mej ustanoviti laistno državo, da smo odpovedali zvestobo vladarski hiši, da smo z e-ilo besedo veleizdajalci v najhujšem pomenu besede. Pri teli napadih pa, se strogo ogibljejo besedila naše deklaracije, ker jim vsak njen stavek dokazuje nasprotno.	■
Seveda je v tej deklaraciji pač Nemcem neprijeten stavek, da bodi jugoslovanska državai prosta vsakega narodnega gospodstva tujcev. V tem stavku tiči tista strašna veleizdaja, ker se hočemo otresti nemškega biča, ki jé držal Slovence že dolga bridka 'stoletja v sužiiosti. 'Ker Je bil Slovenec Že stoletja hlapec in suženj, si Misli oholi nemški, nacionalne , da mora to ostati na veke.- In da bi naše ljudstvo o-strašil, se dela v/ svoji nadutosti, kakor bi bil nemški narod Avstrija in da se zagreši proti državi, ke-dor se obregne ob Nemca.
Cehi in Jugoslovani zahtevamo popolnoma isto, kar so zahtevali Nemci pod Stiirgkhom za Galicijo in Dalmacijo, da postaneta samostojni zvezni deželi, kakor je 'Ogrska. Avstrija naj posfene sploh zvezna država, obstoječa iz samostojnih, po lastnih zabonin
Dne 27. t. m. so nemški odborniki štajerski v odboravi seji spravili na dnevni red jugoslovansko gibanje. Dogovorili so se o besedilu predlaganega predloga, ne da bi poprej obvestili, kakor bi to lojalnost zahtevala, slovenskega odbornika dr. Verstovše-ka. Zastopnik spodnještajerskega renega,tstva odbornik Stallner, je stavil predlog, ne da bi utemeljeval besedila, temveč je v kratki n uvodnih besedah izjavil, da stori to z ozirom na n e popi šljivo gibanje med Jugoslovani. Predlog se glasi;
„Deželni odbor vojvodine štajerske, kot vrhovna avtonomna oblast za pelo deželo, izraža svoje prepričanje, da se mora ustanovitev samostojne jugoslovanske države, kakor jo zahtevajo jugoslovanski poslanci v svoji deklaraciji z dne 30. maja 1917, smatrati kot nevarnost za nadaljni obstoj monarhije. Ker bi ustanovitev samostojne jugoslovanske države morala imeti razcepitev štajerske dežele za posledico, s-mafra deželni odbor za svojo dolžnost, da. svari pred težkimi škodami, ki pretijo celi deželi v gospodarskem, nemškemu prebivalstvu Spodnje-Stajerske pa v narodnem oziru." — Sklep je deželni odbor štajerski odposlal predsedstvu ministrskega sveta in* grofu Oìaryju.
Slovenski odbornik dr. Verstovšek je talija! predlog, razložil odbor-
JETT
______da bo med slovénà
rodom in nemškim Še večji prepad za kako spor azurn ljenje v bodočnosti, ce se vtika deželni odbor, ki mora zastopati obe narodnosti v deže.i, v narodnostne zadeve Slovencev. Ce deželni odbor sklene danes to resolucijo, mu slovenski odbornik napove v irnea« slovenskih tovarišev in vsega slovenskega ljudstva v deželi najhujši boj. Jugoslovani se borijo za okrep-Ijenje Avstrije pod habsburškim žezlom in hočejo i-meti enakopravnost, katero upajo doseči le potom deklaracijske politike. Ce se izvrši njihov program, bo nastopil narodnostni mir. Iz teli razlogov prosi tovariše, da ne sprejmejo Stallnerjevega predlaga.
Ekscelenca Franc grof Attems izjavlja, da bo glasoval za predlog povdarjajoč, da pač ne vidi v deklaracijski politiki nič n ep a tri ati enega Sin protidr-žavnega, pač pa je prepričan, da se v bodočnosti lv hko odcepijo taki samostojni deli od države, kar bi bilo za habsburško monarhijo nevarno. On izraža .svojo mnenje, da morejo narodnosti med seboj v mi ru živeti.
Slovenski odbornik dr. Verstev Sie k odgovarja grofu Attemsu, da so ravno krivice, ki se godijo Slovencem, Hrvatom in Srbom, ustvarile deklaracijsko politiko. Ce bi bili narodi ob jiMju jednaico-pravni in imeli iste pravice kot sosedje Nemci, bi s-ploh ne bilo prišlo do gibanja, ki prevladuje sedaj na vsem jugu. Le potom deklaracijske politike bodo Jugoslovani dosegli popolno enakopravnost v uradu in v šoli, kakor tudi neodvisnost v gospodarskem o-žiru
KWSe:'ip •'jih^agp lom in nemškim
živečih zadovoljnih narodov, ki bodo tvorili močno velesilo, kakor je danes nemška ali severoaanerišika zvezna država. Ali poglejmo samo Švico,, ki obstoji iz treh ločenih narodov, iz Lahov, Francozov in Nemcev. in tako krasno uspeva, Četudi tvori vsaka- teh narodnosti popolnoma samostojen del. Seveda je bila zahteva nemških „Belangov“ višek državne modrosti, med tem ko je ista zahteva Jugoslovanov — veleizdaja.
Ti ljudje, ki so patriotje samo do preklica, ki so trdili z velikim navdušenjem na shodu v Gradcu, da bodi Avstrija ali nemška ali pa razpadi v prah, ti ljudje, ki pozabijo v tistem trenutku ves svoj toliko naglašeni patriotizem, ko jim vlada noče dovoliti vislic za Slovane, ki vlačijo na zelo neokusen način vladarjevo osebo v javno debato, ker mora odstopiti slovanski protivnik, Czernin, ti ljudje nam hočejo dajali navodila o lem. kaj je patriotizem in kaj je veleizdaja!
Po (eh izvajanjih slovenskega deželnega odbornika je dal deželni glavar resolucijo na glasovanje, ki se je sprejela.
Dr. Verstovšek je zahteval, da se njegov protest protokol ira in je izjavil, da bo izročil c. kr. a am e stni ji in ministrskemu predsedstvu kot slovenski deželni odbornik in zastopnik slovenskega ljudstva posebno spomenico, v kateri bo obrazložil svoj u-govor, utemeljevale ga s krivicami, katere je vedno prizadejala deželna avtonomna oblast slovenskim dežel a nom.
Obračun za nestrpnost nemških deželnih odi oornikov pride. Toliko vemo že danes, 'da je vse s!Ci ve sko spodnještajersko ljudstvo ednega mnenja, da ’ -Ovenskih zastopnikov ne bo več pošiljalo v Gradec v deželni zbor med nestrpneže, M delajo proti Slo* vencem in jim režejo bridek kruh. Ce nas tako sovražite, zakaj se tajco branite, du se ločimo od vas?»-
Slovene!, Slovenke!
Nepopisno je gorje, katero je sedanja vojska p ri zarij al a našim goriškim rojakom! Malo je dežel, ki bi 'bile v vojni toliko trpele, kakor ta našemu srcu najbiižje stoječi del slovenske domovine. Sovražnik je že davnaj moral zapustiti deželo in goriški rojaki se polagoma vračajo iz begunstva v svojo domačijo. Z vročim hrepenenjem so pričakovalii ta srečni čas vrnitve, Toda doma jili čaka, žalost, razočaranje, obup! Domovja so jim razrušena, cvetoča polja, rodovitni vinogradi in travniki opustošeni, gjozdovji uničeni, vse poljedelsko in drugo orodje ter oprava uničena ali ugrabljena. Nimajo živil, nimalo orodja, nimajo vprege, nimajo strehe, a zemlja kriči po obdelovanju. .Toda kako naj delajo praznih rok?
Pomaga naj vlada, kakor je njena dolžnost! A ta pa dela tako počasi in nezaictositn<o, da vračajoči se begunci obupavajo. Utegne se zato zgoditi, da začno razprodajati svoja zemljišča tujcem.
Slovenci! Naša dolžnost je, da takoj pomagamo in Goriško ohranimo svojemu narodu!
V pomoč Goriški se je osnoval kranjski pomoč ni odbor za obnovitev Goriške s sedežem, v 'Ljubka-ni, M si je svoje delovanje razdelil v! tri odseke: a) kmetijski, b) stavbni, c) finančni odsek.
Za danes stopa pred slovensko javnost Kmetijski odsek z nujno prošnjo:
Darujte kmetijsko orodje, pa tudi pri stavbnem delu in v gospodinjstvu potrebno orodje in opravo! Marsikje imajo tega, orodja več nego ga doma rabijo. Kdor more, naj to daruje, tudi če je nekoliko poškodovano. Odbor bo že posrrbeL da se tako orodje popravi. Kdor pa ne more podariti orodja, naj ga pa da na razpolago ,za primerno ceno, ki naj vpošteva dobrodelni namen odbora.
Kdor ne more darovati orodja, naj daruje v denarju, da se omogoči oddajati nakupljeno orodje po znižani ceni.
Razdelitev nabranih predmetov se je poverila Goriški zvezi gospodarskih zadrug in društev v Go-”’ci ki bo v tem oziru postopala dogovorno z vsemi gospodarskimi organizacijami na Goriškem,
Po možnosti naj se darujejo ali ponudijo v nakup .sledeči predmeti : razni lahki plugi, lahke brane, rovmce, različne motike, krampi, lopate, gracije, vile, kosi, srpi, osle in klepalce, sekire, žage, vejni-ke krivce, škarje za drevje in trte, Škafi, solide, polovit jaki, kadi in druge vinske posode, kletarsko c-rodje, gospodinjske potrebščine in sploh * se, <car se da rabiti v kmetijskih gospodarstvih.
Slovenci, Slovenke! Veljka, sp brpmena, ki jih
natega današnji čas, vendar.naji se-.pihče im;Pid-
hresimo^ da se zavzamejo začč., gg. duhovniki hi gg. učitelji ter župani in 'obeijfski;-predstojniki, ki naj blagovolijo v svojem okolišu organizam b zbiranje in odpošiljanje darov.
'Orodje naj se pošilia ,ia naslov: Gospodarska zveza v Ljubljani.
Denar naj se pošilja z označbo: „Za Goriško“ na naslov: Zadružna zveza v Ljubi'am
Ljubljana, dne 15. aprila 1918.
Ò. kr. Kmetijska družba za Kranjsko, Zadružna zveza v Ljubljani.
Zadružna zveza v Celju.
Gospodarska zveza v Ljubljani,
Zveza islovenskih zadrug v Ljubljani.
Zadružna centrala v Ljubljani.
Goriška zveza gospodarskih zadrug v; Gorici.
Goriško kmetijsko društvo v Gorici.
Higijena in srednje iole«
Mariborski nemški list je že drugič posvetil v razmere, ki se tičejo naših srednjih šol in kriče v resnici do neba. Četudi je realčno poslopje že nad % leta prazno, se vendar realkia iz čisto navadne ko-modnosti noče preseliti vanjo. V realki ni bila bol-niSnica, temveč samo pisarne za višje častnike, tedaj vendar ni tako nesnažno,; da bi se tekom pol leta ne dalo osnažiti.
Mi ne poznamo pravih vzrokov, zakaj realka še vedno ne gre nazaj; a še mnogo manje nam gro v glavo, da 'dva ravnatelja, gimnazijski in realčni, s šestimi slugami ne moreta doseči, da bi prostore , kjer sedi predpoldne realka, popoldne pa gimnazija, vsak dan vsaj enkrat pometli. Najbolj oddaljenemu kočarju se bo čudno zdelo, ko izve danes, dà se v teh prenapolnjenih prostorih ne pometa vsak dan, temveč samo dvakrat na teden. Potem se ni čuditi, če se širijo med našo mladino, ki nima skoro riobene redilne hrane in mora živeti v taki nesnagi, nalezljive bolezni in da se jih bo lotila človeška šiba: tuberkuloza. Ali si ravnateljstvi in profesorski zbori, & so vobice neizprosni glede žalitev do dijakov, niso svesti velikanske odgovornosti, ki jo imajo glede na mladino in njeno zdravje nasproti narodu? Ce že profesorji v slepi klečeplaznosti proti ravnateljem in ■proti visokemu deželnemu Šolskemu svetu sami z navdušenjem požirajo mesto kruha gosti šolski prah, je to njihova osebna zadeva, glede katere so odgovorni samo sebi; da.se pa Čisto nič ne ganejo, ko vidijo bledeti v šoli nežna otroška lica, ko vidijo bolehati nadebudno mladež, to se nam zdi najbolj čuctno.
‘Starši, ki se ne upajo nastopiti proti šolskim oblast nukam, oe zatekajo k nam in nas prosijo, naj mi podregamo na pristojnih mestih. Začetkoma vsega tega nismo verjeli, ker presega ta brezobzirnost res vse meje posebno v času, ko zahtevajo; vedno in povsod upravičeno skrajno snago. Upali smo, da ne bo treba radi takih stvari klicati na pomoč oblasti. A žalibog je ostala stvar pri starem, zdravje naše mladine je na ta način v veliki nevarnosti. Zato zar htevamo odločno, da se omogoči snaženje s tem, da se preseli realka nemudoma v; laistno poslopje, ali-pa se skrbi za to, da se pometajo vsi razredi vsak dan. Ce se to lahko zgodi v sredo zvečer,, se zgodi lahko to tudi v petek ali torek zvečer. Zakaj niso dali tal POšAPi. potu.ti v 14. itui irapg.ičlfi , omili c&li?
municije, topöv in 'drugih vojaških potrebščin. Ne»-šita poročila o angleških iagubah so silno pretirana-Poslali smo na francosko bojišče še enkrat Mike strojnih pušk, kakor smo jih izgubili, tudi letal je zadosti, vsaki izgubljeni oklopni voz je nadomeščen * novim, veliko boljšim. V Angliji se izdela v enem samem ,mesecu več streliva, kakor ga je Anglija izgubila v tej ofenzivi, čeprav ga je izgubila ogromna množino. Vse rezerve municije in 'drugih vojaških potrebščin so pa nedotaknjene.
Pred večjimi boji na solunski fronti-
Vsled mobilizacije Grške dobi vrhovni povelj-? nik ententinih čet v Macedoniji precejšno rezervo jfafi£©sl$IV&IISÌ£tt	S» \ 160.000 mož. kar mu bo omogočalo izvršiti na-
®	“ I pade v večji meri’ V bodoče je torej na solunski
I fronti pričakovati večjih in bolj pogostih napadov.
Boji so posebno silni ob Stremi, kjer si hočejo Angleži ustvariti široko mostišče, da pripravijo na la način pozicije za grško armado, ki naj zasede le črte.
Politične vesti
J u nosi o v ans k i klub je prejel še naslednje izjave za majniško deklaracijo: Občinski od- j bor občine Anže, občinski odbor občine Gorica, kraj- f ni Šolski svet Globoko, dekleta in žene občine Morje j 118, Slovenske žene in dekleta iz Maribora spet nad j 500, krajni šolski svet Turje (pošta Dol pri Hrastju- ) ku), občina Prekopa, občinski odbor občine Pacinje,! ? žene in 'dekleta iz fare sv. Venčesla 90, žene in de- j kleta občine Vrkovei 62, žene in dekleta občine Spo- j dnje Hoče, možje in mladeniči, žene in dekleta obči- j ne Rogoza 41, občinski odbor občine Sv. Martin pri S Vurbergu, možje, žene in 'dekleta mestne občine Slo-j „Stajerc“ in tabor v St. Janžu. Zavedna Slovenj grade c, občina Gruškovec, begunci iz Wa|g,ne p. Venka iz slovenjgraške okolice nam piše:	Ker se»
Lipnici 568, občinski odbor občine Trnovci, občinski]! bila tudi jaz pri narodnem taboru v St. "Janžu, mi odbor občine Savci, žene In dekleta občine Škofja-b prinese fe''dni*znanka „Štajerca“, meneč: „Ce še ni-vas pri Celju (vasi: Zadobrova, Leskovec) 92, okoli- ! viideia vse. človeške propalasti in zlobe, evo jo.“ c® Ardili 316, Sv. Tomaž, Koblek, Selce, Dovše 112, J jn res^ ]caj tako nesramnega še do zdaj nisem čitala. Trnovlje 313, Ljubečna, Zalčret, Žepina, Lipovec, Dasi je „Stajerc“ cunja, ki jo pošten človek ne po-Smiklavž, Glinško 297, Runtole, Lahovna, Lešje,
Prekorje, Škofjavas, Smarjeta 139, skupno 1269 podpisov, občinski odbor Bizeljsko, občina trg Vojnik
260, krajni šolski svet v Globasnici, občina Gerlava j je moralično prop,al, ta išče propalosti tudi pri dru-na Murfskem poflju, županstvo Marija Rek« občina j gih, tudi tam, kjer je ni. Človek čistega žitja si po Kristanci, odbor občine Mihailoviči pri Ormožu, od-i m0iem mnenju takih nesramnosti in umazanosti niti bor občine Vitan, duhovščina dekanije Videm ob Sa4{ namisliti ne more Kdor „Stajerčeve“ laži, umazano-vi, krajni šolski svet v Zakotu pri Brežicah, hranil- j gti in perfidnosti z dopadenjem čita, kdor tak Ust še niča in posojilnica pri Sv. Juriju ob južni žel., ob- j podpira, ta že pripada tisti legiji, o kateri pravi zna-čina Zbigovei-Lastomerei, Slov,enei in Slovenke žup-b menit .Nemec.»Foerster: „Sie sind gestorben - ver-
gleda, vendar ga zamrzi njegova perfidnost. Nekdanji naš širom priznan učitelj nam je rekel vsak dan:. Dekleta, zapomnite si, čistemu je vse čisto. Kdor p»
kraju, Ljutoiper .(gasilija,> O!#».:-* Cveti, Ceza- | Rv0ji stranki zanesljivega moža, zato pa. naj mold, .hičvej,. StrtiČjajva^ristava,: Noršmel-Babinei, Gerla- g,e ne ve istine. Svoje odjemalci z lažmi krmiti,, j® ta-Bajnovci'1, Včhžej, Blilnčajnj', Buičejčolvci, Sitera 5,n I nepošteno. Poštenim ljudem dajati priimke, je kaz-NovavfašV Iljaševci, tvriževoi, Ključanovei, Lukavci, J njivo. Ce bi nas kdo drug ozmerjal, bi si že vedeli Kokoriči-Logarovci), možje in mladeniči, žene in d,e- | poiskati svojo čast. A „Stajerc“, no, ta pa raj le na-ldeta. občine Stranice, žene in ’dekleta Občine Dobro- , prej zmerja vse, kar je lepo, blago, dobro, pošteno, va pri Celju 126, žene in dekleta vasi Lokrovec pri j jn čisto Mi bomo pa brez njegovega dovoljenja poš-Celju 73, žene in dekleta iz Medloga in Lopate pri j teno naprej živeli. Da se je peljal naš prvoboritelj Celju 164, možje in mladeniči, žene in dekleta obči- § <jr. Korošec z nami na lestnaiem (lo j trajnem) vozu, ne Artiče pri Brežicah 280, občinski odbor trga Raj • J temu se seveda „Stajerc“ čudi. G. uredniku Linhar-henburg, ^ žene in dekleta iz Tiesjega» občine Viđenu tu bi njegova čast že ne dovolila voziti se na testuali. občani trške občine Ptujska gora 332,	*|	tem vozu. Nad konji, Ki so vozili dr. Korošca, »ep*
Na Fr e vör j u pri PilHtehlu Je podpisalo 16fs ~	1	-----
žen in deklet jugoslovansko deklaracijo, pošteno pomiti v 14 dni trajajočih počitnicah ?
Nemčija pritiska na Nizozemsko.
Nemčija zahteva od Nizozemske, da ji naj dp-voij prevoz vojnega gradiva čez njeno ozemlje in vodovje. Ta zahteva je enaka zahtevi Nemčije napram Belgiji leta 1914, ko je nemška vlada zahtevala, prosti prevoz in prehod nemških čet in vojnega gradiva. Zdi se, da hoče Nemčija na vsak način prisiliti Ni zozemsko, da se ukloni nemški zahtevi. V Londonu m VaŠingtonu pa so mnenja, da se Nizozemska nikakor ne bo udala Nemčiji, temveč se pripravlja na odločen odpor. Vrhovni poveljnik nizozemske armade je . ukinil vse vojaške dopuste. Odredile so se tudi druge vojaške odredbe, kar priča, da je postalo razmerje med obema sosednima državama — zelo napeto.
»ilMsäaaterXMps&ts* -
Francosko bojišče.
Na fronti vzhodno od Yperna so se Angleži nekoliko umaknili. Fronta gre sedaj sledeče: Lan-gemarck — Steen — Hooge — Zillebeke — Borna ez e el e. Za višino Kemme!, katero so Nemci iztrgali Angležem, se vrši huda borba. Na obeh straneh reke Somme hudi artilerijski boji
Anglija nadomestila svoje izgube.
-Vi angleški spodnji zbornici je minister Chanen ill predložil proračun o vojnih izdatkih, V svojih izvajanjih je rekel med drugim, 'da so izgubili Angleži v tej veliki bitki, Ki že traja pet tednov, 1000 topov, 4000 do 5000 strojnih pušk ter tako veliko količino streliva, kolikor aa morejo v Angliji y. enem ali do treh tednov izdelati. Koncem preteklega tedna si bile vse izgube ne le nadomeščene, ampak poslali smo še več, tako da je sedaj na fronti vsega dovolj
naj „Stajerc“ ne Skandalizira. Srečno so ga pripeljali k nam v Šmartno in tudi naprej bi ga bili peljali, ŽC M bil dr. Korošec to želel. Glede konja, ki je bil vprežen v drugem vozu. je pa „Stajerc“ enkrat le pravo zadel: „Premenjal je jugoslovanski jarem z nemškim.“ Slovenec rad daruje v dobre »amene. Nihče ni besede zgubil nad konjem. Neka nemška gospa, katere soprog je sodeloval pri nemSfteet* naskoku v St. Janžu, pa je profila Že drugo jutre pri konjskem mesarju v Slovenj gradcu za meso. Še dober tek jim želimo! Stru peno obrekovanj e. da se je dr. Korošec, skrival na vozu, zavrnemo odločno. Sicer bi bilo. pa to tuintam potrebno, ker preži »arij zlobna štajerčijanska druhal. Domovina ga pa rabi zdravega in krepkega. Cisto navadna štajerčijanska zloba je tuđi, da se dela-, kot da ne bi poznal naše deklaracije, ki tirja samostojno Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov. Da še govorim o dr. Trstenjak» in njegovi soprogi. Čudno se mi je zdelo, da je zaključil dr. Trstenjak shod, povsem nepotrebno celo, ker je vladal takrat že zopiet mir. Malo ogorčena sem bila radi tega. Da je dr. Trstenjak Nemce bolj ščitil kot Slovence, no, tega mu niti v zlo nisem Štela, smo že navajeni tako v Avstriji. Ce tega dr. Trstenjak ne bi bil storil, „Stajerc“ bi ga s kostmi v-red pohrustal. Se tako se zaganja vanj z vso svojoi zlobo, samo zato, ker je Slovenec. Ko sem poživljala v St. Janžu dr. Trstenjakovo gospo, da naj gre z nami poslušat, se ni odzvala, zatrjujoč, da mora o-stati objektivna, ker je njen soprog uradno poslan na, shod. Tudi pri oknu prvega, nadstropja .gostilne, kjer se je vršil tabor, ni bila ona, kakor je to pov-darjala „Marburger Zeitung“, ampak dekle, ki je izročilo pozneje dr. Korošcu Šopek. Gojspodje od. „Štajerca“ in „Mariboržanke“ slabo vidijo in slabo slišijo. Saj jim je vseeno, v koga se zaganjajo. Da le kroži strup! O svojih žrtvah naj pa, „Stajerc“ le bolj tiho govori, drugače pridemo mi Jugoslovani s svojimi in takrat bi morda še ptujski „Stajerc* oči odprl. Golgota našega naroda je prepojena z našo srčno krvjo, zalita z našimi solzami. Jn vsi, ki so padli pod težo križevo na tej Golgoti, prosijo za najs pri Bogu. Ali še ne Čutite tega, gospodje? — Šmarčan-ska Jugoslovanka,
Državni zbor ne bo začel zborovati v torek, 3Č f stva zopet Wekerlu, kateri bo skušal, kakor naglaša-aprila, temveč se je zasedanje' preložila z ozirom na j o razna poročila iz Budimpešte, sestaviti kompromi nejasen političen položaj'ba torek» dne 7. maja.	sno listo.
Madžarska nestrpnost. Po poročilu praških listov je ogrska vlada izbrala, iz Ogrske večje število Cehov. Ta ukrep utemeljuje ogrska vlada s tem, da se je baje pričelo panslavistično gibanje na, Ogrskem. CeŠki poslanci bodo stavili v avstrijski zbornici tozadevne interpelacije.
Gospodarska pogodba z Ukraj ao. Dne 28. aprila se je podpisala gospodarska pogodba med osrednjimi velesilama in Ukrajino. Našo vlado je zastopal poslanik grof Forgach.
Vojni odsek poslanske zbornice razpravlja še vedno cesarsko naredbo od 1. maja 1915, s katero se je črno voj niška dolžnost raztegnila do 50. teta. Posl. Kalina predlaga, da se tej cesarski naredbi odreče potrjenje, socijalni demokrati pa predlagajo, da se navedba nadomesti z novim za t onom, pri katerem naj se 2. poziv stopnjevaje odpusti. Domobranski minister je vsako spremembo cesarske naredbe označil kot za vlado neopreni Ij im z ozirom na vojaški položaj, o katerem ie v tajni seji dajal pojasnila. Posl. Benkovič je v seji 25. t. m. govoril in dal izraza nujni zah levi ljudstva, da se starejši letniki odpuščajo; zahteval je pojasnil o naših četah na Flandrskem in jiovdarial,
priznava pa važnost italijanske fronte, dokler se mogotci v Rimu ne odrečejo pohlepnosti po naših zemljah. Posl. Benkovič je nadalje govoril j 7r0|^, inolila k Bogu, da nakloni ljubljeni cesarici o oprostitvah, vzdrževalninah, posebno tudi z oziroma j 3V-0j blagoslov. — Pribijemo, da noben Nemec ni
"	razobesil na cesaričin god kake zastave; edino raz
uradnih poslopij so visele nekatere kratke zasta vice. Če pa je god cesarja Viljema, ali če pridejo vsenemški hujskači v Maribor, tedaj pa je ves Maribor v zastavah. G. župan celo uradno poziva ob takih prilikah meščane, naj okrasijo hiše. In za god avstrijske cesarice v nemškem Maribora tega vsega ni bilo ....
Obmejni Slovenc! proslavljajo god cesarice Zite. I Včeraj, dne 28. aprila popoldne se je vršila j v Št. liju v Slov, goricah veličastna prirede j lev v proslavo goda cesarice Zite. Slov. Dom je I bil okrašen s cesarskimi in narodnimi zastavami. Topiči so naznanjali, da se je zbralo na stotine
Tedeasfee novice.
Proslava godu cesarice Zite v Maribor«. Na
godovni dan cesarice Zite so se v vseh maribor •ikih cerkvah vršile slovesne sližbe božje, katerih so se udeležili zastopniki uradov, vojaštva, šole in drugi zavodi ter velika množica ljudstva, ki je
na Goriško, za katero je zahteval komandiranje domačinov v s vrbo del za obnovo, zahteval predložitev statistike glede setvenih dopustov pri posameznih četah, posebno pri strelskem polku 26, ter končno ožigosal postopanje podpolkovnika Fa sehing v Trbovljah, ki se vmešava v politične zadeve In drage take samolasti vojaških organov, in konč no krepko zavrnil podtike veleizdaje vsled agitacije za majniško deklaracijo.
Liberalni nemški gospodje gospodsko zbornice, so se malo spuntali ter so pozabili, cla jih je cesarjeva milost spravila v ono visoko hišo, v kateri zastopajo sami sebe, ne pa ljudstvo. Zrevol učioni ral jih »e podpredseunik gospodske zbornice knez Fürstenberg, osebni prijatelj nemškega cesarja Viljema. Ko se je
knez Fürstenberg vrnil i.z nemškega glavnega stana, | obmejnih Slovencih, da dajo duška svojim narodni sklical veliko plemenitaško zourov-anje • na ™ ap I aim čutilom. Dvorana je bila nabito polna in cele Kai-.ie potem sledilo, je znano. Ustavna m sredLja *	/.	,	. . ,.x*	,	. ..
stranka gospodske zbornice sta zahtevali, naj pred- množice ljudstva so oblegale zbirališče obmejnih
sednik knez Windischgrätz skliče sejo gospodske z- j Slovencev. Prišli so domačini, vsaka slovenska hiša bornioe. česar pa ta ni hotel storiti. Potem so riemš- j je bila zastopana, imeli smo v svoji sredi odlične ki liberalni visoki gospodje hoteli izdati neko_ izjavo, « goste iz Maribora in sosednjih župnij. Slavnostni go kar sp pa tudi opustili. Nazadnje pa so nekaj svojih | .^oj.^ je py0slavljal z navdušenem govora cesarico
plavokrvmh odposlancev dne Jy.. aprila poslali k dr. |	Nato sta se vršile dve riedališke nređstavi
Seidlerju ter so ga vprašali, ali bo zveza z Nemčijo «“J Wat?. sta . lle “'9 »,edaüSae preostavi, ostala vedno neomajno trdna in ali bo preprečil vse deklamacije, petje in govori. Tsa ^st ^ vrlini ob •struje, ki se v 'Avstriji pojavljajo zoper Nemčijo. Iz . te nerazrušljive zveze z Nemčijo so visoki nemškoli-beralni gospodje izvajali ta zakljnček, da mora tudi notranja avstrijska politika biti v sklaidu z zunanjo politiko, ki je znana; pod imenom beroTinski kurz.
Torej bi tudi notranja avstrijska politika morala; biti nemška, čeprav prebiva" v Avstriji 1)6 milijonov ne-nemeev, povečini Slovanov. Modri -t bolj po krvi, s
mejnim Slovenkam za čil nastop. Šentiljska podjetna dekleta so preskrbele gostom v kavarni raz novrstne dobrote za privezanje duše k telesu. Narodne popevčice so se razlegale pozno v noč po Št. liju. Tak® lepe prireditve že Slovenski Dom v Št. liju dolgo ni videl. Gmotni uspeh, ki bo prišel v dobro dobrodelnih namenov, je zelo lep. kakor po pameti — nemški gospodje, Kaj pa, če bi se j Nemci so plašili že ves teden, da bodo razgnali »torij ta-le veliko bolj logični zaključek: ker notrar | Slovence, a —- premislili so si. Mi pa kličemo: Bog nja politika v Avstriji vsled slovanske večine ne mo- . .	-	z-. ,
re biti nemška, mora tudi naša zunanja politika biti	J	n .	.	o ■ i	j ,	..	j ,
v skladu z nenemško notranjo politiko?!	Prvi aaj 1918!	Socialna	demokracija	dela po
Demonstracije v Ljubljani. Nemški listi poro-	vsej	državi velike	priprave	za proslavo	1. maja.
jSajo iz Ljubljane: Dne 24. aprila, v dopoldanskih u- Delo bo ta dan počivalo po tovarnah in drugih rab je prišlo pred poslopje kranjske deželne vlade. ; bridTh. Zaprle bodo tudi DgovHiHljTteiava e mise
kakili 200 ljudi, večinoma iz delavskih krogov. Odposlanstvo je zahtevalo od deželnega predsednika, da atti dodeli več živil za ljudstvo» Predsednik je skušal pomirjevajfrio vplivati na razburjeno ljudsko mfnoži-tjo. Nato se je zbrana množica podala pred deželni dvorec in stanovanje deželnega glavarja dr. Buster-SOflaj, 13en je pr®) 'do burnega vsklikanja proti dež. 'glavarju. Demonstranti so pobili več šip na glavarjevem stanovanju. Nato je ljudska množica navalila pred nemški kazino. S kamenjem in gorjačami so de-
fbodo demonstrbale za mir ta —kruh. A!i bo L. n aja oni.ejtn tu li promt Una železni c h, ae še da nes ne ve.Ker bo v sredo počivalo delo v 1 naši tiskarni, bo »šel ta teden »Slov. Gospodar« samo na 4. straneh, petkova »Straža« pa zopet na 8. straneh.
„Nemška Avstrija — ali pa o«beae Avstrije'
tako so sklenili včeraj Nemci na graškem * volks-
monstranti pobili'vse velike šipe na "ka^nl vredne ! tagu«. Rohneli so proti cesarjevemu pismu, proti 40.000 K. Od kazine je šla ljudska množica na Gla- \ rodbini cesarice Zite, proti Slovanom ter klicali
vil.	trg. Na potu so poškodovali več trgovin in kavarn. Krog poldneva je nastopilo vojaštvo. Kljub temu so trajale demonstracije šle ves popoldan. Poškodovanih je bilo zopet več hiš. Končeno se je zvečer zopet povrnil mir.
na pomoč Hohenzollerace. Prisegli so, da ne od stopijo ne pedi nemške zemlje v naših krajih in da se hočejo trdno skleniti s svojimi brati v Nemčiji. Zahtevali so od nemških poslancev, naj vsi
lažnjjva nemška peiočila o izgredih v Ljubljaai. f odstopijo in napravijo prostor novim možem. O Nemški listi so o izgredih v Ljubljani dne 24. a-	S shodu še govorimo.
prila poročali, da so izgredi imeli značaj pogrona	I Zveza jugoslovanskih	železničarjev	sklicuje iz-
prati Nemcem in da so poleg Šusteršičevih razbili i reden občen zbor dne 5. maja v Lljubljano Nasamo šipe na nemških hišah. To je čisto navadna	j rodai dom. Začetek ob	2.	popoldan. ? soboto, 4
nemška laž. Rabuke so nastale vsled pomanj-	f maja ob 5. uri zvečer	se	vrši Istotam	zborovanje
sanja živil. Nad 200 mater z otroci brez razlike narodnosti je zah lav alo kruha. Pridružili so se tu di drugi In tako je prišlo, da je več stotin broječa množica pobijala okna brez razlike pri vseh, kjer smatra, da ne trpijo gladu in da so krivi pomanjkanja. Prodarjamo, da je pobitih mnogo več šip na slovenskih nego na nemških hišah. Med pobijalci šip so bile posebno živahne nemške železni-čarke.
Wekerle zopet ministrski predsednik. Ker se Szterenyju ni posrečilo sestaviti na Ogrskem novega ministrstva, je cesar poveril nalogo sestave ministf-
delegatov. Prosimo vse podružnice, da z oziram na veliko važnost tega občnoga zbora zanesljivo pošljejo svoje delegate.
Iz justlčne službe. Okrajni sodnik v Ptuju dr Viljem Traun fe premeščen v Maribor; sodnik v Slov. Bistrici dr. Henrik Fohn fe premeščen v; Ljubi’ano.
Iz srednješolske službe. Profesor na državni obrtni šoli v Trstu inžener Viktor Turnšek je pre-stavljen na državno obrtno šolo v Ljubljani.
Pozabljiva cenzura. V petkovi „Straži" nam je mariborska cenzura zaplenila v poročilu o Brenčičevem shodu pri Sv. Bolfenku 5% vrst resolucije., V
,.Slov. Gospodarju", ki je izšel dan poprej, pa *a tki resolucije ni bil zaplenjen. Slavna cenzura je torej ■ Inko pozabljiva, da zapleni danes to, česar včeraj ni l zaplenila,
Nemški Schulverein je postal glavni dedie p« umrlem sveČiniskem županu in gostilničarju Menhar-tu. Vrednost premoženja znaša okrog 300.000 K. Ne-j kaj dobijo tudi posamezniki in Menhartovi služabni-! ki Menhardt zahteva v oporoki, da se mora v Sve-i čini in Gornji Sv. Kungoti zgraditi popolnoma nemil ška Šola. — Slovenci in Slovenke! Spominjajte se i s vi naših narodnoobrambnih društev, posebno Slovenji s k e Straže v Ljubljani!
Kaj pa to? V konjiškem okraju se širi nasled-! nje dopise: „Uns treibt nicht Eroberungssucht, uns I treibt der unbeugsame Wille, den Platz zu bewah-I ren, auf den uns Gott gestellt hat!“ Te besede, ka-
|r tere je nemški cesar govoril, mora ista oseba 9 dni zaporedoma vsaki dan drugemu znancu pisati in isti _ ravnotako spet naprej. Siritelji tega evangelija so se zavzeli, da morajo te besede (Kartenkette) priti skozi vso Avstrijo. Kdor bi pa ta dopis prejel in bi ga ne dal naprej, ne bo imel vec sreče. Kdor stori po navedenem načinu, doživi deveti dan veselo presenečenje. Naši nemtoni so si izmislili zopet eno pametno! Ali
i iih ne t rkj| Imi a A	_____	_ ■	,
\	Kaj Je z Oinlgovirai- drvi?, v Slovenski saper
f nam piše z bojiščaS Z ogorčenjem smo čitali v „jStra-I ži“ in „Slov. Gospodarju", kako z mladimi latiti vozi f vojaška oblast OrnijgO(^a drva iz*ftt. J'alnža. v Ptuj.
I Ali misli vojaška oblast,\da z vožnjo Ornigovih drv j tudi brani domovino? MF na fronti smo drugačnih j misli. Odločno protestiramo, .da bi se smatralo naše j 171etneä tovariše za örnigovo Živino! Kje je kaka pra^ vična oblast, da bi ščitila uboge naše fante?
je oneracene Lučane. Opetovano je bil že govo« v „Straži“, kako se v Lučanah nasilno potiska, slovenščina iz cerkve, V spopolnilo naj služi naslednji zgodovinski podatek:	Rajni graški zgodovinar Fr.
Krones je 1, 1892 priobčil v 24. zvezku „Beiträge zur Kunde steierm. Gosehichtsquellen“ daljši članek e zgodovini jezuitov na Štajerskem. Na str. 40 beremo, da so 1. 1752 imeli jezuitje v Mariboru misijon.
Iz Maribora so Šli na misijon v Kamnieo, v Selnico in Lučane. V teh treh krajih je bil misijon samo % slovenskem jeziku (in vindice lingua), dočim je v Ar-vežu (Arnfels) bil misijon v obeli jezikih. Koncem 18. stoletja in začetkom 19. stoletja! so bile Lučane popolnoma slovenska župnija, šele v drugi polovici 19 stoletja je nemški fanatizem svetne in duhovske gospode pa Šole skoraj zatrl slovenščino. Ta podatek nam je tudi merilo, kako se je vsled krivičnega ger-manizatoričnega. zistema v zadnjih 150 letih pomak-nila narodna meja.
Krvavo potrebna je, obilno sadu bi rodila in s*-dajno navdušenost bi utrdila ljudstvu kratka!, jedrnata, prav zastopna knjižica o spočetku in pomenu, opravičenosti in namenu naše majniške izjave v državnem zboru. Kdor mkre, naj jo hitro sestavt : dobro delo bi storil za svoj narod in za pravo srečo avstrijske države pod habsburško vlado. Razložiti bi bilo pri tem namen in vzrok nemškega — razburjenja ...
Značilno maščevanje. Na železniški postaji v Spodnjem Dravogradu živita čisto za «e, mirno in tiho, še dva slovenska gg. uradnika. Oba sta. imel» slednje dni smrt v rodovini. Ta je izgubil mlado ženo, oni nad vse ljubljeno taščo. Tema dvema uradnikoma so kmalu po svetovno zaslovelem shodu v SL Janžu — zvedel sem to prav slučajno, ker gospoda, sama se čisto nič ne vznemirjata — poslali nemški tovariši odposlanstvo dveh mož g sporočilom, ’da prekinejo odslej — menda pod. utisom krepkih ženskih pesti — ž njima vsako osebno občevanje. Ali ni tako ravnanje slabotno znamenje, znamenje jalove onemoglosti ?
Posi-ečilo se mu je. Gimnazijski profesor dr. Karel Ozvald iz Gorice, leta 1014 vseučiMŠčni učenik (docent) vzgojeslovja v Zagrebu, sedaj vojački prostak, je bil ob izbruhu vojske po zlobni ovadbi stanovskih tovarišev seve nedolžno zaprti in zaradi tega povsod vedno kot sumljiv označen. Te 'dni je po večletnem prizadevanju poslancev naposled ven darlo prejel od c. kr. ministrstva iz Dunaja pismeno sporočilo, da sé mu na podlagi ponovne preiskave povsem izbriše sleherna označba! kakršnekoli nezanesljivosti. Je pa to čisto umevno za. vsakogar, ki tega gospoda profesorja pozna. Mož. zelo rahlega zdravja, ni bil nikdar politik, marveč le tih, del ave n učenjak in plodovit znanstven pisatelj, modroslovski strokovnjak v dušeslovju. Dijakom sta znani njegovi učni Knjigi Logika in Psihologija, profesorjem njegova Srednješolska vzgoja. Ali mu bo ugoden vspeh te ponovne preiskave sedaj prinesel upoštevanje v vojaški službi? Ali ga bodo poklicali oaz a j v šolo, bodisi na gimnazijo, bodisi na vseučilišče, kamor po svojem znanju spada in kjer bi domovini in 'državi donašal haska? Pravičnost bi to zahtevala, ona pravičnost, M je bojda, podlaga Kraljetva.
Groi Tisza o vojnih kuratih. Letnega občnega zbora ogrske reformirane cerkve se je med 'drugimi udeležil tudi vrhovni kurator te cerkve, grof Tisza, da govori o žalostnih izkušnjah, katere je dobil na fronti Kot polkovnik debrečinškega huzarskega polka. Zahteval je strogega nadzorovanja re.or-miranih vojnih kuratov. Bil je dva meseca na fronti, toda ves čas ni videl na fronti niti enega vojnega kurata reformirano cerkve, pač pa je videl na fronti
vsak drugi dan katoliškega voju-ega kuraia-iextuta , o katerem je rekel, da je svoje dolžnosti izvršil v polni meri, Nadalje je rekel, da je prišel protestali tcvaki (evangeljski) vojni kurat le tedaj na fronto, če je bil |,oklican ; toda, reformirani vojni kurat ni pr šel na bojno Črto tudi ne tedaj, če ga je on kot divi-zijonar poklical, torej je tudi še celo njemu kot divi-zijonarju odrekel pokorščino. Lahko si je torej mislili, kjako izvršujejo reformirani vojni kurati arvjojo službo v; takih slučajih, v katerih se dotični vojaški poveljniki nič ne brigajo za to. Izvajanja grofa Ti-sze, ki je kälvinec, so napravila na vse navzoče velik utis.
Slovenska šola v Mariboru. V časih, ko uničuje strašna vojna cvet našega ljudstva, je dvojna dolžnost prijateljev ljudstva, skrbeti za naraščaj, za tiste, M naj stopijo na mesto tistih, ki so izkrvaveli v strelskih jarkih ali pa se vrnejo kot invalidi v domovino, skrbeti moramo za mladino, ki je godna za buds ko šolo. Precej ljudskih šol smo ustanovili že v Trstu, a popolnoma smo pozabili na Maribor, kamor buta nemški val z najhujšo silo. Dokler- se uspešno brani slovenski živelj v Mariboru in zadržuje nemški tok na jug, tako dolgo je slovensko zaledje s Trstom vred na varnem. Ce pa pade Maribor, je Nero» cem pot na jug odprta. Edini način, da se ubranimo nemškemu poplavljenju, je ustanovitev, ^slovenske ljudske šole, ki bo pripomogla k temu. da- ostane tista cieca, ki inv. slovenske starše,^slovenska. Kajti kar obiskuje sedanje^mariborske šclje, je narodno izgubljeno. A že ti maloštevilni oklici so pokazali svetu, da slovensko ljudstvo razume važnost ljudske šole sploh, posebej pa one v Mariboru. Prispevki priha-
Št. Janž pri Velenju, 10 K; Ivan Lenart, uadžupn., Šmartno pri Slovenjgradou, 20 K ; dr. Pregl, zdravnik, Vuzenica, 20 K ; Stefan Pivec, dekan, Vuzenica, j0 K; ’Ognjeslav Skamlec, župnik, Sv. Andraž (Les-kovec-Haloze), 100 K; Franc Resnik, e. kr. davkar, Maribor, 10 K; Jožef Rehar, kaplan, Sv. Jurij, v Sl. gor., 110 K; Franc Štuhec, župnik. Sv. Jurij ob Sč., 50 K; Franjo Sinko, župnik, Smartin na Pohorju , 20 K; Hinko Šiško, Selce št. 00, kot zapuščino po t Franjo Šiško 20 K; Peter Mravljak, veleposestnik, Vuhred, 20 K; Šeško Konrad, župnik, Sv. Anton na Pohorju, 14 K; Matko Krevh, kaplan, Remšnik, 10
K.	— Vsem gg. darovalcem srčna hvala. Prof. M. Piro, Maribor,- .Wildenrainergasse 16.
Sladkor za žito. lzsia je naredba ministrstva za ljudsko prebrano, ki določa, da dobi kmet, kateri odda žito, določeno za lastno rabo, 2 kilo grama sladkorja za vsakih 100 kilogramov oddanega žita, ne da bi mu trebalo oddati sladkornih kart.
Dopisi.
Maribor. Mariborski magistrat je dobil za me-fvtni okoliš 5,00 meterskih stotov krompirja za serm>. Kdor še rabi semenski krompir, se naj oglasi pri vonju jprehranjevalnega urada, dr. Valentinu. Ta krompir se sme uporabljati samo za some na njivah m v vrtih, ki sipadajo pod mestni okoliš. — Radovedni pa smo kam bodo Mariborčani nasadili toliko krompirja, ko bi za njive in ‘vrte v mestnem okolišu gotovo zadostovalo 100—2,00 meterskih stotov. Z dežele pa že
jajo v lepem številu in nas navdajajo z upanjem, da j prihajajo pritožbe, da kmetske občine ne dobijo niti
nismo daleč od tistega trenutka, ko lahko otvorimo vrata slovenske šole v Mariboru mariborski slovenski mladini. Agitacijo je prevzel i osebni šolski odsek, obstoječ iz Članov obeh narodnih strank ter poveril upravljanje šolskega sklada blagajniku mošike mariborske Ciril-Metodove podružnice. Prispevke je tedaj treba pošiljati na mošldo podružnico Družbe sy, Cirila in Metoda v Mariboru.
Društvo slovenskih javnih in zasebnih nastav-Ijencev v Mariboru in okolici. Beda, tč jo čutijo ravno nastavljene! v največji meri, se še vedno veča, in bo ostala še dolgo časa po vojni. Draginja bo ostala v isti višini še leta in stare cene se ne bodo nikdar več vrnile, pač pa bodo postala stanovanja dražja,, ker bode močna klika kapitalistov gotovo dosegla, da se sedanje postave, ki prepovedujejo zvišanje stanarine, po vojni razveljavijo. Na d nagi strani pa bo vlada protežirala nebrojno število vojnih invalidov, tako da bo delodajalec lahko odslovil ali pa, na drug način pritiskal na posamezne nastavljene«. E-dina pomoč proti vsemu temu je v, trdni organizaciji. Pravila zgoraj imenovanega društva, M jih je že sklenil zaupni sestanek dne 10. marca t. 1., so v s-mislu postave odobrena in društvo lahko prične Svoje delovanje. Zato je treba, da priglasijo vsi javni in zasebni nastavljene/ moški in ženske, svoj pristop, ako hočejo vplivati na zboljša,nje svojega gmotnega položaja zdaj in po vojni. Koliko moč ima trdna stanovska organizacija, vidimo posebno pri socijalnih demokratih, ki so dosegli vse svoje velike vspehe le samo vsled skupnega nastopa vseh delavčev. Kakor hitro so se pa cepili, je izostal takoj tudi vspeh. Ce hočemo tedaj zagotoviti sebi in svoji deci nekoliko o-fcleke in hrane, moramo nastopati is svojimi zahtevami vedno vsi skupaj, vsi Slovenci združeni v lastnem društvu in Nemci v svojem. Nemško podobno društvo je brez potrebe politično in izrecno Nemcem namenjeno ter izključuje Slovence. Zato smo bili prisiljeni 'Slovenci ustanoviti za-ise lasltno društvo, a samo stanovsko brez vsake politike. 'Seveda bo imelo to društvo vspeh le tedaj, če se združimo v resnici vsi nastavljenoi brez ozira na družabno stopjo. Draginja nas je napravila vse enake, dolgovi nam grozijo ali nas že tlačijo na isti način. Zato proč z vso m predsodki in prijavile vsi svoj pristop v Mariboru in po celem mariborskem okrajnem glavarstvu na naslov profesorja Voglarja, ki bo kot predsednik pripravljalnega odbora sklical na podlagi došlih pri fa. v občni zbor.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n. : Posojilnica v Mariboru 1000 K ; Ivan Kotnik, kaplan Sv. Anton v Slov. gor., 10 K; Josip Schmoranzer, c. kr. profesor, Ep pan (Tirolsko), 5|0 K: Anton Krisper, tovarniški ravnatelj, Radeče pri Zidanem mostu, 10 K : Alojzij Cilenšek, župnik, Poljčane, 20 K ; dr. Florijan Kukovec, odvetnik, Slov. Bi sitnica,, 20 K: PauliČ Peter, kaplan, Hoče, 5 K; dr. Medved in dekan Cižek, Jarenine, 45 K; Leopold Petovar st., veleposestnik, Ivanjkovci^ 100 K: Leopold Vozlič, župnik, Spielfeld, 20 K; Jakob Tajek, o. kr. vojni superior, Inomost, 30 K; Franc Pečnik, župnik, Podgorje, pošta Slovenjgradee, 20 K; Josip Selih, župnik, Sv. Kunigunda na Pohorju, 20 K: Anton Meden, posestnik, Begunje pri Cirknici (kot bivši mariborski reale«) 10 K; Ivan Kovačič, posestnik, Pristova, 6 K; Franc Voglar, c. kr. profesor. Maribor (od
IV.	b razreda) 8 K; Franc Bratušek, župnik, Svetinje pri Ivanjkovcih, 20 K: L Frangež, župnik. Sv. Marjeta ob Pesnici, 20 K: Jožef Cerjak, župnik v p., Rajhenburg, 10 iv; Hranilno in posojilu® društvo v Ptuju 200 K :	Mat. Zemljič, župnik, Sv. Tomaž pri
Ormožu, 20 K:	Josip Lončarič, župnik, Sv. Jjedert
nad Laškim, 20 K:	Josip Maiurič, nadučitelj. Sv.
/Trojica v Slov. gor., 20 K: M. Strašek, župnik v p.,
približno toliko semenskega Krompirja, kolikor bi se ga neobhodno potrebovalo. Mnogo ubogih kočarjev, viničarjev, najemnikov in 'delavcev bo ostalo brez semenskega krompirja, ker ga m dobiti. I’ovilarjati pa moramo, da gre oKrajno glavarstvo ljudem sicer zelo na roko radi krompirja, a če ga ni več, se ne more ozirati na prošnje. Kdo je neki dodelil mestu Maribor I 500 meterskih stotov semenskega krompirja? Dob n bi bilo, če bi kaka višja oblast zahtevala natančne sezname, ali so Mariborčani res tudi zasadili ves m dodeljeni krompir!
. Smdeua Maribora. V nedeljo, dne 28 april* je umrl Franc Črnko, star 90 let. Rajni je bil oče že umrlih čč. gg. Jožefa in Marka Črnko. Njegova vnuka č. g, Marko Škofič in č g. Marko Kranjc služita oba kot c. kr. vojna kurata. Pogreb bo v torek, dne 80. aprila ob 1/s4. ori popoldne na po kopališče k Sv. Jožefu. Svetila vrlemu možu večna luč! jgpiP^^
Jarenina. Pri šolskem vodstvu se je podpis-. !o na sedmo vojno posojilo blizu 300.000 K. To je za s-jvi'omne naše okolščine res velikanska svota, obenem dokaz globokega čustvovanja naših dobrih obmejnih Sh vencev do cesarja in domovine. Za dan „žepnih robcev“ se je odposlalo 734 K in okrog 60 kg perila, za 4 Štajerski vojaški dan smo izročili 328 K, za vojne vdove in sirote pa 105.64 K. Domovinska hvala vrlim JareninČanom!
Cniurek. Potrebo organizacije Slovencev v naši župniji čutimo vedno bolj. Desni breg Mure, kateri spada pod našo župnijo, je še po večini slovenski. Sladki vrh, iSvečene, Wiesenbach, Frattenberc, in Fratte n dorf imajo popolnoma slovenski značaj. Rodbinska imena so po večini slovenska. Te ljudi moramo rešiti narodne smrti. Prosimo pomoči iz Mar ribora in iz sosednjih slovenskih krajev! (Le pišite nam, kje in kedaj bi se naj vršil namenjeni zaupni sestanek cmureških Slovencev. Uredništvo.) — Uinr-1 sta dva. stara CmureČana: odvetnik dr, HofsUitter m gostilničar Veitlitsch (Fajtlič). — Ozimno žito kaže zelo lepo, ja,rina pa je bila do zadnjega dežja bolj slaba. Sadno drevje je v samem cvetu. — V mlinih ob Muri se vrši stroga, Kontrola. Vsak teden pride u-radnik po dvakrat pogledat v mline.
Gornja Radgona. Posojilnica v Gornji Radgoni ima v četrtek, dne 2. maja,, ob 10. uri. dopoldne v svojih uraldnih prostorih svoj 26. redni občni zbor. Ta zavod, ki se nahaja na zelo važni postojanki, na slovensko-nemški jezikovni meji, se prav dobiro razvija. V preteklem letu ie bilo denarnega prometa že skoro dva milijona K, hranilne vloge pa so narasle skoro na 1% milijona K. Vse ljudstvo gornjeradgons-kega okraja, kakor tudi slovensko ljud|stvo radgonskega okraja, posebno Prekmurci, bi se morali zatekati v vseh denarnih zadevah edinole k temu, na popolnoma, trdni podlagi stoječemu zavodu, ne pa k zar vodom, ki podpirajo s slovenskim denarjem nam sovražna bojna društva kot Südmarko. Sehulverein itd. Zadružniki, pridite v obilnem številu na ta občni zbor!
Vransko—Sv. Uršula. Prvo pom]albansko romanje za toli potrebno dobro letino in za druge pa-triotSčhe namene od odtod čez Sv Križ na Sv. Uršulo v dneh 2., 3. in 4, maj n il: a, tako da bo na Florjanovo, dne 4, majnika, zjutraj sv. opravilo na Sv, Uršuli, kamor bi se lahko došlo dne 3. majnika tudi z vlakom do Šoštanja, odtod pa peš čez St.'Vid, lUer M sv. maša, dne 3. majnika krog poldne,
Celje. Celjsko pevsko društvo je priredilo v petek, dne 19. aprila, ob 8. uri zvečer- v Narodnem domu v Celju občni zbor, prvi po štirih letih! Navzočih je bilo 50 pevk in pevcev in odlični Celjani: gg. kaplana Z. in B., g. ravnatelj Smrtnik, g. vodja
Gradišnik, g. Pertot in drugi podporni elani in tgo-stje. Podpredsednik g. Rudolf otvori zbor. st .posebnim pozdravom gg. duhovnikoma, opraviči predsednb ka in konštatira sklepčnost, nakar sklene obe. zbor k dnevnemu redu, ki m razvije nad vse krasno : 1» t Poročila dosedanjega odbora:	Tajniško poročilo sé
’ predvsem spomni žrtev nesrečne vojske gg.: Ivanš-r. Ka, Valsleta, dr. Iv. Serneca, dr. Baša, Berka, Mart. f Ravtaria, Radeja, končno gdč. Videmšek Malči por.
? Bole, g. Viharja. Časten jim spomin! Poroča dalje, da društvo obstoja že 24. leto in šteje letos 3 častne člane, okrog 100 podpornikov, 65 pevk in pevpev in to kljub vojski, ki je sicer društvu mnogo škodila, da je moralo molčati in tekom vojne zapelo le par nadgrobnim ,A zdaj ga, je slavna jugoslovanska deklaracija oživila tekom 6 tednov, pevski zbor kaže krasne zmožnosti v čast tudi neutrudnemu vodju g. 'Preglju, zato ga zvesto podpirajmo, pevsko društvo nam je največja potreba v teli brezobzirnih časih. „Kdor cisto ima srce“, ve, kje je naše kulturno ognjišče — Celjsko pevsko društvo! Obenem se pevski zbor zahvali zlasti Ljudski posojilnici, da je pevce začasno sprejela pod gostoljubno streho! Nadaije prosi j>-proščenja, če nismo mogli zvedeti za vse pevce in jih imenoma povabiti, ker so zdaj v Celju same nove pevske moči. Zato nie more nihče čenčati o pristranosti in zapostavljanju. Z velikodušno gesto smo pokopali predvojni separatizem in z jugoslovanskim preporodom iztrebili iz enodušne družbe sitne parazite. Arhivar pove, da je v inventarju do 2000 partitur in drugega, a vše to je treba še izpopolniti pò potrebah štiriletnega ispanja. Blagajnik pjove, da je blagajn« aktivna, dokaz, kako idealna je društvo delovalo in žrtvovalo vse za umetniške in moralne vspehe. A'sa poročila se odobre in odboru izreče absolutorij in zahvala. 2. Volitev novega odbora. Dosedanji tajnik priporoča predsednikom neodvisno' ojsebnost, M naj zoere v pevskem društvu vse slovenske pevce celjske brez razlike stanu in čina. G. Pregelj predlaga g. Rebeka, ki ga občni zbor z vzKlisom izvoli. Novi predsednik po kratkem nagovoru in vzpodbudi zasede svoje mesto. Odbor se nato sledeče izvoli?1 podpredsednik kaplan Lasbaoher, blagajničarka gospina-Plestenjak, tajnik Jošt, arhivar Jakob Blažon, odbor ni id : gospa Videmšek, Petek, Rudolf, zastavonoša Kozole, pregledovalci Arnim Gradišnik, Likar in Videmšek. Predsednik ugotovi, da take edinosti še ni bilo v Celju in da se obeta plodovito delo. Ravnatelj Smertuik navdušeno čestita krasnemu občnemu zboru, M je prvič zbral vse celjske Slovence vi eni misli tudi pri celjskem pevskem društvu, zato naj s® nikoli ne zgodi, da se zopet razkropimo, temveč da pokažemo največjo disciplino. Nazd,ar ! Navzoča gg. duhovnika sta bila ves večer predmet iskrenim ovacijam in sta iz odkritosrčnim najstjopbm pomogla-do slavnostnega razpoloženja, da moraj vsakomur biti žal, ki se ni udeležil tega; bratskega zborovanja. G~ tajnik priporoča, naj vsi pevci gotovo obljubijo, da se nikoli ne izneverim društvu, pa naj pride SirkQlU ra slogi je moč. Kdor naš si, z nami poji Vse podpornike in denarne zavode ,pa prosi še nsa-daljne naklonjenosti. Pregelj pošebno pohvali izredne zmožnosti cenjenih pevk; naj ostane ljubezen do društva trajna, da bomo slavili triumfe. Velike ovacije je povzročil nastop g. Pertota, ki zastopa pevsko društvo „Adrija“ iz Barkovelj in je z dvema. gd& hčerkama navdušeno vstopil v celjsko pevsko društvo z željo, da praktično izvedemo praktična načela», in si izberemo najširše torišče za novo započeto delo. Med tem je g. K. iz Vojnika nakazal društvu 100 K v priznanje moralne zmage našega- naštopa in j*-tako postal naš pokrovitelj. Enako tudi neimenovan* goa. celjska 100 K. Lep zgled! Pri slučajnostih s® soglasno določi prispevek podpornih Članov Z 1 K na mesec, Nato se zaključi dnevni red. Omeniti treba, še, da je zbor divno zapel „Pod klančkbm“, ..Pò 8è-voi, po Dravci“, „Slovenec in Hrvat“: J0 boji“ Tö celo vrsto drugih pesmi. Vse to je izredno učinkovalo in h koncu nas je (g. vodja, Gradišnik pri pr aril tfo razigranosti s prav mladeniškim ognjem, ki mora z* seboj potegniti vsakega omahljivca, da se z dušo i» telesom zapiše našemu praporu v čast in slavo našega napredka.
Najnovejša poročila.
Iz najnovejšega nemškega uradnega poročila.
Berolin, 28. aprila.
Francosko bojišče.
V Flandriji so se Angleži nekoliko umaknili, istotako južno od Langemarcka in vzhodno od Yperna. Za višino Kemmel, katera je pred dnevi padla v nemške roke, se vršijo hudi boji. Ob obeh straneh reke Somme živahni artilerijski boji.
Trdnjava Kars padla.
Iz Carigrada se z dne 27. aprila n radno poroča: Tnrške čete so zavzele rusko kavkaško trd» dnjavo Kars. Vplenjenih je bilo 860 topov in velike množine raznega vojnega gradiva.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.*
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupam
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru*