.k0t tedn* - Od 1. januar. , 1958 kot Poltednik - Od Januarja 1960 trikrat te.
d!inLk°' ln Sicer ob Pone-sredah in sobotah
2jiA s I L O    SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA'   CJUDSTVA    ZA GORENJSKO
KRANJ — PONEDELJEK, 3. JUNIJA 19fiS — LETO XVI. — ŠT. 64 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kočijan
Ob dneva kr?o-
dajavcev
krvoda
Ve* kot ^'""""lavcev ni majhno. ?°'tnjske °dst0tk™ prebivavstva kri- Samo I cnkrat darovalo
lini/1 je bil°7J07 in
^oVncVJ Utrov krv'i ^a transfu o na Golniku in zavot
y leta
smo pret-
.  Medtem ko
*a'leti PrecJ'et>lh>, $m° hoteli lani
C,jo Ptidobil"°V > 'm smo zat0 ak-ntsli t uY«T]cl krv°dajavce v pre-n*m \, Z?0"1, ?a teren- Čeprav >Jka\ ,dolo*U> »*> da kri Motnega prebivavstva, 'c. kakor je bilo re-*!°tkov\7yr,e<ie, smo ga za 5 od-
¥ od^otk
10tCpre?7iic' tfse PrhA S tem »no se naj-Utni<° To , 1 ?a let*njo deset-r°"ovormega krvodajav-
*tva "hi
aPredek rana
ravstva, bolje
7"<*na m  t-   i — **>  "vije vrv
S^^feSP*. Pristop
^rvi,
tvena veliko Pla
služba med
orgama
ie po vojni ter-drugim tudi več
? Ve* Sil k\vpda]avci ? P* jet   l,tti t*treb- SociJi
Z1*0"' U-'"0501 *** Oarr*,,..  T1 se ne
to novo mi-^rov«nauJC n? mo,re plačevati.
tU* slovel*" °lnega ali ran>e-yv*nja   !.    nl m°re biti stvar
Iv*«i'V>J;W  lc humanizma,
Py^saml *-j,t0 ie v letu 1948
ilol]?ih kriro±-'lti K°:
'td,
ajavcev, ki
nahe
V Jo od JU/ a,ala tc*«kom. Ko r°d*)*vsiadU  *   nakaznice, ;e
$1 krvnd^'^^0 zbi-
pa je prevzet
*'« leta J9U
I*' »'dV\ h!l° Potrebno vedno n?0d*hvcev >c Potrebno tudi i
ni več Ll'1 nal°Z<* pridobiva-th t(rnvcČ    °.ltvar Nečega kri-
tah
drHž~be»;?ahtfVa sodelovama ,pa *aslH»-  •     1 dolžnost več
da
bil?  l««skela> >c°™°Soč<lo izpol-
v<Uho
e&« pl,
novih niso
fna.   Čeprav ie
krvodajavcev,
v kr'''T. tovse™ "ostal *r<1elo trj^kt  občini  bo letos ^odajavcev srebrno, rno za 5-
)2t!Ul inatir0,   >?   Rd"i križ
lačke
,„~ju — 4 ■ I'." anevu ni delil!
tf&ŠESS ^'iii.ob,Pro
m .ce
krvoda-pa bomo Požrtvoval-
ob g** *i»io
ki
*• Prar, RdećcX* križa,
n'V* k'Voda-a  'e'  da  5e M °^]avcev vsaj spom-
Nadalj
jevanje na 2. strani
Skrb za delovnega človeka in različni prijemi
Kaj pa dopust?
Ponekod 10.000 dinarjev, drugje niti pare — Nekdanje dobro se spreminja v zlo — Morje, planine, dom in naš žep — Kdaj bomo delali tisto, kar znamo?
Obiskali smo jeseniško železarno, »Savo« v Kranju, Verigo, Sukno Zapuže, Iskro in druge kolektive in se pomenili o dopustih delavcev. Prav tako smo se o tem pomenili na občinskem sindikalnem svetu v škof ji Loki in v Kranju.
V nekaterih podjetjih že prevladujejo tendence, da regresiranje in druge oblike pomoči za dopuste ne bi smeli gledati in ocenjevati skozi prizmo »podpore« in potreb, marveč le skozi ekonomske pokazatelje — skozi proizvodnjo.
Kakor je ves naš sistem nagrajevanja še nepopoln, prav tako je v podobnih prehodnih težavah tudi vsa današnja praksa okrog dopustov. — Zelo močni so še ostanki stare oblike, da podjetje daje precej denarja za svoj počitniški dom, niso pa še razvite druge oblike pomoči za dopuste. Ob takih primerih je navadno lc ozek krog kolektiva deležen teh
Predsednik Tito s soprogo Jovanko in drugimi spremljevavcl minuli petek na Vitrancu. Foto: Leon Jere
Veliko zborovanje
Predvolilno življenje pred volitvami v republiško in zvezno skupščino je zadnje dni po vsej domovini nadvse razgibano. Razgovori s kandidati in zborovanja so pogosti tudi na Gorenjskem. Prav gotovo pa bo največje predvolilno zborovanje prihodnji petek (7. junija) ob 17. uri v Ljubljani. Takrat bo na Trgu revolucije govoril podpredsednik ZIS tovariš Edvard Kardelj.
Občinski politični aktiv o volilni dejavnosti v radovljiški občini
Dobra izkušnja in pouk
RADOVLJICA — Politični aktiv radovljiške komune je pretekli teden obravnaval rezultate volitev. Posebej pa so razpravljali o uspehih volitev tudi na sektorskih posvetih s sekretarji osnovnih organizacij ZK v Radovljici, na zadnji seji so obravnavali to Bledu in v Bohinjski Bistrici. Na vprašanje tudi pri občinskem sindikalnem svetu' v Radovljici.
Razprava v političnih organizacijah so se omejevale na celotno volilno dejavnost, ki se je začela že s pogovori in z zbori volivcev, največ pa so občinski politični organi razpravljali o. poteku ino rezultatih volitev. Pri tem so ugotovili, kakšni so bili uspehi, pa
našimi kandidati
•voja^ 8tatute ,J^e„t'pske P™vil-DodJetJa' i   J,h Ponesli v
<4**Wo; blrda je to *><>-
^  ^ega cln ' or«z razumevanja Vsak statut delov-
i
V KSfij k°l«*tiva. In
koorrf.P^sluhnhf te a<*umente, ff ohnira« *L?°? kol«*tivu, C"kovatt v „!e kolektiva in
republiški zbor
Cvo S«*ER VadOV,,l8ki ob«n«
*ke ^ Prakse Jf te 1111511 Povedal h nel°^°darske ,£1Sarnl republi-li:-ePo^dnih i7?°rnlce ln tudi ,e. občin* u2kusenj iz radov.
Prav v
■le bil še pred
** 8? kolektiva v1 S. teml ^var.
osnuj,? Sled S Verl^vLc----
Pravic, statut0Valas"?vala
fCJ S*C. ?ud lrvok;h
*«m /,Kraniu dl v tovarni Je 'delom. v ,^.v?orno začeli s
nga v Lescah prve raz-
°*3?r na PrSiS Primerov Pa Podjef. Potreb :em tlru *» "e Ce'a- Marsikjelntuds.P^ifičnosti katerih Sl veliki Iudl prcveč ča-
«tvarin- Vsekakor '„   • so v Prl" »»aerti, PrlPravl?ai Pa 16 bol'e' vrSnon?' «ePra'Jajo  temeljito in
S^Sa« dosedania
^PQtrebaT)aVn nadaliniem de!u
d" « niS' konkretna po-Pikakor ne s tipizi-
pomakn'la zvezi s statuti v
ranimi vzorci. »Receptov ni in Jih ne more biti,« je dejal tovariš Si-frer. — K. M.
tudi pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri tej veliki akciji. Seveda pa dejstvo, da je predvolilna dejavnost močno razgibala naše delovne ljudi v podjetjih kakor
tudi na terenu, daleč odtehta tistih nekaj napak in nevšečnosti, ki so veči del celo bolj tehnične Nadaljevanje _ na 2. strani &
ugodnosti, čeprav gre na račun celotnega kolektiva. To pa polagoma izrojeva prvotni namen teh domov. Namesto da bi ti domovi služili kolektivu za fizično in duševno krepitev, pa postajajo za večino kolektiva pravo breme z vse večjimi in večjimi izdatki.
Zaradi velikih izdatkov v te namene in tudi zato, ker problem dopustov zanima vsakega našega človeka, so o tem v zadnjem času mnogo razpravljali po kolektivih, delali ankete in podobno. Tako je bilo na Jesenicah, v Savi, v Sukno Zapuže in drugod.
Pri tem gre za dve osrednji varianti. Pj-vo, ali naj ostanemo pri standardnih domovih in prek sindikalnih organizacij regresiramo te domove samo tistim, ki bodo tam letovali, ali pa naj ta sredstva damo za letovanje sploh, ne glede na dom, gostišče in kraj. Ob želji, da bi prelomili
krog »svojih« domov, se je v nekaterih kolektivih uveljavila in tudi razširila težnja po »dopustu po želji« (Železarna). Se pravi, regres naj dobi delavec (ne več, dom) namensko, če je res »smotrno* (Sava) izrabil dopust. Ob tem pa so nastale tudi določene težave pri evidenci. Delavci se vračajo v podjetje z rajrazličnej-šimi potrdili in dokazili, ki so često sporna in celo sumljive vrednosti. Da bi se izognili tem »sitnostim«, so ponekod šli še dlje in se odločili za »vsem enako« (Iskra), ne glede na to, kje in kako posameznik preživi dopust. Od ozke skrajnosti »svojih domov« je tako oblika regresiranja zašla v drugo skrajnost — na navadno povišanje osebnega dohodka. Ponekod pa so to širino zožili na tisti krog delavcev, ki gre na resnični oddih izven svojega bivališča.
Drugo, kar je sporno, pa je, ali naj ta regres na roko delimo po socialnih merilih, vsem enako ali po nekih ekonomskih merilih. Stališča so si zelo različna. Ponekod se uveljavlja misel, naj bi regres kolektiva šel celo naprej
Nadaljevanje . na 2. strani 4
S seje skupščine komunalne skupnosti socialne-
ga zavarovanja Jesenice
Vključevanje invalidov v proizvodnjo
JESENICE — Na zadnjem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev jeseniške in radovljiške občine so med drugim obravnavali tudi poročilo skupščinskega odbora za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Poročilo prikazuje problematiko tega vprašanja in opozarja posebno delovne kolektive, naj temu vprašanju v prihodnje posvetijo več pozornosti, zlasti kar se tiče rehabilitacije invalidnih oseb in nadaljnjega vključevanja v proizvodnjo.
Iz podatkov je razvidno, da število invalidov narašča, delovnih mest za te ljudi pa je v delovnih organizacijah čedalje manj. Konec aprila letos je bilo na območju komunalne skupnosti 1843 delovnih invalidov, in sicer v radovljiški komuni 1002, v jeseniški pa 841, samo v letošnjem letu pa je invalidna komisija ocenila že 213
delovnih invalidov. Osnovna naloga, ki jo je pri izvajanju invalidskega zavarovanja potrebno upoštevati, je poklicna rehabilitacija in ponovna zaposlitev delovnih invalidov. Pri tem pa pogosto nastopajo težave, ki so včasih objektivnega ali pa tudi subjektivnega značaja. Objektivne v tem, da na območju te komunalne skupnosti prevladuje zlasti težka in kovinska industrija, dalje, da imajo invalidi sicer visoko kvalifikacijo, ki so jo dobili na osnovi sposobnosti in prizadevanja na prejšnjem delovnem mestu, nimajo pa splošne izobraz-lahko zaposlili na drugih lažjih be oziroma izkušenj, da bi jih mestih. Subjektivni pa so neutemeljeno mnenje nekaterih kolektivov, češ da zaposleni delovni invalid ni po svojem delu enakovreden zdravemu delavcu in da ' Nadaljevanje ^ na 2. strani O
Notranjost ljubeljskega predora. Nov! nadvse pomemben komunikacijski objekt za mednarodni tranzitni promet je na jugoslovanski strani v glavnem dograjen in pripravljen za promet. Zadnja električno instalacijska dela so pri kraju. Brž ko bodo z deli končali tudi naši severni sosedje, bo predor lahko izročen prometu. Predor pa bo dobil pravo veljavo šele, ko bo zgrajena tudi nova ljubeljska cesta. Pripravljalna dela za gradnjo te ceste bodo kmalu zaključena ln po dosedanjih predvidevanjih bo nova cesta na Ljubelj oziroma do ljubeljskega predora dograjena še letos
SAVO SIFRER
Obrazi in pojavi 0 Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi
Petnajstletni Jožko je bil videti ondan se večji, ko je prišel domov z novicami o končanem osmem razredu. Ponosno je spustil težko torbo s knjigami na mizo in se z zadoščenjem vrgel na divan. Kmalu nato pa se je njegova dobra volja skalila in v kisi Rczjanovih (imena so tu spremenjena) je nastal pravi prepir.
»Si se torej odločil, da gres naprej in študiraš, da se vpišeš v gimnazijo, kot se spodobi?* je začela njegova mati s ponosom.
»Ne! Sem že zadnjič in dostikrat prej povedai. Se nimam kaj odločali,* je deja-l Jožko tako odločno kot pravi možak. »Naveličal sem se teh Šol. V industrijo, na delo grem, v kako strokovno šolo se bom vpisal. Povedal sem že v šoli, ko so vprašali. To me veseli. Tudi
»Taka sramota!«
Toni in Zvonko, ki sta lani šla v industrijsko šolo, se imata lepo.*
Gospa Rczjanova (tako jo vsi poznajo in kličejo) jc skorajda omahnila. Šele čez čas je zajela sapo in vzkliknila:
»A tako! Tako sramoto bnš dela! naši hiši! Kaj takega nisem priča-
dar pa zelo jasno izrekel za sjnova odločitev. Miril je duhove, češ da je dandanes spoštovano vsako delo, da tradicijo »učenih hiŠ* ni mol nadaljevati šablonsko, da je treba upoštevati tudi osebnost in nagnjenje 15-lctncga fanta, da ni mol zmeraj z inštruktorji vsiljevati otro-
kovala. Kaj bi dejal moj ranjki oče, kij angleščine, če se mu to upira itd.
če bi te slišal, kaj bo dejal stric v Nič ni pomagalo. Naslednji dan
Zagrebu, kaj vse bo reklo sorod- je bila gospa Rczjanova na vse tgo-
stvo. Iz te hiše so šli znani zdrav- daj v šoli.
niki, patri, učitelji — sami učeni ,Ne dovolim, da bi odstopil od
ljudje. In ti zdaj! Oh, oh!* je ja- študija. Mora naprej v gimnazijo in
dikovala. univerzo, ne sme blatiti naše hiše!
Jožko je zaman trdil, da ga uče- Zakaj sploh to otroka sprašujete?*
nje ne veseli, da hoče čimprej na Tako sp ;> ]mdovaU gQspa Rez}^
delo, da želi biti električar, mehanik ali kaj takega.
Ko se je vrnil iz službe Rezjan, se je vznemirjenje nadaljevalo. On se je sicer previdno in obzirno, ven-
nova in Jožko je sedaj ves zbegan na sredini med^ svojim hotenjem in »omadeževanim* ponosom rodbine.
K. M,
TE DNI PO SVETU
C PROTESTNO PISMO II TANTU
Skupina 22 brazilski h pisateljev, novinarjev in javnih delavcev je poslala generalnemu sekreLirju OZN U TantU pismo. v', katerem protestira proti temu, da so portugalske oblasti odprle koncentracijsko taborišče na Kapverdskih otokih in tam internirala 100 afriških nacionalistov iz Angole in portugalske Gvineje.
O DEMONSTRACIJE /.ENA RUDARJEV
Na Trgu invalidov v Parizu so demonstrirale žene terenskih iu-dar„'ev proti odpuščanju svojih mož, katerih zaposlitev se je zna: šla v nevarnosti zaradi Ogroženega gospodarskega položaja tam kajšnjega rudarskega območja.
» NADZORSTVO NAD
IZKORIŠČANJEM NAFTE
Kakor poročajo časopisne agencije je indonezijska vlada pripravljena odločno odgovoriti na vsako grožnjo velikega tujega kapitala in tujih sil zoper novo nacionalno politiko izkoriščanja indonezijskih petrolejskih polj. Vlada je sklenila, da bo od 15. junija ukinila vse začasne koncesije tujih petrolejskih družb v državi in podpisala z njimi nove pogodbe.
# PAPEŽ V HUDI KRIZI
Papež Janez XXIII. je v zadnjih 24 urah že tretjič izgubil zavest. Kot poročajo tuje agencije, je njegovo stanje kritično in je že izgubljeno upanje, da bi njegov oslabljeni organizem premagal težko krizo. Radio Vatikan objavlja vsakih 15 minut uradna sporočila o bolnikovem stanju, ki je že sinoči zapadel v agonijo.
# ATOMSKI OBISK V TRSTU
Admiralska ladja ameriškega VI. ladjevja »Little Ročk« je te dni zasidrana v tržaškem pristanišču. Znano je, da je ta ladja opremljena z nanravami za izstre-Ijevanje raket »Polaris«.
Ljudje in dogodki # Ljudje ln dogodki ® Ljudje in dogodki • Ljudje ln dogodki • Ljudje in dogodki © Uudie in
Različni predlogi o ustanavlja- vane škodljivih posledic, vendar dozemlje, oborožene z raketnimi za brezatomsko področje. To Je v nega sklepa. Toda breza - ^
nju »brezatomskih oaz« v seda- pa so v sedanjem času, ko se Izstrelki »Polarls«. Predlog Sovjet- bistvu tudi edini način, da bi se jabolka po splošnem vide ^
njem času, ko je atomska nevar- področja atomskih sil neprestano ske zveze o brezatomskem pod- Afrika lahko odtrgala od dveh vo- njih let zorijo hitreje od
nost prišla v zavest velike večine raztezajo in ko je nevarnost, da ročju v Sredozemlju so zahodne jaških taborov ln ostala od teh skih.
človeštva,  rastejo kot  gobe  po se število atomskih sil naglo po- države zavrnile kot slabo kupčijo
veča, koristen zadržek vojaškemu za zahod in izredno kupčijo za
pritisku. vzhod.   Po   zahodnih strateških
Ko so se pred tednom o Ottavvi risbah je namreč prav Sredozem-
sestali obrambni in zunanji mini- Ije tisto, ki daje zahodnim drža-
dežju. Ti predlogi izhajajo iz neprikrite zaskrbljenosti, da morebitni atomski obračun ni več krajevno' priklenjen samo na dr-
IRU
razprltij in nasprotij ob strani. Zelo določeno obliko razS^ ^ Tako bi se tudi zavarovali, da se vanja brezatomskega sve alnaVlJI. krajevno prizorišče sovjetsko- dni sprožili tudi v SkanfterevaJ° ameriškega trenja lepega dne ne Severnjaki se razumsko og ^( bi preselilo v Afriko. za »ledena brezatomska op ^ Tudi na Balkanu in v drugih že lep čas, ki bi jih PostJjL| pr predelih sveta v zadnjih letih ve- protiukrep hladni vojni. w» ^ Hko razpravljajo o ustanavljanju vimi so Švedi prek 21,3 ve-brezatomskih oporišč. Seveda je denovega načrta zagovarj takšna brezatomska oporišča naj- rižno ustanavljanje breza ^ lažje zgraditi v tistih predelih področij v različnih pred*i "jg sveta v zadnjih letih veliko raz- ta, ki bi bila med seboj j* n> pravljajo o ustanavljanju brez- ali pa ne. Ta svoj nacr JyedjQ atomskih oporišč. Seveda je taks- obenem povezovali s Prepje je na brezatomska oporišča najlažje jedrskih poskusov. Ker ^razgraditi v tistih predelih sveta, prva stvar bolj obnesla *jje*
.-».C-        jv -----             — ~r------------ ----„------j- ------------—— kjer  se  države  neposredno  ne ga, je v tem tednu finski P $
nja »kitajskega z!du« ali utrjenih nem vojaškem zborovanju posred- oaz« je posledica premišljenega udeležujejo   velikega   političnega rdk Kekonen razglasil 83"yoveiiJ
črt vzdolž državnih mej značilno no prisotna tudi Sovjetska zveza iskanja izhoda iz atomskega voz- In vojaškega dvoboja med vzho- švedskega načrta. Po nJ^c
za prejšnje čase, je tako brezpo- s svojim predlogom o ustanovit- la, ki ga vsak dan vedno tesneje dom in zahodom. Te težnje pri- mišljenju bi morale sev*
membna, kot je bilo nekoč brez- vi brezatomskega področja v Sre- zavezujejo atomske sile. Na ne- hajajo močno do izraza tudi v de- zave zavezati, da ne bodo ^
pomembno križanje z blagoslov- dozemlju. Veliko pred tem so se davni afriški konferenci v Adls želah Latinske Amerike in sever- vajale  atomskega oroŽ^ataj(o #
Ijeno vodo pred kuso. V dejan- v pripravljalnih razgovorih Ame- Abebl so precejšnji del razprav o ni sosedi imajo veliko dela, da uvažale. V svetu nastaja
skem   atomskem   spopadu   tudi ričani  odločili,  da  pošljejo  tri prihodnosti   Afrike   gradili   na nevmešane države ameriškega la- ena »brezatomska oaza«,
atomske oaze ne bi bile obvaro- svoje atomske podmornice v Sre- predpostavki, da Afriko razglasijo tinskega sveta odvračajo od taks- ^
zave, ki se vojskujejo, temveč bo- stri atlantskih dežel v izpraznje- vam velike prednosti, da govori do posledice občutile vse države nem krilu kanadskega parlamen- jo o »ulovljeni ruski ribi«, bližnje in daljne soseščine. Izgrad- ta, je bila na tem tipično zahod-    Razglaševanje »brezatomskih
Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Liudle ln
6
Gradnja ljubeljske ceste
Problemi higiene delavskih naselij
Tržič — Načelnik oddelka za družbene službe ObLO Tržič Je pred kratkim sklical posvet s tr-žiškim sanitarnim inšpektorjem, republiškim sanitarnim inšpektorjem, predstavniki zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstvenega centra, predstavniki zdravstvenega doma Tržič ln gradbenih podjetij, ki so prevzela razna dela v zvezi z gradnjo nove ljubeljske ceste. Na žaacst prav podjetje Slovenija-ccste, ki bo pri gradnji najmočneje zastopano, na posvet ni poslalo svojega zastopnika. Udeležili so se ga zastopniki GP Železničar in GP Primorje.
Letos na Vodiško planino
# Okrog 10.000 ljudi bo prišlo
# na Vodiško planino in v goz-
# dovlh Jelovice proslavljalo 0 4. julij — dan borca.
O tem so pred dnevi razpravljali predstavniki občinskih odborov ZB in vseh gorenjskih občin. Dogovorili so se, naj bi bila osrednja letošnja proslava tega praznika na Vodiški planini, kamor bodo prišli udeleženci iz vseh krajev Gorenjske pa tudi iz Ljubljane in od drugod. Ta načrt, ki so ga pripravljali že nekaj let, je zasnovan na ugotovitvi, da je Jelovica izredno pomembna zaradi zgodovinskih dogodkov iz pretekle vojne in da ima hkrati tudi vse privlačnosti
Večer plesov in pesmi
Jesenice — Ansambel narodnih plesov in pesmi Svobode Jesenice, ki je gostoval v maju z velikim uspehom v Italiji, se je vsem, ki so omogočili gostovanje z odobritvijo štiridnevnega izredno plačanega dopusta za vse nastopajoče, oddolžil s tem, da je priredil brez vstopnine večer plesov in pesmi z istim programom, kot so ga izvajali v Italiji. Nastop je bil v četrtek zvečer v Cufarjevem gledališču. Navzoči so bili z izvajanjem zelo zadovoljni. Lepega priznanja je bil deležen tudi novo formirani vokalni kvartet (Bru-nova, Koroščeva, Jeraša in Kosem), ki je nastopil to pot na Je- j senicah prvič. — U.
kot izletniški kraj, zlasti v poletnih mesecih. Hkrati bo vse to povezano s slovesnim odkritjem
PARTIZANSKEGA    DOMA    NA i dobavitelje, ki bodo preskrboval
Namen posveta je bil, da bi I vidoma gradilo cesto 3 tisoč de-naredili program zavarovanja lavcev, da bodo delali v treh iz-prebivavcev na območju gradbi- menah ln da Je rok zelo kratek Šča in delavcev, ki bodo tam do-' — 29. november, kar vse ustvarja lali, pred obolenji zaradi more- [ težke delovne pogoje. —- S. bitne preslabe sanitarne urejenosti.
Pri tem so ugotovili, da gradbena podjetja nimajo načrtov za delavska naselja, s katerimi bi bila zagotovljena higienično neoporečna ureditev. Že sedaj obstaja problem zdrave pitne vode, ki ga bodo verjetno občutili tudi nekateri prebivavci v Podljube-lju. Pomanjkljivost bodo skušali odpraviti.
Podjetja so močno zainteresirana za sprejem zdravih delavcev, zato bo zdravstveni dom Tržič organiziral primerno službo za zdravniške preglede pred vstopom na delo in za druge kasnejše zdravstvene storitve. Sanitarni inšpektor bo ob pomoči zavoda za zdravstveno varstvo Kranj pregledal vse tiste proizvajavce in
delavce na gradbiščih. Pregledali bodo tudi pitno vodo in podobno. Na posvetu so sprejeli predlog sanitarnega inšpektorja, naj bi gradbena podjetja plačevala sanitarnega tehnika, ki bi skrbel za zaščito vode, nadzoroval sanitarne naprave, razmere v kuhinjah in podobno.
Vsi ti ukrepi so nam razumljivi, če upoštevamo, da bo pred-
VODIŠKI PLANINI, za katerega izgradnjo so prispevali malone vsi večji kolektivi Gorenjske. -*• Tam je urejeno 60 ležišč in prijetni restavracijski prostori z vsemi pritiklinami. Dom seveda ni namenjen samo bivšim borcem, marveč bo lahko izredno zanimiv turistični objekt, ker ima za to vse pogoje.
Skladno z zadnjimi pripravami v domu pripravljajo tudi novo cesto do tega kraja, in sicer prek Taleža z radovljiške strani. Sedaj vodi tja cesta samo prek Rovta-rice.
Priprave za organizacijo te osrednje proslave na Gorenjskem so že v teku po vseh naših občinah. — K. M.
Rekord dnevne proizvodnje povečali še za 20 ton
V začetku maja smo poročali, da je kolektiv valj arne 2400 v jeseniški železarni s 652 tonami vroče valjanega jekla dosegel rekordno  dnevno  proizvodnjo. S
tem rekordom pa kot kaže člani I komisije za določene strokovne omenjenega kolektiva še niso bili \ dejavnosti, tako za turizem in go-zadovoljni. S še večjo delovno di- J stinstvo, za obrt in komunalo, sciplino in še boljšo organizacijo za družbene službe itd. Na po-dela jim je 27. maja uspelo po- doben način so po strokah skli-večati dnevno proizvodnjo za 20 cevali tudi širše posvete in obrav-| ton. — U. navali problematiko z določene-
So in še niso zadovoljni
Kranjska gora — Kranjskogor-
čani ugotavljajo, da imajo v letni sezoni dobre avtobusne zveze, saj jih imajo kar 11, pogrešajo pa avtobusno postajo oz. čakalnico. Vsekakor je Kranjski gori potrebna avtobusna postaja, kakršna je v Radovljici, da bi imela tudi poslovne prostore za informacije in podobno. PTT služba benci v sezoni neprekinjeno služ-posluje v redu, saj imajo usluž-bo od 8. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure, vendar pa poštni lokal ni več primeren in bi bil nujno potreben nov. Tudi železniški promet zadostuje, saj imajo dnevno v vsako smer* po 7 oz. 8 vlakov, želeli pa bi, da bi se čimprej izpolnila obljuba, da bodo železniško postajo, ki je še vedno taka, kot je bil apred vojno, adaptirali in modernizirali. Kranj-skogorici storijo za razvoj turizma mnogo, pričakujejo pa razumevanje tudi merodajnih, kajti le s skupnimi močmi bo Kranjska gora v nekaj letih eden naših najlepših turističnih centrov. — P.
Pred ustanovitvijo strokovnih sindikatov
Radovljica — Na zadnji seji | ga področja. Torej se jc že do-predsedstva ObSS Radovljica so j slej kazala potreba po pogloblje-
obravnavali vprašanje reorganizacije sindikatov v občinni in rezultate minulih volitev v zbore delovnih skupnosti.
V radovljiški občini pripravljajo ustanovitev treh strokovnih sindikatov oziroma odborov za industrijo, za uslužnostno dejavnosti in za družbene službe. Pri občinskem sindikalnem svetu so pravzaprav že obstajale posebne
Hotel na šmarjetni gori Je v glavnem dograjen. Velika škoda bo, ker bo, kot kaže, ta težko pričakovani objekt na priljubljeni izletniški točki nad Kranjem letos spet neizkoriščen. Manjka mu le ie »eknj notranjih urejevalnih del, pa bi bil pripravljen za sprejem gostov.
nem strokovnem delu. V prihodnje pa bo z novo organizacijo sindikatov za omenjene tri stroke delo v organizacijskem pogledu še bolj izpopolnjeno, ker bodo novoustanovljeni odbori delovali samostojno v okviru sindikalnega sveta. Nastopile bodo seveda kadrovske težave za vodenje teh strokovnih odborov, vendar so žo razpravljali o tem in jih bodo seveda skušali premostiti.
Za mesec junij že pripravljajo sektorske konference. Pripravili jih bodo za to imenovani člani v sodelovanju z občinskim svetom. Nato pa bo skupna občinska konferenca. — J. B.
Izšla je nova številka »Občana«
Uvodoma prinaša članek Silva Mateliča Pogovori s kandidati. — Pavel Zrlmšek razpravlja o načelih javnosti, izpod peresa Toneta Krašovca pa je prispevek pod naslovom Velik korak naprej v samoupravljanje. Zvone Kržišnik razglablja o pogojih za uspešno samoupravno aktivnost, in sicer v Članku Učinkovito kreditiranje.. Marko Jnkšo pa o aktualnih problemih integracije. — France Vidervol piše o vplivu industrije na socialistično pre-obraz vasi. Vinko Mlakar o problemih urbane obnove mesta in stanovanjskem skladu občine Ljubljana-center, Stanko Mihelič o javnem pravobranivstvu v občini.
Sledijo Članki Stanka Pluta o preventivni zdravstveni službi, Jelice Mesesnel o oblikah sodelovanju v šolstvu,, Janeza Jerovška o odnosih med ObLO in delovnimi organizacijami, Janka Herzo-ga o delitvi stanovanjskega prispevka in o vplivu delitve' na urbanizacijo.
Razen tega obravnava »Občan« še drugo šolsko, kmetijsko in so-cialno-varstveno problematiko.
1 Ob dneva krvodajaveev
V letošnjem letu je naš plan kr~ vodajavcev enak kot republiško povprečje, po števila pa nekaj nižji kot lani. Zato nas ne skrbi, da ga ne bi dosegli. Kakor lani smo tudi letos v komisiji za krvodajavstvo občinskega odbora Rdečega križa v Kranju sklenili, da bomo skušali pridobiti čimveč novih krvodajaveev. V prvi vrsti bomo letos skušali vključiti voznike motornih vozil. Dejstvo, da je največ težkih nesreč prav v cestnem prometu, nas je navedlo na ta sklep. Upamo, da bomo naleteli na razumevanje in da bo tudi letošnja akcija krvodajav-stva uspešna.
dr. VLADISLAV PIRC
2 Dobra izkušnja in pouk
in administrativne narave. Pri poteku volitev se je izkazalo, da imajo politični odbori kakor tudi volilni organi na voliščih odgovorno nalogo. Povečini so jo opravljali dobro, bili pa so tudi primeri, da so v tehničnih pripravah in pri drugih opravilih delali Ie posamezniki in da ponekod člani ZK niso nudili dovolj pomoči volilnim odborom. Moramo ugotoviti, da je pri glasovanju resnično prišla do izraza demokratična volja volivcev, saj so na večini volišč imeli možnosti izbiranja med dvema aH celo tremi kandidati. Le ponekod so se na zborih volivcev odločili samo za enega in navadno so prav tam volivci negodovali, češ da nimajo kaj izbirati. Sicer pa je imel vsakdo možnost.da bi v imenu štirih predlagateljev predlagal že na zborih volivcev tudi drugega kandidata. Izkazalo se je, da so izražali razne pripombe največ tisti, ki se niso udeležili zborov volivcev. Živahna predvolilna razgibanost je že vnaprej zagotavljala tudi dobro udeležbo na volitvah. Od 3,6 odstotka, kolikor jih ni volilo, je bilo nad 6 odstotkov upravičeno odsotnih ali bolnih, le dobra 2 odstotka upravičencev ni prišlo na volišče. To pa je zelo malo. 1472 glasovnic je bilo neveljavnih. Največ neveljavnih je bflo takšnih, da so imele obkroženo številko volilne enote in podobno; torej člani volilnih odborov niso volivcem dovolj pojasnili, kako naj volijo. Ponekod pa so predstavniki volišč preveč strogo ocenjevali veljavnost oziroma neveljavnost glasovnic. Na volitvah v zbore delovnih skupnosti skorajda ni bilo primerov, da volivci ne bi volili/V tistih redkih primerih pa je bil izostanek opravičen. Neveljavnih glasovnic za ta zbor je bilo pet odstotkov in to spet največ zavoljo tega, ker člani volilnih odborov niso dovolj pojasnjevali, kako je treba glasovati.
Minule volitve so bile za odbore SZDL in organizacije ZK dobra Izkušnja in pouk. Da bi se Izognili napakam, se v organizacijah SZDL že sedaj pogovarjajo, kako bodo Izvedli volitve 16. junija.
J. B.
3 Vključevanje invalidov v proizvodnjo
ima podjetje, ki zaposluje invalide izgubo. Ta trditev pa je popolnoma zgrešena, če delovna organizacija invalidno osebo rehabilitira' oziroma priuči in razporedi na ustrezno delovno mesto.
Člani skupščine so načeli tudi vprašanje obravnave in ocenjevanja dela nezmožnih zavarovancev. Menijo, da je pot do zdravnika, ki predlaga zavarovanca za
oceno invalidnosti, pa -. =:e v»-oziroma invalidske konusu ^ predolga (včasih traja tu<jt več mesecev, celo 1 Kt0 Ijstop8*
več, preden je celotni ^u.
rešen). Tako je bilo 'oh lanskega leta nerešenih ^ tevkov in ponovno vJoze $ s priključitvijo radovljJSK«^ močja pa se je to število P s & Io, in sicer v januarju J je 354, februarju na 462, g* ^ na 491, in v aprilu n* itfif invalidska komisija je "  $e Jf novand januarja letos W» 0i: nekaj časa šele uvajala ^^ji zato  ni  mogla  sproti    .tf je vseh predlogov. V J30"^ rešila 36 vlog, v feb^ ^ marcu 68 in v aprilu U- ^ je razvidno, da nekako ° oP^I meseca komisija še redILanjŠ«f lja svoje delo in s tem zm. bij izostanek. Kljub temu V*L konec aprila še 196 neres^ tevkov.     - gA sP^
Skupščina je s tem v ^grij jela ustrezne sklape, *  . ptP upajo, da se bo stan]cti;0 tfi * letošnjega leta vsaj dein<" v celoti izboljšalo. tepi
Informativno pa so na ^ sedanju obravnavali ^ rlnhofikov in izdatkov Z° „jf
nega zavarovanja zavoda ^ črtrtletje, ki pa niso prjv ^ P ni. Glede na plan za leto jm dosegli le 20.10 odstotka ^ ^ denih dohodkov ali 336'7cSegli narjev. Izdatki pa so Pr.iflftrjr vsoto kar za 32,661.169 glede na letni plan pa * v f predstavljajo 22.84 odstop^
da * taOJc
rabe. Računajo pa, poletnih mesecih to s veno izboljšalo. — Z. A- f
4 Kaj pa dopnst>,
od »vsem enako« in ufl| . v&f ki ima višji
dohodek .(PJpr()d« treba razumeti tudi viwI    ^ v
tivnost), imel manj obratno (Sukno Zapuže;- 0 fl> še bolj zanimiva pa J. pr* !, naj bi tisti, ki ,^flD3<
Sel,   HKJ   Ul   iiau, p3 *'w)
zdoma v počitniški dom ^pr je, imel za prvo leto vs ^ t« brezplačno (Železarna?- V merila je, da bi na p5  # ?
čitek "izvabili zlasti tiste^te5 je to najbolj potrebno. ^
ankete in statistike s° w pokazale (Sava, Železar ^ p da kljub vsem domovou v « kim izdanim sredstvo v delavci, ki so pri n3jt^ina ® večinoma ne gredo za ^ dopustom. bij0 žf ^
Mnogo hude krvi Jc „ekoo # di zaradi tega, ker P0'   0a \ jejo kar po 10.000 dinarr ^» ko za dopuste, drugod.*^ xtfP narja. Mnogi kolektivi  - . roma  visokimi  niesec^ p jemki, Bi ne prizadevaj ob    delitvi    čistega sKja*> ustvarjali tudi potreb«5   flb u s tem možnost za P°P ,
PUStih- orga*iz*> . Pri vsem tem P3.0 .po^^V vse bolj prihajajo do ^tf^ da so sedanje težave ^ ^ prehodnega značaja./ pf0r,rtj' si z lastnim dviganje* ^ijjj tivnosti nenehno dvI^vr5ča ^ sko raven in se že ristf ^. navadne izletnike in jn jfl p potrošnik naših gosti"5* ^e* rističnih uslug. Sam & r, dozoreva z našim spi oStoP° v vojem, bo verjetno * ^ov«^ tudi spojil sedanje uttfrist>^ splošno gostinsko 1° ^ dejavnost. . „„
Cilji nadaljnje
v prihodnjes *J ^ vodijo k sodelovanju nem  območju in u;sl k otfTp počitniških skupnosti,    ^ ^ zaciji okolja, kjer vec. k uveljavljanju    ajiO V izletov itd. Toda neposj ^ me vse bolj prehaja >tf nika, samostojnega m^ £ p ga potrošnika dobrin-
!2!S?UEK, 3. Junij. 1«,
mali oglasi - mali oglasi
prodam
prodam kravo, dobro mlekari-JNaslov v oglasnem odd.
k^teT? k°mat /a VOla' - Pod"
" n 2015
*^a!?iH ®tckIar*tvo Kranj pro-»noSko kinja osnovna sredstva: 35k   k0l° EXTRA in ročni vo-
2067
AjjD Šenčur obvešča,   da se
S fcčal t°arek' 4- jUniia' ob l7-druStvS.m voznike mopedov v KasK t prostorih v Šenčurju, bru   nji tcčaJ bo šele v septem-
2049
objav
^trgovina »ŽIVILA« Kranj, Ti-
alitev ^«8pre,me v začasno zapo-
, ^ honorarno) ^ DELAVCA
F?°DAJAVK0
™ju in Stražišču"
J. SLADOLEDA
*ranj. avtobusni posta; i
T^^A 8,0LA V KRANJU, pri*odni* 51*?,3' OPISUJE za
VPifi t šolsko Ie*o
^s dijakov
S"1*. kuS, 28 godala- Pihala-tro, ^rsk« ki solopetje, kitaro in
Sw° harmoniko. U in 14 ? so v dneh 12.,
Vpis uJUn,ja-Mradnlmf „mo^ vsak dan med aUno* snrT-3mi do vključenih ter-
?dne iz «xl info"nacijo so razde«]^   0ojave na šolski oglasni
Avto. RAZPIS
z«I       deIovno mest° ^NDlSTRATORJA.KE
ciniku !' ju,jJa- P!a«a PO *?ma Pisar« Tene Prošnje spre-Ska ceSa      AMD Kranj, Koro-
k*Anju
.Surova
' djn. sol 2flžoI 201
C*!' «sla d° 3° din- sPinaca 150 dJU 80 do SfJ0 do 80 d*n. če
lUta 'SO d,n ° °° d° 900 din' S^iev fij: solata 120 do 180 If^Pir 2o I01 200 do 220 din, dIl>, kis],   do 30 d*
Uu1* <Mn ^d.in' suhe slive 140 Jabolka igo «jnje 120 do 160 din,
za kg; česen
U ^STi,:?? .^VODA
20 do 40 din glavca; herivka 40 do 60 din /a merico; peteršilj in zelena 20 din za šopek; ajdova moka 120 din, koruzna moka 60 do 70 din, je.špren[ček 120 din, kaša 140 din za liter; jajca 30 do 32 din, piščanci 450 do 700 din, kokoši 700 do 1000 din.
Gibanje prebivavstva
V KRANJU
Poročili so se: Anton Beznik, delavec in Ana Novak, delavka; Janez Stefe, soboslikar in Ivanka Tyrk, kuharica: Franc Jane, posestnik in Ljudmila Perčič, kmečka delavka: Janez Pečnik. tapet-nik in Marjeta Osojnik, finome-hanik; Janez Kunej, delavec in Ivana Zorman, mesar; Jakob ši-nik, gozdarski tehnik in Ivanka Omejec, natakarica; Bogomir Hu-dovernik, mizar in Ana Resnik, delavka; Jožef Mikuš, uslužbenec in Jožefa Podkrižnik, kuharica; Andrej Jenko, graver in Romana Basaj, uslužbenka; Albin Juvan, delavec in Ivanku Cegnar, trgovska pomočnica; Ciril Bohinc, gozdni delavec in Frančiška Sivavec, delavka; Alojzij Bra-deška, kontrolor in Frančiška Cebulj, uslužbenec; Franc Rogelj, gozdni delavec in Angela Dolsin-šek, kuharska pomočnica; Franc Levičnik, mizar in Manca Vre-cek, kmečka delavka; Dimitrij Krampi, rezkavec in Marija Udovč, nameščenka; Peter Naglic, mizar in Mari i a Markun, delavka; Miroslav Pelko, strojni ključavničar in Cecilija Kepic, delavka: Dragutin Mallč, mizar if Marija Krašovec, delavka.
Rodile so: Ana Senk — dečka; Ljubca Kremenovič — dečka; Ljudmila Silar — dečka in deklico; Marija Oblak ■- dečka; Ana Božič — deklico; Štefanija Vodan — dečka; Ivana Stremfelj —• deklico; Rozalija Brezar — deklico; Elizabeta Vilfam — deklico; Ana Krivec — dečka; Alojzija Nečimer — deklico; Katarina Omejc — deklico; Alojzija Zev-nik — dečka; Marija Bohinc —-dečka; Suzana Peternelj «■* dečka; Angela Tršan — dečka, Ivana Jagodic — —dečka; Marija Kolar — deklico; Franca Kavčič — dečka; Božldara Kavčič — dečka; Marija BaŠelj —- .dečka; Marija Pretnar--dečka (dvojčka); Bronislava Pire — dečka; Marija Veternik — dečka; Angela Burgar — dečka; Frančiška Koblar — deklico; Antonija Vrtač — deklico; Suzana Perko —-deklico; Ivana Mavec —- deklico; Marija Lampreht — dečka.
V TRŽIČU
Umrl je: Franc Zupan, osebni upokojenec.
Poročili so se: Boris Roblck, uslužbence in Ivana Jazbec, uslužbenka; Franc Košnjek. mizar in Ida Meglic, uslužbenka.
AVTOMOBILIST PODRL KOLESARJA
V petek dopoldne je v vasi Go-bovci, pri odcepu ceste na Pod-nart podrl osebni avtomobil S-27-161, ki ga je vozil avstrijski državljan Otto Steiner, podrl kolesarja Franca Ogorevca. Osebni avtomobil je vozil proti Kranju. V trenutku, ko je prehiteval Ogo-revca, ki je ob sebi vodil kolo, je tega zaradi vinjenosti zaneslo pred osebni avtomobil. Voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke razdalje nesreče ni mogel preprečiti. Hudo poškodovanega kolesarja so prepeljali v kranjsko bolnišnico.
TRČENJE AVTOBUSA IN TOVORNJAKA
Na cesti pred tovarno »Sava« v Kranju je v petek ob 14.25 trčil avtobus KR 18-64 (voznik Franc Jakopič) v tovorni avtomobil KR 41-37, ki ga je upravljal Janez Ple-šar. Le-ta jc vozil od Koroške ceste proti tovarni in pred križiščem ustavil; v tem pa je pripeljal od avtobusne postaje avtobus in trčil v tovornjaka, škoda na obeh vozilih jc minimalna: okrog 18.000 dinarjev.
OTROK POD
AVTOMOBILSKIMI KOLESI
V petek ob 18.30 je Peter Peternelj vozil po cesti II. reda z osebnim avtomobilom KR 5 4-06 iz Škofje Loke proti Železnikom. V Stari Loki pred hišno številko 32 pa je nenadoma pritekel čez cesto 2-letni Janko Langerholc. Zaradi prekratke razdal.'e Peternelj ni mogel vozila ustaviti pravočasno in so izogniti nesreči. Otroka so s težjimi telesnimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
POŽAR ZARADI STRELE — V soboto ob 13.50 je FRANC PAGON iz Stražišča telefonično sporočil na 03: »Strela je treščila v gospodarsko poslopje v Stražišču, v bližini ambulante. Gori!« štirje ga-sivski avtomobili zavoda za požarno varnost, reševalno in tehnično službo Kranj so takoj odbrzeli na kraj požara. Na kraj požara so prihiteli tudi gasivci PGD Stražiščc in industrijskega PGD »Iskra« in skupaj s poklicnimi gasivci v pol ure zadušili požar, ki ga jc povzročila strela, ko je udarila v skedenj na Stražiški ulici 40. Skedenj je bil last Albine Logar, poročene Ferjan, ki živi v ZDA.
Blejski taborniki so delavni
Lansko leto jc odred »Jezerski biseri« na Bledu organiziral v počastitev desetletnice obstoja taborniške organizacije I. taborniški festival, ki jim je kljub začetnim težavam kar dobro uspol. Prireditelji festivala so sklenili, da bi to vsetaborniško prireditev prirejali vsakot leto, in to v večjem obsegu in kvalitetnejši organizaciji.
S tem predlogom so se strinjali tudi predstavniki raznih političnih in družbenih organizacij,
Tečaj za najmlajše fotoamaterje
Kranj -— Letošnja uspela pionir ska razstava umetniške fotografije, ki jc bila v okviru IV. zleta | ljudske tehnike Gorenjske, posebno pa Še uspeh učencev — fotoamaterjev osemletke »Lucija-na Seljaka« iz Stražišča, ki so na tej razstavi osvojili prvo mesto, ;e vzbudila veliko zanimanje za fotografijo tudi med učenci osemletke »Franceta Prešerna«.
Pred kratkim so sklenili, da bodo organizirali fotoamaterski tečaj, za katerega se je kmalu prijavilo 17 tečajnikov iz 5., 6. in 7. razreda. V minulih dneh so že pričeli s tečajem pod vodstvom strokovnjaka fotoamaterskega kluba iz Kranja Alojza Ziberta. — R.
odnmSr ZAV°DA - INVALIDSKE DELAVNICE Kranj prodati naslednja osnovna sredstva
°MAR C0LIBRI P° knjižni vrednosti 65.000 din
CI' GOSPODINJ. ŠIVALNI STROJ po   10.000 din
t\   Pri nakt
* Privatniki im&j° prednost obrati s sredstvi družbene lastn
sektor! ^ SG javijo Pri "Pravi zavoda, Pot na kolodvor 2,
Zavod — Invalidske delavnice
T laJa ta ti t---
Jiff*1 računi!, »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -oni tovorni V Kran'u 607H-M35 - Telefoni: glavni urednik DoTenJna Usta Uredn!k 21-90, uredništvo in uprava 21-90 - Letna ^me2na «teJS 1309 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, cviika io dinarjev, sobotna Številka pa 20 dinarjev
KOVINAR, tovarna tekstilnih strojev Savska cesta 22
RAZPISUJE
javno razprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. VARILNI TRANSFORMATOR ELIN-SCHARCH
2. ELEKTROMOTOR SKODOVI ZAVODI
3. 9 RAZNIH PRIMOŽEV
4. NAKOVALO KOVAŠKO
5. INŠTALATERSKO DELOVNO MIZO
6. MOŠKO KOLO
Interesenti si navedena osnovna sredstva lahko ogledajo od 5. junija 1963. dalje vsak dan od 10. do 14. ure.
Razprodaja bo 10. junija 1963 ob 10. uri v prostorih podjetja.
ki so se udeležili prvega plenuma — sklicanega 1. febr. 1963.
Na tej prireditvi naj bi sodelovali taborniki 'iz vse Slovenije, kakor tudi taborniki iz. bratskih republik. Festival ima namen pokazati splošno taborniško dejavnost; orientacijski pohod »Po partizanskih poteh« lokostrelstvo in drugo. Pomerili pa se bodo tudi pred mikrofonom z recitacijami, priljubljenimi dramskimi deli in pevskimi točkami. Nastopili bodo tudi z lastnimi zami-slimi s tega področja.
II. taborniški festival bo od 27. junija do 31. Junija letos na Bledu.
Pripravljalni odbor si prizadeva pripraviti tak program, da bodo vsi udeleženci festivala zadovoljni in da se bodo taborniki iz vse Slovenije in tudi iz drugih republik spoznali med seboj.
S parado, ki bo 30. junija, pa hočejo pokazati tudi tujim gostom svojo aktivnost in delavnost. — L. M.
Lep uspeh mladih šahistov
Skofja Loka — Gorenjski šahisti iz osnovnih šol so letos pokazali znaten napredek. Na okrajnem prvenstvu v Ljubljani so se kar tri šole z gorenjskega območja uvrstile v republiško tekmovanje.
Na republiškem šahovskem prvenstvu, ki je bilo prejšnjo nedeljo, so sodelovali z Gorenjske mlajši pionirji z osnovne šole Trata in mladinci z osemletke iz Bohinjske Bele. Prvenstva pa se niso udeležili starejši pionirji iz osnovne šole Lipnica, ki bi po igri, kot so jo pokazali na okrajnem in sektorskem prvenstvu, dosegli" eno boljših mest tudi na republiškem tekmovanju.
Po izenačeni in naporni triurni borbi za šahovnicami so na republiškem prvenstvu v hudi konkurenci dosegli med mlajšimi pionirji prvo mesto učenci osnovne šole Trata. Za ta velik uspeh so kot nagrado razen knjig in šahov prejeli še prehodni pojkal. Mladinci iz Bohinjske Bele pa so zasedli častno četrto mesto.
V. R.
Dvoboj v Zalogu
Mladinski aktiv v Zalogu pri Cerkljah je v osnovni šoli organiziral namiznoteniški dvoboj med Zalogom in Lahovčani. Za vsako ekipo so nastopili trije tekrnovavci, ki so igrali vsak /. vsakim. Zmagali so Lahovčani z rezultatom 7:2. Med posamezniki j ebil najboljši Hašaj (LahovČe), ki ni izgubil nobenega seta. — Rezultati -- Bohinc : Hašaj 0:2, Janežič : Lipar 1:2, Polajnar : škrjanc 0:2, Bohinc : Lipar 2:1, Janežič : škrjanc 1:2, Polajnar : Hašaj 0:2, Bohinc : škrjanc 1:2, Polajnar : Lipar 2:0, Janežič Hašaj 0:2; prvoimenovani so tek movavci Zaloga. — M. Kuralt
Uspel tečaj za šoferje — amaterje
AMD šeneur je priredil eno mesečni tečaj za šoferje-arnaterje A in B kategorije. Udeležilo se ga je 22 tečajnikov, ki so vsi opravili izpite s prav dobrim uspehom. -— J. N.
GLAS v vsako hišo
SVEČANA OTVORITEV NOVEGA ŠPORTNEGA IGRIŠČA — Novodograjeno letno športno Igrišče osnovnih šol »Tone Cufar« ln »Prežihov Voranc« na Jesenicah Je včeraj popoldne s svečano akademijo začelo služiti svojemu namenu. Mimogrede bi omenili, da Je veljalo okrog 10 milijonov dinarjev. Program svečane akademije je bil sila pester, saj je obsegal 10 točk; vse vaje pa je spremljala godba na pihala jeseniške Svobode, katere dirigent Remiglj Noč je sam pripravil glasbeno spremljavo. —- P. U.
83
■Jp. i n e
• ruininer s«
Je N5na dnK Je 2ravnaJ. Izročil ji je rdeče vrtnice in vprašal, Ulično , -ro potovala. »lan G,0&oko'Jf, od£ov»rila. »Dober dan, gospod Holden.«
• milosti:jvm se Priklonil z vozniško čepico v roki: »Dober Pra    di niene g0spa' Ze,° me veseli, da ste spet pri nas.«
»nj   Sem zel0V£Seli' £°sP°d Holden.« Njene oči, njene oči. »Cc-P°vcdali Ha . uda« da me niste nikdar poklicali po telefonu in
Hi« *^trogo sem JG Z m°Jim možem nekaj narobe.«
^Ma mU prepovcc*a^<< ^e ma*ce zasoplo pojasnil Brum-
kajv' Njene očM\rto D' D*la va^a dolžnost,« je resno rekla vid I namerno      Jene °či. Zdaj sva odkrito zrla drug v drugega, SeLe. Pred sebo^° ^ neposredno nagovorila in nenadoma sem jo Jih°J 00 reki- n talcSno' kakršno sem videl tisto popoldne pred «va na nrbtu  t^0' Cutil sem> kako m* ro''ce drhtijo in skril sem Poč SC>* P°stal0 mf° da bi Brummer ne opazil drhtenja. Gledala e£iava, Nina • Je.vroče- zajel sem sapo, ko sem se zavedel, kaj 8er>,  daJ sem   m jaz: ]iubila sva se s pogledi. Je ' vendar il *a.?i5al Brummerjev vzdih. Zamajal se je. Planil Dos-  aI« vendar0 -al: *SaJ ni... nič.... Z nečloveško močjo se mi 'JJle. fc     jj" 3« bilo videti, kako je slaboten. Ustnice so mu tO u ni< »RaVbn" i' mal° * * * vrtoglavice...« Spačeno se Je nasmeh-' T?lden. od*i lnjtt *'' ,a veselje, pojdite... pojdite po prtlja-a« gospod r       naprej do avtomobila.«
»rununer,« sem ^kcl. Potem sem Nino poslednjič
poljubil z očmi. Odšel sem h garderobi, vzel kovčke in torbe in odnesel vse skupaj do cadillaca, ki je stal pred letališkim poslopjem v snegu. Svetloba je ugašala in dan se je mračil. V zraku je vonjalo po novem snegu. Med vožnjo je Brummer pripovedoval Nini o svoji nameri, da bi v treh dneh odpotoval v Baden-Baden. Zdaj jo je ves čas pozorno opazoval in tako se z Nino nisva mogla ljubiti v povratnem zrcalu.
»Lahko opraviš v treh dneh?« jo je vprašal.
»Zanesljivo,« mu je odgovorila in tudi tedaj, ko sem slišal njen glas, se je zdelo, ko da se ljubiva. Tako je bilo, ker se dolgo nisva videla in ker sva hrepenela drug po drugem. Zato je bilo z njenim glasom kot s pogledi. Ko sem Nini pomagal pri izstopanju, me je spreletclo kot električni udarec in videl sem, da je bilo z njo enako, kajti zagoreli obraz ji je nenadoma zardel. Prikazal se je ošabni služabnik in mi pomagal pri iztovarjanju prtljage in skupaj sva odnesla kovčke v hišo, za Nino, ki je tik pred menoj šla po stopnicah in se lahno pozibavala v bokih. To je bilo poslednje, kar sem videl na Nini, preden smo se odpeljali v Baden-Baden. Brummer se tri dni ni ganil od Nine. Takoj po vrnitvi z letališča je moral spet v posteljo in zahteval jc, da mora biti Nina nenehno pri njem. Zelo jc bil slab in tako mi ni bilo v napoto, da je bila ves čas pri njem. V teh treh dneh se nisem slabo počutil, kajti odslej bi se moralo vse naglo odvijati.
Popoldne pred našim odhodom sera vzel iz svojega kovčka v garderobi železniške postaje belo palico za slepce in temne naočnike in se znova odpeljal k »Ustanovi Julima Marie Brummer j a za slepce in očesno bolne.«
Prehudo namazana Grete Licht /. zajčjo ustnico in izzivalnim modrčkom me je veselo pozdravila: »Dolgo niste bili tukaj, gospod ...«
»Zorn,« sem rekel in s palico tipal bližje k njaj, po umazani pisarni, med pletenimi košarami, predpražniki in voskom.
»... Zorn, kajpada, dobro se spominjam priimka. Kje ste bili tako dolgo? Potem niste več prišli!«
»Odpotovati sem moral,« sem odgovoril, »in potem sem bil bolan.«
Segla je po moji dlani, si jo prižela k prsim kot nekoč in se nasmehnila. Tudi zajčja ustnica se j L jc povesila kot tedaj.
»Nameravate spet vaditi?c • ai*^
»Prav rad, da.«
Tako me je Grete Licht odpeljala v sosednjo sobo, kjer je smrdelo po razkužilih in kjer so delali slepci. Vezli so, izdelovali ponjave ali predpražnike in pri oknu je petorica pisala na starili pisalnih strojih. Z odprtimi usti so strmeli v strop.
Potem ko jc Grete Licht odšla, sem v stari pisalni stroj nastavil polo papirja. Pisalni stroj, tako sem vedel, je bil tako star, da celo strokovnjaki niso mogli ugotoviti po črkah kaj značilnega. Napisal sem pismo:
»M0jega opozorila niste upoštevali. Poskrbeli ste, da je majlv no dekletce postalo žrtev gnusnega zločina. Za poskušnjo sem vašega voznika Holdena opetnajstil za denar. Nikogar ni naznanil — očitno pod vašim pritiskom. To pomeni, da skušate preprečiti, da bi me kdo naznanil, pač iz. bojazni, da bi to lahko vplivalo na potek preiskave proti vam. Toda vedite, da ne bo več nikakršne preiskave, gospod Brummer. Odpeljati se nameravate V Baden-Baden. In v Baden Badnu boste umrli.
V Baden-Badnu vas bom umoril.
Toda v kaznilnico bo namesto mene odšel vaš voznik. Vaš voznik, ne jaz. Kajti midva se ne poznava in jaz sploh nimam razloga ,da bi vas umoril. Počenjam lc to„ kar zahtevajo moji delo-dajavci. Vas voznik pa vas pozna. Več kot en razlog ima, da bi vas umoril. To bo ugotovilo sleherno sodišče. Vašega voznika mi je /al, vendar poteka dogodkov ne morem več spremeniti. Vsa reč je že predaleč dozorela. V Baden-Badcnu pirčakujte torej svojo smrt.« \
Potem sem vzel polo iz pisalnega stroja, vtaknil vanj ceneno kuverto, napisal nanjo ime Juliusa Brummerja in naslov hotela, v katerem bo v Baden-Badenu.
Pismo se mkasneje oddal na glavni železniški postaji. Potem sem spravil naočnike in palico za slepce v svoj kovček in se odpeljal domov. Vse je bilo pripravljeno za poslednji prizor drame, sera pomislil. In tudi poslednjič se je zgodilo vse drugače... ulice so bile zapuščene. Lc malokje je bilo videti avtomobile. Vozil
V Baden-Badnu je bilo zelo tiho. Mnogi hoteli so bili zaprta, sem po Lichtentalskem drevoredu, mimo igralnice, ob Oosflussu. Tukaj, v dolini, je bilo topleje kot v Diisseldorfu in tudi snega jo bilo manj. Kazalo je, da bo tod spodaj kmalu pomlad.
€5 Lr A S
PONEDELJEK, S.}««*^
v o' m • e ;V
Prvenstveno srečanje slovenske lige
me
Triglav : Rudar (T) O : 1
KRANJ, 2. junija — Kranjski nogometaši so danes nezasluženo I gol, potem ko so enkrat zadel) oddali obe točki trboveljskemu Rudarju in tako skoraj nimajo več { tudi vratnico. Minulo kasneje je možnosti osvojiti naslov prvaka, zakaj moštvo Ljubljane, ki jc danes premagalo Ilirijo, jih je že prehitelo. Potolažimo se kvečjemu lahko z ugotovitvijo, da so bili Kranjčani danes skozi vso tekmo v terenski premoči in da so se razen z nasprotniki pred vrati morali boriti še z blatom, posebno v drugem polčasu.
Moštvi sta igrali v naslednjih postavah — TRIGLAV: Vagaja, Brczar, šlular, Norčlč, Perkovič,
Priprave za skupščino
Ljubljana — V teh dneh potekajo priprave za letošnjo 14. redno letno skupščino okrajnega strelskega odbora Ljubljana, ki bo prihodnjo nedeljo, 9. junija v Ljubljani. Pričakujejo, da bo letošnja skupščina med najbolj živahnimi in pomembnimi, saj tudi strelski odbor okraja Ljubljana odigrava čedalje večjo vlogo. Pomembna pa bo tudi zato, ker se bodo prvikrat srečali zastopniki oz. delegati v novem združenem okraju.
Okrajni strelski odbor Ljubljana ima po združitvi kar 26 občinskih strelskih odborov, v katerih deluje 212 strelskih družin, .vanje pa je vključenih 18.953 strelcev jn strelk. V okraju je 43 urejenih strelišč za vojaško puško, 78 pa provizoričnih. Za zračno puško pa je urejeniih oz. zaprtih 35, odprtih pa 78, to je prav toliko kakor provizoričnih za vojaško puško. Delegate za skupščino so izvolili na minulih občinskih skupščinah, ki se sedaj pripravljajo in zbirajo gradivo, da bodo v razpravah podaji najbolj pereče ih tehtne predloge za izboljšanje dela v strelskem športu.
C.
Vernic, Goste, Cvirn, Bajžeij, Ugrica, Binkovski (Jerman); RUDAR: Bantar, Pristov, Lukančič, Bostič, šorl, Kos, Potokar, žibert, Pa jer, Knavs, Deželak (Ocvirk). Sodil je Bertok iz Kopra. Strelec edinega gola je bil Knavs v 77. minuti.
Začetek ni obetal kaj posebnega, saj smo prvi strel na vrata videli šele v 20. minuti, ko je Bajžeij s kakih 15 metrov nenadoma iz obrata streljal —- toda le v vratarja. V nadaljevanju so v glavnem igrali po sredi igrišča, v enem izmed redkih napadov gostov pa se je z mačjim skokom izkazal Vagaja. V 30. minuti je prišlo do medsebojnega obračunavanja med Knavsom in Perkovi-čem. Posledica tega je bila, da je sodnik izključil triglavana, drugi Rudarjev poškodovanec Deželak pa je zapustil igrišče (menda ga je brcnil Brezar). Pred koncem polčasa je Jerman zamenjal Bin-kovskega in so v nadaljevanju triglavani igrali brez levega krila.
Ves drugi polčas so bili domačini 'v očitni premoči. V prvi minuti je Bajželj zadel prečko, tri minute kasneje pa se jc ta prizor še enkrat ponovil. Žoga se je odbila do Gošteta, ki jo je brcnil visoko čez gol. Premoč je bila še naprej na Triglavovi strani, toda gostje so bili nekajkrat nevarni po levem krilu, odkoder so v 77. minuti nepričakovano dosegli tudi
Norčič iz prostega strela dosegel gol s kakih 25 metrov, vendar je sodnik pre', igro prekinil zaradi prebitka (offsiaea). Najboljši mož na Igrišču je bil Norčič, v moštvu Triglava pa se je izkazal tudi Brezar. — J. z.
šport
Kratke športne vest1
Slovenska liga
Ljubljana : Ilirija 2:0
Dclamaris : Celje 1:1
Triglav : Rudar (T) 0:1
Slovan : Svoboda 1:0
Krim : Železničar 1:1
Kladivar : Sobota 6:2
Gorica : Rudar (V) 4:3
Vrstni red — Ljubljana 38, Tri glav 37, Rudar (T) 29, Slovan 28, Svoboda 26, Kladivar 25, Celje 24 itd.
II. liga -
Olimpi ja Maribor
zahod
: Karlovac 1:0 Trešnjcvka 2:3
Srednji napadavec Triglava Miha BAJZELJ (desno) včeraj ni imel srečnega dne, saj ga žoga nikakor ni hotela ubogati
iapad
Ko   š   a -r   k a
Republiška moška liga
Slaboten n
Triglav : Elektra 54:56 (22:29)
KRANJ, 2. junija--V prvenstveni tekmi republiške košarkarske lige jc sinoči Elektra iz Šoštanja premagala Triglav z rc-zultatcm 56:51 (29:22). TRIGLAV: Rus II 21, Klavora I 9, Latnprct 8, Bclehar I 6, Stru ; lik 4, Belehar II 4, Rus I 1, Klavora II; prosti irrtl 32:17. ELEKTRA: Moškon 18, Lukinan 13, De Costa 8, Nar-Voč-rtik 6, Levafolc 5, Kac 4, Cerar 2; prosti meti 18:6. Hojs in Rogač iz Ljubljana sta sodila slabo.
Republiška liga - moški
Vratara najboljša na igrišču
TRŽIČ : OLIMPI JA 11:22 (5:12)
Tržič, 2. junija — V zadnjem kolu letošnjega republiškega prvenstva je tekmi med Olimpijo in domačim Tržičem prisostvovalo kakih 300 giedavcev, ki so z burnim ploskanjem pozdravili vsak gol domačinov. Ekipi sta se v današnji tekmi predstavili kot zelo dobri, vendar so rokometaši Tržiča nekoliko zaostajali za svojim nasprotnikom, zlasti v napadu, kjer so zapravili mnoge priložnosti za dosego golov. Sodnik Kastelic iz Ljubljane je vodil dvoboj dokaj dobro, tako da na igrišču ni prišlo do grobosti. Pred začetkom tekme jc pripeljal na igrišče ekipi:
TR2IC: Lalbacher, Vidovič 6, Teran, Hladnik 2, Jakšič 1, Jane, Knlflc, Gros 2, Ude, Hafner; OLIMPIJA — Albreht, Stanlvukovič, Globokar 1, Vojska 5, šparemblck 5, Ovsenik 2, Juvan 3, Goljar 2, Pavčič 4. Kljub današnjemu porazu so se rokometaši Tržiča prebili med pet najboljših in osvojili 4. mesto v tekmovanju. — M.
SLOVAN : ISKRA 5:0 vv. o.
Republiška liga — ženske
Prekinjeno zaradi dežja
MLADOST : BRANIK 7:2
Kranj, 2. junija — Rokometašice Branika iz Maribora bi danes prav gotovo doživele katastrofalen poraz v igri za točke z razigrano ekipo domače Mladosti. Zaradi močnega naliva je sodnik Moder iz Ljubljane po prvem polčasu pri stanju 7:2 za Mladost zaključil tekmo, ker igrišče ni bilo več primerno za igro. Po pravilih bi morale tekmo še ta dan nadaljevati, če so za to primerni pogoji, tekma po vsej verjetnosti registrirana s 5:0 w. o. v korist Mladosti, Vendar Mariborčanke niso hotele ostati v Kranju in čakati, da bi se izboljšalo vreme, in so odpotovale nazaj v Maribor. O tej stvari bo sicer se razpravljala tekmovalna komisija RZS, vendar bo ta to še posebej, ker je vodja Branika izjavil, da nc bodo prišli nadaljevat tekme v Kranj, četudi bo tako odredila tekmovalna komisija. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
MLADOST — Udovč-Krampi, Kolman 2, Kristan, Ankele 1, I. Tolar 3, M. Tolar I, Cesnik, Gros; BRANIK — Rep L, Lampret, Jeraša 1, Brezovšek, Martinfčič 1, česen, Muster, Rep II.
J. Javornik
Gorenjska rokometna liga
Kljub dežju dobri rezultati
Kranj, 2. junija — V predzadnjem kolu gorenjske rokometne lige so bili doseženi precej visoki rezultati. Odigrane so bile vse tekme, razen med EŠŠ in Tržičem, ker slednjega ni bilo na igrišče.
DUPLJE : ŽABNICA 20:16 (5:6)
Duplje — Rakovec, Jeruc 4, Kenda 2, Vrtač 9, Grašič 2, L. Bon-celj 3; Zabnica — Mahlc., Miklavc 4, Kalan 1, Oblak 8, Mesec 1, Pip 2. Sodil je Lah iz Kranja.
MLADOST B : RADOVLJICA 21:19 (10:8)
Mladost B — Gros, Ankele 4, Bašar 6, Zavrl 7, Bregar 4; Radovljica «i Sumi, Gašneršič 4, Koren 1, Sotelšek 7, Bevk 5, Vobič 2. Sodil je Javornik iz Kranja.
STORŽIČ : SAVA 20:18 (6:9)
Storžič — Perko, Likar 10, Ribnikar 5, Močnik 1, Savčič 2, Šenk 2; Sava — Zorman 2, Rebolj 3, Pirih 4, Akscntijevič 1, Bohinc 7, Pen 1. Sodil je SparOvec iz Kranja.
Ce triglavanom včeraj kakšne žoge ni ustavilo blato pred jevimi vrati, pa je bil vratar Bantar vedno na svojem mestu
Mladinski finale SRS
Triglavani tretji
Celje, 2. junija — Triglavovi starejši mladinci so na finalu ekipnega slovenskega prvenstva osvojili tretje mesto, mladinke pa so bile nekoliko slabše in so se plasirale šele na šesto mesto. Obe ekipi sta bili precej neizenačeni •in prav to je vzrok, da starejši mladinci verjetno ne bodo prišli v zvezni finale. Najboljša je, bila štafeta 4X100m, ki je s časom 44.2 izenačila svoj slovenski rekord v tej disciplini.
Rezultati: st. mladinci — 100 m: Protič (T) 11.3, 2. Galjot M. (T) 11.4, 3. Pirjevec (T) 11.6; 110 m ovire: J. Pohitnik (K) 15.3, 3. Pirjevec (T) 16.6; 400 m: 1. Polutnik (K) 50.9, 2. Kleč (T) 51.4, 3. Pro-
tič (T) 52.4; 1000 m: h
(D 2:37.5, 2. Klofutar (T)^- j.
2:40.o<
,d, i., rv.juiu.icn   v- '--a
1. žuntar (K) 5:2™ Kovač (T) 6:11.6; 150 m st<*
plc:
2000 m:
Tratar (K) 4:37.3, 2. Hafner l j. 4:40.1; 4X100 m: 1. Triglav ^ višina: 1. Vivod (K), 2. Sva?, i 180; daljina: 1. Švab (T) prj. lica: 1. Hrženjak (B) 370, o- ^ s tov (T) 330, 10. Konc (D gat. krogla: 1. Vivod (K) 13.56. * ,R) ler (T) 13.00; disk: 1- Jun (0) 44,24; kladivo: 1. Bukovec ?; 58.92; kopje: 1. Mušič ^v*'
ekipni vrstni 18.943, 2
red: L
3'
16.912; ekipni vrstni red ml^5J)f 1. Kladivar 13.889, 2. Branik i ^j, 3. Ljubljana 11.073, 6. Trigl«*
Na Jesenicah osrednje športno društvo
ŽENSKE:
Storžič : Mladost 3:4 ESš : Tržič 5:0 vv. o.
MOŠKI:
Triglav Tržič C
Križe 0:5 w. o. : Tržič B 0:5 w.o.
Jesenice 2. junija — V domu družbenih organizacij na Hrušici je bila danes dopoldne letna konferenca občinske zveze za telesno kulturo. Pregledali so dosedanje uspehe in podčrtali važnost obstoja in delovanja zveze v dobi, ko
MEDNARODNA ŽENSKA ROKOMETNA TEKMA V KRANJU
KRANJ, 2. junija — V mesecu juniju bo v Jugoslaviji gostovala znana nemfka ženska rokometna ekipa BCA Augsburg (Zah. Nemčija), ki je prvak Bavarske. V četrtek, 13. Junija, bodo Nemke nastopile v Kranju proti ekipi Mladosti. Nato pa bodo igrale še v LJubljani proti Slovanu, v Zagrebu in v Piranu. Gostje so znane še posebej kot igravke velikega rokometa in so prav zaradi tega odlične stre'ke od daleč. Ce se bodo Kranjčanke dobro pripravile in zaigrale tako, kot smo jih bili vajeni v najboljših časih, potem se obeta zelo zanimivo srečanje.
J. J.
telesn<>kulturn% in *v red'
prehaja naše ban je v novo fazo _ in družbenega dogajanja
sednikovega poročila Ber!*;L 1"° na, ki ga je poslušalo o*r ^ delegatov, smo povzeli, ? 0>W ma zveza na področju -^V^jv^ občine okoli 6000 članov. p jih je vključenih v sni" ^ klube in društva, slede Ji»» ^ novzgojria društva, strelsK« ^ ne, mladinski odseki P^pr** društev, taborniki itd. V r< ^\ drugim Prcdla|^rtn^
so med
prec
ustanovitev osrednjega ^e" društva ZELEZAR Jesenice, štyg tem ko bi vsa dosedanja ? Ap v ostalih krajih nadaljevala ^ Dalje so ^ predlagali sestavo noveg« ^
i'o Štirih zaporednih zmagah so Sram vani doživeli sinoči prvi po-iuz na domaČem i'rrišču v letošnji sezon t. Razočaranje je bilo še toliko večje, ker jim ga je pripravil ODOVprečoo moštvo Elektre iz SOStanin. ki še ni napravilo tako pomembnih podvigov, da bi si pridobilo   večji   Ugled. Sinoćnja
zmaga je bila verjetno za šoš-ranjcane doslej največji uspeh, ki pi se si ga povsem zaslužili Kranjčanov niso premagali s kako Izredno Igro, vendar ji") tega niti
ni bMo treba zaradi slabe igre domačih:
Po enakovredni [grl v prvih dveh tretjinah prvega polčasa so gostje po neodločenem rezultatu (17:17) v 13. minuti prešli • v vodstvo, ki so ga do odmora povečali na 7 točk. Prednosl so v nadaljevanju stalno večali,  tako da le
co, ki označuje zadnjih pet minut, je bila razlika le še 7 košev (51:44), nakar se je napetost še stopnjevala. V naslednjih štirih minutah se je razlika zmanjšala že na 2 točki (54:52). V zadnjih trenutkih pa Kranjčani niso znali izkoristiti »nekaterih priložnosti, da bi rezultat vsaj izenačili in izsilili podaljšek. — L. S. ~
II. republ. liga Jesenice : Nanos 78:74 (44:34)
Jesenice, 2. junija — SinoJi je bila na tukajšnjem igrišču prvenstvena košarkarska tekma H. republiške lige med domačini in gosti iz Postojne. Vseskozi enakovredna in napeta igra se je kon-
bila v 6. minuti rlrufegd de'a igre 1 čala s tesno zmago Jeseničanov, že 16 točk (43:27). Šele tedaj so I Med domačimi sta bila najboljša triglavani zaigrali učinkoviteje in Sod,'a s 26 in Svetlin s 24 koši. pričeli lovili goste. Ko so na za-' med Igzjftvcj Nanosa pa I nočen te plsnikarski mi/i izobesili zastavi-22 in Tavčar 16 košev. — U
Košarkarjem Triglava v soboto ni Šlo. Tudi minute odmora, v katerih jim Je tehnični vodja dajal navodila, niso pomagal?. (Ma sliki — od leve proti desni: Borut BELEHAR, Lado STRU2NIK Iztok KI-AVORA, Marjan RUS in Fedja KLAVORA.)
lom  kot doslej.
" bi
nika za delitev sredstev, *l ločeno zajemal sredstva 73šp0rtn? ske športe in za splošno j,n dejavnost. Ob koncu so ,e\9, nov UO in sprejeli prograi ^ kakor tudi potrdili stati" ske zveze za telesno kultu ^
Uredili bodo smučarske naprave .
Begunje — Prizadevni ki v telesnovzgojnem efrrf° Begunje, med katerimi tudi imena nekdanjih ^ujcj3' skih reprezentantov — v W Cvenklja in drugih, b0°kJh fl1^ tošnjih poletnih in ješ«?;*, sm«>'
secih poskrbeli za uredit«? carskih prog in skakal'11- nJe
J-----£ - Pfflg
M«?
da bomo že to zimo lahko prištevali med ^ llmskošportna sre.disca- ^d-drugim se bodo lotih tu ■ p nje nove 60-nietrske m n toVw metrskih skakalnic. S nim delom bodo uredi" ju ^ ge za smuk in slalom za rfi' igrišče. Računajo, da boa fltj< alizacijo vseh teh na<-rt«j , . %• bili milijon in pol dmari
MLADOST ŽELEZNI^1  ' -Ud
kmalu..: v
Kranj, 2. junija
iz Železnikov bi danes pravili presenečenje v *- q0s igri z domačo Mladostjo. ^ ^ so namreč vodili že s Vranj^' gem polčasu, vendar so^ ^nj'11 ni z velikim naporom v' naji 20 minutah rezultat i*ra celo osvojili obe točki. Mladost: Arsovski 3, K— javc Šale; 1. Za Železnike Pa- ^ 2, Mlakar in Demšar P° j.
'g(relci ^